P«S4nina plačana v goiov:ni
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Varui me, Bog, pred prijatelii; sovražnikov se bom že sam ubranil.
VOLTAIRE francoski filozof (1694—1778)
Leto X.
V Ljubljani, 22. septembra 1938.
štev. 38.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Teleton Št. 43-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za J/4 leta 20 din, */« leta 40 din, */t leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /2 dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore |e priložiti za 3 dinarje znamk. —_ CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višini* 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Za lažje razumevanje dogodkov gl. tudi
na 2. strani:
Odmev londonskih predlogov v svet tisku
in na 4. strani:
Evropa v vroiici
Pregled dogodkov zadnjih 5 M, z diagramom
Od zunaj tega ne vidimo. Skrinja je lahko praft, lahk» Je pa torti v njej kaj prav dra-gocamna. — Tudi pri žitni kavi ne vidimo od zunaj, ali im-ijo zrna v sebi samo žgano ik(«Bw*fco ali prai*»i slad. Pri Knelppovl sevod* že veao, da i»a vstko zrnce v sebi dradamv pustno slidno jedro. To je pa tisto, kat namA kavo iz Kneippove tako okusno, rmatl kavi podobno in aromatično.
Češkoslovaška daritev oa oltar miru ?
Pred usodnimi dogodki v osrčju Evrope
P V Ljubljani, 21. septembra.
ičLO LETO nas loči od dneva,
, ko bo Francija in z njo ves tako •menovani demokratski svet slavil jubilejno obletnico enega izmed največ-JUi dogodkov v zgodovini človeštva: H julija 1939. mine 150 let, kar se je tlačeno in izmozgavano francosko ljudstvo postavilo zatiralcem po robu in z naskokom zavzelo Bastillo, simbol tiranije tedanjega sveta. V blestečih govorancah bodo slavnostni govorniki Proslavljali junake iz leta 1789., ljudstvo bo na pariških ulicah navdušeno rajalo in plesalo, brzojavne čestitke bodo švigale na vse strani, odlikovanja bodo deževala. Slavolok zmage bo Priča impozantne vojaške revije in vesoljni Pariz se bo klanjal neznane-0111 junaku pod njim. In vendar...
Ne, jubilej prihodnjega leta ne bo “sto, kar bi lahko bil — r.e bo mogel biti. Za 14. julijem 1789. je vstal nov dan; 149 let in dva meseca je svet s Strahom čakal nanj, na tihem upajoč, fla ga še ne bo, da ga nikoli ne bo, stepo verujoč v nesmrtnost ideje, ki spočela magično geslo o svobodi, bratstvu, enakosti. Svet se je prevaral v svojih upih; za vročim sončnim dnem 14. julija 1789. je prišel nov dan, megleni jesenski 18. september '1938. — dan, ki prav tako uvaja novo dobo v zgodovini človeštva, kakor si Je zavzetje Bastille postavilo v njej svoj stoletni mejnik.
18. septembra 1938. je londonska megla zadušila še poslednje zublje velikega ognja, ki je skoraj pred poldrugim stoletjem zagorel v Parizu in s časom zajel malone ves svet. Blesteče geslo svobode, bratstva, enakosti te v teku let tako že izgubilo do malega ves lesk; a človek je dostikrat tudi s poceni ponaredbo zadovoljen, če si že ne more privoščiti pristnega, a dragocenega izvirnika. Videč, da je od blestečega gesla do blestečih dejanj za smrtnika predolg korak, človek še ni °bupal; saj mu je ostala še vera, ve-ra v idejo, ki je to vzvišeno geslo rodila.
18. september je še to vero ubil.
OMOTIČNO NAGLICO je pre-
tekli teden drvel v zgodovino. Takšnega tempa ne pomni niti oktober 1918. — in vendar takratno dogaj»uje l>o svoji usodnosti skoraj ne zaosuija za prevratom pred poldrugim stoletjem.
Začelo se je v ponedeljek s Hitlerjevim govorom v Niirnbergu — kako daleč se nam zdi že ta govor, pa je vendar minilo od njega šele devet dni! In potem so se z mrzlično naglico podili dnevi in ure: v torek krvavi incidenti vse vprek v Sudetih, Heiiloinov manifest o priključitvi, praški proglas
o	obsedacm stanju na češkoslovaškem; v sredo CUamberlainova brzojavka Hitlerju in Cirerjev odgovor, v četrtek se^«-* el v Oerchtesgadnu, v petek nauaeata tišina, mir pred viharjem; v s»lx«to zgodovinska seja britanske vlade, poziv Daladierju, naj pride v London; v nedeljo tragični konec, razplet. Peripetijo je drama dosegla v četrtek, natanko sredi dogajanja, med Zgodovinskim sestankom na Obersalzbergu. Drama? Ne; vse to je bila ‘zgolj predigra, drama se šele začne.
Kaj se je dogajalo na Obersalzber-8u? Kaj je Hitler naredil s Chamberlainom?
Poznavalci angleških razmer so pred Chamberlainovim odhodom ugibali o dveh možnostih: ali gre britanski pre. inier zato na Bavarsko, da Hitlerju še osebno pove, da bo Velika Britanija brezpogojno marširala, če Nemčija vdre v Sudete, ali se bo pa pogajal in Pristal na vse, samo da obvaruje mir v Evropi. Poznavalci Angležev so že takrat trdili, da je druga možnost neskončno verjetnejša. Toda takšnega konca, kakor nam ga je potem prinesla nedelja, tudi oni niso niti v sanjah pričakovali.
O	čem je Hitler govoril biitanskemu Premierju v svoji alpski rezidenci? Nedvomno o Sudetih, a nedvomno tudi ^e o čem drugem. O Španiji? O Rusiji? O kolonijah? O nemškem zgodovinskem poslanstvu na bližnjem Vzhodu?
Nihče tega ne ve, vsi samo ugibamo.
Neville Chamberlain
Vemo le to, da je Chamberlaina, predsednika vlade najmogočnejšega imperija na svetu, v dobrih dveh urah Hitler popolnoma pridobil na svojo stran.
I	UDI TO TEZO smo slišali: V Nemčiji je izšla knjiga nemškega gospodarstvenika A. Rheitingerja »Gospodarsko lice Evrope«. Knjiga doslej menda še ni prevedena na angleško, g. Chamberlain pa razen svoje materinščine ne obvlada nobenega drugega jezika. Na Obersalzbergu pi bil torej imel priložnost, seznaniti se s podatki, ki Jih je nemški pisec nanizal v tem delu.
V	tej knjigi so najzanimivejše številke. A ne toliko številke o stvareh kakor številke o ljudeh.
Tako beremo v njej med drugim, da je v začetku prejšnjega stoletja Evropa štela samo 200 milijonov ljudi, v začetku 20. stoletja že 400 milijonov, čez dvajset let jih bo imela pa že blizu 600. Samo za dobe našega rodu (1930—1960) se bo Rusija sama pomnožila za 50 milijonov duš, balkanske države in Poljska za 25 milijonov, sredozemske države pa za 15 milijonov, čez dvajset let bosta torej številčno zaostali ne samo Zahodna in Severna Evropa ampak tudi Nemčija. Rajhov-Kki Nemci so še leta 1930. tvorili 17'3“/(. celotnega evropskega prebivalstva. Leta 1960. jih bo le še 16 %. Zato bo pa Rusija poskočila s 33 "/o na 40'2 “/u, evropski jugovzhod z 10'l°/o na 11.7 V« in Poljska z 83 »/o na 10'1»/». Vsega skup bo torej takrat več ko polovica naše celine slovanska. V istem razdobju bo Anglija padla z 12 V« na 9*/» in Francija z 11’2 % na 9'4 “/«. Slovanske države so večjidel agrarne, večina drugih evropskih držav z Nemčijo na čelu so pa do skrajnosti industrializirane. Gospodarski boj med obojimi je neizogiben. Toda medtem ko so zahodne države bolj ali manj v seoi oklenjene, tega o Nemčiji ne moremo reči. Vrhu tega si je tretji rajh ustvaril krilatico o »življenjskem
prostoru« (Lebensraum) ki mu je potreben na vzhodu. Nujno je torej, da se spričo zgoraj orisanega demografskega gibanja pridruži vsem dosedanjim nemškim problemom še nov, ne najnedolžnejši: nujno je zato, da mora Nemčija vnaprej parirati silni pritisk z vzhoda.
Tako pravi nemški gospodarstvenik A. Rheitinger. Ne vemo, ali so bili ti podatki g. Chamberlainu že prej znani ali je pa šele zdaj slišal o njih; tudi ne vemo, ali so gornje številke igrale kakšno vlogo na nedeljski londonski seji. Navezani smo zgolj na ugibanje.
EIZPODBITNO je samo eno: na ^ Obersalzbergu se je moralo zgoditi nekaj nezaslišanega. Tudi če ne izpustimo izpred oči okoliščine, da se Angleži nikdar niso marali vezati v Srednji Evropi; tudi če vpoštevamo splošno znano dejstvo, da bi Chamberlain vse žrtvoval, prav vse — vse razen kolonij! — samo da potolaži diktature: tudi potem nam je nemogoče pojmovati njegovo popolno kapitulacijo pred Hitlerjem, če svojemu logičnemu sklepanju izpodmaknemo gornjo premiso.
Samo spomnimo se: konec marca, tik po anšlusu, je britanska vlada odločno izjavila, da bo stala na strani Francije, če pojde le-ta branit češkoslovaško pred nemškim napadom. 21. maja, ko so se zbirale nemške čete na čeških mejah, je to izjavo še poostrila; britanski berlinski [»slanik Henderson je celo že naročil vlak za svoje poslaništvo, da tako pokaže, da mislijo Angleži za res. In potem v juliju, avgustu in septembru: ali smo kdaj slišali le besedico, da si je Anglija premislila? Resda poslednje, matematično določene besede iz Londona nikdar ni bilo: toda ali je takšno besedo zabeležila zgodovina julija 1914? Vživimo se za trenutek v takratne dogodke: 2. avgusta popoldne izroči Nemčija Belgiji ultimat zastran prehoda svojih čet; 3. avgusta ob 7. zjutraj Belgija ultimat odkloni. Zvečer istega dne napove Nemčija Franciji vojno. 4. avgusta napove Nemčija Belgiji vojno. Isti dan ob 17. uri izroči angleški poslanik ultimat nemški vladi zaradi kršitve belgijske nevtralnosti. Nemška vlada ultimat odkloni. Angleški poslanik zahteva svoje potne liste. Ob 23. uri je Velika Britanija z Nemčijo v vojni.
V	dobrih dveh dneh se je Anglija spustila v vojno z Nemčijo, ne da bi se bila kadar koli poprej matematično določno obvezala, da bo to storila.
Ves svet je torej smel upravičeno pričakovati, da 1. 1938. Anglija ne misli drugače kakor 1. 1914. — ie še trdneje in odločneje, ker jo je takratna izkušnja izmodrila.
Tudi dejanski interesi Velike Britanije bi bili takšno njeno stališče upravičevali. Ali ni mar že lord Baldwin
Edouard Daladicr
dejal, da je meja Velike Britanije na Renu? In ali nismo prav zadnje mesece neštetokrat lahko brali, da je Anglija to mejo pomaknila še mnogo dalje na vzhod in da je češkoslovaška poslednja angleška trdnjava v Evropi na njeni poti v Indijo?
Zgodilo se je ravno nasprotno, kar je ves svet pričakoval. Chamberlain se je čez noč preorientiral in potegnil še Francijo za seboj, čez noč, po razgovoru s Hitlerjem. Zato je neizpodbitno: na Obersalzbergu so se dogajale čudne reči.
l—^RAV JE, da si pri tej priložnosti, ko klešejo dogodki tolikanj usoden zgodovinski mejnik in malim narodom ne ostane drugega, kakor da podpišejo, kar jim velesile predloži, hladnokrvno in nepristransko ogledamo problem, ki je postavil Evropo na glavo — hladnokrvno, kolikor moremo kot čustveno prizadeti prijatelji naših severnih bratov; nepristransko, kakor moramo kot vestni žurnalisti.
Tako imenovani sudetski problem obstoji šele dvajset let, od poloma habsburške monarhije. Čehi in Nemci so celo tisočletje živeli v skupni deželi, ločeni od sosed z naravnimi mejami na Sudetih, češkem rudogorju in češkem lesu. Trenje je vladalo med obema narodoma ves ta čas, a kljub temu ju ni nikdar resno obšla misel na ločitev. Zemljepisno je češka z Moravsko tvorila tako rekoč neločljivo celoto; zgodovina je v teku stoletij storila svoje, da sta se naroda hočeš nočeš navezala drug na drugega; kolikor še to ni zaleglo, je pa opravil moment gospodarskega sožitja in medsebojnega dopolnjevanja, če danes vzklikajo sudetski Nemci, da »hočejo nazaj domov v rajh«, je v tem majhna zgodovinska netočnost; nazaj si ne morejo želeti, ker v rajhu še nikdar niso bili.
Prišlo je leto 1918. in z njim Wil-sonovo geslo o samoodločbi narodov. Kako resnična je trditev, da spadajo
 rr_.a
HADNA KAVA
sudetski Nemci v organsko celoto češke in Moravske, priča tudi zgodovinska resnica, da češki Nemci niti takrat, ko je nacionalizem slavil dotlej nezaslišane triumfe, niso resno mislili na priključitev k Avstriji, kaj šele k rajhu; priča ne nazadnje pri nas le malo znana okoliščina, da so se v čeških legijah borili za samostojnost češkoslovaške tudi češko-nemški oddelki. Toda prišle so težave povojne dobe, prišla je gospodarska kriza. In zraven — ne prikrivajmo si — jezikovna neenakopravnost v ČSR. Resda so Čehi kmalu (mnogo prej in mnogo liberalneje kakor marsikatera druga stoletna ali še nova država) sprevideli, da je v njihovo lastno korist, če se s svojo največjo manjšino pogode; desetletno sodelovanje nemških aktivistov v vladi je dokaz, da je imela čsl. vlada resno voljo, ta problem izlepa spraviti z dnevnega reda. Pokazali so se tudi rezultati: že pred dobrim letom dni je praška vlada pristala na to, da bodo Nemci dobili 23“'» vseh državnih in drugih javnih mest, t. j. toliko, kolikor jim gre po številu prebivalstva. Pogajanja za nemško enakopravnost so se vršila složno in v duhu spravljivosti in vse je kazalo, da se bodo kmalu in srečno končala.
Toda medtem se je že začel valiti plaz. Zgodovinska napaka Evrope in z njo tudi češkoslovaške je, da ni nihče računal s tako nezaslišano dinamičnostjo, kakor jo je svet doživel v Hitlerju. Da je imela ČSR vsaj še dve leti časa, vsaj še leto dni, bi bil sudetski problem v glavnem urejen in Hitlerju bi bila na češkem v dobršni meri izpodmaknjena tla. Hitler je apeliral na klic krvi — in kri je danes bolj kakor kdaj koli glavno gonilo človeških dejanj. Sudetske Nemce je prevzela ekstaza; v slepem nacionalnem zanosu so spregledali vse, kar jih druži z njihovimi tisočletnimi sosedt iz iste hiše, in videli samo še tisto, kar jih loči od njih in veže s krvnimi brati onstran gori.
Kljub temu je sudetski problem le na videz likvidirala kri. Temperatura se dolgo ne drži, drugače organizem podleže. S časom bi tudi v Sudetih prišla resničnost te trditve do veljave. In takrat bi hladna razsodnost možganov govorila vendarle večjo besedo kakor do paroksizma razbičana čustva.
Zdi se, da so si bili na Obersalzbergu zastran tega na jasnem.
REZULTAT Chamberlainovega obiska pri Hitlerju in nedeljske sklepe londonske in francoske vlade je treba gledati z dveh strogo ločenih vidikov: z vidika iskrene Chamberlai-nove želje, da reši v poslednjem trenutku mir v Evropi, in z vidika, da je treba mir rešiti po vsaki ceni, a to ceno naj plačajo samo mali narodi. Zločinec bi bil, kdor bi Chamber-lainovemu prvemu vidiku hotel le s trohico očitka izpodnašati tla. Z drugim vidikom je druga. Kadar Angleži in Francozi snamejo krinko, radi govore malim narodom, da so jih oni osvobodili in. da naj bodo zato zadovoljni, da sploh še žive. čeprav je v tem dobršen del resnice, je prav tako res tudi to, da je stvarnik v sleherno živo bitje vdihnil nagon po samoohranitvi in po ohranitvi lastne krvi. In klic narave bo vselej prevpil vse druge obzire, kadar se človeku zadr-guje zanka okoli vratu.
Pravica Sudetom? Na ves glas: DA! Toda pravica tudi Čehom! Vzeti jim Sudete, pomeni zanje zasužnjenje in gospodarsko smrt. Čehi ne prosijo milosti; pravico terjajo! Vsa češka zgodovina je en sam svetel dokaz visoke kulturnosti, politične zrelosti in gospodarske sposobnosti tega najnaprednejšega slovanskega naroda. »Leben und leben lassen«, to vzvišeno geslo svobodomiselnega pruskega kralja Friderika II., bi moralo biti vodilo tudi prosvetljenim zahodnim demokracijam. Morda je še čas. Morda še ni prepozno, da Chamberlain uveljavi oba vidika svojega poslanstva.
Z blazno naglico se pode dogodki. Kar je še pred dvema urama držalo, je ta trenutek že zastarelo. Ko smo začeli pisati ta članek, smo stali na pogorišču 14. julija. Ko ga končujemo, sicer še ni vzletel Feniks iz lastnega pepela — in le malo, malo upanja imamo, da bo — toda drobna iskrica še zmerom tli. Zato ne izgubljajmo še poguma.	Observer
*
Glej tudi zemljevid in članici' na
2.	strani in članek »Evropa v vročici« na i. strani
Zakaj je Poljska na strani Nemčije j in proti Rusiji?
t. Ker je socialna struktura Poljske takšna —• večina prebivalstva so siromašni kmetje, vladani od birokra-Z	-----
tov, fevdalnih veleposestnikov in ge-|	(n) Varaždin, septembra.
neralov - da je drugačna poljska zu-| »Bežimo, tecimo, cigani gredo, v ve-nanja politika nemogoča, ce naj bo|.likih bisagah otroke neg* etra.
Iea	„	jšijo starši poredne otroke. Ta ali oni
2. Ker lež! Poljska med dvema moc-:ulegne misli(j; da so dbe 0 d
nima velesilama, Kemcijo m Rusijo, m j jjji^ j-j kradejo otroke, res eamo še je njena, strateska lega med taksnima jza nagajive paglavce, saj si danes le sosedama tako kočljiva, da se mora »težko predstavljamo, da bi cigani res hoces noces nasloniti na tisto izmed ?kradli otroke in jili v bisagah nosili obeh sosed ki ji je nevarnejša.	|na 6voje popotne vozove A zgodbe 0
3. Isti sklep sledi iz okoliščine, da Jc;ganjj1( ki kradejo otroke, le niso vse zrn znotraj poljskih meja 11 milijonov?i7,mišljene. Tako je pred štirimi leti manjsm (Ukrajincev, Belorusov, Nem-f razburila vas Klenievac v Hrvatskem
'S- ^IC?0V1’ ...	. ..	.	ZZagorju strašna novica, da so cigan)
I je Foljska tudi vojaško pre-|na žegnanju v Mariji Bistrici ukradli šibka, da bi mogla igrati vlogo prvo-fštirilelno dekletce Anko Halužanovo, boriteljice proti hitlerizmu, kakor l>i fljubljeno edinko kmetice Monike Ha-zeleli zagovorniki kolektivne varnosti flužanove
(t. j. predvsem Francija). Poljska voj-| Monika je imela lepo navado, da je ska je le na videz močna, čeprav gret vsako leto poromala v Marijo Bistrico več ko pol državnega proračuna zazna žegnanje. Pred tremi leti, v avgu-oboroževanje. Glede motorizacije injstu 1935. le la se je spet napotila na mehanizacije vojske Poljska daleč za-jt0 božjo pot; s seboj je pa vzela tudi ostaja za drugimi evropskimi arina-|Svojo hčerko Anko. Ko sta mati in dami. Njeno letalstvo je za 20 leti hčerka po maši odhajali iz cerkve, je zastarelo. Posebno skromen je poljski J nastala huda gneča. Ljudje so Anko vojni potencial. Poljska industrija je J odtrgali od mame; pozneje, ko je Mo-zelo slabo razvita; surovine zanjo mora?nika pričela klicati in iskati svojo večjidel uvažati. Vsa država premore * hčerko, je ni več našla. Vse iskanje eno samo avtomobilsko tovarno (ČSR J je bilo zaman. Dekletce je izginilo, jih ima šest). Nove letalske tovarne • kakor da bi se bilo v zemljo vdrlo... obstoje tako rekoč le na papirju; ena • Uboge matere se je lotila strašna med njimi, prav tista, ki dela največjo ♦slutnja. Spomnila se je ciganov, ki za-reklamo v časopisju, šteje celih šest-1
najst delavcev.	•	—------------  —	— -----
Kriza 21. maja je nazorno pokazala, * kakšno stališče bi zavzela Poljska nasproti CSR. če vzamemo za podlago
njeno reagiranje na takratne dogodke,t	j- » *	„	•	..	..
bi smeli s precejšnjo verjetnostjo skle J Jf*	t	f	PrejŠnjI
pati na te tri možnosti poljske poli-1 Bledet Pl* h]? s'’01™ .atlance™ z tike če bi se CSR zanlefla v vnino lBleda v Ljubljano. Ljudje so visokega
l/če bi Nemčija napadla^R £bi |
Francija in Rusija ostali nevtralni, bi|_ Ni vis Poljska stopila na nemško stran, da
Pred štirimi leti so ji cigani ukradli hčerko...	J2S £"°8V
...zdaj io ie pa našla pohabljeno in napol slepo
bajajo skoraj na vsa žegnanja, in spomnila se je raznih zgodb o tatvini otrok. Tekla je na orožniško postajo in prijavila zadevo oblastem. Pričelo se je iskanje, a zaman. Male Anke niso našli...
