1 M iiliii||iiii|iinii!^fliii[iLiHiniii(»(Hiu[^fm Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. ^h:^oJilasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem". List izhaja 10. in 25. vsB;eaal raeseriL hi staite ’< celoletno K 5 — 1 KfeJrNetitl . . K 130 polletno 2 60 \ wefearrtezria številiIj. . . „ —-25 Za člane v ,,Deželni zvezi" včlanjenih zadrug^tane/tist edofetpJrK 4 - , za člane onih zadrug, ki so uvedle obvezno naročbo listala vse ČLonci^pa celoletno K 2 - Cena inseratom: i/m strani K 1'50. pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4. 6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. Štev. 1. V Ljubljani, 25. januarja 1914. Leto LIT. Zvezne objave. Današnji številki so priložene položnice, s katerimi naj se blagovoli poravnati naročnina, ki je razvidna zgoraj. Kdor se ne misli naročiti, naj zapiše na naslovni ovoj: »Ne sprejmem!« in naj vrne list pošti. Cenjena načelstva gostilničarskih zadrug se prosijo, naj pri bližajočih se občnih zborih zadrug dado na dnevni red sklepanje o obligatorični naročbi »Gostilničarja« za vse zadružne člane. Ker je potem naročnina tako malenkostna, srno uverjeni, da se noben član ne bo protivil tenyi predlogu. Obenem bo list služil za zadružna poročila, vabila in druga oznanila članom in se bo s tem zmanjšalo delo zadrugam. Cenjeni tovarišifgostilničarji. Slovenski gostilničarji ne morejo biti brez svojega strokovnega lista! Ta glas je prihajal od vseh strani dežele, potem ko je nehal izhajati »Gostilničarski Vestnik«, in temu odločnemu pozivu se »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« ni mogla ustavljati in je na izrednem občnem zboru dne 11. decembra lanskega leta sklenila izdajati v lastni založbi strokovno stanovsko glasilo. »Gostilničarski Vestnik«, ki se je z vso vnemo potegoval in zastopal gostilničarske interese, ni bil last »Zveze« in torej »Zveze« ne zadeva nobena krivda, če je nehal izhajati. Bilo je to privatno podjetje in le obžalovati je, da se je ustavilo. »Gostilničar«, ki ga imate pred seboj, je pa lastnina »Zveze«, torej last vsakega posameznega gostilničarja, ki je včlanjen v »Zvezi«. »Zveza« pa nima zaklada, s katerim bi podprla izdajo lista, ampak zanašati se mora edinole na stanovsko zavest slovenskih gostilničarjev/na zavest, ki veleva, da ne sme na Slovenskem biti niti ene gostilne ali kavarne, ki bi ne imela svojega lista. Zato je tudi naročnina tako malenkostna, da se ne more nihče izgovarjati, da je list predrag. Potreba po lastnem glasilu gostilničarjev se je pokazala tako nujna, da si brez tega ne moremo misliti uspešnega delovanja v naši organizaciji. Odbor »Zveze« si je bil v svesti, da si s tem naloži težko breme na rame, toda zahteva vseh gostilničarjev je bila tako izrazita, da si upa »Zveza« to nalogo s nornočjo svojih stanovskih tovarišev zmagovati. Program lista je v njegovem imenu izražen. »Gostilničar« hoče z vso vnemo zastopati koristi gostilničarjev, obenem pa poučevati svoje bralce o vsem, kar je za gostilničarja potrebno. Veliko pozornost bo posvečeval kletarstvu in ima v tem oziru že obljubljene prispevke odličnega veščaka. Obrtni red, policijski predpisi in obrtne pravice so tovarišem vse premalo znane in zato se iz nevednosti velikokrat greši proti njim. O tem bo list priobčeval primerne članke in zlasti razsodbe obrtnih sodišč, zadevajoče naš obrt. Oziral se bo vedno na nove tozadevne zakone in odredbe. Davčni in u ž i t n i n s k i predpisi so