KATOLJSK G&RKVEN LJST. Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za»/«leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 25. vinotoka 1889. List 43. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernim stoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličar ja našega Jezusa Kristusa! (Dalje.) ^Častitljivi bratje! Kar smo pri zadnjem Našem nagovoru ravno na tem kraju terdili, da se v tem svetem mestu pripravljajo nove in še hujše krivice zoper cerkev in rimskega papeža, se je v največo našo žalost in v veliko nevoljo vseh dobrih res zgodilo. — In zato smo Vas izvanredno sklicali, da moremo javno izraziti, kako hudo nas je malopridno dejanje zabolelo, ter prostodušno, kakor se spodobi, vpričo Vas toliko krivico obsoditi. Po laškem prevratu in po vzetju rimskega mesta smo videli prav res celo versto krivic proti sv. veri in apostolski stolici. — Ali zlobne stranke teže nesterpljivo še po hujšem, ne še doseženem. Vbile so si v glavo, prestvariti glavno mesto katoličanov v glavno mesto nenravnosti in brez-božnosti. Tje obračajo svoj serd od vseh strani sveta, da bi z napadom na terdnjavo katoliške cerkve toliko lože, če bi bilo mogoče, popolnoma spodkopali temeljni kamen, na kateri je postavljena. In res, kakor da bi ne bili v toliko letih še dovolj zlega storili, postavijo, prav kakor da bi hoteli v prederznosti sami sebe še prekositi, ravno v dan, ki je med najsvetejšimi v cerkvenem letu, javen spomenik, s katerim naj se priporoča potomcem uporni duh proti sv. cerkvi in s ka-erim naj se zajedno uči nauk, da je prav, biti s katoličanstvom smerten boj. — Da je to namen zlasti provzročiteljev tega slavlja in odličnih njih podpornikov, kaže stvar sama. S častmi obsip-1 jejo človeka, dvakrat izdajico, pravično obsojenega krivoverca. ki je do zadnjega vzdiha vstrajal v kljubovanju proti sv. cerkvi. Da. ravno zato ga časte, ker kaj tacega. kar bi bilo v resnici časti vredno, iščeš pri njem zastonj, posebno vednost, kajti spisi ga kažejo panteista iu pri-verženca nesramnega m a t e r i j a 1 i z m a. zamotanega v gerde zmote, ne redko samemu sebi nasprotujočega: zastonj čednost, nasprotno, nravi njegove služijo potomcem v dokaz, do kakšne zlobe in sprijenosti neberzdane strasti človeka pripeljejo : zastonj slavna dejanja: zastonj kakšne posebne zasluge za deržavo. Navajen je bil lili-niti se, lagati, samo sebe pred očmi imeti, nobenega nasprotovan ja ne terpeti. klečeplaziti: bil je nizka in spridena duša. Časti skazovanih takemu možu namen in pomen torej ne more biti drug, kot svet poživljati, naj živi brez ozira na resnico, od Roga razodeto. brez ozira na kerščansko vero: ne drug, kot duše in serca ljudi popolno odtujiti Jezusu Kristusu. — A ravno to namerjajo tudi one zlobne stranke f framasonov). ki se na vso moč trudijo, odtujiti Bogu cele deržave, in ki v brezmejnem sovraštvu svojem bijejo neprestan boj za življenje in smert zoper cerkev in rimskega papeža. Da bi bila pa krivica toliko veča in zadeva toliko očitnejša, zlju-bilo se jim je napraviti slavnost z velikim bliščem, vpričo številne množice. Veliko ljudi, od vseh strani skupaj zbobnanih, je gledal Rim tiste dni v svojem ozidju, nosile so se nesramne, veri sovražne zastave: in kar je najstrašnejše, nosile so se zastave s podobami samega ,,hudiča'1, ki ni hotel biti pokoren v nebesih Najvišjemu: pervak rovarjev, podpihovalec vseh zarot. Z grešnim dejanjem so združili neberzdane govore in spise. V njih se najimenitnejše in najsvetejše reči brez-sramno in brezmejno zasmehujejo: na vso moč se slavi ono prostomišljaštvo, ki ne pozna nobenih ojnic. ki poraja eelo versto zmot in ki s ker-ščanskimi nravmi vred spodkopuje temelj zakonitega reda in eele človeške družbe. Toli žalostno delo pa se je smelo dolgo pripravljati, vravnavati in izveršiti, ne le. da so oblastniki za to vedeli, eelo pospeševali so stvar in z vsemi močmi in očitno k njej spodbujali. Bridko je izreči in kakor neka spaka je, da se ravno iz svetega mesta, v katerem je Bog postavil sedež svojemu namestniku, širi češčenje uma. vzdigujočega se zoper