Tedaj so se za ubogo mater pričeli žalostni dnevi, dnevi brez smeha in brez 6reče. A mati ni odnehala. Še zmerom je upala, da ho lepega dne našla svojega otroka. Sklepala je, da bodo cigani Anko sicer nekaj časa skrivali, potlej jo bodo pa najbrže vodili s seboj, po raznih sejmih in žegnanjih, kjer bo morala prosjačiti. Nesrečna mati je prav sklepala. Pričela je torej tudi sama romati na vse okoliške sejme in na vsa žegnanja. Tri leta ni zamudila nobenega žegnanja in nobenega sejma, tri leta je vztrajno in trdno upala, da se je bo lepega dne usoda usmilila in ji vrnila ljubljeno dele.
Te dni so imeli žegnanje na Krškem vrhu pri Krapini. Monika Ha-lužanova je poromala tudi na Krški vrh, kajti še zmerom ni ugasnilo upanje v njenem srcu. Pri maši je pobožno molila za svojo izgubljeno hčerko; v njeno molitev so se vpletale vroče prošnje, da bi še kdaj videla svoje dete. Ko se je vračala iz cerkve — tokrat ni bila gneča kakor v Ma-
Anglija
riji Bistrici pred štirimi leti _ ee jet »Times«: češkoslovaška bo tudi po na stopnicah zapletla v pomenek z ne-Z popravilu meja še zmerom večja od kimi znanci. Tedaj je od nekod pri-i Švice, Belgije, Holandske in Danske-teklo k njej drobno, bosonogo in raz-1 če se predlagana revizija mirovni« capano dekletce, jo potegnilo za krilo! pogodb sporazumno uresniči, bo novo in med solzami kriknilo:	j	načelo miroljubnega urejanja med'
»Mamica, jaz sem tvoja Anka!« |narodnih sporov Ie pridobila in n« Mati je obstala ko nkopana. Da, to| bomo več tako pogosto doživeli vzidete je bilo res nekoliko podobno n.je-Z mirjenja, ki ogroža civilizacijo, ni Anki d, a imelo je pohabljeno de-Z -»Daihj Telegraph« (konservati-snico, a namesto desnega očesca je|ven): ČSR ne sme biti prepuščena zevala praznina... Drobno telesce je*Nemcem na milost in nemilost, bilo ogrnjeno v pisane ciganske krpe,? »Neivs Chronicle« (liberalen): Za-sal.'l? 8l®sek je bil še isti, čeprav šib- ♦ dovolj ni bodimo, da v tem trenutku kejši in poln ihtenja.	{vsaj neposredno ne grozi vojna. To-
Mama jo je dvignila in ji razgalila!da ne vdajajmo se iluzijam zastran obleko na hrbtu. Da, tam, sredi lirbta j cene, ki jo je bilo treba plačati za je bilo znamenje, Id je po njem za-|ohranitev miru.	^	...
nesljivo spoznala svojega otroka. Taj »Daihj Express (protiboljšeVišKi'|-mala pohabi jenka je bila res njena z Edino pozitivno dejstvo je, da P1’®* Anka. '	tvzema Velika Britanija poroštvo s*
Med smehom in solzami jo je obje-} novo Češkoslovaško, la in stisnila k sebi. Našla je svoje z	•	•
dete! Z Ankino pomočjo so izsledili}	t	)'(ttlCl]Cl
dve zločinski ciganki, Hanko Spremo-* Razen komunističnih glasil ves vo in njeno hčer Ljubo, ki sta predi bolj ali manj odkrito odobrava lo": štirimi leti ukradli dekletce. PohabiliZdonske predloge, vendar se — zlasti sta jo, da se je ljudem smilila in da|v radikalskih in socialističnih listih sta dobivali več miloščine. Zdaj sel— opaža med vrsticami zadrega 111 bosta morali za svoj 6trahoviti zločin Z občutek sramu, zagovarjati pred sodiščem.	I
Zgodbe o ciganih le niso zmerom!	Italija
izmišljene...	|	yeg italijanski tisk seveda odobra-
va načrt o odcepitvi Sudetov od čSK>
Politični teden
osvobodi svojo manjšino v ČSR.
2. če bi Francija in Rusija prihiteli
Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej in kneževiča Aleksander in Nikola so se odpeljali na Angleško na
srž,-,
kljub svoji zvezni pogodbi s Francijo ostala nevtralna.
dovino medicine, ki se je pričel v Zagrebli in nadaljeval v Beogradu, se je te dni končal v Dubrovniku. Prihodnji
Spetialni atelie
za okvirenie slik in gobelinov
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wo!fova ul. 4
3. če bi Velika Britanija stopila na, -stran Francije in Rusije, tedaj - inl^?”8 bo 1. 1940. v Berlinu dve leti samo tedaj! - bi Poljska izpolnila svo-f^*f pa v Rimu;- Vojvoda ui voj je obveznosti nasproti Franciji in bif^“J“ Ke"tska sta “pustila gradič
šla v vojno proti Nemčiji.	|T ^ ^ 1 Kranlu ,m, ,se ?dP®ljala v
X London. — Trgovinski minister Ka-
»New btatesman and Nation« Jbaiin je prejšnji teden sprejel v svo-"	o——*	Ijem kabinetu udeležence državne kon-
mi Donim.. J ference trgovinskih in industrijskih
4au0S(en|6 V Beninu Zbornic, M SO se sestali od 12. do 14.
}t. m. v Beogradu. — Mussolini je po Nedeljska »Zurcher Zeitung« poroča?
iz Berlina:	Z
J Chamberlain je v Berlinu izvedel, daj Hitler vztraja na svojem niirnberškem* stališču in da pri uresničenju svojih ciljev ne bo razpravljal o tem, kaj zahteva, temveč samo o tem, kako naj zahtevano dobi. Na to je Chamberlain obljubil svoj drugi obisk v Nemčiji. Velika Britanija se spušča na strmo pot koncesij in vleče Francijo s seboj. Prihodnji teden, t. j. tekoči te-1 obisku v Trstu prišel tudi na naša tla. den, op. ur.) se bo po sodbi tukaj-1 Na meji v Kačji vasi pri Rakeku so šnjih krogov zadeva še malo zavlače-fga pozdravili zastopniki naših oblasti vala, brali bodo komunikeje in lepe be-jin vojaška častna četa. — Na Vinjem sede, vendar skoraj ni več dvoma, v | vrhu pri Novem mestu se je vršil te katero smer se položaj razvija. Odlo-|dni velik ljudski tabor JRZ. Na ta-fiilni dogodek leži na psiholoških tleh:?boru je govoril senator dr. Fran Ku-prepričanje, da pojdeta Francija in I l°vec o slovenstvu in samoupravi. — Anglija za ČSR v vojno, je na vsem! Gradbeno ministrstvo je mestnemu svetu omajano.	5	županstvu v Splitu odobrilo kredit v
Nemara Ribbentrop le ni tak divjak ♦ znes^u pol milijona dinarjev za ob-tn diletant, kakor ga londonski kritiki *novo in vzdrževanje Dioklecianove pa-tako radi slikajo. Nemara ga odlikuje |iače v Splitu, baš bistrost za vse slabosti britanske*
politike, in nemara bi Macchiavelli. če j Manevri francoske mornarice se bobi Se živel, slavil nemškega zunanjega |do pričeli v začetku oktobra v Rokav-ministra kot genialnega politika... Po t skem prelivu. Manevrov se bodo ude-naukih zadnjih dni se zdi tudi politika »ležile tudi podmornice, letalstvo in polkovnika Becka upravičena; kot polj-1 obalna obramba. — Bolgarski kralj ski zunanji minister je.že pod konec f Boris in kraljica sta s spremstvom za-1. 1933. opazil počasno kopnenje fran- »pustila angleški kraljevski dvorec Bal-coskega vpliva v Srednji in Vzhodni | moral na škotskem in se vrnila v Evropi in izvajal iz tega posledice. ? Bolgarijo. — Japonci so v zadnjem Kakšne občutke morajo imeti te dni j tednu v ljutih bojih zavzeli celo vrsto Cehi, ki so vso svojo zunanjo politi- ±va.žnila utrdb, ki branijo začasno ki-(Nadaljevanj e v i. stolpcu spoclui) itajsko Prestolnico Hankov. Računajo,
tilni stroj se la lik o izdelujejo noga-|	A CttlČija
vice, šali, koieniee, dokolenke, svitri,? Nemški tisk triumfira. Najstvar-jopiee, kopalne in otroške obleke, ro-Jneje piše nemara »Berliner Bors#*' kavice, žemperji, zapestnice, čepice,\zeitimg<:
telovniki, puloverji, oprsniki, životni-t Tudi Norveška in švedska sta s® ki, ovratnice itd. Tvrdka 5 A NOS v|23. septembra 1905. mimo razšli-Mariboru. Orožnova ulica 6, ki je do-T Stališče Norvežanov je bilo taki’at mača tvrdka, . nauči vsakega kupca t zelo podobno današnjemu stališču sU" stroja brezplačno plesti vse vrste ple-Jdetskih Nemcev. Ta primer je dokaz* tenine in daje tudi volno in drug ma-Jda se deli držav lahko tudi mire-terial vsakemu kupcu v izdelavo terjljubno odcepijo. Nacionalni proble® tako nudi stalen zaslužek doma v vsa-«je danes najvažnejši v Evropi. Med-kem vremenu, pozimi in poleti. Brez-Z narodno poroštvo, ki ga dobi Češko-poselnim in družinam s pomanjka- Z slovaška, bo republiki popolna ?-a' njem zadostnega dela in zaslužka se J ščita.
da bodo Hankov zasedli še pred začetkom oktobra. — Krvavi boji v Palestini se nadaljujejo. Izredno hud spopad med angleškimi vojaki in arabskimi vstaši blizu Tulkarema se je pripetil 15. t. m. — Na Španskem se nadaljujejo hude bitke in spopadi za utrjene točke ob Ebru. Tuje države so morale zaradi sedanjega mednarodnega položaja omejiti svojo pomoč, dovoz vojakov in vojnega materiala. —
Izvoz vsega tekstilnega blaga je do na-daljnega francoska vlada prepovedala.
Vse pošiljke, ki so bile že na poti, so na meji zadržali in vrnili odpošiljate-
Ijem. — Vsi Židje, ki so se priselili v ....................................    j________
Italijo po 1. januarju 1. 1919., morajo I zaslužek Opozarjamo na oglase v na-{
nudi eksistenca in dober postranski j
Češkoslovaška
najkasneje do 12. marca 1939. zapustiti Italijo. Zakonita določila veljajo tudi za Libijo in za italijanske posesti v Egejskem morju. — Komunski kralj Karol je podpisal ukaz, po katerem bodo morale romunske ženske opravljati obvezno vojaško službo v primeru vojne. Zenske bodo poklicali pod orožje ali posamič ali pa v skupinah. — Madžarski regent Horthy bo prihodnji teden prišel v Nemčijo, kjer se bo kot gost maršala Goringa udeležil lova v Vzhodni Prusiji. Ta obisk baje ne bo imel političnega ozadja. — Mussolini je poslal lordu Runcimanu odprto pismo, v katerem se zavzema za plebiscit za vse manjšine v ČSR. Enako je izzvenel tudi ducejev nedeljski govor v Trstu. — Britanska in francoska vlada sta v nedeljo pristali na Hitlerjevo zahtevo zastran odstopa Sudetov Nemčiji in sta pritisnili na Prago, da se v interesu miru prostovoljno odreče teh pokrajin. Praška vlada za zdaj takšno zahtevo odločno odklanja.
šem listu!
30 let je minilo 20. septembra, kar sta padla na ljubljanskih ulicah pod avstrijskimi kroglami Lunder in Adamič. Slovenci, ne pozabite naših narodnih žrtev!
Poseben tečaj za italijanščino na trgovskem učnem zavodu in stenografskem institutu Robida, Ljubljana. Trnovska ul. 15.
Na razstavišču Mariborskega tedna so zbuja)i veliko pozornost in zanimanje ročni brzopletilni stroji »ANOS*, ki biH letos prvič razstavljeni. 2>ANQS« brzopletilni slroj je na ročni pogon, zato jih lahko kupi vsaka oseba in vsaka družina v mestu in na deželi in sploh tudi v vsakem kraju, kjer Še ni elektrike. Na ta ročni ple-
uknjo in manufakturo sploh.* , .
iro m najceneje kupite v Manu-1?rfvltl. na	vzr,cv: »Življenjs*
uri Novak. Ljubljana. Kongresni | ‘Peresi republike bodo popolnoma *« 15. pri nunski cerkvi.	‘varovani«	pise	list v velikem našlo
♦ vu. »Med vsemi odgovornimi cmiteijJ
Ves češkoslovaški tisk je odločno Za jesen potrebujete novo obleko,*Proti a™P«taciji. Poluradna »Prag£ plašč, suknjo in manufakturo snloh.?P,'esse« skuša javnost oprezno p« Dobro m najceneje kupite v fakt trg
-...J.	.	A v u«	V	3CUII	UUgUV
Nadaljevanje tui S. sir. | v)a(]a popolna edinost.
 im » »----------- J V »Sozialdemokratu« pravi vodja
_	,	_	..	f nemških socialistov Jaksch: Britan-
ZadOSCGnl6 V Berlinu * sko-francoski načrt ne bo odpravil
,7 ,	...	, ,	s vojne nevarnosti. Berlin se ne bo za-
Nadaljevanje iz 1. stolpca Jdovoljil s prgiščem sudetskih krajeVi ko gradili na zaupanje v zaveznike in Iker se mu hoče surovin. Novi načrt solidarnost demokracij! Ce bi kdo!ogroža obstoj češkega naroda in čsL
[države. Tudi če praška vlada nanj t pristane, češko-nemški problem še ne I bo odpravljen z dnevnega reda. N*" [sproti novim poroštvom Velike Br>; [tanije in Francije smemo biti po vsej [pravici skeptični.
Francijo napadel, se ne bi mala češkoslovaška niti trenutek pomišljala: poslala bi svojo armado v boj in bi izpolnila svojo zavezniško dolžnost. Danes ko bije ob Vltavi plat zvona, pritiska Francija, čeprav s slabo vestjo, na Cehe, naj popuste.
Zaradi blaznega tempa zadnjih dogodkov si preprost človek le težko
Romunija
Romunski listi so zelo vznemirjen'
predoči, kako presenetljivi so dosedanji f zaradi britansko-francoskega načrta rezultati. Pred dobrim tednom dni sta J za ureditev sudetskega vprašanja Francija in Anglija stali še na stališču, Z poudarjajo, da je Romunija odločno da karlovarski program preveč terja in I proti sleherni reviziji svojih meja. da je dr. Beneš vse storil, kar se je? (Op. ured.: V Romuniji živi moglo od njega zahtevati, če je ve-j milijona Madžarov, 750.000 Nemcev, čino teh zahtev sprejel. Ena sama ne- J -)50.000 Ukrajincev in 1 milij. Židov.) vihta v Berchtesgadnu je zadoščala,;
da sta zahodni velesili izgubili glavo. Začel se je pritisk na Prago, da pri-: stane na razkosanje ozemlja, ki je tisoč let tvorilo politično celoto in se kot takšno ohranilo celo v nekdanji Avstriji; saj so Habsburgi vladali v:
Poljska
:»Kurjer Poranny< (demokratski) ■ j češkoslovaška preživlja tragične tre-
> nutke, zato zdaj ni čas za izzivanj®
> na njen rovaš. Kljub temu moramo ; zapisati, da je treba urediti tudi pr°'
Dresa <2
'ARODNE MANJŠINE V ČEHOSLOVAŠK/
NEMCI
SO “%Q
20-50%
70 -50°^
bo- loo%
50' eO%>
Praha
POLJAK/
3C>- 5o%
TUhomd
Bfalislcvva
A *
Budim Boiia
deželah češke krone	kot	češki kralji. Z blem poljske manjšine v ČSR.
Po anšlusu	Avstrije	gre	politika za-Z Skoraj vsi ostali poljski listi	za-
hodnih velesil za tem, da tretjemu a htevajo, da se poljsko vprašanje v rajhu dovolijo »mirno« prilastitev šeJčSR uredi po istem načelu kakor su-. drugega —	in morda ne	poslednjega Z detsko vprašanje.
— kosa iz	dediščine	nekdanje habs-Z (Op. ured.: V ČSR živi po čsl. sta-,
burske monarhije.	*	tistiki	okoli 80.000 Poljakov, po polj’
- skih trditvah pa 200.000.)
Združene države
T>NewYork Times« (demokratski) Britansko-francoski predlog pomeni konec varnostnega sistema, kakršnega so zgradile mirovne pogodbe.
*Neu> York Herald Tribune« (gla' silo republikancev): Obe zahodni demokraciji nista samo žrtvovali ČSR, ampak sta ji povrh še zapovedal' samomor.
»Daily Neivs« (senzacijski list) -Če bi Velika Britanija in Francija morali zaradi Češkoslovaške v vojn°> bi bila glavno bojišče nedvomno češkoslovaška tla. Kdor koli bi zmagal, Čehi bi izginili s površja zemlje.
Dekleta !
Prepričajte se. Za malo denarja dobite pri
„Promet“
(nasproti Križanske cerkve) prvovrstni šivalni stro) Singer, Pfaff in druge. Naprodaj tudi več
rabljenih od 300 din naprej
n lisa m
Največ/a pariška sleparska afera zadnjih let
(n) Pariz, septembra. Velikopotezni mednarodni sleparji so *inPred kratkim prav pošteno privoščili nekega pariškega draguljarja. Iz-jnislili so si premeten sleparski trik in tvegali bajno vsoto denarja, da so zato zaslužili' še enkrat toliko, kakor so “Ui izdali za to nenavadno ,kupčijo*.
Slepar z razkošnim avtomobilom
kepo sončno dopoldne se je pred Ugledno trgovino draguljarja Aleksan-I"8 Dujardina v Lafayettovl ulici ustali velik, nenavadno razkošen avtomo-z ameriško evidenčno tablico. Z oblazinjenega sedeža je skočil vitek, Vzlic sivim lasem še mladosten gospod ln s prožnimi koraki odhitel v trgovino. Postregel mu je sam gospodar, v slutnji, da bo nenavadni kupec pustil v njegovi trgovini lep kupček denarja. Ni se zmotil. Elegantni gospod je pro-Sl1. naj mu pokažejo kar najlepše in najbolj izbrane ovratne igle. Draguljar mu je nosil iglo za iglo, vsaka je "*la lepša od prejšnje in vsaka zase stala lepo premoženje. Kazalo je pa, da ima kupec od sile razvajen okus, kajti na nobeni teh dragocenih igel ** ni ustavilo njegovo oko.
»Ali je to vse, kar mi morete pokazati?« je naposled nekam zdolgočaseno vprašal.
»Rekel bi,« je vljudno odgovoril draguljar. »Sicer imam še eno ovratno *Blo, vendar pa ne vem, ali vam bo Pogodu. Vdelava ni več čisto moderna, yseeno bi pa moral glede na biser, ki Je v to iglo vdelan, terjati nenavadno Visoko ceno.«
»Aha, biser in morda še lep in velik P° vrhu! Kar brž mi ga pokažite!«
Draguljar je odprl oklopno blagajno In previdno vzel iz nje majhno bar-žunasto škatlico. Ko jo je na mizi od-Prl, se je izbirčnemu kupcu izvil vzdih začudenja. Pred njim je ležal, v zlato ni drago kamenje vdelan, najlepši biser, kar jih je kdaj videl, velik ko
lešnik.
»Izvrstno! Res da ta vdelava danes J1! več v modi, sicer je pa biser prekrasen. Koliko bi torej stala ta igla? Sem namreč poseben ljubitelj biserja.«
Kakor lešnik velik biser
Draguljar si ni takoj upal s ceno na daxi, bila je namreč bajno visoka. Zato je skušal najprej tujcu predočiti vse krasote in prednosti tega bisera, a kazalo je, da je tujec v poznanju bi-®ei'ja malodane večji strokovnjak kakor draguljar sam. šlo je samo še za ceno.