sicer malo prikupljiva snov, ker se nerado o davkih sliši, toda pouka smo v tem oziru jako potrebni, kajti iz malomarnosti in antipatije se davčni predpisi, napovedi, izjave itd. preveč omalovažujejo, zato se pride dostikrat v nasprotje z davčnimi oblastmi. Proti prevelikim davkom — in s temi smo gostilničarji gotovo v preveliki meri oblagodarjeni — se more braniti le oni, ki je v tem poučen, zato ne bo prav nič odveč, ako bomo tudi tej stroki dali prostor v listu. Poseben prostor bomo v listu namenili za vprašanja in odgovor e v obrtno in davčnopravnih, kakor tudi v vseh stanovskih zadevah, ki bo na razpolago vsem naročnikom, da se ga v potrebi poslužujejo. To naj bo naša informacijska pisarna, ki je bo lahko vsakdo deležen. Glavna naloga lista bo organizacijsko delo, ki mora združiti vse gostilničarje v silno, krepko organizacijo, ki bo po svoji moči imela tudi večje uspehe, ker se bo naslanjala na številno članstvo. Poročali bomo o korakih in uspehih osrednje organizacije, kakor tudi posameznih zadrug. Zato naj vse zadruge sklenejo obligato-rično naročbo za vse člane, ker se bodo potem tem lažje posluževali »Gostilničarja« kot svojega obveznega glasila. '1' u j s k i p r o m e t je panoga, ki je v tesni zvezi z gostilničarstvom. Kjer ni dobro razvitega gostilničarstv?. tam se tudi tujski promet ne more razviti. Zato bomo tujskemu prometu v slovenskih pokrajinah vedno posvečali največjo pozornost, priporočali umestne naprave, a tudi grajali napake. Z »Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem« bomo v tesni zvezi in torej lahko poročali o vseh korakih, ki jih bo podvzela v povzdigo tujskega prometa, torej tudi gostilničarstva. »Gostilničar« bo poleg tega razpravljal uredbo in delovanje vseh javnih naprav in korporacij, ki služijo obrtu sploh in našemu posebej. Prosimo tudi za dopise iz gostilničarskih krogov, zlasti o razmerah in delovanju gostilničarskih zadrug, poročila o občnih zborih le-teh ter o vseh važnejših dogodkih, ki se primerijo tekom leta. Taki dopisi naj bodo kratki brez vsakih osebnih napadov. Sploh je »Gostilničar« strogo stanovsko glasilo; vsaka strankarska politika je izključena! To je ob kratkem program Vašega lista, dragi tovariši! Od Vas je odvisno, ako bo uspeval, zato pokažite, da imate pravo stanovsko zavest in čut za skupnost! Ako boste delali za skupno korist, boste delali za svojo lastno korist! S kolegijalnim pozdravom načelstvo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. Gostilničarji in leto 1913. Zadnja tri leta so bila jako slaba za gostilničarski obrt, vse je pa prekosilo leto 1913. Kakor na vseli poljih gospodar -darstva, je tudi gostilničarstvu škodovala neprestana vojna nevarnost, dalje čim dalje večja draginja in pa neprestani dež minulega poletja. Najbolj prizadet je bil gostilničarski in hotelirski obrt na letoviščih, potem v mestih in deloma tudi na deželi. Glede naših letovišč je bilo letos res žalostno, Bled je imel še nekaj gostov, drugod pa so stale hotelske sobe prazne in koliko podjetij stoji zdaj pred finančnim polomom, veliko jih je pa itak že šlo v konkurz. Kaj je temu vzrok? V prvi vrsti gotovo deževno poletje, ki prepodi najboljše goste z letovišč. Treba je samo par dni dežja in zgodi se, da se cel hotel izprazni. Tudi običajni izletniki ob nedeljah izostanejo in ta izpad se zelo pozna gostilničarju. Turisti so tudi imeli le malo lepih dni za svoje ture, tako, da ni prav nič čudno, če so imeli naši