Boga. Tam, kjer je bil do sedaj svet navajen iskati nepokvarjenih evangeljskih resnic in zapovedi ter zveličavnih sovetov. tam se smejo po krivičnem preobratu nesramni nauki in celo krivoverstvo brez kazni s spomeniki slaviti. Tako daleč smo prišli, da moramo gledati na svetem mestu gnjusobo razd eja n j a. V očigled tako nesramnih razmer in ker nam je izročeno vladati kerščanski svet ter varovati in braniti sv. vero, izjavljamo, da se je s to malopridnostjo zelo žalilo in sramotilo sveto mesto, in da se je nesramno skrunila svetost kerščanske vere; z vso odločnostjo temu oporekamo in s studom javimo to svetoskrunstvo vsemu katoliškemu svetil. Vendar pa se moremo iz zločina tudi nekaj učiti. — Bolj in bolj se kaže, ali so res hoteli sovražni duhovi jenjati, potem, ko je porušena posvetna Naša oblast, ali če ne mislijo marveč iti še dalje in sicer do skrajnega — dokler popolnoma v tla ne pogazijo papeške veljave in kerščanske vere s korenom ne zatro. — Kavno tako se kaže, ali so Nas, ko smo tirjali in tir-jamo nazaj pravice apostolske stolice, nagibali kaki človeški oziri, ali ne velikoveč prostost apostolske oblasti in službe, veljava papeška, da, celo prava sreča laške dežele. — Konečno je moči iz tega le predobro spoznati, koliko veljajo in kam so izginile tolike in tako obsežne obljube, katere sn s početka delali in s katerimi so se zavezavali. Kajti uslugam in raznim častem, s katerimi so obetali, da hočejo rimskega papeža obdajati, sledile so polagoma velike krivice in sramotenja. Med temi sedanja največa, ki bode ostala v vseh očeh in pogledu spomenik nesramnega in izgubljenega človeka. — Ravno tako hočejo, da bodi mesto, o katerem so terdili, da bode častitljiva in varna stolica rimskega papeža, stolica nove brezbožnosti, v kateri se skazuje človeškemu umu, kakor do visokosti božje povzdi-gnenemu, češčenje, ravno tako nespametno kot derzno. Premislite torej, častitljivi bratje, kako malo prostosti in kakšno veljavo so Nam v opravljanju apostolske službe še pustili. — Celo Naša oseba ni brez strahu in nevarnosti; kajti vsakdo ve, kaj nameravajo in kaj hočejo priverženci te naj-zlobnejše stranke. Ni ga tudi, ki bi ne vedel, kako se, okoristujoč ugodne prilike, dan na dan množe in kako raste v isti meri tudi njih prederznost. Sklenili so namreč, ne prej jenjati, dokler ne dospejo do skrajnega, — do najhujšega prevrata. Ce se jim v zadevi, o kateri se pritožujemo, ui še toliko dovolilo, da bi mogli hudobne svoje naklepe tudi s silo in s sovražno pestjo izverševati, — odvrača jih od tega jedini ozir na korist — ni pa nemogoče, da bi se pri dobri priliki tudi tako daleč ne izpozabili; toliko več, ker smo v oblasti nekih mož, katerih ni sram javno nas krivičiti, kakor da bi bili ne-prijatelji ali celo sovražniki italijanskih koristi. — Nič manj se ni bati, da bi se prederznost hudobnih ljudi, pripravljenih za vsako zlodejstvo, in vzbujena strast ne mogla tako lahko zadušiti in ugasiti, če bi navstali morda bolj strašni in nemirni časi, bodisi vsled deržavljanskih nemirov in prekucij, bodisi vsled nemirov in nadlog vojska. (Dalje nasl.) Mnihi in njih prijatelji. (Dalje.) Mnogi slavni možje šteli so se srečne, če so mogli v redovni obleki svoje življenje skleniti, še oboroženi so večkrat zaupljivo in hrabro pričakovali zadnje ure. Med temi, pravi Montalam-bert, ko je naštel mnoga slavna imena, ni nobeden pokazal več gorečnosti in pohlevnosti, ko Bouchard (r. Bušar), Melunski grof, prijatelj in tovariš Hugon-a Kapet-a. Bouchard je en del svojega življenja v to porabil, da je vstanovil samostan S t. Maur (les Fosses) pri Parizu. Kot starček izročil je tej zelo ljubljeni opatiji svoj meč in postal ondi sam mnih. Ponižal se je opravljati celo službo najnižjega služabnika in rekel je mnihom, kateri so ga od tega odvrače-vali: „Ko sem čast imel, kot vitez, grof in poveljnik mnogih vitezov na svetu biti, nosil sem rad pred umerljivim kraljem luč, katere je potreboval. Koliko bolj moram sedaj, ker sem v službi neumerljivega Kralja nebeškega, svečo pred Njim nositi v znamenje svoje spoštovanja