»Milijon šest sto tisoč frankov, gospod,« je naposled pribil draguljar. »Hm...!«
»Niže je ne morem oceniti, gospod...« »Nisem ničesar dejal zaradi cene, torej velja.«
Pri teh besedah je gospod potegnil iz listnice ček in pričel pisati. »Saj menda vzamete ček?«
»Kajpak, seveda, če...«
»Razumem. Najbolje, da ga takoj pri bližnji banki vnovčite. Tako dolgo bom Počakal tu.«
»Oprostite, gospod,« se je osramočen faradi svojega dvoma opravičeval draguljar.
Pičle četrt ure nato se je vrnil v trgovino draguljarjev blagajnik in stresel na prodajni pult milijon šest sto tisoč frankov v bankovcih in kovancih. Minuto nato je draguljar z globokimi Pokloni spremil bogatega tujca do razkošnega avtomobila. Na skrivaj si je Pomel roke: bil je zanj dan izvrstne kupčije.
Ni minil teden dni, že se je pred pujardinovo draguljarno spet ustavil isti razkošni avtomobil. Draguljar Dujardin je sprejel že znanega kupca s tisto ponižno spoštljivostjo, ki jo kaže spreten prodajalec ob misli na dobro kupčijo. Bogati gospod je res tokrat Prišel z novo željo, žal je bila pa malodane neizpolnjiva. Gospod je namreč Povedal draguljarju, da se je pred nekaj dnevi zaročil. Njegova zaročenka ®e je tako rekoč zaljubila v njegovo °vratno iglo, prav za prav v prekrasni biser, vdelan vanjo. Rad bi torej nacedil dekletu veselje in ji dal vdelati Uhane iz takšnih biserov. Kajpak bi Zato potreboval še en, prav takšen, Prav toliko velik in čist biser. Cena ne *8ra vloge.
Draguljar je obžalovaje menil, da bo hudo težko ustreči njegovi želji. Sicer ?e še en tak biser na svetu, a tega 'ttia neki indijski maharadža. Pribočnik poslaništva Združenih držav — tako se je bogati kupec predstavil — je na videz ves poparjen rotil draguljar-; ja, naj vendar vse stori, da mu pri-' skrbi prav takšen biser. »Gospod Du-; Nardin, plačal bom vsako ceno, a pri-; skrbite mi ta biser, kajti od njega je; odvisna sreča mojega življenja. Kakor; Sem rekel, denar ne igra vloge, pa če bo
cena še tako visoka. Rad bi svoji; Zaročenki izpolnil to željo in rad po-; eakam nekaj tednov, da mi priskrbite; biser, ki bo vredno drugoval tistemu,; ki ste mi ga te dni prodali!«	;
Nevesta dobi svoja bisera
Minil je mesec dni. Draguljar Du-; Jardiu je poslal v največje ameriške.
angleške, francoske in belgijske časopise oglas s točnim popisom bisera in s pripombo, da bi tudi za visoko ceno rad kupil prav takšen biser. A nihče se ni oglasil in draguljar je moral pribočniku naposled sporočiti, da je le malo upanja, da bi kdaj dobili prav takšen biser.
Dokler se ni lepega dne vsa stvar obrnila. V Dujardinovo trgovino je stopil neko popoldne starejši gospod in izjavil, da ima biser, ki bi utegnil biti tako čist in velik, kakor je tisti, ki ga je draguljar opisal v oglasu. Gospod Dujardin bi bil tujca najrajši objel.
Izkazalo se je, da je biser res kar pravšen, nedvomno pristen in kolikor se je mogel Dujardin spomniti, nič slabši od tistega, ki ga je bil pred dobrim mesecem prodal. A cena, ki jo je terjal tujec, je bila bajna! Tri milijone frankov!
Dujar lin je po telefonu poklical gospoda pribočnika in ga vprašal, ali je res pripravljen žrtvovati toliko denarja. »Vražje dosti je,« je menil pribočnik, »a če je biser res prav tako lep, izplačajte denar in prinesite biser čez dobro uro v hotel, da ga pokažem svoji zaročenki.«
Zgodilo se je tako, kakor je dejal gospod pribočnik. Draguljar je biser tujcu na roko izplačal in čez dobro uro se je odpeljal v hotel, kjer je začasno stanoval gospod pribočnik. Ko je pa v hotelski veži povprašal vratarja po številki njegove sobe, je izvedel,
Naposled se je gospa Shortova le zbudila, zaslutila je, kaj se je zgodilo in vstala je, hoteč odpreti okna. Toda bila je že preveč omamljena in je omedlela, še preden se ji je posrečilo priti do okna.
Tudi pes se je zbudil in pričel neusmiljeno lajati in zavijati. Ljudje, ki so se v poznih urah vračali mimo hiše domov, so ga sicer slišali, a nihče se ni zmenil zanj. Nazadnje se je dogi le posrečilo, da je odprla stanovanjska in vežna vrata in stekla na ulico. Tam je skakala okrog ljudi in jih skušala privabiti v hišo; ljudje so pa rajši pospešili korake, ker so se tako velikega psa ustrašili.
Vrla žival pa ni odnehala. Stekla je nazaj v hišo, zgrabila svojo gospodarico za spalno srajco in jo odvlekla na cesto. Zdaj so postali ljudje pozorni in so šli za psom; ta jih je vodil nazaj v hišo. Ljudje so takoj spoznali, da je počila plinska cev, in so obvestili gasilce in policijo. Vsi stanovalci so bili že brez zavesti, a s kisikovimi maskami so jih reševalci v poslednjem trenutku spet obudili v življenje. Tudi gospo Shortovo so rešili.
Samo za vrlega psa ni bilo kisikove maske, a tudi nihče se v splošni zmedi ni spomnil nanj. Ko so se naposled le domislili rešilca toliko človeških življenj, je bilo že prepozno. Strup je že opravil svoje in da vrlemu psu prihranijo trpljenje, so ga morali ustreliti.
Solveiga iz Savannaha
On) Newyork, septembra. V Savan-nahu je te dni umrla neka ženska, ki nje življenje za čudo spominja na življenje Solveige, zveste neveste iz Ibsenove drame ,Peer Gynt‘. Tej ženski, zdaj že starki, je bilo ime Florenca Martusova. In ko bereš zgodbo njenega
je res pripravljen prodati drugo oko bogatemu slepcu, ki bi mu ga dobro plačal.
Zgodba pa ne pove, ali se je že kateri slepec odzval na nevsakdanji oglas.
Šolarka spisala roman
(n) Stockholm, septembra. Bna največjih literarnih založb v Kjobenhav-nu bo te dni izdala roman z naslovom .Dolga noč'. Zanimivo pri tem romanu je to, da ga je napisala šele 151etna danska šolarka Karen Bjerresojeva.
Ob pričetku poletja je dobila založba rokopis nekega romana. Rokopis je bil spisan na vseh mogočih večjih ln manjših belih in barvastih listih, pol na roko pol s strojem. Na prvi pogled si spoznal, da ga je pisala mlada, skoraj še otroška roka. Založnik se ni zmotil. Avtorica nenavadnega rokopisa je v priloženem pismu res priznala, da ji je šele 15 let in da je hčerka nekega učitelja ljudske šole v Kjobenhavnu.
Založnik je poslal rokopis svojim ocenjevalcem in ti so ugotovili, da roman ni n&pak, narobe, na moč zanimiv je. In tako se je založnik odločil, da ga bo letošnjo jesen objavil. Povest obravnava življenje nekega dekletca v razvojni dobi. Mlada pisateljica je opisala svojo usodo in premišljevanja o svojem življenju, zgoščena v eni sami dolgi noči brez sna.
Romanca v letu Gospodovem 1938.
(n) Bukarešta, septembra. Romunski letalski stotnik Papana se mudi že dve leti v Združenih državah in se pripravlja za prekoceanski polet Newyork
Bukarešta. Pred nekaj tedni je poslal svojo mlado ženo v Evropo, v Bu-
DRUZINSKI TEDNIK
V VSAKO
SLOVENSKO H1S0!
Doma in na potovanju, preden greš spat, vedno:
Chlorodont-zobna pasta
da je mister Blaine s svojim tajnikom pred pol ure neznano kam odpotoval...
Huda slutnja se je rodila v Dujar-dinu, tekel je domov in še enkrat natanko pregledal biser, ki je pravkar zanj izplačal tri milijone frankov. Njegova slutnja je bila upravičena. Natančni pregled je pokazal, da je lahkoverni draguljar kupil za tri milijone frankov prav tisti biser, ki ga je pred mesecem dni prodal za polovično ceno. Velikopotezni sleparji so ga velikopotezno potegnili in zaslužili pri .kupčiji' poldrugi milijon frankov.
čeprav je draguljar takoj sporočil svojo smolo policiji in čeprav je policija vse storila, da izsledi in razkrinka sleparsko druščino, je bil doslej ves njen trud zaman: .gospod pribočnik' in njegov ,tajnik* sta jo z vrečo denarja pač o pravem času popihala na varno...
Zgodba o zvestem psu
(n) London, septembra. Te dni je na Angleškem neka velika, izredno inteligentna doga rešila 12 ljudem življenje. V Hovu je 681etna vdova Eliza Shortova podedovala po svojem možu veliko nemško dogo. Psa je kupil mož še čisto mladega, sam ga je zdresiral in naučil raznih umetnij. Bila sta velika prijatelja, a žena se je orjaške živali zmerom nekoliko bala. Ko je pa mož umrl, je zaradi spomina nanj ni hotela prodati in žival se je počasi navezala na svojo novo gospodarico.
Pred kratkim je pa neko noč v vdo-vini hiši počila plinska cev. Vsi stanovalci so sladko spali in tako se je plin nemoteno razširil po vseh prostorih.
življenja, se ti zdi, kakor da bi poslušal kakšno staro narodno pesem...
Pred 44 leti se je podal Florencin ljubljenec na široko morje in se ni nikoli več vrnil. Florenca je čakala, zvesto in vdano. Čeprav so ji leta omračila spomin in pobelila lase, je upala, da se bo njen najljubši še vrnil. Pri vsaki ladji, ki se je peljala mimo Savannaha, ji je tolklo srce v plahem pričakovanju. In stala je pri oknu in mahala ladjam podnevi z robcem, ponoči s svetilko. Vsi mornarji so poznali to zapuščeno nevesto .večnega mornarja1. In vsi parniki, ki so vozili mimo njene hiše, so jo vselej pozdravili s sirenami. Za njenim pogrebom je šlo 400 ribičev in mornarjev. Zdaj ji bodo postavili spomenik; kipar jo bo upodobil. v pozi čakajoče Solveige...
Oko naprodaj za 100.000 din
(ba) Newyork, septembra. Pred kratkim so mnogo pisali o čudežni operaciji, ki jo je izvršil neki angleški zdravnik. Vrnil je namreč vid nekemu slepcu tako, da mu je v slepo oko vcepil živo roženico.
Ta posrečena operacija je v javnosti zbudila veliko senzacijo in velike upe med zdravniki. V nekem ameriškem časopisu smo opazili v rubriki »Na prodaj« celo tale oglas:
»Na prodaj je oko v najboljšem stanju. Zahtevam zanj najmanj 2.500 dolarjev (100.000 dinarjev).«
Zumalisti so kajpak kmalu izsledili lastnika tega očesa. To je bil neki 431etni mož, ki je živel s svojo družino v veliki bedi. časnikarjem je izjavil, da mu eno oko zadostuje in da
karešto. Tamkaj, doma naj bi rodila njuno prvo dete.
Dina Papana, v športnem duhu vzgojena žena moža-športnika, je srečno prispela v Bukarešto in se kaj rada vozila v avtu, ki ga je pripeljala s seboj iz Amerike, še v nedeljo so jo videli, kako je vesela krmarila avto, dva dni nato je pa v nekem sanatoriju rodila deklico. Porod je bil nenavadno težak in mlada mati je imela komaj še toliko časa, da je želela svoji hčerki srečno bodočnost in drznega športnega duha njenega očeta, nato je pa zaradi oslabelosti srca izdihnila.
Drugi dan je stotnik Papana iz New-yorka telefonsko poklical svojega očeta, generala Papano; oče mu je popisal porod, zamolčal je pa, da mu je žena umrla. Sin je bil pa žalostno vest že bral v newyorških časopisih; prosil je očeta, naj bi truplo njegove ljubljene žene mazilili, da jo bo še poslednjič videl, ako bo preletel ocean...
Samomor nezakonskega sina Franca Ferdinanda
(ba) Dunaj, septembra. Dunajski listi poročajo, da se je 491etni Franc Ferdinand Kurt Hahn v Badnu pri Dunaju ustrelil, ker je trpel za neozdravljivo boleznijo in ker je bil v hudi denarni stiski. Hahn je bil nezakonski sin prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki so ga v Sarajevu ustrelili, in trgovčeve hčere Leopoldine Hahnove iz Prage. Franc Ferdinand se je seznanil z njo, ko je živel v Pragi kot mlad častnik. V vojni je dobil Franc Ferdinand Kurt Hahn nevarno rano; šel se je v Ameriko zdravit, a
T. G. MASARYK
Prejšnjo sredo je minilo leto dni, odkar je prezident-osvoboditelj izdihnil svojo veliko dušo. Spodnjemu odlomku iz Čnpkove knjige niso vratolomni dogodki teh dni vzeli prav nič aktualnosti; dodali so jim le še neskončno trpkost.
Bilo je žarkega septembrskega dopoldneva na neki poljski stezi med vinogradi v Topolčankih. Med modrimi trtnimi listi se je bleščalo zla-torjavo, težko, zoreče grozdje nad rdečkasto zemljo, ki je od pripeke razpokala. T. G. M. je ljubil sončno vročino; vzradoščen je gledal v žarečo pokrajino in se smehljal z mežikajočimi očmi. »To noč nisem spal,« je deial tako mimogrede. Nespečnost je bila ena njegovih največjih nadlog.
»A navadil sem se na to. Prej sem imel navado brati, ako nisem mogel zaspati; zdaj se mi pa očihitro utrudijo Kaj počnem? Premišljam. Največkrat si predstavljam, kakšen bo svet v dvajsetih, petdesetih, v sto letih.«
»Kakšen bo torej svet?«
»No, kakšen. Stvar je vendar čisto preprosta: izluščite danes iz sveta tisto, kar je dobro in razvijajte dalje Ali se pa spomnite na nekaj, kar bi se dalo izboljšati, in si skušajte pred-
stavljati, kakšno naj bi bilo. Potem boste videli pred seboj bodočnosti na prebitek!«
»Ali mislite, da bo bodočnost v vsem boljša in popolnejša kakor naš današnji svet?«
T. G. M. je nekoliko pomislil. »Utegnila bi biti. In v mnogem tudi bo. Poglejte, jaz sem že star in se mnogočesa spomnim. Mnogočesa. In rečem vam, da je vzlic vsemu hudemu mnogo bolje na svetu, kakor je bilo v moji mladosti. Napredek je tu. Živimo bolje — da govorim na splošno. In hkrati smo šele v poganjkih.
Saj si vendar šele komaj sto let zavedno prizadevamo za napredek, za higieno in socialne reforme. Samo predstavljajte si, kaj vse se da narediti v tisoč letih! Saj imamo vendar še tisoč in še enkrat tisoč let pred seboj!«
»Tudi za vojne,« je pripomnil dvomeče predsednikov spremljevalec.
Obraz starega gospoda se je skoraj zmračil: »Dobro, tudi za vojne,« je menil. »Toda ali ni tudi za njimi nova bodočnost?«
***
Drugič je koračil hitro z dolgimi koraki po cesti vrh Hruševa; bil je prekrasen popoldan po dežju, zrak je bil jesensko rezek in je dišal po mo-
krem smrekovem gozdu. T. G M je molčal in premišljeval. Na lepm se je ustavil in dejal: »Kar venomer računam, kako dolgo bodo še vzdržali ljudje, ki jih dobro poznam.«
»Zakaj?«
»Ker vidim tako daleč v bodočnost. Denimo, da vzdrže še dvajset let; jaz bi pa rad videl še deset, dvajset let naprej. Petdeset let republike, to bi že bilo nekaj. Potem se ničesar več ne bojim. Potem se nam ne more nič več zgoditi.«
»Ali mislite, da bo tako dolgo mir v Evropi?«
Skomignil je z rameni. »Ne mislim na Evropo. Gotovo nas bo dotlej spoznala in nas bo potrebovala. Tudi mi sami potrebujemo še petdeset let... ličiti se moramo še; a potlej bomo že zmogli... Prijatelj, v petdesetih letih bo ljudem svoboda prešla že v kri; le naj tedaj kdo poskusi! Zmerom mislim na to... in bi rad, da bi bili že za ta kos dalje.«
***
Povejte zdaj, ali je bila že kdaj na svetu lepša usoda ko ta: prekoračili osemdeseto leto in še zmerom stremeti najprej, z očmi, z zaupanjem uprtimi v bodočnost?
Odlomek iz knjige, ki jo pripravlja češki pisatelj Kmrel Čapek.
ker tam ni našel svoje sreče, se je vrnil kot vojni invalid leta 1934. nazaj na Dunaj. Tu je dobival rento od nadvojvodovih sinov, a po anšlusu, ko so narodni socialisti zaplenili Hohenber-govo imetje, mu je tudi ta skromna vzdrževalnina usahnila.
Dekle z rontgenskimi očmi
(n) Solan, septembra. V Idomeni na
jugoslovansko-grški meji živi mlada, lepa Tatjana Karitidujeva, ki so jo krstili za .dekle z rontgenskimi očmi*. Lepa Tatjana je tega naziva po vsej pravici vredna, kajti s svojimi očmi kakor z rontgenskimi žarki vidi skozi meso in kri v notranjščino človeškega telesa.
Tatjana Karitidujeva je nenavadno dober medij. Z zaprtimi očmi ve natanko prebrati, koliko kažejo kazalci na urni številčnici; kadar se pa pogrezne v hipnozo, se prično vsi predmeti v njeni sobi premikati pod vplivom neke skrivnostne moči.
Zanimivo je, da so idomenski kmetje proglasili Tatjano za svetnico, kmetice pa za čarovnico. Vzlic temu pa kmetje še zmerom zelo zaupajo v Tatjano in v njene zmožnosti. Tatjana je s svojimi nenavadnimi sposobnostmi že marsikaj dobrega storila. Te dni je neki kmet izgubil na sejmu okrog 10 tisoč drahem. Napotil se je k Tatjani in ta mu je točno opisala kraj, kjer bo našel svoj denar. Rešila je že tudi življenje nekemu otročičku. Bilo je bolno in mati ga je prinesla k čudodelni deklici. Tatjana je ugotovila, bolje, ,videla', da ima otrok tur v črevesju. Hitro so ga operirali in mu tako rešili življenje.
Zdaj so čudežno deklico z rontgenskimi očmi povabili v Atene, da bodo naredili z njo več zanimivih znanstvenih poskusov.
Širom po svetu
v 63 vrsticah
Recepte na gramofonskih ploščah sl je izmislila neka francoska tovarna gramofonskih plošč; kupčija dobro cvete, kupci so pa zvečine... moški. — Najstarejša ženska na svetu je 111 letna Američanka Marta Layeva iz Tulte v Združenih državah. — Najstarejše drevo v Evropi je okrog 2.000 let stara tisa v letovišču Krombachu pri Cvikavi v Lužicah na Nemškem. — Iz G. nadstropja je skočila neka Dunajčanka in se po čudnem naključju samo nekoliko potolkla. — V 13 urah in 40 minutah je preletelo Severni Atlantik nemško letalo .Nordstern' in doseglo tako nov svetoven rekord. — Spomenik belgijskemu kralju Albertu so te dni odkrili v Sairt-Adressu na Francoskem. — Nil Je prestopil bregove in preplavil velikanska ozemlja. — .Miss Finska* je letos postala ,miss Evropa'; ta lepotica se nikoli ne pudra in ne šminka. — Hiše u mila in pepela nameravajo graditi nekatera angleška gradbena podjetja, ker so se dosedanje poskusne zgradbe iz te snovi izredno dobro obnesle. — .časopis bivših blaznežev' se imenuje neka revija, ki je te dni izšla v Illinoisu v Združenih državah. Urejujejo in izdajajo jo res samo bivši umobolni, ki so pa že popolnoma ozdraveli. — Z 31 leti je šestkrat mati gospa Jesse Perduejeva iz Kanade. Prvo dete je rodila z 11 leti. — 1,7 milijard«1 tavojčkov iveiUne game v vrednosti 1 milijona funtov (245 milijonov din) prežvečijo vsako leto na Angleškem. V Ameriki prežvečijo celo 25 krat več žvečilne gume kak«- na Angleškem. — .Palačo narodov1 gradi angleški plemič lord Davies v Cardiffu v angleški provinci Wales. Palača (*a-njo je žrtvoval okrog 15,000.000 din r našem denarju) naj bi bila simbol večnega miru med narodi. — Holandska prestolonaslednika Julijana je te dni obolela za hripo. — Slonica je povrgla v vlaku, na železniški progi iz Neisseja v Grottkau na Nemškem SOletna slonica nekega nemškega cirkusa. Slonič je 75 cm dolg in en stot težak. — Delavska mati bo botra največji francoski bojni lad.il, križarki .Richelieuju*, ki jo bodo te dni splovili. — Solarji stavkajo v vasi Culton-Broadu v provinci Suffolku na Angleškem; v šoli namreč ni okrepčevalnice, da bi v njej šolarji kaj toplega jedli. Otroci imajo pa do šole več kilometrov hoda in ker morajo ostati v njej čez opoldne, ves dan nič toplega ne jedo. — .Klub stoletnikov* so ustanovili stoletniki na Angleškem.