hotelirji in gostilničarji na Gorenjskem letos veliko izgubo. Srečen oni, ki ni preveč zadolžen, ali ki ima nekaj kapitala, ta je izvlekel gospodarski voz iz blata, toda oni, ki je zgradil svoje podjetje na kredit, je pa vsega usmiljenja vreden. Na Gorenjskem so se v zadnjih letih investirale že lepe glavnice v gostilniška in hotelska podjetja, toda večinoma na kredit in brez zdrave podlage. Mislilo se je, da bo bogati tujski promet v par letih amortiziral vso glavnico, toda izkazalo se je, da se niti obrestovanje ni pokrilo in zato so bili marsikateri polomi neizogibni. Podjetnost je lepa reč in Slovenci smo še premalo podjetni, kajti toliko milijonov denarja leži v naših hranilnicah, ki bi se v raznih podjetjih veliko bolje obrestovali in tudi služili za našo gospodarsko po-vzdigo, toda svariti je zlasti v hotelskem obrtu, naj se tozadevne naprave ne grade na pesek, naj se ne ustvarja podjetij na kredit, ampak na solidno podlago, da do-tični lahko prenese izpad zaslužka ene ali več letoviških sezon. Pri vsakem podjetju se mora imeti kapital, kajti iz nič tudi pri najboljši sezoni ne more kaj prida postati, ko drage obresti in amortizacija vse požre. LISTEK. Ljubljanski gostilničarji v stari dobi. Po raznih virih spisal Avg. Zajec. Najvažnejši ljubljanski obrtniki so bili že od nekdaj gostilničarji, poleg njih pa mesarji in peki, ki so se že v srednjem veku združevali v zadruge. Nadzoroval jih je ljubljanski magistrat po svojih komisarjih, in sicer po dvoje notranjih in dvoje zunanjih svetovalcih. Gostilničarjem in vinotržcem so merili vino mestni vinski merci in obenem nadzorovali od magistrata določene cene. Zanimivo je tudi, da je imela stara Ljubljana poleg različnih nadzornikov tudi nadzornike dimnikov, to pa zato, ker so bile hiše večinoma lesene. Ljubljana je bila že od pamtiveka zelo živahno trgovsko in vojaško križišče. — Umevno je, da je cvetela gostilniška obrt Pa; tudi za gostilničarstvo v mestih je bilo lansko leto najslabše, kar jih pomni sedanji rod. Vsled splošne draginje so se ljudje, kjerkoli so le mogli, v svojih izdatkih omejili. Gostilne, ki so bile navadno vsak večer zasedene, so kazale celo leto prazne prostore in gostilničar je žalosten hodil od mize do mize in še kramljati dostikrat ni mogel z gosti, ker jih ni bilo. Vino in pivo se je tudi podražilo, pri jedilih pa sploh ni bilo nič zaslužka. Položaj gostilničarjev je bil torej lansko leto skrajno neugoden, dočim se davki niso prav nič zmanjšali, ampak še zvišali. Ako zadene kmetovalca kaka nezgoda, zlasti vremenske uime, mu država priskoči na pomoč s podporami in z odpisom davka. Kaj pa, če ima gostilničar tako slabo leto, ki je takorekoč katastrofa zanj? O, njemu nihče ne pomaga, zanj ni nobene podpore, niti odpis davka. In vendar bi bila dolžnost vlade, da podpira ta stan prav tako, kakor druge stanove! Gostilničarske zahteve se pri vladi tako malo upoštevajo, kakor bi bil naš stan eden najbogatejših v državi. To na-ziranje vlada tudi pri drugih stanovih, do^ čim nihče noče videti, kako težko se mora gostilničar boriti za svoj in svoje rodbine obstanek. A tudi to mora prenehati! Gostilničarji so že splošno uvideli, da leži njih rešitev v samopomoči, v trdni organizaciji, kjer so združeni vsi skupaj. Vse ugodnosti, ki so se doslej dosegle za gostilničarski stan, so dosegle naše organizacije. Le v tem oziru, da se je naša organizacija v letu 1913 okrepila in razvila, imamo zapisati napredek. Zato