polne pohlevnosti. Kot eden naj bolj vrednih izmed teh junakov mora se tudi zaznamnjati Hugon Avranheški, Volk imenovan, kateri je bil od Henrika osvo-jitelja izvoljen za palatinskega grofa Chester-skega. Na Angleškem, kakor tudi v Normandiji, videli so grofa vedno v pervi vojski. Pri mnogih napakah svojega življenja vendar ni zgubil izpred oči tega, kar je božje. Popravljavee opatije S t. Severij-a. in vstanovitelj samostana S t. Val-burge postal je mnih; v tej zadnji hiši je umeri 4 dni po vstopu v ta sa nostan. Ce se jim pa v njih življenji ni posrečilo, pri mnihih stanovati, so ti plemenitaši z vsem hrepenenjem želeli saj po smerti počivati pri njih. Ginljivo je, kako je Filip T, kralj francoski, po razburkanem življenji na smertni postelji dejal k velikašem svoje deržave in k prijateljem, ki so mu posteljo obdajali: „Dobro vem, da je pokopališče francoskih kraljev pri sv. Dijoniziju. Ker se pa za prevelikega grešnika spoznani, ne upam si pri kosteh sv. muče-nika dati se pokopati. Zelo se bojim, da bom hudobnemu duhu prepuščen, kakor moji grehi zahtevajo, in skerb me teži, da bi se mi kaj enacega ne pripetilo, kar se pripoveduje iz preš-njili časov o Karolu Marteln. Sv. Benedikta ljubim; dobrega očeta mnihov ponižno na pomoč kličem in želim, da bi bil pokopan v njegovi cerkvi ob Loari. Sej on je mil in dobro-serčen, in sprejme usmiljeno vsakega grešnika, kateri želi svoje življenje poboljšati in je pripravljen po njegovem ojstrem nauku z Bogom se združiti." Po teh besedah, pristavlja pisatelj, umeri je kralj Filip in bil pokopan v samostanu sv. Benedikta pri Fleurv, med koroni in oltarjem, kakor je sam želel. Res je pomislika vredno, da v tej terdni ljubezni do mnihov ravno boljši stanovi kerščanske družine niso le ostali, temveč da so v pervih verstah dajali slaven izgled. Bili so večidel oni, ki so opatije vstanovljali in zakladali; bili so pa tudi oni, kateri so vstanovljena poslopja Božja z najbolj plemenitimi ljudmi naseljevali. Gotovo smemo splošnje razširiti čast, katero daje \Vibert sprednikom sv. papeža Leona IX: „Ko so premagali z orožjem in s hrabrostjo vse svoje nasprotnike v vojski, vedeli so v svoji starosti, rojstveni ponos in svetno nasladnost z nogami teptati, ter so se oblekli s ponižnostjo in z ubo-štvom Kristusovim, darovali so cerkvam svoje očetovsko imetje, vstanovljali samostane in poslušali do svojega preslavnega smertnega dneva v mniški obleki Kristusove nauke.u (Wibert: Vita S. Leonis.) Zraven opomni Montalembert: „Velikodušni vitezi onih časov niso bili zadovoljni s tem, da so se zaradi ljubezni do Kristusa znebili vsega imetja: temveč bili so pred vsem pripravljeni, svojo osebo, svojo prostost, svoj ponos, celo še življenje darovati Gospodu nebeških trum. Ce so se njih serca kesala, niso bili zadovoljni s tem, da so svoje očetovsko imetje zmanjševali, da bi imetje cerkve in ubožcev pomnožili: temveč s tem, da so sami sebe s svojimi nagnjenji popolnoma darovali, da so vse navade in strasti podvergli pod jarem samostanskega pravila, tako so upali svoje napake in grehe svoje mladosti ali marsikdaj divjo porabo svoje moči izbrisati. Taki dogodki napčne rabe popisani so v mnogih spisih. Mnihi, iz zmagovitih rodovin, niso nikogar iz družbe izobčevali: ravnali so kakor z brati s sužnjiini. s kmeti, z delavci, z meščanji. Ker so v deržavnih zborih, na kraljevih dvorih in na bojiščih imeli pervo mesto: zato tudi niso hoteli zadnji biti v vojskah pokore in pobožnosti. Zatoraj so bili dobro izurjeni na ozkem potu terpljenja, prostega poniževanja in terdih poljskih del. (Dalje nasl.) Kako se je praznovalo kanonizovanje sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksav. v Ljubljani 5. julija I. 1622. Ljubljanski „Rudolfinuma hrani znamenito knjigo, ki ima naslov: „ Hi stori a annua Collegii Societatis Jesu Labac." Popisani so v tej knjigi kronologično veseli in žalostni dogodki, ki so zadeli jezuitski kolegij od 1. 