Za 20 letnico zavezniške zmage
EVROPA V VROČICI
Pet let temperature in napetosti, pet let popuščanja pred diktaturami — pet let Hitlerjevih triumfov...
Kam, Evropa, gre fvoia pot?
1935	m Evropa v pričakovanju.
Na čelu francoske vlade stoji Edouard Daladier, v britanskem finančnem ministrstvu sedi Neville Chamberlain.
»Leto 1933. bo odločilno! « trdi Mussolini. Hindenburg izkrca kanclerja Schleicherja. Stari maršal se ukloni pred vstajajočo mogočnostjo Adolfa Hitlerja in izroči Nemčijo človeku, pri-šedšemu iz Avstrije, človeku, ki vzkik-ne v svojem prvem proglasu na nemški narod: »Naša vlada bo zavetnica krščanske ideje, temelja sleherne morale...«
Spričo fiihrerjevih osornih besed in grozečih gest se jame Evropa vznemirjati. Anglija se celo boji, da se bo Viljem vrnil na Nemško. Ali ni mar naročil štirih velikih avtomobilov?
Torej se bo sprožilo? že zdaj?
Ne. Zdaj še ne. Morda v treh, štirih letih...
Hitlerjeva vladavina se še ni dobro ustoličila, se že veže s fašizmom proti Boncourjevemu načrtu o organizaciji miru. Sicer se pa tudi Anglija ne ogreva za francosko tezo. Eden izmed njenih mladih diplomatov, Anthony Eden, naslednik sira Johna Simona, meni, da tedanja varnostna poroštva zadoščajo: »Anglija ne prevzame nobenih novih obveznosti v Evropi.«
Jasna in nedvoumna beseda. Dr. Be-neš edini ne deli tega optimizma; on edini govori o možnosti vojne. 2e tedaj... Ali ni mar Italija poslala na Ogrsko 32 bojnih letal? Mala antanta se strne. Prvič po vojni je Evropo strah prihodnjega dne.
*
Baš o pravem času pogori rajhstag, da dobi Hitler priložnost za vzkrik:
Po članku Pierra Daninoaa v pariškem dnevniku ,Paris-soir‘
Diagram prirejen po latern listu
italijanskega zunanjega ministrstva, kanclerju DollfuBu pomirjevalno zagotovilo... Pariz, London, Rim izjavljajo, da mora Avstrija ostati nedotaknjena. Medtem se kakor oljnat madež razleza po Franciji afera Stavijskega. Na pomoč mora priti Doumergue...
Trenutek odrevenelosti in groze na svetu po nacistični »čistilni« noči 30. junija (umor Roehma in njegovih prijateljev) : Papen kritizira Hitlerja, čez dva tedna prvi sestanek obeh diktatorjev v Benetkah. Pomiritev duhov? Ne: val mednarodne napetosti doseže vrhunec.
Dvajset let po začetku vojne, 25. julija, tik pred nameravanim odhodom v Riccione, kjer se je imel sestati z Mussolinijem, pade kancler DollfuB kot žrtev drugega atentata. Zadet od narodnosocialističnih krogel, izdihne v kanclerski palači, po šestdesetih sekundah dovoljenega mu premisleka, da Se odloči za odstop. Razburjenje v Franciji. Vznemirjenje v Angliji. Italija pošlje svoje čete na Brenner.
Vojna?
Ne. Rajh odklanja sokrivdo pri atentatu. Papen odide na Dunaj. Kancler Schuschnigg se sestane v Firenci z Mussolinijem.
Hindenburg umre. Tretji rajh se rodi. Hitler je fiihrer-kancler in pre-zident rajha obenem. Berlin zahteva enakopravnost. Nemiri na španskem.
Anglija grozi: če Zveza narodov ne bo izpolnila svoje dolžnosti, bo London obrnil Evropi hrbet. Britanska vlada zahteva od Pariza pomoč na morju, če pride do konflikta. Italijani prodro na abesinska tla. 18. novembra opolnoči stopijo sankcije v veljavo. »Sankcije«, se slišijo izjave, »pomenijo vojno!«
Vojna?... Ne. še ne.
Anglija pošlje svoje vojne ladje v Sredozemlje. S »Hoodom« na čelu. Kadar se zgane »Hood« (izg. hud), je nekako tako, kakor bi se Anglija sama zganila... Vselej kadar zraste napetost, beremo novico o »Hoodu«, oklopnici Njegovega Veličanstva...
Napetost pojenja. Toda polom Hoare-Lavalovega načrta o razdelitvi Abesi-nije vnovič poslabša položaj.
1936	-Laval odide. Pride Sarraut.
Nov skok temperature v Evropi.
7. marca raztrga Hitler locarnsko pogodbo in sporoči Franciji, Italiji, Angliji in Belgiji, da ima poslej proste roke. Oddelki reichswehra zasedejo mesta ob Renu.
V	Parizu se ministri posvetujejo. Vlada odkloni nemško spomenico, češ da je nesprejemljiva. »Nismo voljni,« izjavi Sarraut, »pustiti Strasbourg v ognju nemških topov.«
Torej vojna?
Ne. Samo nekoliko premikanja čet... Anglija dš, Franciji nova zagotovila, toda v isti sapi prigovarja k spravljivosti. Locarnske države pošljejo Hitlerju nove predloge. Le-ta odgovori s ponudbo 251etnega miru... in odkloni od-
Vojna?
Ne. še ne. Za Mussolinijem sprejme lorda Halifaxa še Hitler. Francoski zunanji minister gre na obiske po Srednji Evropi. Os Rim-Berlin se uveljavlja.
1938 ■ Morsko razbo jništvo v
Sredozemlju postaja vse hujše. Sir Eden izjavi, da bo Velika Britanija začela represalije. Toda kmalu nato mora oditi. V Srednji Evropi temperatura čedalje bolj raste. Kancler Schuschnigg mora na vrat na nos v Berchtesga-den. Hitler ne skriva več svojih namenov : nacist Seyss-Inquart dobi mesto v notranjem ministrstvu. »Dotod in ne dalje!« vzklikne Schuschnigg. Toda Hitler ne govori nič več o avstrijski neodvisnosti.
11. marca, ob devetih, takrat ko je Francija brez vlade, vkorakajo nemške čete v Avstrijo, ne da bi trčile ob kakšen odpor. Med evropskimi prestolnicami poje telefon. Nemir se polašča duhov.
Vojna?
Ne. Francija in Anglija protestirata v Berlinu. Italija molči. Hitler vkoraka na Dunaj. Toda Chamberlain se ne mara vezati. Kljub temu pove 24. marca — ne da bi se do kraja obvezal — da bo Anglija, če bi kdo napadel Češkoslovaško, težko ostala nevtralna. Kajti Henlein je že zahteval takojšnje volitve.
Na čelo francoske vlade stopi Daladier. Velika Nemčija glasuje za fiih-rerja. O veliki noči napetost poneha: Velika Britanija in Italija podpišeta pogodbo, začno se francosko-italijanska pogajanja. Daladier in Bonnet odideta v London.
Ljudje se še izprašujejo, kaj se prav za prav skriva za napitnicama Hitlerja in Mussolinija, ki v Rimu slavnostno prisegata drug drugemu zvestobo, ko se nebo na lepem spet pooblači. V Genovi napade Mussolini Francijo: francosko-italijanska pogajanja so pokopana. Napetost med Prago in Berlinom narašča. Zaradi zbiranja nemških čet pokliče češkoslovaška en letnik pod orožje. Henlein, pravijo, je pri Hitlerju na obisku in zahteva preklic vojaških ukrepov. Na meji ubijejo dva sudetska
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
Hu
mor
£vropsiti vročins
Pri strogi skušnji
»Kaj bi napravili z bolnikom, če bi se začel potiti?«
Kandidat, ki se je že sam potil zaradi težkega vprašanja, je začel naštevati razne pripomočke in zdravila. Profesor je bil slabe volje in se z odgovori ni zadovoljil.
»Dobro. Toda kaj bi napravili, tudi ta zdravila ne bi nič zalegla?«
»Poslal bi pacienta k vam, na rigo-roz, gospod profesor...«
Prebrisan dečko
Filipovi starši so dobili dvojčka.
»Tako,« je rekel oče, »povej jutri to učiteljici, potlej ti bo gotovo dala prosto!«
Filip je prišel vesel iz šole domov.
»No, vidiš,« je dejal oče. »Kaj )e pa rekla učiteljica, ko si dobil kar dve sestrici hkrati?«
»Saj nisem obeh priznal, očka!... En0 sem si prihranil še za drugi teden!«
Samo dvoje je možno
»Slišal sem, da ima Jože tifus. Zelo huda bolezen, kajne?«
»Kaj pa je potlej? Saj sem ga tudi jaz imel. Samo dvoje je možno: ali umreš, ali pa postaneš bebec.«
1934
1 Hitler pride na oblast (30. jan. 1033 ). — 2. Duhovi se pomirijo. — 3. Atentat na DolifuBa (3. okt.) — 4. Umor preds. rom. vlade Duca (24. dec.). — 5. Nemiri v Avstriji (jan. fehr. 1034 ). — fi čiščenje v Nemčiji (3(1. jun.) — 7. Umor kanclerja DolifuBa <20. jul.). — S. Duhovi se pomirijo. — 0. Plebiscit v Posaarju (13. jan. 1035.). — 10. Uvedba obvezne vojaške dolžnosti v Nemčiji (1(1 marca). -1 11. Stresa (14. apr,). — 12. Italija mobilizira več divizij za Abesinijo (okt.). — 13. Sankcije (15. nov-), — 14. Napetost popusti. — 15. Polom Hoare-f-avalovega načrta (10. dec ). — 16. Vojaška zasedba Porenja (7. marca 1936.). — 17. Konsc sankcij (15. jul.). — 18. Začetek španske državljanske vojne (18, jul.). — 19. Nemčija odpove versajske določbe o rečni plovbi (14. no\.). — 20. Edvard VIII. se
ocipove prestolu <10. dec.). — 21. Nemci zaplenijo španske republikanske ladje (1. jan 1937.)-' 22. Podpis angl.-ital gentlemanskega dogovora (2. jan.). — 23. Obstreljevanje Almerije (31. maja). — ->4 Torpediranje in bombardiranje v Sredozemlju. — 25. Napetost poneha. — 26. Poostritev položaja v Srednji Evropi (febr.-marec 1938.). — 27. Anšlus (11. marca). — 2SJ Mussolinijev govor v Genovi proti Franciji (14. maja). — 29. ČSR mobilizira (21 maja). — 30. Začetek pogajanj s sudetskimi Nemci (9. jun ). — 31. Obisk angl. kralja v Parizu (19. jul.). — 32. Runciman pride v Prago (3 a\g.). — 33. Praška pogajanja se razbijejo (27. avg.). — 34. Nadaljevanje pogajanj (30 avg.).
35’ Kongres v Nurnbergu (5 —12. sept.). —36. Po Hitlerjevem nurnberškom govoru (od 12. sept dalje).
»Iztrebil bom opozicijo z železno pestjo.« Macdonald mu predlaga nov načrt: Nemčija naj bi imela 200.000 mož pod orožjem, a brez letalstva; Francija 400.000 mož in 500 letal...
Takrat se oglasita Ausfcen Chamberlain in lord Grey in opozorita na nemško nevarnost. Medtem ko stopa Paragvaj v zgodovino — napovedal je vojno Boliviji, prvo vojno, ki jo je zabeležila Zveza narodov od svojega obstoja — postaja napetost med Avstrijo in Nemčijo od dne do dne hujša. V spodnji zbornici zaženo alarm. Anthony Eden se mora vrniti v London.
Vojna?... Ze zdaj?...
Ne. še ne. Pakt med Italijo, Anglijo, Francijo in Nemčijo omili napetost: »Pogodbene stranke se obvežejo, da bodo vse storile, da se v okviru Zveze narodov razvije politika medsebojnega sodelovanja za ohranitev miru.«
Sirijo se glasovi o pripravljajočih se sestankih: Daladier-Mussolini... Dala-dier-Hitler... Litvinov predlaga načrt o gospodarskem premirju. Nemška propaganda v Avstriji postaja čedalje hujša. Nemški zunanji minister v. Neu-rath izjavi, da se to Francije in Anglije nič ne tiče. 200.000 ljudi defilira
V	Niirnbergu. Nacističen atentat na avstrijskega kanclerja; DollfuB je ranjen v roko... Nemčija zapusti Zvezo narodov. Razpust rajhstaga. Padec Daladierjeve vlade.
Kaj se pripravlja?
še nič.,.
1934.
i	Svet Zveze narodov povabi Nemčijo nazaj v Ženevo. Rajh odkloni vabilo. Viljem II. slavi svojo 761etnico in Hitler prvo obletnico, odkar je na krmilu. In ker postaja nacistično rovarjenje v Avstriji čedalje očitnejše, da g. Suvich, podtajnik
Leto se konča z Doumergovim odstopom. Na obzorju je plebiscit v Posaarju. Francija se odreče svoji pravici, da bo na plebiscitnem ozemlju sama vzdrževala red. Posaarje dobi mednarodno policijo iz Anglije, Italije, Holandske in švedske.
Napetost popusti.
1935 ■ »Nemčija nima več teritorialnih zahtev nasproti Franciji,« so ene izmed prvih Hitlerjevih besed po posaarskem plebiscitu. Laval oživi francosko-italijansko prijateljstvo. Letalska konvencija izjx>polni locarnsko pogodbo. Nemčija dobi vabilo, naj pomaga pri organizaciji miru.
Popustitev napetosti je kratkotrajna. Komaj je Francija podaljšala vojaški rok na poldrugo leto, že uvede Nemčija obvezno vojaško dolžnost, v. Neurath prijazno a odločno zavrne angleški in francoski protest. Mussolini obdrži pod zastavami pravkar dosluženi letnik in pokliče še enega pod orožje. Na Francoskem mora dosluženi letnik ostati še nadaljnje tri mesece v vojašnicah...
Vojna?
Ne. Sestanek v Stresi med Francijo, Italijo in Anglijo ublaži napetost. Nemčija je pripravljena podpisati vzhodni nenapadalni pakt. Toda francoska, angleška in italijanska vlada niso zadovoljne z njenimi metodami; zato se dogovore, da bodo »vzajemno sodelovale, da se obvaruje mir in ohrani sjioštovanje pred pogodbami«.
*
Kaj kmalu se slika docela spremeni. Nova napetost nastopi z italijanskimi pripravami za abesinsko vojno in z manevri reichswehra na češkoslovaških mejah... Anglija sklene prepovedati izvoz orožja v Italijo in Abesinijo. Spor med Rimom in negušem se poostruje.
poklic čet. Na pakt bi pristal, toda na vzhodu ne jamči ničesar.
Italijani vkorakajo v Adis Abebo in odkorakajo iz Ženeve... Nov val napetosti. Mussolini gleda v Berlin. Preklic sankcij omili položaj, prav tako tudi izjava iz rajha, da bo Hitler spoštoval avstrijsko neodvisnost...
A že so se zbrali novi oblaki, skoraj čez noč: državljanska vojna na španskem. Ali se bo Evropa vmešala vanjo?
Vojna za Španijo?
Ne. Toda medtem ko se kralj Edvard VIII. pripravlja za odstop, od-jxive Nemčija še poslednjo versajsko določbo, konvencijo o mednar. plovbi po Donavi in drugih nemških vodah.
1937.
Leto se začne v znamenju sile: pod pretvezo da so španske republikanske vojne ladje ustavile nemški parnik »Palos«, zapleni nemška vojna mornarica dve ladji valencijske vlade.
Velika Britanija in Italija podpišeta gentlemanski dogovor:	napetost	od-
neha. Toda na dunajskem nebu rišejo skrivnostna letala kljukaste križe v oblake...
29. maja nova temperatura: bombardiranje »Deutschlanda« pri Balearih: 23 mrtvih, 83 ranjenih. Na kazensko odpravo ni treba dolgo čakati. 31. maja uniči nemška eskadra mesto Almerijo. Nemčija in Italija zapustita londonski nevmeševalni odbor.
Vojna?
Ne. Po podpisu angleško-nemške pomorske pogodbe se razburjenje nekoliko poleže. Toda bombardiranje v španskih vodah se ne neha in skoraj ne mine dan, ne da bi listi poročali o novih gusarskih napadih na angleške trgovske parnike. Preživljamo dobo »neznanih podmornic«.
S skrbjo maje svet glavo: »To se bo slabo končalo. Anglija bo zarohnela.«
Nemca. Rajhovski tisk grozi Češkoslovaški.
Vojna?
Ne. Odločna intervencija angleškega poslanika Hendersona v Berlinu. Francija se pripravlja na vse. Iz Rima ni glasu. Ceškoslov. volitve minejo v miru.
Henlein pri dr. Hodži. Pogajanja se začno. Torpediranje dveh britanskih ladij v Valenciji spomni Evropo, da španska nevarnost še ni minila. Toda obisk britanskega vladarskega para v Parizu duhove spet pomiri.
A le začasno. Kajti Evropo prime vnovič vročina. Angleži pošljejo lorda Runcimana v Prago j>osredovat. Sudetski Nemci zahtevajo... Praga predlaga... Henlein vztraja na svojih »osmih točkah«. Pogajanja se razbijejo in spet nadaljujejo. Henlein gre k Hitlerju. Problem, pravijo, se ima še pred Ntirnbergom spraviti z dnevnega reda.
Niirnberški kongres. Hitler zahteva samoodločbo sudetskih Nemcev in jim obljublja svojo pomoč. Incidenti v Sudetih. Vlada proglasi obsedno stanje. Henlein ji pošlje ultimat. Vlada ne odneha. Henlein zbeži v Nemčijo, proglasi svoj karlovarski program za zastarel, zahteva priključitev.
Vojna?
Ne. še ne. Chamberlain odleti k Hitlerju v Berchtesgaden. Mussolini piše odprto pismo Runcimanu: zahteva plebiscit za vse češkoslovaške manjšine. Odgovor iz Bratislave: Hlinkovi Slovaki bodo skupaj s Cehi branili svojo skupno domovino. Odgovor iz Prage: Plebiscit pomeni vojno.
Mussolinijev govor v Trstu: »Italija si je svoje mesto že izbrala.«
Chamberlain in Daladier pristaneta na amputacijo Sudetov. Praga z grozo ostrmi, češki tisk ogorčeno odklanja. Vlada zaseda noč in dan.
Vojna ali mir?
Evropa čaka in drhti...
Indijanec v velemestu
Neki mehikanski Indijanec, ki ni nikoli zapustil svojega rojstnega kraja, je prišel nekega dne v velikansko mesto in tam spoznal velemestna čudesa. Začudeno je opazoval tekočo toplo in mrzlo vodo in razsvetljavo v svoji hotelski sobi. Najbolj se je pa čudil telefonu.
»Ali je mogoče?« je vprašal, »če govorim sem noter, lahko naročim vse, kar potrebujem? Recimo par čevljev?«
Sluga je pritrdil; Indijanec je dvignil slušalko. Toda že po prvih besedah hišne telefonske centrale je s strahom vrgel slušalko na mizo.
»Bog, o moj Bog! je vzkliknil, »še niti jjovedal nisem, da bi rad čevlje, pa so me že vprašali: .Katero številko, prosim?1!«
Ni ga razumela
»Rad bi imel denar, za katerega ste me v vseh teh letih odkar mi gospodinjite, osleparili.«
»Ali je to žalitev ali ženitna ponudba?«	<*>a)
škotska
Pred mnogimi leti je prišel neki Škot
v Berlin. Koračil je skozi Branden-burški slavolok in je izgubil groš. Škot je dve uri iskal. Naposled je poklical nekega stražnika na pomoč. Toda groša nista mogla najti. Zelo žalosten Je odpotoval Škot nazaj na škotsko in )e pri slovesu rekel stražniku: »Če ga boste kdaj našli...«
čez deset let je prišel Škot spet v Berlin. Prva njegova pot je veljala Brandenburškemu slavoloku, kjer Jf pred desetimi leti izgubil svoj gr°s-Delavci so prav tam kopali globoko jamo. Škot je osramočen obstal, češ. »Nikar, gospodje! To pa res ne bi bil° treba — zaradi tistih bore deset P£e' nigov!«
PO VRNITVI
Točno pred tremi tedni je naša Sonja odpotovala na dopust. Mestno dekle, bledo in suho, manjka ji zraka tn gibanja. V soboto zvečer se je vrnila. Zdrava, debela in vesela. Padla )e mami okrog vratu, poščegetala kanarčka, vrgla dežni plašč v kot in Pričela pripovedovati. Kajpak o počitnicah. O zabavi, družbi, o tistem Francozu, ki je tako čudovito plesal * njo, o vožnji z jadrnico...