pričakujemo, da se bodo naši gostilničarji še bolj oklenili naše organizacije, da bodo še tam ustanovili zadruge, kjer jih še ni in da bodo sploh vse gostilničarske zadruge pristopile k »Deželni zvezi«. Naš list bo posredovalec med »Zvezo« in člani in zato ne bo, kar trdno upamo, ne enega gostilničarja na Slovenskem, ki bi ne bil naročnik »Gostilničarja« in tega pridno ne čital. Ako hočemo torej, da bo leto 1914. boljše za nas, da se bodo res dosegle ugodnosti, kakor za druge stanove, tudi za naš stan, moramo trdno držati skupaj in postaviti koristi lastnega stanu nad vse druge. »Gostilničar« vam bo najboljši sve- s takozvanim vinotočem na drobno; pravice vinotoča so dobivali le meščani, to je bil njih privilegij. Trgovali so z vinom doma in v sosednji Koroški in Štajerski. Tudi tujci so prihajali v mesto z vinom, toda le ob semanjih dneh, ko je bilo mesto odprto vsakomur, le Židu ne. V mestu pa so smeli tujci s svojim vinom ostajati samo toliko časa, dokler je trajal semenj in še takrat niso smeli točiti vino na drobno, ampak prodajati le v sodih. Tudi kranjski, oziroma dolenjski plemenitaši niso smeli točiti vina na drobno, temveč prodajati le na debelo; zato so se meščanski gostilničarji vedno prepirali z graščaki. Celo po-plemičeni meščani, ki so imeli vino svojega pridelka, so morali dati vinotoč iz rok. Kaj bi taki posestniki z obilim svojim vinom? Že zgodaj je nastal boj radi tega. Meščani so se opirali na svoje privilegije, podeljene jim po deželnih knezih. Plemiči so se radi tega pritoževali in prosili deželnega kneza, naj se spomni tudi njih, sami da tega vina ne morejo popiti, na tu- tovalec in nanj se obrnite v vseh stanovskih, kakor v drugih vprašanjih, kjer rabite dober svet. V tej zavesti želimo sami sebi boljšo bodočnost v letu 1914., in ta mora tudi nastopiti, ker marsikdo ne bi mogel več prenesti tako slabega leta, kakor je bilo lansko. Kranjsko vinogradništvo in naša vinska trgovina.*) Dasi je Kranjska ena najmanjših avstrijskih kronovin, je njeno vinogradništvo vendar precejšnjega pomena, kajti med dvanajstimi vinorodnimi deželami Avstrije zavzema Kranjska glede vinske produkcije šesto mesto. V dobrih letih se pridela na Kranjskem okroglo 400.000 hi vina v vrednosti 10 do 12 milijonov kron. Da pomeni taka vsota za tako majhno in revno deželo kot je Kranjska veliko, je umevno in da je torej obstoj našega vinogradništva velikega gospodarskega pomena za našo deželo, bo gotovo vsak pameten in preudaren človek pripoznal. Neumestno in nespametno je torej, da se nekateri nerazsodni in razmer ne po-znajoči ljudje zaganjajo v vinogradništvo, češ, da vinogradi nič ne neso, da jih je treba posekati in v pašnike izpremeniti ali sploh opustiti itd. Gotovo je res, da so bile zadnje vinske letine zelo neugodne, ne samo na Kranjskem, temveč sploh skoro povsod v Avstriji in izven nje. Krivi temu niso ne vinogradi, ne nova trta, ne obdelovanje vinogradov, krivi so le abnormalno neugodni vremenski in elementarni pojavi, zlasti gorka zima, hudi pozni mrazi in mrzlo poletje, toča itd. Razmeroma pa je bila od teh pojavov prizadeta Kranjska — zlasti letos — manj kakor druge bolj severno od nas ležeče dežele n. pr. Nižja Avstrija, Moravska itd. Saj smo imeli v nekaterih krajih na Dolenjskem (okoli Semiča - Črnomlja) skoraj dobro srednjo, na Vipavskem pa celo bogato vinsko letino. Vsega skupaj se je na Kranjskem pretečeno leto pridelalo 172.000 hi vina, torej skoro polovica