159G, ko so se bili oo. jezuitje naselili pervič v Ljubljani, pa do 1. l(i!U. Važen je ta dnevnik ne le za zgodovino in topografijo Ljubljanskega mesta, ampak tudi še v drugih ozirih. Za poskušinjo naj tu podamo odlomek, ki nam kaže, kako slovesno je Ljubljana praznovala, ko sta bila sv. Ignacij in sv. Frančišek prišteta svetnikom 1. 1622. Predstojnik Ljubljanskih jezuitov je prejel papeževo pismo, s katerim so bili podeljeni popolni odpustki vsem, ki prejmo na dan kanonizovanja sv. Ignacija in sv. Frančiška v eerkvi sv. Jakoba zakramenta sv. pokore in s \ Rešnj. Telesa. Škof Hren je pa določil, da naj se ta slavnost v Ljubljani praznuje 5. julija, to je v nedeljo po osmini praznika sv. Rešnj. Telesa. Škof Tomaž Hren stopi ta dan okrog osme ure zjutraj pred veliki oltar sv. Jakoba v pontitikalni obleki in blagoslovi dva nova masna plašča in dve novi zastavi, narejeni v čast sv. Ignaciju in sv. Frančišku. Pričel se je potem sprevod po mestu, kakor je navaden bil na praznik sv. Rešnj. Telesa, namreč, čez pervi (zdaj čevljarski) most proti cerkvi in hiši kartuzijancev (na Bregu ob sedanjem Št. Jakobskem mostu, katerega tačas še ni bilo i. potem gori čez nemški terg proti vieedominatu (deželni dvori in ka-pucinom (v Zvezdi), nadalje čez spodnji (zdaj frančiškanski) most k cerkvi sv. Nikolaja in patrov fran- * - 3 IO - čiškanov (zdaj gimnazijain od te cerkve naravnost čez ves terg do sv. Jakoba. Šli so pa v tem redu: Naprej so korakale zadruge s svojimi zastavami, za njimi jezuitski dijaki, potem očetje kapucini in frančiškani, nato jezuitski učitelji pred kleriki in duhovni, za njimi jezuitje v superpelicejih in štolah. P. Zigelfest in rektor P. Krištof Dobrin sta nesla, oblečena v mašno obleko, malo naprej od škofa blagoslovljeni zastavi. Za temi so prišli kanoniki s škofom ljubljanskim, dalje namestnik deželnega glavarja in vicedom, kranjsko in ptuje katoliško plemstvo, mestno starešinstvo ter neizmerna množica ljudi' obojega spola. Videti je bilo tudi redovnike raznih redov: pavlince, karmelite in usmiljene brate, ki so bili prišli iz sosednjih italijanskih pokrajin v Ljubljano po opravku, ali pa nalašč, ker so slišali o tej slavnosti. Mestni tergi so bili okinčani z zelenimi vejicami in cvetjem, hiše in okna katoličanov so bile pa okrašene s preprogami in sv. podobami. Navzoč je bil pri tej slovesnosti tudi ljubljanski magistrat ter vicedom, grof Oktavij pl. Panizol, poseben prijatelj jezuitom. Stražniki so na določenih krajih mesta streljali s puškami; pripeljali so pa tudi vojaške topove, da so s svojim bobnanjem povzdigovali veselje ljudstvu. Postavljenih je bilo pet slavolokov. Pervega so napravili jezuitje na tergu pred svojo cerkvijo z dvema piramidama; drugega meščani pred hišo le-karja Cirijana; tretjega, ki je glede umetne sostave prekosil vse druge, postavili so tergovci na koncu pervega mosta; četertega vicedom pri vicedomskih vratih; petega, ki se je najbolj odlikoval z velikostjo in mogočnostjo, pred mestno hišo (rotovžem), koder je vihrala mestna zastava in je stal bobnar, postavil je mestni magistrat. Vsak slavolok je imel angelje ali pa modrice, deklamujoče nemške in latinske pozdrave; trije mestni slavoloki so bili pa tudi okinčani z znaki jezuitskimi, škofovskimi, cesarskimi in mestnimi. Bilo je tedaj po Ljubljani veliko priprav in veliko veselja, ter naletelo se je mnogo ljudi k tej slavnosti. Na večer je švigal in vsipal se z Grada umetni ogenj. To je storilo mesto. Kako je pa jezuitski kolegij proslavil svojega očeta, sv. Ignacija? Za splošno radostjo mesta nikakor ni zaostajal. Na dvanajstih krajih mesta so se postavila pred hišami meščanov in plemičev gledišča, in v vsakem so se kazale ljudstvu, ko se je v sprevodu vračalo od sv. Nikolaja proti jezuitom, razne žive predstave o svetnikih in sicer s toliko doveršenostjo, da, če tudi osebe niso nič govorile, je dovolj povedala že umetna oprava z napisi, ki so se brali nad gledišči. Odlikovali so se meščanje in plemstvo zopet s tem. da so obilno darovali blaga za obleko osčb in kar je bilo treba za opravo, in cele hišne stene so dragoceno poobiekli. da je bilo gledišču podobno. Pervo gledišče je stalo pred hišo plemenitega moža Jurija Kajzelja ob mestni