Mn pomisli, mama,« je naposled zmagoslavno končala, »vsak večer sem bila že ob devetih v postelji, samo tisto soboto, ko me je Jean povabil na plesne...«
Mami je bilo vse prav in všeč, najbolj pa to, da se je njen deklič tako zabaval in tako odebelil. Le kako je navihanka to storila? Saj ji doma tudi ničesar ne manjka. In vendar je Sonja samo po vrnitvi s počitnic tako živahna in zdrava, doma pa venomer pokašljuje, nima teka, bledikasta je, živčna in otožna.
Kakor da bi Sonja uganila njene misli, je pričela pripovedovati. In tisto, kar je povedala, se mi je zdelo tako zanimivo, da moram popisati našim ljubim bralkam.
»Uh, mama,« je žgolela še vsa v počitniškem ognju, »odločila sem se, da bom živela tudi doma tako kakor na počitnicah. Sicer ne morem ves dan tekati po gozdovih in tudi plavati ne morem pozimi, zato se bom Pa smučala in pametno živela. Jean je dejal, da sem kakor ustvarjena za šport...« Mama je vzdihnila, poznala je Sonjine muhe. Spomnila se je, da je Sonja lani vso zimo preplesala, ker ji je neki Milan utepel v glavo, da je kakor nalašč za ples. Sonja pa ni pustila mame do besede. »Veš, mama, saj ne bom več tako vrtoglava kakor lani, spoznala sem, da sem vse prej ko pametno živela. Bila sem bleda, ker sem premalo spala, in teka nisem imela zato, ker se nisem, razen pri plesu, nič gibala. Marna — veš, kaj mi je rekel Jean? Da moram biti vse leto tako sveža in čvrsta kakor po vrnitvi s počitnic, le tako mi bodo počitnice res koristile...«
»Vesela sem, ker sem zdrava,« je kar vrelo iz Sonje, »zdrava sem, ker sem vsak večer šla zgodaj spat, ker sem pridno jedla in ker sem se dovolj gibala. Tako motam živeti tudi zdaj, ko bom v službi. Doslej sem vse previhravo živela. Hotela sem vse hkrati doživeti in užiti! Nikolii nisem brala kakšne dobre knjige. Zdaj se bo to spremenilo. Proste ure si bom pametno razdelila, ne bom se več samo zabavala. Uredila si bom čas tako, da mi ga bo ostajalo na prebitek, da ne bom več prihajala na zabave vselej pet minut prepozno in si tako stalno uničevala živce zaradi
vihranja. Pri delu bom skušala svoje misli zgostiti tako, da bom naredila kar največ, kar najbolje, v kar najkrajšem času. Ni vrag, da bi mi šef ne primaknil stotaka. In potem, mama, ti bom kupila tisto ročno torbico, ki si jo tako želiš in zase bom kupila dežni plašč, ki mi tako zelo manjka.«
Mama je kar poslušala in ni nič dejala. Nekdo je Sonji nalil ognja, pravega sicer, samo da ne bo prekmalu ugasnil. A Sonja nam ni pustila časa za premišljevanje.
»In na zdravje ne smem pozabiti. Zdravje je zaklad, ki ga lahko primerjamo samo še s talenti, ki nam jih je dal Bog!« Aha, to je pobrala po Jeanu, sem si mislila, a previdno sem molčala. »Doslej sem tri tedne živela na čistem zraku, privadila sem se zraku, zato moram paziti, da to navado obdržim. Podnevi bomo imeli eno okno zmerom priprto, spala bom pa sploh zmerom pri odprtem oknu...«
»Dokler ne boš pričela kihati,« se je tedaj oglasil Sonjin mlajši bratec, ki ni menda nič kaj prida verjel v Sonjine reforme. »Molči, paglavec,« se je razburila Sonja, a zmotiti se ni dala. »Telovaditi bom spet pričela zjutraj in ne bom tako hitro nehala kakor lani. Potem tudi pri smučanju ne bom tako nerodna. Ne bom se več s tramvajem vozila v pisarno, rajši! bom prej vstala in bom šla v službo j peš. Jean je dejal, da so sprehodi ta- j ko zelo zdravi za telo in za duha. Namesto kopice oblek si bom pa rajši prihranila vsak mesec nekaj denarja za ta ali oni šport, da se bom pozimi lahko vsako nedeljo peljala kam smučat, jeseni in spomladi pa na izlete. In če bom utrujena, zvečer ne bom šla v kino, čeprav bo igrala Greta Garbo in čeprav bo na lepakih napisano: ,Danes poslednjič'. Vsaj trikrat na teden bom že ob devetih v postelji, naj me bodo še tako zelo vabili na zabave. To bo koristilo mojemu zdravju! Sploh bom živela čisto drugače kakor doslej, pač tako, da bom všeč Jeanu, če bo prišel drugo leto spet na počitnice k nam.«
Tukaj se je Sonjin tok besedi na lepem ustavil. Zardela je in pobesila glavo. Videla je, da smo vsi nekam nestrpni in v zadregi, vsi, od mame, ki je sedela na zaboju za premog, do ,paglavca', ki je strmel v svojo sestro kakor v odkritje. Mama se je nazadnje odhrkala in vprašala:
»Sonja, kdo je pa vendar ta Jean, ki veš o njem toliko povedati?«
»Jean? Ah veš, mama, zlata moja, poslušaj: Jean...«
Tu se je pričela nova ploha besedi, ploha, ki naših bralk menda ne bo več zanimala.	Saška
6. meseca dalje navajati tudi na drugo hrano, na primer na mlečno kašo.
Otroka mati v vročini ne sme odstaviti, ker ga je tedaj le težko navaditi na drugo hrano, na kravje mleko. Prvih 24 ur po porodu mati otroka ne doji, le če je prav siten, mu da malo kamiličnega čaja. Pozneje naj mati uredi dojenje tako, da hrani otroka vsake tri ure. ob 6., 9., 12., 15., 18. in 21. uri. Prva dva meseca je dobro, da mati doji tudi ponoči ob 12. uri. Po dveh mesecih navadimo pa otroka samo na 6 obrokov, tako da mu damo prvi večer opolnoči sladak kamiličen čaj, drugi večer malo manj sladak in tretji večer čisto grenak čaj.
K umetni prehrani štejemo samo kravje in kozje mleko. Važno je, da zanesljivo vemo, da je žival, ki daje mleko, zdrava. Vse mleko pripravimo že zjutraj, za ves dan. Posamezen obrok nalijemo v steklenico in pogrejemo. Najbolj priporočljive so steklenice iz stekla ,Jena‘. V steklenico takoj po uporabi nalijemo mrzle vode. Dvakrat na teden steklenico dobro prekuhamo. Cucelj mora biti iz enega samega kosa. Najprej ga je treba prekuhati. Preluknjamo ga s šivanko, ki jo razžarimo nad plamenom. Tudi cucelj dvakrat na teden prekuhamo. Hranimo ga v kozarčku, da se ne nabira prah na njem.
Pri delu
se prav lahko prehladite, a mnogokrat nastane iz „brez-pornembnega" prehlada resna
in dolgotrajna bolezen. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znane
ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM
Oglas reg. pod S. br. 437 od 10. I. 1934.
mleka pa preizkusimo tako, da na
Hrano pripravimo takole: Vzamemo j že prekuhano mleko in ga segrejemo t dlan vli emo nekaj kapljic in jih po-v topli vodi do 60" C. Grejemo ga 10 | skusimo. Ko otrok mleko popije, ga za do 15 minut. Ako je mleko pravšno, : 1 minuto dvignemo. Najmanj pol ure poskusimo na zapestju, kjer so krvne po hranjenju mora otrok počivati, žile in je koža zelo občutljiva. Okus |	Teta	Meta.
ZA LEPOTO DOMA
Kako si sama narediš moderen ob težiInik ?
Tvoj mož ima pisalno mizo, kajpak je zmeraj v neredu; stavim pa, da imate še eno pisalno mizo, samo ,za lepo1. Na tej mizi samevajo bržkone črnilnik iz brona, morda usnjena mapa za pisma — naredila si jo možu, ko ti Je bil še zaročenec — nekaj pisem, priročni leksikon in še kaj podobnega. Rada imaš lepo stanovanje, ljubki urejeni nered na tej mizi ti ugaja, vse na
ji v obodu iz lepenke. Steklo mora biti točno tako veliko kakor obod; ko ga pogrezneš vanj, čutiš lahen odpor. Akc je steklo premajhno in se v okviri premika, moraš obod prelepiti še i eno plastjo blaga. Zdaj pobarvaj, bo lje pološči ves obod — a ne dna! -s črnim loščem. Dobiš ga pri vsaken trgovcu z barvami. Biti mora preče gost in se mora hitro sušiti. Ko st prva plast lošča posuši, nanesi drugo še preden je čisto suha, potresi nat njo suh čopič, ki si ga pomočila v zla prah.. Tako boš dobila lahne oblak zlatega prahu na črni podlagi, kar t bo najteže še posebno všeč. Zdaj izrež iz bristolskega papirja okroglo dno \ velikosti steklenega pokrivala. Pološč ga z istim črnim loščem. To bo dni
vi'edno, kaj ne? Potrebuješ: listje, praprotje, slikovite travnate bilke, fantastične liste, skratka: pojdi v nedeljo popoldne v gozd in si naberi šopek sli- | kovitih listov in travic, samo predebele ne smejo biti te rastlinice, da se bodo kl s P° njem razvrstila liste, dale lepo posušiti in stisniti. Te tra- ! Rastline, ki si jih dala sušiti in st. vice liste in to praprotje vloži med i Šteti v knjige, prevleci s srebrno a dva čista kosa papirja — kajpak vsako | z a!*-° *3arv°. Ta lošč mora biti pa bol rastlino posebej kakor v herbariju — ' '	^ in se mora hitro sušiti. Upora
Prehrana dojenčka
Prehrano za dojenčka delimo v naravno, mešano in umetno. Naravna prehrana je materino mleko, tudi do-jiljino mleko in odbrizgano mleko, ker vsaka mati ne more dojiti. Umetna prehrana je kozje ali kravje mleko. Kozje mleko je boljše kakor kravje, ker ima več sladkorja. Mešana prehrana je pa materino in kravje ali kozje mleko hkrati.
Kravje mleko moramo zmerom razredčiti z vodo. V materinem mleku so vse tiste snovi, ki so neobhodno potrebne za otrokov razvoj. V kravjem mleku je pa še enkrat toliko beljakovin kakor v materinem, zato ga moramo razredčiti,, ker je sicer zelo težko prebavljivo. Kravjemu mleku moramo pridati tudi sladkorja. Materino mleko je mnogo' boljše kakor kravje, zato bi morala vsaka mati, če le more, sama dojiti svoje dete. Materino mleko je namreč zmerom sveže, medtem ko je kravje ali kozje mleko lahko okuženo in pokvarjeno. Materino mleko ima tudi vse tiste protistrupe, ki obvarujejo otroka, da ne zboli za tistimi boleznimi, ki jih je mati že prebolela. 90•/• mater lahko doji.
Slabotnost je eden izmed upravičenih vzrokov, da mati ne doji. Mleko se nabira v mlečni žlezi, vendar pa
»
Pri kožnem vnetju in izpuščajih dojenčkov, pri razpokanih in razbolelih prsih mater
čudovito učinkuje
pravo rastlinsko mazilo
OKAMA«
Okama mazilo se dobi v lekarnah In drogerllah, Skat. din 8*-. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10* — .
LEKARNA Mr. I0IE OBLAK
Št. Vid nad LIabljano
množina mleka ni odvisna od velikosti prs, zato naj se ne boji tista, ki je drobna, in naj ne posluša raznih marnj, češ da ne bo mogla dojiti. Za dojenje neprimerne so pa ploske bradavice. Pri takšnih prsih otrok ne more piti, zato si mati mleko odbrizga s posebno pripravo. Takšno mleko je kajpak popolnoma enakovredno mleku, ki ga pije otrok neposredno iz matere.
Pravilno se mleko izloči že kmalu po porodu, je rumenkaste barve in ga imenujejo prvinsko mleko. Po treh dneh priteče pravo belo mleko. Mati mora pa otroka pridno devati k prsim, kajti le tedaj se bo otrok navadil sesati. Ce po 8 dneh še ni mleka, naj gre mati k zdravniku in šele on naj določi umetno prehrano, če je pa otroku umetna prehrana že škodovala, mu utegne pomagati samo žensko mleko in tedaj mora otrok priti k dojilji, če je mati prehlajena, si mora dati zmerom pred usta robec, da ne kašlja in ne kiha v otroka. Mati naj tudi pazi, da se ji na dojkah ne naredi bolezen — vnetje. Paziti mora, da bradavica ne razpoka, zato jo mora po vsakokratnem dojenju namazati z vazelino. Dobro je, da tudi že med nosečnostjo večkrat namaže prsno bradavico z vazelino, da pozneje pri dojenju nima sitnosti. Mati mora pa dojiti, tudi če ima bradavice vnete in razpokane, sicer se prične mleko v prsih razkra jati in postane bolezen nevarna. Skrb za dojke torej ni odveč; z njo si mati prihrani mnogo bolečin če ima mati premalo mleka, je najbolje, da si kupi pripravo za odbrizga-vanje mleka. Dojiljo mora pa dati zdravniško pregledati, ker je nevarno, če ima dojilja kakšno bolezen, ker bi z mlekom utegnila okužiti tudi otroka. Tuberkulozna mati lahko doji, ker otrok tuberkuloze ne podeduje in ne naleze z materinim mlekom, pač pa mora mati zelo paziti, da ne piha in ne kiha v otroka, da ga ne poljubuje in da ima pred usti zmerom čist robec. Včasih otrok iz lenobe ne sesa, tedaj naj ga mati nekoliko uščipne v nosek. Dojimo 15 do 20 minut. Mati naj doji izmenično, enkrat na levi, drugič na desni strani, da mleko ne ostaja v dojki. Otroka dojimo navadno do 9. meseca, vendar ga moramo pa od
njej je nekako domačnostno in kadar in jih daj stisniti pod težo debelih ' ^en ie celulozni ali pa alkoholni lošč pripraviš, da pišeš pismo, sedeš za knjig. Tamkaj naj leže dokler ne bodo ^ po potrebi;še razredčiš z neka
to ,lepo‘ pisalno mizo, z
užitkom po- i lepo suhe, a ne presuhe, da se ne bodo i kapljicami alkohola. Suhe liste lošči:
s tenkim čopičem zelo previdno. Leži naj na mizi in loščiš jih kar na mizi ne da bi jih jemala v roko in loščili v zraku. Posuši.
Zdaj jih samo še razdeliš po črner bristolskem papirju. Kako jih boš ure dila, je odvisno od tvojega okusa. Svi tujem ti, da vzameš samo nekaj lepi' listov z lepimi oblikami, ker če jih ; preveč, se ubranost in lepota izgubit Na nekaj mestih pritrdiš liste z ma ceno kapljico lepila, ki ga iztisneš i tube in nanašaš na liste z razpolovlje no vžigalico. Ko imaš liste razporejeni samo še dno vstaviš, ga pokriješ s ste klom, obtežilnik zadaj oblepiš s plast, črno ološčenega bristolskega papirja j delo je gotovo.
Morda ti prvi obtežilnik ne bo čist uspel, ali ti bo pa delal preglavic Vem pa, da ti bo delo všeč in da s-boš kmalu lotila novega, večjega in I lepšega obtežilnika.	Simona
Moderen obtežilnik za pisma. Narediš ga sama v enem dnevu.
makaš pero v bronasti črnilnik in sušiš s pivnikom, ki ima ročaj iz umetno rezljanega lesa. Vse te dragocene malenkosti so ti neskončno ljube, ker so ti jih podarili dragi in bližnji ob kakšni imenitni priložnosti, ob poroki, ob krstu najmlajšega ali pa možu za god.
Med te izbrane ljubljene predmete lahko uvrstiš še enega (morda ga še nimaš): obtežilnik za pisma. Ta obtežilnik bo posebno dobro došel zato,
Slika 1 in slika 2
ker bo nenavadno lep, ker ga boš sama naredila in ker bo nedvomno pripomogel, da bo tvoj dom še prijaznejši, še lepši. Menda ni treba omenjati, da je takšen obtežilnik posebno pripravno darilo za moža. Sestaviš in narediš ga jeseni, podariš ga pa možu za Miklavža ali za božič.
Ne potrebuješ mnogo orodja in pripomočkov, znamenje, da bo stvar poceni. In dandanašnji je tudi to nekaj
lomile. Dovolj je teden dni, največ dva tedna.
Med tem si kupi pri steklarju precej debelo steklo, okroglo ali štirioglato, kakršen obtežilnik ti bolj ugaja. Robove tega stekla obdrgni s precej grobim steklenim papirjem. Kupi srednje debelo lepenko, položi nanjo to steklo in zariši nanjo njegovo obliko. Izreži. Zdaj odreži iz prav te lepenke trak, visok 15 mm in tako dolg, da bo lahko obkrožil obod oblike, ki si jo pravkar izrezala. Ta trak mora biti pa natanko tako dolg kakor obod iz lepenke, tako da se njegova konca stikata, ne pa križata. Denimo torej, da boš naredila okrogel obtežilnik. Okroglo dno lepenke položi na mizo, na časopisni papir, da ne boš zamazala lesa. Obod kroga namaži z lepilom, ki ga dobiš v tubah v papirnicah. To lepilo mora biti prvovrstno, sicer ti bo delo nagajalo. Trak lepenke zdaj prilepi okrog in okrog dna, da boš naredila nekak krožnik iz lepenke. (Gl. sliko 1.) Tam, kjer se konca traku stikata, prelepi s kosom tanjšega papirja in spni s ščipalko za obešanje perila. (Gl. sliko 2.) Posuši. Ako se ti zdi, da trak okrog dna ne stoji dovolj trdno, ga oblepi z novim, tokrat tanjšim papirjem in z lepilom, ki si ga pripravila sama iz moke in vode. Zdaj vzemi precej širok trak temnega, najbolje črnega blaga, ga prilepi najprej ob notranjosti robu, potegni čez rob in ,obleci* v to blago. Da se blago spodaj ob zunanjem robu, kjer ga prilepiš, ne guba, ga na več mestih prereži, še enkrat pomeri, ali steklo lepo sto-
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
četrtek: Golaževa juha, dušeno slat ko zelje, krompirjev pire. — Zvečei Vampi s parmskim sirom.
Petek: Zelenjavna juha, sirova gib nica. — Zvečer: Rižev narastek kompotom.
Sobota: Možganova juha, naravi zrezki, dušen krompir, špinača. -Zvečer: ,Hopl-popl‘> z mešano s. lato.
Nedelja: Riževa juha, svinjske zar. brnice, dušen krompir, solata. -Zvečer:	Mrzel	narezek,	sardeli
maslo, redkvica, olive.
Ponedeljek: Prežganka, krompir omaki, vložene kisle kumarice. -Zvečer: Pražena jetrca s polent
Torek: Goveja juha z vlivanci, n: devani paradižniki, krompirjev pil govedina. — Zvečer:	Pljučka
krompirjem.
Sreda: Vranični cmoki na govt juhi, meso v omaki, solata, kruho cmoki. — Zvečer: Idrijski žlikro
Cene naših malih oglasov t zmerne in času primerne
m*
ittilAii
na&A dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»Zgledi«
...a z nečim nam vendarle lahko• služijo za zgled. S svojo zavednostjo Le poglejte Nemca! Desetletja bo živel v tujini, pa bodo njegovi otroci,; čeprav niso še nikdar videli Nemčije,; prav tako zavedni Nemci in bodo prav tako dobro govorili po nemško ko starši sami. A pri nas?
Ni dolgo, ko je prišla na obisk iz Južne Amerike v domače mesto, Ljubljano, soproga uglednega gospoda. Vsi znanci in sorodniki so jo z veseljem pričakovali, a kdo popiše njihovo razočaranje, ko se sploh niso; mogli pogovoriti z njenim otrokom, kajti pokazalo se je, da ne zna niti besedice slovenski. Ali ni to smrten greh? Mati Slovenka, oče Slovenec, otroku je pa sleherna slovenska beseda Španuka vas!
Poznam zakonca — gospod je višji uradnik — ki imata sinčka, za katerim se kar ozirajo na cesti, tako ljubek je. A otrok, čeprav je rojen v Ljubljani in čeprav je njegova mati čistokrvna Slovenka, le za silo lomi nekakšno slovenščino, prav dobro pa pozna vse nemške izraze in celo več francoskih ko slovenskih!
Zavedna Slovenka sem in zmeraj sem verovala v srečno bodočnost našega ljubega narodiča. A če naletiš vedno iznova na primere, kakor sta zgornja, ali se ti ne bo skrčilo srce, ali se ne boš v skrbeh vprašal: »Kam bo pripeljalo vse to?«	S.	R.
Ni ji potrebno
Poznam gospo, po rodu Slovenko, ki je kljub temu da živi že dobrih 50 let med Slovenci in občuje s preprostimi ljudmi, katerih dobra polovica ne obvlada nemščine, še zmerom ostala trda Nemka. Ta gospa je vzgojila tudi svoja dva sinova v nemškem duhu, čeprav zavzemata v službi jako vodilno mesto.