naj- *) »Slov. Trgovski Vestnik" št. 1 leta 1914. je pa ga ne morejo prodajati, ker dolenj-ca ne mara piti nihče razen Kranjcev; na drobno točiti ga pa ne smejo. Kaj naj store? Ali naj vino izpuste po tleh, ali naj čakajo, da se jim izpridi? Ob neki priliki so dejali o domačem vinu: »Znano je in tajiti ne morejo, ne ljubljanski gospodje, ne kdo drug, ki pozna deželo le od daleč, da dolenjska stran nima razen vina prav nobenega pridelka, ki bi ji donašal gotov novec. Tudi podložniki (tlačani) ne morejo plačevati davkov z denarjem, ampak zgol z vinom; graščak mora, hočeš nočeš, vzeti od njih vino in skrbeti, kako ga speča. Dalje je tudi znano, da dolenjska vina ni moči nikjer drugje spečati v denar, kakor le v Ljubljani in v njeni okolici, zakaj Štajerci in Hrvatje imajo več in boljša vina od Dolenjcev. Dolenjca oni ne kupujejo, temveč se trudijo, kako bi svoje vino pripeljali v deželo. S tem so že sila škodovali prodaji dolenjskega vina. Notranjski dve strani, Pivka in Istra, imata svoje vino, ki je mno- boljše vinske letine iz 1. 1908, medtem ko se je na Štajerskem pridelalo le 1/6, na Nižjem Avstrijskem le Vr, 'in na Moravskem le V7 vinske letine iz leta 1908. S Francoskega se čuje, da je tam v mnogih departementih (okrožjih) vinska letina še bolj neugodna kot v Avstriji. Tako so n. pr. v Šampaniji (Champagne), kjer pridelajo v dobrih letili nad pol milijona hektolitrov vina — pridelali letos samo 94.000 lil vina, torej niti peti del dobre vinske letine in že sedem let niso imeli tam normalne, polne letine. In vendar ne bo tam nobenemu človeku prišlo na misel, da bi vinogradništvo opustil, dasi so tam položne lege vsekako bolj pripravne za drugo kulturo kot so naše strme vinske gorice. Trenotni neuspehi ali katastrofe so pri vsaki kmetijski panogi mogoči, tedaj tudi pri vinogradništvu in se ne sme po njih napačno sklepati. Ako si ogledamo situacijo v naših vinogradih prošlega leta, vidimo, da je precej podobna oni iz leta 1912. Po topli zimi in zgodnji pričenši vegetaciji, je prišla sredi aprila 1913 reakcija v temperaturi, ki je bila tako huda, da je padla toplota kar na A1!^ R pod ničlo. Nastal je torej pravi pravcati zimski mraz ob snegu in burji, ki je na Dolenjskem, zlasti v višjih, torej ravno v boljših vino-gradnih legah, uničil vse popke (očesa), ki so bili že močno napeti, da, v mnogih krajih že razviti v 4—6 cm dolge poganjke. V nižjih legah, kjer ni ležal sneg in kjer ni bila vegetacija še tako napredovala, je bilo manj škode, ampak vendar so tudi tukaj vinogradi kazali po pozebi tako žalostne lice, da je bilo kar obupati. K sreči je v majniku nastalo ugodno vreme. Popki, ki niso bili še razviti in ki niso pozebli, so nastavili lep zarod in tudi stranska očesa so se pokazala izvanredno rodovita. Junija meseca je tudi grozdje lepo odcvetelo in ko bi bilo še ostalo poletje bolj toplo in ugodno, bi bili imeli na Dolenjskem skoro srednjo letino in bi pridelali precej in dobrega vina. Žalibog sta bila avgust in prva polovica septembra mrzla in deževna, in grozdje ni moglo prav dozoreti ter je pri- čelo gniti. Tudi je toča v mnogih krajih, zlasti okoli Metlike, kjer raste veliko in dobrega vina, uničila večji del težko pričakovanega pridelka. Tako je na Dolenjskem v splošnem malo vina, le nekaj več kakor v I. 1912. Vino ni sicer tako močno kot v dobrih letih, je pa manj kislo kot leta 1912 in bolj prijetnega okusa. Kakor v mokrili deževnih letih sploh, je vino letos