svetovalnici. V njem je bil oltar Matere Božje, na obe strani pa vojaško orožje. Pred Marijino podobo stoji po španjsko oblečen sv. Ignacij in moli s sklenjenima rokama. Zgoraj se bere napis: rDozdaj svetu, odslej Bogu." Drugo gledišče pred hišo Frančiška Pellizerola. Na jedni strani sta dva siromaka, katerima deli sv. Ignacij svojo dragoceno obleko in sprejema od nju raztergano. Na drugi strani trobi angelj in ima napis: »Poklic božji", in drug angelj kliče vojake pod zastavo križa Kristovega z besedami: „Kdor hoče za menoj priti, naj zataji' sam sebe, naj zadene svoj križ in naj hodi za menoj!" (Luk. 9.) Zgoraj stoječi napis pojasnuje pomen: „Razdelil je, dal med uboge." (Ps. 3.) Tretje gledišče pred hišo Naumanovo. Na eni strani stoji Marija Devica s krono na glavi na visokem podstavku; na drugi strani sv. Ignacij, oblečen kot popotnik, s palico, klobukom in rožnim vencem moli klečč s sklenjenima rokama in dva angelja vsipata nad njega rože. Napis: „Sv. Ignaciju se blažena Devica večkrat prikaže." Četerto gledišče se je videlo pri hiši Ivana Kerstn. Bernardina. Pokorščina tepta z nogama zlate čaše in denarje in nese z nekim dečkom jarem, čistost pa zvezek lilij in cvetlic derži v roci. Sv. Ignacij kleči, oblečen po jezuitsko, v rokah ima rožni venec in poleg sebe baret. Podobe razlaga napis: »Prodaj, kar imaš, in pojdi za menoj!" (Mat. 19.) (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane- (Provincijal P. Bono Mi-lisic. Deško semenišče v Bosni.) V soboto je prišel iz Rima v Ljubljano, ostal v frančiškanskem samostanu in v ponedeljek odrinil proti Mariboru prečastiti bosanski provincijal P. B o n o M i 1 i š i č. Pravil je marsiktere znamenitosti o svojem redu v Bosni. On stanuje v Sarajevu in mora po 1200 gld. na leto plačevati od stanovanja, ki ga ima v hiši nekega Turka. V eni sobici je imel vravnano kapelico za maše vanje. Ko je dodelana nadškofijska stoljnica; so prevzviš. nadškof staro malo stoljnico odstopili oo. frančiškanom s stanovanjem vred. Odsihdob bode za stanovanje treba plačevati precej manj. Prav potrebno bi bilo tudi, da ima P. provincijal svoje lastno stanovanje; toda več kot na tem mu je do tega, da bi se dokopal do mladenškega semenišča (seminarium puer^um) za spodrejo dobre duhovske mladine. Blizo štirdeset bogoslovcev imajo oo. frančiškani in nektere stotine šolskih dečkov, za kterih višjo izgojo bi močno potrebovali semenišča. Prečastiti P. provincijal želi toraj pred vsim vstanoviti deško semenišče, v kterem koli kraju, da bi bil duhovski spodraščaj v njem nravno zavarovan, lepo odgojen, ter bi ne bilo treba mladenčem obiskovati zmešanih srednjih šol, v kterih se učijo skupaj turki, razkolniki, judje in katoličani v kacih novošegnih šolah, v kterih — kdo vč, kakošni učeniki se utegnejo nastavljati zraven vsega tega v raznih krajih in časih? Ta misel je res silo dobra in izpeljevanje podpore vredno. Spodoben dar iz nabranih miloščenj smo o tej priliki izročili preč. P. provincijalu v ta namen, in ako kdo za tako lepo in potrebno napravo kaj podeli, bodemo hvaležno oddajali prečast. P. provincijalu, rekši „Vivant sequentes!" Prav lep križev pot iz milih darov smo ob enem poslali v Ramo, rojstni kraj sedanjega prečast. P. provincijala in malo prej nov kelih v Banjaluko. Cerkve tam doli zdaj močno zidajo, učne naprave vstanavljajo, zato je pomanjkanje še veče; Bog daj tudi obilnega duhovnega sadu! Misijonska hiša čč. oo. lazaristov v Kočevji je razun nekterih oken in peči že skoraj popolno dodelana. Poslopje je po vnanjem prav čedno in prav pripravno za svoj namen. Iz prijateljskega pisma ondot potujočega v. č. duhovnega pastirja bodi posneto naslednje: „Včeraj ogledoval sem misijonsko hišo in čem bolj sem jo ogledoval, tem bolj mi je bila všeč. Sveži zrak, lepa lega, bližnji gozdič — vse to jako prijetno dela to stanovališče. Kar zadeva ljudski glas, ni slišati nič nevgodnega." Vse drugo zveršuje se nekako po sreči, le denarja še manjka. Plačanega je do sedaj komaj polovica ter se bo potrebovalo še nekaj tisočev, da se vse poravna, in prilika je lepa, kaj