Na vprašanje, kako da se gospa še ni naučila slovenščine, odgovori, da ji ni potrebno.	Emilija
Anglija, ta prečudni otok...
Po članku Stephana Lauzanna v »Revue de Pariš«
Vsak otok ima svoj poseben značaj. Njegovi običaji, tradicija in način življenja imajo prav posebno svojstve-nost. Morje, ki ga obliva, ga na videz varuje pred sleherno spremembo.
Na Angleškem se vidi to v kar najmanjših podrobnostih, v načinu, kako se tam ljudje izražajo, kako mislijo in kako delajo. Kakor povsod, tako ločijo tudi na Angleškem dva spola (francoska slovnica pozna samo dva spola. Op. ured.), moškega in ženskega, in povrh še srednjega za vse, kar ni živo. Vlak je srednjega spola, prav tako letalo in avtomobil. A glej značilno izjemo: ladja je ženskega spola. Kakor hitro nanese pri Angležih pomenek na ladjo, pa najsi bo to jadrnica ali vojna ladja (le-to sicer imenujejo ,mam of war‘, t. j. vojščak), vselej pravijo ,she‘ (ona). ,She is fine, she is fast‘: lepa je, hitra je.
»Tako izražamo ljubezen in spoštovanje do vsega, kar plava po morju,« je dejal nekoč na nekem znanstvenem kongresu rektor oxfordske univerze.
Ako Francozu nekaj ponudiš, ti bo dejal: »Prosim«, ali: »Ne, hvala«. Na Angleškem govore vse bolj po ovinkih. Kdor je tam lačen, pravi: »Zdi se mi, da bi še kaj.« (I think. I will.) če je sit, odgovori: »Ne verjamem, da bi še kaj založil.« (I don’t think. I will have |any more.) Ali: »Rajši ne bi nič več.« ; (I would rather not have any more.) ■Kadar se Francoz poslavlja od svojega |prijatelja, mu enostavno reče: »Zdaj ;moram odriniti. Na svidenje!« Anglež [bi na njegovem mestu dejal: »Bojim ;se, da moram iti.« (I am afraid. I ;must go.) Boji se! »Zdi se mu«, da ;je prepozno; »misli«, da mora iti, »bo-[ji se«. Vsekako: ni čisto prepričan.
> Na tem otoku se vsakdo boji nekaj [zagotoviti, okleva, se ne prenagli, iz [bojazni, da ne bi naredil kakšne na-[pake.
; Anglež bere svoj časopis poln zaupanja vanj. To se mu zdi izpolnjevanje svečane dolžnosti, prav tako ka-;kor poje zjutraj redno svoj košček ;,bacona‘ (slanine) in hodi v nedeljo v
,church‘ (v cerkev). Vedeti hoče, kaj se godi po svetu. Te novice potrebuje za svoje kupčije, za svojo trgovino ali pa v zadostitev svoje ljubezni do športa. Za novice je Anglež zmerom dovzeten.
Ako vzamemo v roke prvo številko londonskega .Timesa* — zagledal je luč sveta 1. januarja 1788. leta — vidimo, da je že ta 1. številka priobčila lepo število novic iz tujine. Ta navada se je obdržala. Se danes prinaša ljudsko (bulvarno) časopisje z velikansko naklado celo kopico poročil iz tujine; tolikšnega števila inozemskih poročil pač ne zasledimo v nobenem drugem tisku na svetu.
Kajpak stane takšno časopisno podjetje dosti denarja. Toda angleški tisk sloni skoraj na neusahljivem viru dohodkov: na rekl8mi. Sleherni Anglež veruje v moč oglasa. Vsi, tisti, ki so v življenju že uspeli, in oni, ki so šele pričeli, si pomagajo s časopisnim oglaševanjem.
Velike upravne oblasti, fakultete, univerze morajo — tako veleva postava — v časopisju naznaniti, ali je kakšna stolica ali kakšna služba prosta.
Nekateri oglasi so edinstveni in hkrati kar zabavni. Tako si v angleškem časopisu lahko čital na primer tale oglas: »Reven duhovnik s šestimi otroki in premajhnim zaslužkom prosi, če bi bil kdo tako ljubezniv in mu podaril klavir, da bi se njegova najstarejša hčerka lahko učila klavirja.« Revni duhovnik pa na ta oglas ni dobil samo enega klavirja za svojo najstarejšo hčerko, ampak kar šest klavirjev, tako da je imel vsak otrok svojega.
Samo ena vrsta oglasov ima malo uspeha: tisti oglasi, ki v njih iščejo služinčad. Kajti služinčad je od dne do dne redkejši pojav na Angleškem. Kuhinjske šefe in oskrbnice še nekako dobiš, a kuharice in služkinje iščeš zaman.
Prva stran ,Daily Maila' sama — prav vsa je namenjena velikim oglasom — nese na dan 4.000 funtov šter-
lingov (okrog 1 milijon din). S tem se da živeti.
Razen tega pa angleška vlada ščiti in brani svoj tisk proti konkurenci, ki bi ga utegnila gospodarsko uničiti in moralno oškodovati. Ko so iznašli radio in ko so ga pričeli izpopolnjevati, je vlada takj spoznala važnost tega izuma in ga monopolizirala. Vendar pa ni dovolila, da bi njen monopol uničil drugo silo, časopisje. Zato je prepovedala radiu pred VslO. uro zjutraj sleherno razširjanje poročil ali novic, sploh sleherno reprodukcijo časopisnih člankov. Hkrati je pa tudi prepovedala uporabo radia za reklamo, samo da ne bi angleškemu tisku usahnil glavni vir dohodkov.
Angleška je v prvi vrsti trgovska država, in to je tudi razumljivo. Otok se ne more sam hraniti; da se torej more preživljati, je navezan na svojo trgovino, na kupčijo. Njegova trgovina je njegovo življenje. To marsikaj pojasni.
Anglija se zmerom boji ne všečnih
zapletov v Evropi, ker je na svojem ofcoku vajena mini. Zmerom skuša sklepati kompromise in pogodbe, kajti trgovina, ki ji tiči v krvi, temelji na kompromisih in pogodbah. Zmerom se z vsemi štirimi otepa, da bi se določno izrazila, prezgodaj ali preveč, ker je tam javno mnenje najvišji zakon, ker se to javno mnenje le počasi ogreje za to ali ono stvar in ker je na Angleškem najvišje načelo načelo odlašanja: ,Wait and see‘. (Počakajmo!) če Anglija ogleduje na zemljevidu celino onkraj preliva, se njeno oko vselej najprej ustavi na vodi, kajti morje, njen življenjski element, bi utegnilo postati tudi njena smrt.
Nikoli ne bom pozabil, kako je lof“ Balfour na znameniti washingtonskl konferenci vzkliknil: »Ne pozabljajte, da je naš položaj na svetu edinstven. živimo na otoku, ki ima hrane samo za dvajset dni. Ako nočemo, da nas izstradajo in blokirajo, moramo g'e' dati, da nam po vsaki ceni ostanejo, poti in zveze po vodi odprte!«
Kak © živi papež Pij XI.
(v) Papež Pij XI. je človek, ki je zadnje mesece nekajkrat prekrižal račune svojim zdravnikom. Njegova žilavost je kljub njegovim 79 letom posledica njegovega preprostega načina življenja. V svoji mladosti je bil glavar katoliške cerkve strasten turist, a še danes je za svoja leta izredno čil. Kako papež preživi svoje dneve?
Vstaja ob 6.30, poleti in pozimi. Potlej se obrije in obleče, brez sleherne tuje pomoči. Nato gre k maši v svojo kapelo. Potlej skromno zajtrkuje: mleko, kavo, kruh. V pisarno odide ob 8.30 in takrat se začno posvetovanja s člani vlade. Potlej sprejema obiske in avdience siromašnih romarjev. Ob štirih popoldne kosi in spet sprejema goste. Ob desetih, po lahki večerji, leže k počitku.
Katoliška cerkev, ki so zanjo papeževe besede zakon, veruje, da se mora vsak človek spovedati, tudi papež. Papež se izpove vsak petek popoldne v svoji kapeli. Za spovednika vzame vselej kakšnega skromnega župnika.
Nikoli ne bom pozabil dneva, k® sem prvikrat videl papeža, in vtisa, ki ga je takrat napravil name. Kakor hitro je stopil v cerkev sv. Petra, ki sem stal v njej z nekaj tisoč verni* kov, je papež s svojo dostojanstvenostjo zbudil vso mojo pozornost, tako, da se niti ne spominjam, kako J® bil oblečen in kakšna je bila katedrala.
Papeževo pravo ime je Achill® Ratti. Je sin nekega tovarnarja svile v severni Italiji. Svojo mladost j® preživel v Milanu in nikoli ni pozabil rodnega mesta. Svojo današnjo čast je precej hitro dosegel, Maturiral 3e na milanski gimnaziji, študiral nato bogoslovje, potlej je pa postal profe' sor v milanskem semenišču. Nato 3e postal papežev knjižničar. Na tem mestu se je izkazal kot izvrsten znanstvenik.
Ratti se je pa odlikoval tudi kot diplomat, ko so ga poslali na Poljsko, da uredi spor zaradi meja med Polj" sko in Rusijo.
(Fr. Roudybush v »Izboru«)
Ali sem res neotesana? ^ ° nemškem izvirniku priredila r.
Sem preprosta žena, ki zaslužim; del svojega vsakdanjega kruha s tem,; da pometam veliko hišo, v kateri sta-; nuje mnogo bogatih ljudi. In mnogi; od njih imajo tudi poldorasle sinove.; Pa se mi je zadnjič tole pripetilo: ;
Ker nisem takega 151etnega gospo-; diča (četrtošolca) pozdravila, mi je; polglasno zabrusil v obraz, da sem; »kmet neotesani«.
Pa bi le rada vedela, ali mi je res: dolžnost pozdravljati take mlade ne-olikance, ki so že često sprejeli kako uslugo od mene, stare žene?
Prizadeta
Propaganda za tujski promet
Ko sem bila v Dalmaciji na počitnicah, sem potrebovala potrdilo o bi-; vanju od občine. Ker nisem vedela,; kje je občinski urad, sem vljudno; prosila nekega gospoda domačina, ki; je stal na cesti s cigareto v ustih in; z rokami v žepih, ali bi mi lahko po-; vedal, kje je občinska pisarna. Go-: spod me je pa premeril od nog do glave, potlej je pa malomarno zamah-: nil v tisto smer, kamor naj bi kre-: nila. Zraven se je pa takole odrezal:: »U ostalom ja nisem nikakav ,infor-macions-biro‘!«	V.
Če ne zna£...
Naše manufakturne trgovine imajo modne knjige in liste, ki jih razdeljujejo med svoje stranke.
Ženske prav rade posegamo po njih, ali če hočeš izvedeti kaj več, kakor je naslikano, ne moreš._ Zakaj ne? Ker nismo vse tako srečne, da bi znale nemški.
Mislim, da bi naši trgovei že: lahko to uvideli in nam postregli * slovensko reklamo.	Franja
Doživljaj
Slonela sem na oknu in opazovala ljudi, ki so hodili mimo na pokopališče k Sv. Križu. Na drugi strani ceste ima vsak stanovalec hiše malo vrta za zelenjavo. Nekateri goje tudi cvetlice.
Ko tako slonim pri oknu, zagledam, kako prihaja elegantna dama z dvema deklicama. Dama se na lepem ustavi pred enim izmed vrtov in zašepeče starejši deklici nekaj na uho. Mala hitro steče h gredi s cvetlicami in jih naglo natrga. Ko priteče dekletce do mamice in ji izroči rože, naredi le-ta lep šopek iz njih. In to, na skrivaj in na tujem vrtu natrgano cvetje odnese na grob svojih dragih...	Priča,
PREPOVEDANA LJUBEZEN
LJUBEZENSKI
ROMAN DVEH
MLADIH LJUDI
nadaljevanje
Na poslopjih je iz svojega premoženja vse mogoče popravila in prenovila. Ko je o počitnicah prišel Jurček domov in si je na njeno željo ogledoval hleve in druga poslopja, in ves vesel klical: »To si krasno uredila, mama!«, je njen obraz prešinil žarek veselja.
»Kajne, vse to boš spoštoval, ko ne bo več tvoje mame?« je mehko rekla. Ovil ji je roke okrog vratu:
»Seveda bom, mama! Toda še dolgo ne smeš umreti, kaj l>o pa potlej z Veliko Ziillo in z ubogim očetom?«
»Tudi brez mene gre, boš že videl,« je mirno odgovorila, »saj dolgo tako in tako ne bo več trajalo.«
Jurček mi je to pripovedoval in njegovi pogledi so me spraševali: Ali je mama zares bolna?
Na Helenino željo sem ostala v Veliki Ziilli, največ zaradi Jurija. Pisala sem zanj, z njim kramljala, mu pripovedovala o Mali Ziilli in o starih damah, pri igrah sem bila pa četrti igralec, poleg župnika in barona Brei-tenfekla. Tako so minevala leta. Otožen, enoličen mir je širil svoja krila nad strehami obeh Zull. Pod okriljem tega miru smo se čedalje bolj starali. Nekega dne je rekla Helena, ko sem jo obiskala:
»Poglej, teta Ana, kako sem že ;siva,« in sklonila je glavo k meni, da bi pogledala. Jurček je bil pa od dne do dne bolj postaven; postal je že Jurij in njegovi obiski bo bili mejniki v našem življenju. Napravil je maturo in se je vpisal že na visoko Solo.
Ko sem proti božiču tistega leta pregledala njegove stvari, ki jih je bil že zavrgel, da bi jih na sveti večer raz-,delila revnim vaškim fantom, sem na-;Sla v nekem suknjiču, ki ga je nosil ;pri plesnih vajah, košček papirja in ;na ujem nekaj verzov. Smeje sem jih ;prebrala. Bila je zaljubljena pesmica, ;uajbrže njegova prva. Potlej sem jo ;prečitala Juriju; ta se je tako nasmejal, kakor že celo večnost ne.
; »To so 6rečna leta,« je menil, »plesne vaje, prva ljubezen, cvetlice in ;verzi!«
:	Naslov	se je namreč glasil ,Tinki z
:rdečimi cvetlicami!* »Kdo je neki ta ■Tinka?<
; Istega popoldneva sem listek pokapala tudi Heleni in tudi ona se je [morala smejati. Pesmica je bila tako [neokretna in hkrati tako poetična.
; »Še Karli jo pokaži,« je prosila He-[leua.
; Karla je pa resno dejala:
; »Moj Bog, ne bo dolgo trajalo, ko bo
prišla v hišo mlada gospodinja. Nič ne bo potrebovala bale, draga gospodična, toliko platna in puha že imamo. A tega ne bom več doživela,« je zamišljeno dostavila, »to čutim.«
Po dolgem presledku je spet tožila, da jo zbada v prsih, in da jo noga boli. Bila je sključena kakor kakšna stara ženica, a kljub temu je hotela, da se slovesno praznuje Jurčkov dvajseti rojstni dan.
Spet so se dame posvetovale o darilu. A niso bile vse iste kakor takrat. Marija Diirrhahnova je še živela, še zmerom tako odločna, kakor poprej, takisto tudi etara dvorna dama, ki je dočakala šest in osemdeset let. Majorka je pa že počivala na pokopališču in ne daleč od nje naš dragi gospod župnik. Gospa Brinkmannova je pa stanovala v podstrešni sobici župnišča, njen sin Benjamin, ki je bil že mož kakih štiridesetih let, je bil pa zdaj pastor.
Torej dame so 6e spet posvetovale o tradicionalnem verzu, a nobeden jim ni prišel na misel. Nova gospodična Cordejeva je priskrbela dvajset sveč in še eno dolgo. Ko je tistega oktobrskega jutra, ko je še megla kakor tančica ovijala vrhove dreves, prišel v Malo Ziillo Jurček, da bi zajtrkoval e tetko Helenico, so 6veče slovesno gorele okrog torte. Stara dama ga je spomnila, kako je nekoč sedel v njenem naročju, a je nikoli ni hotel poljubiti.
»Tako sem bil neumen?« je smeje se dejal navihanec, »to moram popraviti«; in mladi, postavni študent je prijel drobno, zgubano ženico in jo burno poljubil.
»Poglej, tetka Helenica!« je dejal smeje se, »poglej, kako je gospodična zardela!«
Opoldne so bili vsi pri slovesnem kosilu, vsi razen Helene, ki je bila še zmerom isto odljudno bitje. V družbi se ni kar nič dobro počutila. Spet sem ostala pri njej in sem šla z njo na sprehod v gozd, a čisto počasi, kajti nisem mogla nič^več tako hitro hoditi kakor ona. Spet sva govorili o starih časih. Ko sem 6e proti večeru vrnila domov, sem našla mladino pri plesu.
Da, da, zdaj smo imeli v svoji družbi mlade ljudi. Jurčka in gojence poljedelske šole. Tudi od deklet so nekatere že dorasle in so nosile dolga krila in lepe kodre: Neuhoferjeva dekleta, doktorjeva hčerka in pastorjeva vnukinja, pa Breitenfeldova Ana Marija.
»Srčkano hčerko imaš, Breitenfeld,« jo je pohvalil gospod Jurij. Breitenfeld je pa svojemu staremu prijatelju zvilo pomežiknil.
»Poglej, Jurij, poglej svojega navihanca, ta se je že vnel!«
Karla je pa svojemu sinu napravila pridigo.
»Tudi z drugimi moraš plesati, zmerom naprezaš samo Ano Marijo, saj je še na pol otrok, še glavo ji boš zmešal!«
Jurij je pa ni razumel, ali je pa ni hotel razumeti in ni ljubkega dekletca v beli obleki s sinjim trakom in košatimi zlatimi lasmi, niti za trenutek spustil izpred oči.
»No, no,« je menil gospod iz Neu-hofa, »to ni na koncu koncev prav nič hudega! Posestvi tako lepo mejita drugo ob drugo, gospa Rhodnova —«
Nazadnje je vendarle prišla mati Ane Marije, ki ji je bila čisto podobna in jo je njen veliki, postavni mož imenoval .svoje 6once‘, in je svojo hčer pridržala.
»No, zdaj je pa že dovolj, Ana Marija, domov moramo.«
»Oh, škoda!« je vzdihnilo dekle in z očmi iskala lepega, mladega fanta.
»Če gospa mama dovoli, bom prišel jutri, da povprašam, kako je damama ugajalo na naši slovesnosti,« je rekel Jurij in gospe Breitenfeldovi poljubil roko.
»Ti presneti navihanec!« je tiho zamrmral gospod Breitenfeld.
Tako se je začela Jurčkova ljubezen. Vzcvetela je ravno o pravem času, kajti Ana Marija je imela komaj šestnajst let, potlej so pa kmalu napočili hudi časi.
Karla je bila na smrt bolna, njena bolezen se je hitro slabšala. Vedela je to, a je vendar vdano prenašala trpljenje. Ni hotela, da bi jo Helena negovala, a bila je vesela, če je prišla sestra k njej in sedela ob njeni postelji.
Jurček je služil svojo vojaščino v najbližji vojašnici in je hotel postati poročnik. Kadar je mogel, je obiskal svojo mamo.
Nekega junijskega večera je prišel konec, hitreje kakor 6ino pričakovali. Sedela sem pri bolnici, ki smo njeno posteljo prenesli v sobo na vrtni strani, da je prodiralo v sobo sonce in cvetlični vonj in dober, poživljajoč zrak. Ležala je čisto brez moči in držala Helenino roko; dotlej je molčala. Na lepem je pa začela:
»Karl Hildebrandt mi je rekel takrat, ko sem mu povedala, da 6em se premislila in da ee bom poročila z Jurijem: ,Velika grešnica si, Karla, prelomila si zvestobo zaradi gole koristi! Nobenega premoženja nimam, morala bi se boriti in delati skupaj in lepo bi bilo, če bi me ljubila. Ti pa hočeš sedeti v izobilju in zametu-
ješ mojo ljubezen. Kar pojdi; kaj mislim o tebi, menda ni treba povedati, ker najbrže sama veš. Drugega ne morem, kakor da te zaničujem!" Nikoli nisem pozabila teh besed. To ine je peklo! In še zmerom me mrzi, o vem. Potlej mi je postal Jurij nezvest, a i* ljubezni, ne zaradi koristi. Gospod pastor mi je nekoč dejal, ko sem terjala svojo pravico in nisem hotela dovoliti, da bi se Helena in Jurij poročila, in vzorno vzgojila svojega otroka: ,Po zakonu imaš pravico, Karla, nihče ti je ne more kratiti, a terjati pravico, ni zmerom pravilno. In to, kar se zdi na tvojem početju plemenito, je nekaj docela drugega, neplemenitega, Karla. A pravico imaš, zato stori, kakor hočeš!«
In potlej, ko je Helena božala njeno roko in jo prosila, naj ne misli na te žalostne dogodke, ji je rekla:
»Ne morem drugače, ne morem!« Čez nekaj časa je pa zaprosila: »Pokliči Jurija, tako me je etrali!* Ko so ga v njegovem premičnem stolu prepeljali čez prag, sem šla i& sobe; nisem hotela motiti njene zadnje ure; kajti da je bila zadnja, sem videla na njenem upadlem obrazu. , Uro pozneje je prišla Helena k meni z objokanimi očmi.