podvrženo rjavenju, zato se priporoča, da se ga koj pri prvem pretakanju, ki bi se moralo že izvršiti, zažvepla (1 azbestni trak žvepla zadostuje navadno za 2 do 3 lil vina). Največ vina na Dolenjskem se dobi v semiški okolici, kjer je bila tudi leta 1912 precej dobra vinska letina. Tu rasejo večinoma bela vina. Cena je 40 do 44 v liter. J udi v okolici Črnomlja je še dosti vina na prodaj, letina je bila tu povoljna, cena je malo višja kot v Semiču. V metliškem okraju je v nekaterih občinah (Drašiče, Radoviča, Metlika) pobila 13. avgusta huda toča; kjer ni bilo toče, se dobi še precej in dobrega vina. Cena je od 40 v naprej. V novomeškem okraju je bilo vina malo in se je zlasti v bližnji okolici Novega mesta že precej poprodalo. Dobi se pa v nekaterih krajih še dosti vina. Cena je od 32—40 v liter, boljše do 50 v. V okolici Kostanjevice in Krškega je bila lani vsled mraza in toče bolj pičla letina. Vina se je prodalo še malo in ga je še dosti dobiti, Cena od 30 v naprej. V ino-kronoški okolici, izvzemši St. Rupert, kjer je toča pobila, je tudi še nekaj vina na razpolago po zmerni ceni (okoli 40 v). Vobče je pa vinska kupčija na Dolenjskem letos slaba. Vinski trgovci in gostilničarji so mnenja, da ni na Dolenjskem dobrega vina dobiti in beže vsi v južne kraje v Istro, kjer plačajo pogostoma vino dražje kot doma in pri tem ni nič boljše od domačega. (Konec prih.) Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem. Z gostilničarstvom v zvezi je brez dvoma v jako veliki meri tujski promet. Tujski promet se more le tam uspešno razvijati, kjer se nudijo v hotelih in gostilnah tujcu udobnosti. Brez dobro razvitega gostilničarstva pa ta promet ne more uspevati, bodisi da se dotični kraji odlikujejo s še tako nebeškolepimi naravnimi krasotami. Priznamo radi, da je tujski promet v veliko korist gostilničarstvu, in da so uredbe, ki pospešujejo tujski promet, vredne podpiranja od strani gostilničarskega stanu. Zato tudi vidimo, da imajo v takih korporacijah poleg zastopnikov javnih oblasti prvo besedo zastopniki gostilničarskega stanu. Pri kranjski deželni zvezi za tujski promet se je to vprašanje premalo uvaže-valo, nasprotno pa moramo zopet priznati, da so se gostilničarji premalo zanimali za to važno korporacijo. »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem« se je zdaj podeželila. Vlada je potrdila pravila nove »Deželne zveze za tujski promet« in dovolila letni državni prispevek 10.000 K, poleg tega pa še posebej 3000 K za domovinsko varstvo (spomeniki, narodne noše, narodne šege in pesmi). Dežela bo prispevala vsaj 4000 K. mestna občina ljubljanska 2000 K, trgovska zbornica 600 K. Glavni odbor obstoja iz 20 zastopnikov dežele, 2 ministrstva za javna dela, 2 mestne občine ljubljanske in enega trgovske zbornice. Zastopniki dežele so gg.: dr. Janko Benedik, okrožni zdravnik na Bledu; grof I. Barbo, deželni odbornik v Ljubljani; Mihael Černe, hotelir na Bledu; Oton Grebenc, c. kr. profesor na državni obrtni šoli v Ljubljani; dr. Vinko Gregorič, deželni poslanec v Ljubljani; dr. Josip Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Florijan Janc, gostilničar v Radovljici; dr. Evgen Jarc, državni in deželni poslanec v Ljubljani; Josip Kenda, gostilničar v Kamniku; dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani; Henrik Lindtner, deželni knjigovodja v Ljubljani; Ivan M a r k e ž, hoteli^ v Bohinjski Bistrici; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Andrej