dobrega storiti, kdor je v tacih okoliščinah. Čast Božja in zveličanje duš je edini namen. Prihodnjost bo še bolj učila. Po izreku ranjcega nepozabljivega dr. Jan. Gogala je taka naprava ravno v ondotnih krajih „živa potreba." — Goreča molitev vsih po tej hiši osrečenih duš bo naj boljše plačilo in toraj ljubi Jezus sam. —ar. Iz Sarajeva, 16. vinot 1S89. Še le danes Vam morem pisati in poterditi, da sem prejel 146 for. 40 kr. in sicer: zraven intencij 59 for. za svoje naprave; 50 for. za bolnišnico. Bil sem teden dni na popotovanju po naši nad-škofiji v duhovnih zadevah, pa zato še le danes odgovarjam. Razun naše pervostolnice so še nektere druge cerkve sedaj sozidane. V Modriču in v Rastovem ste ravnokar blagoslovljene. V Čemernu, v Žepču in v Hreškah le še malo manjka, pa bodo tudi gotove. V Goraždi ob Drini so ondotni gospodje iz civila in vojništva dosti lepo kapelico dozidali in z vsem oskerbeli. Mislim, da jo bomo še to jesen blagoslovili. Škoda, da v tem mestu ni fare. Najbliže je na Sarajevo, ali je 120 kilometrov daleč. Ko bi nam bilo mogoče dobiti kacega duhovna v pokoju, da bi tam maševal in tudi še Fočo, Rogatico ter Višegrad oskerb-Ijeval, mi bi mu že kaj dodali. Lahko bi vse opravljal, samo ta zna slovenski in nemški; vsaj Slovenec Hervate lahko razume. Na posvečevanje na*e pervostoljne cerkve se še sedaj veselo spominjamo. Davno že smo se korarji odločili, da izdamo „Spomenico" na ta preveseli dogodek. Ali žal nam je, da bo še le te dni gotova, ker nismo iz Dunaja naročenih modelov za slike mogli prej dobiti. V „ Spomenici" bo opisana cerkev, svečanost, v njej bodo pridige našega nadbiskupa in biskupa mostarskega, zraven pa še 22 slik naše cerkve in škofov, ki so bili pri posvečevanju. „Spomenica" se prodaja po 1 gld. Ako kaj dobička prinese, dali bomo za našo cerkev, kjer nimamo ne klopi, ne ormarjev v zakristiji, kjer nam še tudi drugih potrebnih stvari manjka. Prav lepo se zahvaljujem za pomoč. Bog naj plača vsem dobrotnikom. Priporočam Vam sestre in siromašne otroke, pri kterih jaz delam, nikar jih ne pozabite! Serčno pozdravljam Vas in vse prijatelje hvaležni in vdani Dr. Anton Jeglič. Solnograd. (Kn. škof Na potnik.) Prevzvišeni knez nadškof solnograški Frančišk Vojtčh je vsled svojih starih pravic za Mariborskega kneza in škofa zvolil preč. g. dr. Mih. Napotnik-a, c. kr. dvornega kaplana in naučnega vodja v Frintaneju na Dunaju. Slovesno poterdilo bode 26. t. m. v Solnograški stoljnici, posvečen pa bode naslednji dan, 27. t. m. — Dr. Na potni k je rojen v Konjicah 20. sept. 1850, tedaj ima 39 let. Gimnazijske nauke je zveršil v Celji 1871 kot naj pervi med sošolci, maturo je dopolnil izverstno. Potem je bil enoletni prostovoljec, nato je pristopil v semenišče Mariborsko. L. 1875 je bil posvečen. Kot kaplan v Vojniku pri Celji je bil izvoljen za vojaškega kaplana in pozneje je prišel v Avgustinejo na Dunaj, od koder se je moral podati za vojnega kapi. II. r. v Bosno. Z vojno medalijo se je vernil v imenovano napravo na Dunaj, kjer je 1. 1880 postal doktor bogoslovja. Bil je nadalje kooperator in katehet v Sevnici, 1. 1881 kor-vikar, stoljni pridigar itd. v Mariboru. Naslednjič istega leta postane profesor v bogoslovji, 1. 1883 sinodal-eksaminator in konzist. svetnik, 1. 1885 naučni vodja pri sv. Avguštinu na Dunaju itd. Tudi je pisatelj v latinščini, slovenščini in nemščini. Pridi grešnik! Pridi grešnik, o nesrečni! Glej, tvoj Bog in Stvarnik večni Dal na križ se je razpet, Da je rešil celi svet. Glej, sveto Telo razdjano, Z ranami je vse obdano! Ti si grešnik tega kriv; Ali se ne boš solzil? Glej, roke mu razprostrene, Z žeblji strašno prebodene; Rad bi z njimi te objčl, Ljubeznjivo te sprejel. Sveta Kri iz ran mu lije, Da ti vbogo dušo vmije, Če nad grehi se solziš, Se resnično pokoriš. In v presvetem Sercu hrani Se v odperti njega rani Ti zavetje dan in noč, Zoper vso sovražno moč. Toraj, grešnik, sem priteci, In s skesanim sercem reci: Jezus, tebi zdaj živim, Greh za vselej zapustim! A. V. Razgled po svetu. Tirolsko je dobilo liberalen deželni odbor: to pa