Tisto noč sem dolgo, dolgo sedela pri tihem možu, dokler ni prišel Jurček in svojega očeta med solzami objel.
Šele po letu dni žalovanja smo odprli Karlino oporoko, ker je sama tako želela. Določila je takole:
»Zapuščam:
1. Revežem iz Velike in Male Ziill® petdeset tisoč mark v roke pastorja Brinkmanna.
2. Vse svoje premoženje svojemu ljubljenemu sinu Juriju Rhodnu.
3. Skrb za svojega moža Jurij« Rhodna svoji sestri Heleni Nordman-novi iz Male Zfllle. Obenem jo iskreno prosim, naj postane njegova žena in moja naslednica, kakor mi je ustno obljubila 22. novembra 19**.
Gospod, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo 6Vojim dolžnikom!
Emilija Karla Rhodnova, roj. Nordmaunova.
Velika Ziilla, 30. oktobra KONEC.
P OZOR v prihodnji številki
naš novi roman!
Pran
coskl napisal
ARMAND MERCIER
comctst
Osvefa —
indijske
2. nadaljevanje Vse križem so se mi dogodki pori1 P° glavi. Popisal jih bom, lepo vrsti, da bom tako še enkrat p ezivel vsa razburjenja tega sreč-J1®ga dne.
nrr°i Sem dav’ kakor po navadi prišel v bolnišnico, me je ustavila “Ja strežnica madame Marie. ^Gospod Iljič,« je dejala, »dr. Le-wnoy, asistent profesorja Chauf-deuia’ Vas P^čakuje v ženskem od-eiku. Naročil je, da pridete k rije-au> ker vam ima nekaj važnega
Povedati.«
kaj bi Lepinoy hotel od me-*• Seznanil sem se z njim, ko r®1® lani šest mesecev hodil k r~eulnierjevim predavanjem. Od sem ga sem pa tja srečal 7 v? oni kliniki.
■nahvalil sem se višji strežnici in ■®koj odšel. Lepinoy je bil ravno Jpeki trebušni operaciji.
ste prišli, prijatelj!« je sim -1’ ko me je zagledal. »Pro-Počakajte trenutek, pogovoriti rporam z vami o neki resni zadevi.«
. ^atlej je operiral dalje in videl liaf’ ^ko je pacientkina kri cur-.Jaia ob rjuhi operacijske mize v
Kol v AJU11A upci
ooio loščeno skledo.
,^02 nekaj sekund je zdravnik omožil instrumente.
. *fitrsko masko lahko snamete,« ,e dejal strežnici. »Končali smo.«
Strežnica je odnesla kloroformo-'0 masko in prikazala se je plavo-asa ženska glava z voščehobledi-mi lici in brezkrvnimi ustnicami. Ko je rano prevezal, se je Lepi-°y umil, in medtem ko si je od-vezoval kavčukasti predpasnik in gumijaste rokavice, je dejal: »V šefovo sobo bova šla, tam bova nemotena.«
Malce vznemirjen sem šel za Kaj se je prav za prav zgo-
»Dragi Iljič,« je začel, ko sva bila pma, »dal sem vas poklicati, ker JPiam za vas zelo prijetno ponud-2°- Ali bi šli za mesec ali dva v Švico?«
Ker sem bil tako zmeden, da ni-mogel ziniti niti besede, je nadaljeval:
^Stvar je tale: šef je pred mescem dni operiral nekega bolnika "fesno sladkorno boleznijo. Operama je bila precej tvegana. Rana ** noče prav zaceliti; zdi se, da padski zrak pacientu ne prija, ^hauffier bi se ga menda rad že “dkrižal, zato ga pošilja v Švico, ra si tam opomore. Že po jutri-^jem naj bi odpotoval, s seboj bi Pa rad vzel človeka, ki bi ga ne-soval. Prvotno naj bi šel z njim dr. Jaulmes, a bedak gre in si baš paj nakoplje vnetje slepiča! Zdaj ie2i zgoraj v sobi z SDS" tempera-pl'e in z ledenim ovitkom na tre-puhu. Na to da bi vstal, niti misliti ni.
Sef mi je torej naročil, naj po-pem kakšnega študenta, ki bi bil pijan nadomestiti dr. Jaulmesa, n pri tem sem se takoj spomnil ps. Tujec ste v Parizu, nič vas r?hj ne veže: z medicinskega stali-p1 boste nalogi kos, razen tega ;as poznam kot resnega, vestnega ®1(>veka — zato vam še ni treba prdevati — skratka, zdite se mi ravno pravi.
Pripomnim naj še, kar ni majhne važnosti, da boste dobili tri tipe frankov na mesec in kajpak Prosto oskrbo, zraven pa še posebno Odškodnino za potrebne nabave rred potovanjem: tisoč frankov, S® se ne motim, je Jaulmes dejal... pbuja se vam torej priložnost, da pSlužite v dveh mesecih 7000 fran-pV, hkrati si pa privoščite še lepo Potovanje. Toda morate se takoj pločiti, kajti obljubil sem šefu, da jdb bom še danes poslal namestni-^ za Jaulmesa.«
Lčpinoy je umolknil in me nekaj a®a molče opazoval:
»No, kaj rečete? Sprejmete?« »Kajpak sprejmem!« sem vzklik-p*. »in najlepše se vam zalivanjem, da ste mislili name.« v »Torej drži! Vam je padel do-^ rek v naročje, meni se je pa od-Mil kamen s srca, kajti če bi od-ekli, res ne bi vedel za nikogar rugega.
2daj pa pazite, kaj morate nabaviti: Chauffierja danes ne bo; krog dveh stopite k njemu na Q0,b, bulvar Saint Germain 215 b. .Poldne mu bom telefoniral in vas najavil. Vse drugo vam bo "pn povedal in sam vas bo tudi e2nanil s Smart-Millerjem...« Naprej nisem več razumel, kaj šai govoril, njegov glas sem sli— le nerazločno, iz dalje, kakor - Sanjah: sedem tisoč frankov, dva jb^seca v Švici, sir William Smart-mer, profesor Chauffier — vse to • le noro podilo do mojih možgp-
nih, presenečenje in veselje sta me skoraj spravila ob pamet.
Sedem tisoč frankov! To se pravi, da bom mogel končati svoje študije, plačati šolnino in se drugo leto vrniti v Beograd! Komaj sem verjel svojim ušesom! Moja domišljija je blodila... Videl sem se že v spalnem vagonu zraven starega, tresočega se Angleža, potlej v vili kakšnega gorskega letovišča, sedeč na verandi, medtem ko leži moj pacient, ogrnjen v pled, na ležalniku in željno vdihava sveži, oživljajoči gorski zrak...
Sedem tisoč frankov in še počitniško potovanje povrh!
Kako daleč za menoj je bilo tistih dvajset frankov, zasluženih v kinu Saint-Marcelu, in napitnine iz ,Cameleona‘! Konec je dnevov skrbi, v naglici zaužitih kosil, tenke klobasne rezine in suhega koščka kruha, ki sta bila v slabih časih vsa moja hrana! Nova doba, čas sreče je nastopil zame! Vendar že bo poplačana moja vztrajnost, moja marljivost in trud!
»Zberite se, prijatelj,« je menil Lepinoy in me prijazno potrepljal po ramenu, »vrnite se zdaj hitro na delo: papa Vallier mora vsak čas priti, ne smete se zakasniti. Ostane torej pri tem, ob dveh pri Chauffierju; on že vse ve In vas bo takoj sprejel. Na svidenje, vi srečnež!«
S temi besedami me je rahlo potisnil iz sobe in se spet vrnil v operacijsko sobo.
Nikoli mi ni še noben dopoldan tako počasi mineval. Med predavanjem dr. Vallier ja o zdravljenju in vzrokih skrčenja srca sem bil zelo raztresen. Profesorjeve besede sem slišal kakor nekakšno nerazumljivo mrmranje, kaj je razlagal, pa nimam niti pojma. Stal sem ob postelji zraven bolnika, ki je ob njem profesor demonstriral, sredi svojih tovarišev, toda moje misli so bile daleč stran, zatopljene v sanje... Tisoč slik iz bodočnosti se je odvijalo pred mojimi očmi... Videl sem se, kako se sprehajam s starim Angležem po zeleneči pokrajini, na bregovih sinjih jezer, ki so se v njih zrcalili ledeniki... 2e v prihodnji sekundi sem bil spet v Parizu, pred strogo komisijo, in delal izpit... Potlej sem v mislih potoval v Beograd in v Kragujevac. Moj bratranec Ivan me je sprejel v svoji stari hiši ob Lepe-nici, v mestu, obljudenem z delavci železarn in orožarn, in pred mojo ordinacijsko sobo so se gnetli pacienti...
Zdaj nas je profesor peljal k drugi postelji. Na blazini sem zagledal glavo mlade ženske s temnimi lasmi, in brez razumevanja poslušal razlago, podano nalašč s strogo znanstvenimi izrazi. Pod grobo, globoko izrezano bolniško s-ajco sem slutil nežne, bujne prsi, ki je po njih zdravnikov svinčnik risal sinje črte in križe, da nam pokaže partijo srca, ki naj jo preiščemo. Drug za drugim smo prisluškovali na stetoskopu srčnim utripom in se prepričali o tipičnem ,rru-futt-tata‘, značilnem šumu pri tej bolezni.
Kratki temni lasje, goste obrvi in dolge trepalnice na sramežljivo pobešenih vekah so tvorili z zlivajočo se belino posteljnega perila in brezkrvnega bolničinega obraza izrazit kontrast, ki je kakor magnet privlačeval poglede. Z ugodjem sem opazoval prijetne črte res ljubke, male Italijanke, fino oblikovani nos, brezhibne, lepo izrezljane ustnice — toda polagoma in neopazno se je ta obraz spremenil: črni, kodrasti lasje so postali gladki, trohica pudra je obelila veke, blede ustnice so se iznenada pordečile, lica so dobila rjavkast lesk. Izrez debele platnene srajce se je spremenil v izrez večerne obleke, in vrat, ki sem na njem še pravkar opazoval nabrekle žile, se je okrasil z biserno ovratnico.
To ni bila več bolnica s postelje št. 18, Italijanka s skrčenim srcem: razločno sem videl pred seboj lepo tujko iz ,Camčleona‘, v ušesih so mi pa brneli zvoki orkestra...
Profesor je končal predavanje, študentje so šli z njim k naslednji postelji. To me je iztrgalo iz sanj. Predavanje se je nadaljevalo. Dolgo je bilo... neskončno dolgo!
Proti poldnevu sem nazadnje vendar že mogel oditi.
Bilo je ravno dve, ko sem stopal po stopnicah proti Chauffierjeve-mu stanovanju. Sluga me je peljal v majhen salon; bil sem sam in sem sedel.
Kako me bo mojster sprejel? Le površno sem ga poznal, k njegovim predavanjem me nikoli ni bilo. Ali ne bo jezen, ker mu njegov asistent ni poslal katerega izmed njegovih učencev, temveč čisto tujega človeka? Ali ne bo moja, sicer dostojna, a vendar več kakor skromna obleka napravila na kirurga neugoden vtis? Pogledal sem okrog sebe. Vse, kar sem videl, je izdajalo bogastvo in razkošje: krasno pohištvo, dragocene drobnjarije, ju-trovske preproge, pred oknom vejice španskega bezga v kamnitni vazi in na majhni kitajski mizici kristalna posoda s čisto vodo, ki sta v njej plavala dva velika lokvanja. Na drugi strani sobe leseno stojalo, in na njem portret mojstra v profesorski noši. Stopil sem bliže, da bi si ga bolje ogledal.
Stal je zravnan, z baskovskim beretonl v roki in nekam nezaupljivo gledal obiskovalca s svojimi svetlimi očmi, ki jim je znal umet-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in tika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
nik ohraniti njih ukazovalni blisk — blisk, ki je pikro, skeptično gubo okrog ust, pod tankimi sivimi brki, postavljal na laž. Glava je bila vsa v svetlih tonih, v belem, okrastem in v vseh odtenkih rumene barve, in se je živo ločila od temnega ozadja in črne obleke s škr-latnordečimi reverji.
Sliko sem poznal: slikarju J. G. Goulinatu je na zadnji razstavi prinesla kolajno, in skoraj vsi ilustrirani listi so priobčili sliko kot eno najznačilnejših umetnin slavnega umetnika.
Na stolu zraven stojala je ležala številka ,Daily-Maila‘ in na njej siv klobuk in par usnjatih rokavic.
Vrnil sem se nazaj k oknu. Bulvar je žarel v sončnem svitu. Na drugi strani ceste so se mlade dame v svetlih oblekah in otroci z balončki in žogami veselo sprehajali med ozelenelimi drevesi proti Tuilerijam in Luxembourškemu parku. Sijaj lepega pomladnega dne se je zrcalil na obrazih. Ali bom tudi jaz deležen vsaj nekoliko tega splošnega veselja, sreče, ki diha prav tako iz mirnega ozračja tega salona, kakor iz lagotne hoje pasantov tam spodaj?
Koraki!... Vrata se odpro.
Mlad mož vstopi, krene proti stojalu, vzame s stola klobuk, rokavice in časopis.
Visoka postava, vitka in mišičasta hkrati, elegantno oblečena v »tweed«, obriti obraz s sinjimi očmi. gladko počesani lasje — vse to se mi je zdelo čudno znano. Nekje sem moral tega Angleža že srečati.
šel je, ne da bi me bil sploh opazil. Sluga ga je spremil ven. Slišal sem, da so se vhodna vrata zaprla: odšel je.
Le kje sem že videl tega človeka? Nisem utegnil razglabljati: že me je profesor Chauffier sprejel v svoji delovni sobi...
»Gospod dr. Lepinoy me je najavil...«
»Aha, saj res! Vi ste oni mladi Srb, ki bo nadomestoval ubogega Jaulmesa. Lepinoy mi je povedal
veliko dobrega o vas! Njegovo priporočilo mi zadošča. Prepričan sem, da boste svoje poslanstvo — zadeva je sicer zelo enostavna — odlično opravili. Lepinoy vam je gotovo že vse povedal?«
»Le v velikih obrisih, gospod profesor...«
»Dobro. Stvar je torej tale. Prejšnji mesec sem nekemu sladkornemu bolniku, siru Smart-Millerju moral odrezati nogo. Operacija je bila potrebna zaradi nevarnosti prisada; ker smo bolnika zdravili z insulinom, se je bilo izločanje sladkorja skoraj docela ustavilo. Kirurški uspeh je odličen, toda bolnikovo splošno stanje ni zadovoljivo, ker se bolnik le počasi popravlja. čeprav je v njem le še prav malo sladkorja, acetona pa sploh nič, opažam čudno depresijo in omotico, ki mi nič pravne ugaja. Pritegnil sem zraven še Monnierja in oba sva siru Williamu Smart-Millerju svetovala, naj brez odloga zapusti Pariz; čistejši zrak in mirnejša okolica, kakor ga obdaja na trgu Concorde, mu bosta nedvomno v prid.
Odločil se je za Švico. Proti temu ni kaj reči; toda insulin mu je treba še zmerom vbrizgavati in ker se rana še ni popolnoma zacelila, mu je potreben človek, ki bo stalno pazil nanj. Na potovanje sem pristal le pod pogojem, da vzame s seboj medicinca. ki se človek nanj zanese, da mu bo strokovnjaško previjal rano in mu dajal injekcije.
Kakor vidite, vaša naloga ne bo težka: zjutraj ga boste prevezali, poleg tega mu boste pa vsak dan eno uro pred kosilom vbrizgnili obrok insulina — prakso o tem gotovo že imate.«
Prikimal sem.
»Pogoje vam je sporočil Lepinoy. Zastran te točke vam torej nimam ničesar več povedati. Pojdite danes ob šestih v hotel ,Crillon‘ in se tam predstavite. Dal vam bom s seboj pismo, da vas priporočim pri svojem pacientu. Njegov tajnik, mi-ster Wilkins — gospod, ki je bil pravkar pri meni — že ve, da pridete. Danes me ne bo več v ,Cril-lon‘, jutri zjutraj se pa tam dobiva ob desetih: v vaši navzočnosti bom bolnika prevezal in vam bom pri tej priložnosti dal še poslednja navodila. Za odhod se pripravite po jutrišnjem.
Počakajte še trenutek, da napišem priporočilno pismo.«
Mister VVilkins — njegov tajnik! ...Veliki mladi mož, ki je odhajal od dr. Lepino.va, je torej tajnik sira W. Smart-Millerja... Zanesljivo vem, da sem poprej prvič slišal njegovo ime, in vendar, ko je šel pred nekaj minutami skozi salon, sem bil prav tako prepričan, da sem ga že nekje videl...
»Tako. prijatelj, tukaj je pismo, še danes se torej predstavite in glejte, da boste jutri točni. Na svidenje, veliko sreče in hvala lepa za uslugo.«
Počasi odhajam po stopnicah navzdol. Venomer moram misliti ! na tega mistra Wilkinsa in se ne morem spomniti, kam bi ga del.
Tako mi je, kakor da bi bil Videl obraz tega človeka v jarki električni luči... Sedel je in je bil črno oblečen...
Stoj! Ga že imam! Oblečen je bil v smoking... sedel je v ,Cameleonu‘ ...in ne sam: v njegovi družbi je bila neka dama, mlada, prečudno lepa kostanjelaska... moja snočnja plesalka...
Na lepem se je ulica zvrtela pred menoj. Sedel sem na klop.
Kako naj se mu jaz, ki sem včeraj plesal z njegovo spremljevalko, danes predstavim kot medicinec?
Vse lepe sanje, ki sem se vanje zasanjal, so se na lepem razblinile v nič! Da moram biti tako nesrečen !
Naprej! Le pogum! Samo obupati ne! Dejstvom je treba mirno in hladnokrvno pogledati v oči!
Mister VVilkins se me prav gotovo nič več ne spominja... Prav tako me ne bo spoznal, kakor si ni zapomnil obraza garderoberke ali paža, ki mu je odprl vratca avtomobila. Tudi jaz ga ne bi nikoli spoznal, če ne bi zbudila moje pozornosti dama v njegovem spremstvu!
Kako naj mu tudi pride na um, da sta plačani plesalec iz .Carne-leona" in študent medicine ena in ista oseba? Včasih se zgodi, da se
VSE It £ T O
MOST (sira)
labko traino p ipravife iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove BREZ KAKIH APARATOV! BREZ IZGUBE ČASA! BREZ STROKOVNEGA ZNANJA•'
s pomočjo N I PAKO B I NA A/II.
ODLIČNA IZNAJDBA DANAŠNJE ZNANOSTI! ENOSTAVNO! POCENI! HIGIENSKO,
Odobrilo ministrstvo za poljedelstvo.
Pojasnila in cenik pošlje brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb* Duklianinova ul. 1
še tako neverjetna stvar spremeni — v resničnost!
In vendar bo že iz previdnosti dobro, če svojo zunanjščino' čim prej Spremenim. V bližini je brivec, ki se mu je zdelo potrebno, da je svoj lokal poangležil. Njegov izvesek ima naslov: »Hair-dresser for ladies and gentlemen.« Ta me bo rešil!
Nekaj minut nato so bili moji lasje kratko ostriženi in o brkih ni bilo več sledu. Moral bi biti že od sile prebrisan, kdor bi v mojem novem obrazu našel kakšno podobnost z včerajšnjim plesalcem.
Potlej sem šel na prvi poštni urad in napisal ravnateljstvu ,Ca-meleona' dopisnico, da sem na lepem obolel in da me nekaj dni ne bo... Da dam službi za vselej slovo, zato je še zmerom čas, pozneje, ko se bo — kakor upam — vse dobro končalo.
Ob petih sem stal v veži hotela ,Crillona‘. Dvigalo me je popeljalo do stanovanja sira Smart-Millerja. Sluga, Indijec s turbanom, kratkim belim telovnikom z medeninastimi gumbi, v ohlapnih, na členkih tesno zvezanih hlačah, mi je odprl in se mi globoko priklonil. Ko sem mu dal priporočilno pismo profesorja Chauffierja, me je odvedel v salon, položil pismo na srebrn pladenj in z njim odšel.
Nekaj časa sem ostal sam.
Okoli mene je bilo vse tiho. Toliko da sem slišal korake na debeli preprogi, ko se je Indijec vrnil, da me odvede k svojemu gospodu.
V prostorni svetli sobani je ležal na ležalniku blizu okna neki starec.
Takšen se mi je vsaj zdel sir Smart-Miller, ko sem zagledal njegov upadli obraz, njegove goste, bele lase. Ko sem pa pristopil bliže, je ta prvi vtis izginil. Resda so bili njegovi lasje snežnobeli, toda obraz je bil še mladosten in lepo oblikovan; in čeprav so bile drobne brazde okrog senec in ustnic ne-utajljive, so njegove temne oči žarele v živem lesku, ki se ni kar nič ujemal s prezebajočim in bolehnim telesom, ki mi ga je do polovice zakrivala kožuliovinasta odeja.