Perko, jamski nadzornik v Postojni; Ivan Piber, deželni poslanec v Gorjah; Josip vit. Pogačnik, državni in deželni poslanec v Podnartu; dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik v Ljubljani; dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani; Hugo Weriand knez Windischgraetz, deželni poslanec; Avguštin Zajec, gostilničar v Ljubljani. — Mestna občina leta 1492., so se mudili meščanski pleme-nitaški poslanci zaradi te stvari zopet na dvoru Friderika IV. Ko je zaslišal obe stranki, je razglasil pravico do vinotoča v Ljubljani in eno miljo okoli nje za pravico, ki pristoja edinole meščanom. Prav isto je določil patent od leta 1542. in dal urediti »policijski red« od leta 1552. S prepovedjo od dne 10. marca 1568. 1., je zapretil deželni knez celo, da vsi, tudi bivši meščani, ki so si pridobili plemstvo in so imeli posestva po kmetih, izgube svoje plemenitaške pravice, če bi se ukvarjali z meščanskim obrtom, zlasti pa z vinotočem na drobno. Ukaz leta 1569. je veleval, naj ne dobi plemstva nihče, ako se peča z meščanskim obrtom. Vendar pa se tega ukaza, kakor se mi zdi, niso držali strogo; mnogo poplemeničenih meščanov se je kljub temu pečalo z obrtom takrat in pozneje. (Dalje prih.) go boljše od dolenjskega. Gorenjska nad Kranjem, pri Bledu, Radovljici in Beli peči, pije le furlanska vina. Kraji med Ljub % liano in Kranjem pa uživajo le štajerska, |-po Savi pripeljana vina, vrhutega se vti-hotaplja s štajerskim imenom tudi obilo hrvaškega vina, ki je pač mnogo boljše, j nego dolenjsko; nasprotno pa ne gre do- fe mačega vina čez mejo na tuje niti 100 veder.« .. . • i ' lako so tožili plemiči koncem 17. sto- \ letja, toda take tožbe so se čule tudi že tristo let poprej. Iz navedenega se vidi, da naše do-\' lenjsko vino ni slovelo že pred tolikimi \ stoletji zunaj dežele, temveč da je bilo C priljubljeno le doma, zlasti v Ljubljani, ka- * kor je še dandanes. Vendar se zadnja leta opaža, da se je konsuin »čvička« ogromno znižal; naši vinopivci pijo dandanes rajši belo vino. Ako ostane tako, bodo pač naši dolenjski vinorejci primorani s tem računati in pridelovati večinoma belo vino. drugače se bodo tudi pritoževali, kakor svoj čas njih plemenitaši. Leta 1376. so dejali graščaki vojvodi Leopoldu, da ne morejo zmagovati davkov, ker imajo Ljubljančani edino pravico do prodaje domačih in tujih vin. Kratiti jim Leopold te pravice ni hotel, vendar je plemičem ustregel vsaj v toliko, da je prepovedal Ljubljančanom dovažati v Ljub-; ijano štajerska vina. S tem so bili oškodovani Štajerci, ker niso mogli spečavati svojega vina tako, kakor poprej. Da se jim nekoliko povrne škoda, je prepovedal vojvoda Leopold dovažati nekatero blago v Ptuj. Stvar bi bila s tem poravnana, ko bi se bili plemiči hoteli odpovedati vinotoču na drobno. Ker pa tega niso storili, , so se združeni ljubljanski gostilničarji pri-\ toževali venomer, ter izprosili potrditev r svojih starih privilegijev zdaj od tega, zdaj od onega vojvode; to milost jim je izkazal tudi Friderik IV. leta 1488. in prepovedal vse gostilnice po kmetih, ako niso bile tam že od starih časov. Štiri leta za tem, ljubljanska delegira v odbor občinska svetnika gg. Ubalda pl. Trnkoczyja in Jan. l!____________________ fi. Zanki sinovi ivornica barv, lakov in firnežev = Ljubljana = priporoča oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, flrnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki zastonj. * <-<-<-