zato, ker so nemški prostomišljaki naredili kompromis z Lahi. Na Nemškem imajo fanatiški izmed protestantov nekako _evangeliš-zvezott, ktere narnen je boj zoper katoliško Cerkev. Tudi ta „evangeliš-bundM je cesarju Viljemu naznanil svoje klanjanje. pa tudi govoril o svojem delu in prizadevanji. Cesar pa „bundu" nič ni odgovoril, kar je sicer tudi nekak odgovor... Knez Alojzij Lichtenstein, serčni zagovornik katoliške šole in katoliških koristi, se je odpovedal deržavnemu poslanštvu ter se je sploh umaknil s politiškega bojišča. Škoda je odstop tolikega poštenjaka za katoliško stvar, še bolj škoda pa morebiti na kako drugo stran; katoliška politika pa zato ne za dlan ne bo odstopila od svojih pravičnih zahtčv. „Liberalizem", zlasti na Laškem, že zdaj strada in ko bo dosti lačen, bode prisiljen k Očetu se verniti. R;m. (Veliki frančiškanski zbor.) Dne 8. okt. je general-kapitel volil tri redovne prokuratorje za posamezne redovne družine. Za observante je bil zvoljen P. Rafael Orillaški (d'Aurillac) iz Francoskega; — za frančiškane reformate P. Dijomed, provincijal v Abrucih; — in za frančiškane rekolecte in diskalceate P. Aloizij Louer iz Fulde. — Dne 11. okt. so bili voljeni dvanajsteri veliki d e f i n i t o r j i (generaldefinitorji) vesoljnega reda; (i le tih je iz družine observantov. — peteri iz fami-lije reformatov (kterih 1 iz misijonov in za misijone) — in 1 iz družine diskalceatov. Avstrija, kakor vselej, ima dva generaldefinitorja, enega frančiškana observata ogerskih dežčl, in druzega za frančiškane reformate v Cislitvaniji. K tem je to pot in izjemno vzet še tretji iz redovne okra-jine Trienške, ker ta provincija, odkar se pomni, ni imela več nobenega velikega definitorja. Dne 12. t. m. je bil veliki kapitel sklenjen s pridigo in slovesnimi mertvaškimi opravili za sobrate, kteri so umerli od poslednjega general kapiteljna, in za dobrotnike tega reda. ter so se vernili vsi pro-vincijali v svoje redovne okrajine. V ponedeljek, 7. t. m., je bil vesoljni včliki ka-pitelj z redovnim generalom na čelu zaslišan od sv. Očeta. Pridružiti so se smeli tudi rimski sobratje, ter je bilo skup lepo število čez 200 bratov pred sv. Očetom, kterega so nesli v prestolu memo verste zbranih. Vse veliko število je stalo ob obeh straneh loggie (lodžjei. ob eni strani očetje glasovavci z redovnimi generali in z definitorstvom na čelu. na drugi strani drugi. Ob dvanajstih so med nje prinesli sv. Očeta na prestolu, ki so bili spremljani od kamer-nikov in plemenite straže. Neseni so bili sredi dolgih verst. vsakteri jim je bil predstavljen od generala, vsaeega so ljubeznjivo nagovorili, pri marsikterem so se tudi delj časa pomudili. ter je zaslišanje ter-pelo celo uro, ne da bi bilo pri sv. Očetu videti naj manjše znamnje kake vtrujenosti. Poslednjič so stoje podelili sv. blagoslov in še ponovili veselje zarad tako srečne in enoglasne volitve novega redovnega generala in zarad enako enodušnih sklepov ter že začetega dela za vravnavo vesoljnega reda, ki je v najnovejšem Času toliko terpel vsled zatertja pro-vincij in samostanov na Laškem, Francoskem in drugod. Rim. Novi frančiškanski general preč. P Alojzij je rojen v Parmi 1. 183G. Študiral je v Bolonji in Ferari. v novicijatu je bil v Riminu. V cerkvi Marijinega oznanjenja v Parmi je na Sveti dan 1859 imel novo mašo. Eno leto pozneje je v mestu Karpi učil modroslovje, pozneje pa bogoslovje v mestih Reggio in Parma. L. 1877 je postal župnik v Parmi, v cerkvi, kjer je imel 1859 novo mašo; njegov oče je bil ondi cerkvenik. L. 1882 je bil izvoljen provincijal za okrajino bolonjsko; v to čast je bil dvakrat zopet voljen. Rim. Zopet pišejo, da obravnave med Rusijo in sv. Očetom so vendar poslednjič dognane in dover-šene. Pet škofov bode izvoljenih in misli se. da Iz-volski ostane kot vradni opravnik v Rimu... Bog lahko tudi čudeže dela; da bi se pač res za katoliško Cerkev v Rusiji na bolje obernilo! — Slavno božjo pot v Rim napravljajo francoski delavci. Kardinal Langenieux se tudi vdeležuje. Perva karavana je dospela iz Cambrai-a 17. in 18. t. m. Vsak