Cela gora cvetlic v vazah in košarah, na kaminu, na mizah in na policah je polnila sobo s prodirljivo vonjavo:	odrezani	klinčki vseh
barv, redke, pri nas skoraj neznane orhideje, šopki razcvetih čajevk. Iz vitke, prosojne kristalne vaze so segale velike, temne perunike z zlatorumenimi prašniki, zraven pa, živ kontrast tej žalostni okolici, bela vejica španskega bezga. Na mizici zraven bolnika sta stala velik šopek parmskih vijolic in škatlica cigaret, zraven je pa ležala odprta knjiga, ki jo je bil sir W. Smart-Miller pravkar odložil.
»Dobro došli, gospod doktor!« me je pozdravil in mi ponudil stol zraven svojega ležišča. Priznati moram, da je ta nagovor z naslovom, ki do njega sploh še nisem imel pravice, zelo laskal moji nečimrnosti.
»Pismo profesorja Chauffierja je za vas najboljše priporočilo. Prepričan sem, da je imel srečno roko, in se vam zahvaljujem za vašo ljubeznivost. Upam, da se boste pri nas dobro počutili in da se vam ne bo treba pritoževati... Odpeljemo se po jutrišnjem, profesor Chauffier vam je to gotovo že povedal. Potovali bomo v kratkih etapah z avtomobilom. Dolga vožnja po železnici mi je še prenaporna, in zraven mi dobro dč zavest, da lahko potovanje prekinem, kadar koli me je volja.
Naš cilj je Ženeva: tam se bomo odločili, v katerem kraju se bomo ustavili.	(Dalje	prihodnjič.)
VSAK TEI	i| DRUGA
i “ l)j| M	i!Th%
	** C
K«lor zna pa zna
Ze 30 let vodeč do vsem svetu!!
mm
msmm
Normalna
cena Din. l&O
Osmi-lridium 25 J.garancija
Ob priliki 31)letnega jubileja tovarne, razpošilja Goldmichel 1000 garnitur, sesto-ječe iz
1 orig. polnilnega peresa s 25let. garan. 1 moderne patentne pisaljke, brezplačno samo proti povračilu stroškov, kastni izdatki za carino, luksuzni in prometni davek, poštnino itd. znašajo
din 58'— za 1 garnituro din 155 — za 3 garniture
kateri znesek se povzame. Izkoristite ugodno priliko 1 Pri naročilu je treba navesti vrsto pisave: ozka, srednja ali Široka. Jugoslov. generalno zastopstvo
Goldmichelengel, Maribor, poštni predal 91
Kronika preteklega tedna
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Huda nesreča se je primerila v Šentviški zvonarni »Zvon:. 281etni delavec Karel Zavašnik iz Podgore je vlival vrelo kovinsko zmes v model in mu je tekočina brizgnila v obraz in v oči, da ee je hudo opekel in bo najbrže izgubil vid.
Z nožem je zabodel neki pretepač 301etnega posestnikovega sina Franceta Taškarja iz Rudnika, ko sta se sprla v neki goslilni na veselici. Ranil ga je na vratu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Poseben tečaj za italijanščino na
Trgovskem učnem zavodu in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
Smrt zaradi zaušnice. V Škofji Loki sta se na Kapucinskem trgu št. 19 sprla hlapca avtoprevoznika Rudolfa Lin-keta, Lovrenc Oman in Evgen Ferlan zaradi budilke. V prepir se je vmešal tudi Fran Vogrič, ki ga je razvneti Oman poklical na korajžo. Prihitel je tja in je Omanu pripeljal zaušnico. Ta je pa tako nesrečno padel po tleh, da mu je počila lobanja in je drugi dan izdihnil.
Rahel potresni sunek so začutili te dni v Rajhenburgu, v Zasavju in na Dolenjskem. Precej so občutili potres tudi v Litiji in v Trbovljah in še nekaterih krajih.
Roko je zlomil neki kolesar uradnici Veri Orlovi iz Trdinove ulice v Ljubljani, ker jo je podrl na tla. Prepeljali so jo v bolnišnico. — 431etne-mu delavcu Štefanu Šafranu iz Dolnjega Mihajlovca. ki je zaposlen v Zakotnikov! žagi v Kobaridski ulioi, je na nogo padel voziček, ki z njim prevažajo les, im mu jo strl v stopalu. — 291 e trn delavec Peter Strniša iz Pre-dovičeve ulice je pa pri pretepu v Novih Jaršah dobil precej nerodne praske in rane po glavi m životu.
Postrvi iz Slovenije so odpeljali na beograjski velesejem za ribarsko razstavo, ki jo prireja ministrstvo za poljedelstvo. Ribe je dobavilo domače podjetje Ribogojstvo Dragomelj; natovorilo jih je v Ljubljani v poseben vagon s 14,000 litri vode.
V smrt je šel 281etni absolvent pravne fakultete v Ljubljani Zorko Breginc iz Ajdovščine. Našli so ga na nekem travniku v Remšniku pri Mariboru. Z britvijo si je bil prerezal žile na zapestju, s samokresom se je pa ustrelil v sence. Strel je bil smrten. Britev iti samokres so našli zraven njega v travi, poleg tega pa tudi dve poslovilni pismi, ki pa ne navajata vzroka samomora. Najbrže je vzrok beda.
V krop je padel triletni dninarjev sinček Gregor Ambrož iz Janševega
vrha pri Mariboru. Nesrečni otrok je j v strašnih bolečinah v bolnišnici umrl. J
Avto je podrl na tla 541etnega Ja- j koba Kozarja iz Počehove pri Mariboru. Zlomil si je levo roko v nadlehti in so ga prepeljali v bolnišnico. — Pod tovornim avtomobilom se je znašel kolesar Bogomir Pečar, pekovski pomočnik iz Pobrežja; na srečo je sicer odnesel zdravo kožo, le kolo je popolnoma razbito.
Tat je obiskal stanovanje uradnice Anice Wusserjeve v Trstenjakovi ulici v Mariboru in ji iz zaklenjene omare odnesel ročno blagajno, ki je bilo v njej za svojih 600 din zlatnine.
I’o stopnicah je padla in si zlomila hrbtenico 7&letna Terezija Jezernikova iz Zg. Hudinje; po dveh tednih hudega trpljenja je podlegla.
Na sled so prišli nevarni tatinski družbi, ki je že dolgo časa vlamljala v Mirnski dolini na Dolenjskem. Po neki tatvini v Št. Lovrencu tatovi niso mogli odnesti vsega nakradenega blaga, zato so ga pustili v neki lopi. Naslednjo noč so prišli ponj, domači so jih pa počakali. Pri tem je neki tat ustrelil zasledovalca mizarja Ivana Ostanka m ga ranil v trebuh. Prijeli so nekega mirnskega fanta, ki so ga
tatovi najeli. Zdaj upajo, da bodo tudi kolovodjo kmalu izsledili.
Prostovoljno je odšla v smrt v viški opekarni 251etna Milka Kovačeva; spila je strup Doma je iz Žalca, prišla je j>a iz Dalmacije, kjer se je seznanila z nekim moškim, ki se je izdajal za ravnatelja opekarne. Hotela ga je obiskati, ko je pa videla, da jo je opeharil, je obupala nad življenjem.
S steklom se je porezal po nogah llletni Stojan Vojko, sin orožniškega kapitana v pok. iz Ljubljane. Igral se je pri steklenih zimskih gredah, ki so se mu pa na lepem vdrle. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Komaj so rešili življenje Francu Podbevšku iz Ljubljane, ki 6e je šel kljub mrzli vodi kopat v Savo, a ker ni zna! plavati, je na lepem izginil pod vodo. Ljudje so ga s težavo rešili iz reke m ga hoteli z umetnim dihanjem zbuditi k življenju. To se je pa posrečilo šele poklicanim reševalcem, ki so ga prepeljali v bolnišnico.
Na travniku je izdihnil 831etni pre-užitkar Martin Mrzelj iz Polšnika pri Litiji. S kosci je šel na delo in se je meril z njimi, a napor je bil za sta-j rega moža prevelik in ga je zadela I kap. Vsaka pomoč je bila zaman.
Čudovit
Angleški napisal Yves Breton
George Wanton, svetovno znani zlatar in izvedenec iz Manhattana, je sedel v svoji svetli, prostorni pisarni in skozi povečevalno steklo opazoval izredno veliko in lepo biserno verižico. Medtem ko je bil zatopljen v svoje delo, so se naglo odprla vrata in vstopila je njegova mlada, vitka hči Liliana; njen fini ljubki obraz je žarel in njene temne, žive oči so se svetile od veselja.
»Kaj pa je, Liliana?« je začudeno vprašal mieter Wanton.
Ah, Bully," je dejala Liliana in sedla in zelo vidno prekrižala svoje vitke, lepe noge, »govoriti moram s teboj. Pravkar sem se namreč zaročila!
»Prvič,« je rekel umerjeno njen oče, »sem ti že tolikokrat rekel, da me ne smeš klicati Bully. Drugič ne poznam nobenega takšnega tvojega plesnega partnerja ali kopalnega tovariša, ki bi lahko postal moj zet. Koga si si torej izbrala?«
Očarljivega Človeka, Bully! Temne Lilianine oči so žarele od sreče. Wil-liamsa Hobi ringa L:
»Slikarja? Smešno! Slikar utegne biti kurioznost, ne pa zakonski mož! Ta poklic človeka ne redi! Ne pustim, da bi se z njim poročila!«
»Če ga pa ljubim — Bully!« je moledovala Liliana.
Nič ne de, to mine. Če bi mi rekla, da si zaljubljena v bančnega ravnatelja ali V uglednega industrialca, bi verjel v stanovitnost tvoje ljubezni. Toda slikarja? Takšna groteskne?*! Takšna prenapetost! Ta zadeva se mora takoj urediti. Povej mu, da bom sam z njim govoril. Ti pa pojdi zdaj domov!«
»Mister Williams Holdring! je kmalu nato oznanil sluga.
»Naj vstopi.:
Mladi slikar je vstopil; bil je velik in plavolas, imel je odkrit, vesel obraz in nekam neokreten nastop, kakor človek, ki ne ve, kam bi s svojimi predolgimi udi. Plaho se je priklonil.
Sedite, prosim!« je strogo dejal zlatar. »Torej vi se upate prositi za roko moje hčerke? Liliana je najbogatejše dekle v Manhattanu. Najžlahtnejši in najdražji dragulji v vsem New-Yorku leže v naši trgovini. Že samota ovratnica«, njegova široka roka se je poigravala z biserno verižico, ki se je z njo že ves dan ukvarjal, »predstavlja celo premoženje. Veste, odkod jo imam? Iz cerkvenega zaklada Borgij-cev. Pravkar sem jo kupil. In kaj ste vi? Ničla. Reven, neslaven slikar. Ali lahko obdaste mojo hčer z razkošjem, ki gu je vajena? Ali ji boste lahko kupovali dragocene kožuhe in toalete? In hodili z njo na draga potovanja? Niti v sanjah ne; še kakšne poceni biserne ovratnice ji ne boste mogli kupiti za zaročno darilo.« Zaničljivo je pogledal mladega slikarja.
Williams je zardel do ušes. Gledal je v tla in molčal.
»Toda to ni najgluvnejše,« je nadaljeval George \Vanton. Ne prenesem povprečnih ljudi! Človek, ki naj v mojih očeh kaj velja, mora že kaj posebnega pokazati — velik hudodelec na primer mi je ljubši ko kakšen zakoten knjigovodja. Da nimate denarja navsezadnje še ni tako važno, denar nima trajne vrednosti, hitro ga zaslužiš in hitro izgubiš... Važnejše mi je recimo, ali je v vas kaj jvodjelnosti? Ali imate dobre ideje? Zveze?«
»Imam,« je plaho menil Williams.
»Imate?« je porogljivo zategnil zlatar. »Kadar boste to dokazali, se pa spet oglasite!«
Williams se je v zadregi in nekam nerodno poslovil.
»Takšna ničla!« je zaničljivo zamrmral VVanton. »No, tega sem se za zmeraj odkrižal!« Potlej se je 6pet spravil na delo; listal je po svojih knjigah in naposled je še enkrat pre-
izkusil sleherni biser dragocene ovratnice.
To je :, je dejal svojemu poslovodji, »najdragocenejši nakit, kar smo jih kdaj imeli. Ti čudaški stari Evropci so vendarle vedeli, kaj je lepota! Razstavite bisere popolnoma same na sredi izložbe na temnovijoličastem baržunu!:
Biserna ovratnica je zbujala veliko pozornost. Ves dan so se zbirali ljudje pred izložbo in radovedno občudovali dragoceni nakit.
»Nanjo bomo morali posebno skrbno paziti!« je menil zlatar.
Zvečer je sam spravil biserno verižico v največjo izmed treh debelih oklopnih blagajn, ki so stale ob zadnji steni trgovine, in jo skrbno zaklenil. Izložbe so zaprli s koloturnimi zapornicami in prižgali nočno luč, potlej so vsi odšli iz trgovine. George VVanton je sam zaklenil vrata. Oba čuvaja Sta ga ponižno pozdravila, ko je šel mimo njiju. Njuna dolžnost je bila, stražiti trgovino vso noč, dokler je spet ne odpro. Vsaka koloturna zapornica je imela linico, ki je bil skoznjo razgled j)o vsej trgovini z razsvetljeno oklopno blagajno vred. Čuvaja sta bila zelo vestna, niti na misel jima ni prišlo, da bi se dala podkupiti, kajti plača, ki jima jo je dal VVanton, je bila zelo Čedna. Vsakih deset minut sta pogledala skozi linico na blagajne. A bilo je vse v redu.
*
Drugo jutro je stal mister VVanton bled in zbegan pred Srednjo blagajno: vlomili so bili vanjo! V najlepšem redu so ležali v svojih škatlicah biserne ovratnice, prstani in zaponke, to<la najdragocenejše med vsemi — ovratnica iz cerkvenega zaklada Borgijcev — je manjkala. Omotica se je lotevala zlatarja; omahnil je v naslanjač.
-Kako se je moralo to zgoditi?« je stokal. Začudeno in topo je stalo vse osebje okrog njega.
Nerazumljivo,' sta zmajevala z glavo čuvaja. Vso noč sva nadvse skrbno pazila. Vsakih pet minut sva pogledala noter — nič — žive duše nikjer! In vendar so morali biti vlomilci najmanj tri ure pri delu! Nama je to nerazrešljiva uganka!
Bled in obupan je zlatar zakopal svojo veliko, umno glavo v dlani in se pogreznil v razglabljajoč molk. Toda vlom je bil tako spretno in veleunnio izveden, da si ni vedel pojasnila in tudi poti ni vedel, kako naj kdaj dobi dragoceno ovratnico nazaj.
V tem trenutku je vstopila Liliana, vitka in zelo elegantna v svojem svetlo-sivein kožuhu, in smeje se ošinila zbegane obraze.
Dobro jutro, Bully!: je zadovoljno pozd ra vila.
Oče je samo poparjeno pokimal. Liliana je krenila naravnost proti njemu, obstala pred njim in smeje se razgalila vrat. Sluga, ki je 6tal pri vratih, je začuden vzkliknil: na njenem belem, vitkem vratu se je lesketala — biserna ovratnica!
Ivaj naj to pomeni?« je vprašal VVanton osuplo.
»Vidiš, Bully — to je VVilliamsonovo zaročno darilo!« je smeje se dejala Liliana. »Davi mi jo je podaril. Razsipnost, kaj? Kar noter, VVilliams!«
Nekam nerodno je vstopil mladi slikar. Pod roko je imel nenavadno velik platnen zvitek.
Vi — vi ste vlomili?« je tojio vprašal Wauton.
»Da, mister Wanton,c je malomarno odgovoril VVilliams.
»Za božjo voljo — kako ste vendar to napravili?«
Brez besede je VVilliams odvil platneni zavitek in začudeno je spoznal zlatar presenetljivo verno sliko — ozadja zlatarjeve trgovine s tremi oklopnimi blagajnami.
»Tu zadaj«, je stvarno pojasnil VVilliams, »človek v miru lahko dela. Moj
En sam dinar Vam lahko včasih reši vse imetje
— Če porabite ob pravem Času en dinar več, da si ohranite nekaj tako dragocenega kot je Vase perilo. Ne varčujte pri milu, ker samo izdatno in blago milo temeljito odpravi nesnago in varuje Vače dragoceno perilo.
SCHICHTovo
TERPENTINOV!)
MILO
pere bleščeče be
mehanik je potreboval za vlom štiri ure.«
»Prakrasna misel!« je vzhičeno vzkliknil zlatar. »Slika je čudovita! Toda — kako ste pa prišli noter?«
»Zveze...« se je skrivnostno nasmehnil VVilliams. Zlatar je v znak priznanja prikimal. Liliana ga je viharno objela.
»No, Bul!y?« ga je dobrikaje se vprašala. »Ali ni čudovit dečko? Ali nima vsega, česar si želiš? Pametne misli, podjetnost in zveze? Ali nama daš zdaj svoj pristanek?«
Zlatar je nekaj časa molčal, potlej je pa navdušeno vzkliknil:
»Da, otrok moj! Da, priznati moram, imenitno je to napravil. Res, čudovit dečko je!«	(ha)
Radio Ljubljana
od 22. do 28. sept. 1958.
ČETRTEK 22. SEPTEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Cimermanov Šramel B 18.00: Koncert radijskega orkestra ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50: Deset minut zabave B 20.00: Koncert delavskega pevskega društva »Cankar« ■ 20.40: Koncert radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 23. SEPTEMBRA
12.00: Slovenske narodne pesmi B 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert radijskega orkestra B 18.40: Ženska ura ■ 19.00: Napovedi, jroročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert lahke glasbe ■ 21.00: Prenos iz Prage ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA 21. SEPTEMBRA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče B 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori 6 poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: Pod južnim soncem ■ 20.30: Vesel večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA 25. SEPTEMBRA
8.00: Plošče ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve ■ 8.45: Verski govor ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Jožek in Ježek B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert
POZOR
GOSPODINJE I
Najceneie sfe postreženi s
KURIVOM	pr,	tvrdki
RUDOLF VELEPIČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08
kavno tara se dobijo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCORD CENA DIN 15—
13.00: Napovedi B 13.20: Plošče m 17.00: Kmet. ura B 17.30: Narod"| pesmi B 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura B 19.50: Klavirski l;0lg cert B 20.30: Koncert operne glasb« 22.00: Napovedi, poročila B 22.1J-Koncert plesne glasbe B Konec 0 23. uri.
PONEDELJEK 26. SEPTEMBRA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila • 13.00: Napovedi B 13.20: Šramel tet B 14.00: Napovedi B 18.00: Pl°’lg B 18.40: Poglavje o ženski biologiji 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Natura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Ko11' cert radijskega orkestra B 21.00: Pre" nos iz Prage B 22.00: Napovedi, p°t°” čila B 22.15: Radijski orkester B KO' nee ob 23. uri.
TOREK 27. SEPTEMBRA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila • 13.00: Napovedi B 13.20: Opoldan«*; koncert radijskega orkestra B 14.0*h Napovedi B 18.00: Radijski orkester 18.40: Kakšen pomen za življenje. >l!l nauk o značaju B 19.00: Napovedi, 1*7 ročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 10 nd nut zabave B 20.00: Sattnerjevi dv’?* spevi B 20.45: Koncert radijskega njjj kestra B 22.00: Napovedi, jtoročila 22,15: Prenos lahke glasbe iz kavarn Nebotičnik B Konec ob 23. uri.
SREDA 28. SEPTEMBRA
12.00: Plošče 13.00: Napovedi jancek	B 14.00: Napovedi
Plošče B 18.40: Mladinska ura t 7 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: ura B 19.50: Iz naravoslovja B 2ftJjv' Koncert pevskega zbora Glasbene č*®. tiče B 20.45: Plošče B 21.15: Citrasjj dueti B 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri.
. 12.45: Poročila 13.20: Šramel »Skr* - 18.00'
MALI OGLASI
2500 DINARJEV potrebujete, tla zaslužit« sečno 1000 dinarjev doma. Postranski . žek. Pišite: »ANOS« Maribor, Orožnova.____________
POROČIL BI TAKOJ DEKLE globoke >'“§£ lepili oči, v starosti od 18 do 28 let, ki bi fj zmožna po potrebi včasih tudi pomagati f pisarniških poslih. Star sem :;4 let, kot P(\* in značajen sin kmečkih staršev z lepim premoženjem in stalno službo. ponudbe na oglasni oddelek Družinskega nika pod šifro »Blago srce«.	^0
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, oovečevainih sffifi* dalinog:edov, (epiomerov. baion<etrov, tarolermomeii"'; nvgrometrov itd. Ramovrslne ure, zialnina ins' brnina. Ceniki brezplačno
Dežne plašče
HUBERTUS, TRENCHCOATI-OBLEKE Itd. si nabavite najbolj5 in najceneje pri
Preskerlu
Ljubljana, Sv. Petra c.*4
Izdala za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubija11*'