oddelek se bo ondi mudil pet dni; 21, t. m. so imeli priti Pariški in iz dveh druzih mest. Do 25. nov. se bojo nadaljevale romarske karavane. — To so pošteni delavci, — te naj posnemajo lj. „bierhallerjiu! Obiskovanja vladarjev. Ruski car je bil v Berlinu, pa časniki ne morejo dopovedati, kako merzlo je bilo boje to obiskanje in napijanje obeh cesarjev in govori se. da je bilo vse brez politiškega pomena, zgoli iz priljudnosti (?). — Bulgarski knez jo je pa urezal prikrit pod imenom grofa Murany-a skoz Dunaj, Mo-nakovo, v Pariz. Ne vč s», zakaj? Eni ugibajo, da se hoče osebno poganjati za priznanje svoje kot knez bulgarski. — Ravno da je odšel ruski car, se že nemški cesar objčma z Italijanom. Ne mara hoče Bismark pokazati, kako možato on ljubi sv. Očeta in se hoče prikupiti svojim katoliškim podložnim? — Portugieški kralj pa je zavil na pot, ki vse druge kralje in cesarje čaka: šel je v večnost. Bil je liberalen gospod in ni dopustil Cerkvi dolžne prostosti, kakor je šega pri vladah dandanes. Zato da je bil s kardinalom nadškofom, to je, s Cerkvijo, v razporu. Ko bi mu bilo le za kratko uro nazaj priti, bi pač povedal vladarjem in ministrom: kaj je k njihovemu zveli-čanju. Ne mara bi še terdokožnega Crispa zimica stresla! Proticerkvene katoliške (?) načelnike so začeli posnemati marsikteri izmed katoliškega naroda; zoper vse skupaj se vzdiguje pa tudi narava: žuga huda letina in slišijo se prav žalostne dogodbe in nesreče iz mnozih krajev. Kaj še le bo na spomlad ? Iz Moravskega naznanjajo, da so na Velehrad poklicani oo. jezuiti. To se menda pod nos kadi prostomišljakom, še posebno pa husovcem mlado-češkim, kteri so od tujcev posneli sovraštvo zoper jezuite, če tudi jim niso nikoli nič žalega storili. Jezuiti derže z narodom, ki ga ljubijo, kakor vsak pošten katoličan, česar priča n. pr. je pokojni naš Valjavec in drugi še živi. Povsod so pokazali oo. jezuiti, kako jim je pri sercu blagor naroda, med kterim delajo, kakor n. pr. v Paragvaju, kjer so divjake povzdignili iz divjačine k sreči in omiki; laži-liberalci pa so jezuite pregnali in divjake zopet v divjaštvo nazaj pogreznili — ti farizeji! V takem duhu dela menda tudi neki list v Bernu, kteri stokrat overžene laži zoper jezuite iz judovskih romanov in knjižur pogreva in nespremišljenim ljudčm predlaga za duhovno kermo. Ti ljudje po framasonskem kopitu sovražijo včro in vernike, ko sami ne ved6, zakaj, in to satanovo delo pospešujejo. Moravsko ljudstvo pa, kakor piše poročevalec v Solnograškem „ Katol. časniku", nima kusa in slasti za husovstvo. ktero se ondod ni toliko vkoreninilo, kakor na Češkem. Drugi, z rubeljni pašen list menda ljudčm laže, da vzhodnja razkolna cerkev ima in uči kerščanstvo ss. Cirila in Metoda, s čimur obrača vodo na slovansko liturgijo, da bi ljudstvo zamrežil v razkol-ništvo. Nedavno je trobil, da napoved jezuitov za „ posvečeni Velehrad" je ondi zbudila razdraženost (mogoče, med judi, kakim husovcem in pri psevdo-narodnjakih), češ, da jezuitovski red je znan kot sovražljiv slovanskim koristim. Pripoveduje tudi, da se je zbral odbor, ki hoče po vsih slovanskih deželah zbirati za zidavo gerško-orientalske cerkve na Vele-hradu in skerbeti. da bode Velehrad Mekka za vse slovanstvo (no, pa za husovstvo in moderno judov-stvo, kaj ne?). K vsemu temu bodi rečeno: Svet se grozno meša: kdor ima vero, naj gleda, da mu je ne izpulijo rlaž-njivi preroki!" Prusko. Francoska vlada je boje pri apo-stoljskem stolu ovajala francoske škofe zarad agito-vanja pri volitvah. Cerkveni list Angerski pa s pri-deržkom naznanja papežev odgovor, namreč: da škofje in duhovni so le svojo dolžnost spolnovali, ko so volivce opominjali, kaj od njih zahtčva kerščanska včst pri tako tehtnem opravilu očitnega življenja, ko pridejo na tehtnico koristi vere in človeškega občinstva. V Lurd-u (Lourdes) je 1. sept. t. 1. umeri č. g. P. Peter Remigij Lamp6, veliki prednik Naše ljube Gospč Lurške. Pokop je imel velikansk, pa ga je bil tudi vreden, ker veliko je delal, veliko terpel za povišanje Marije D. Lurške; pa je tudi veliko dosegel, veliko koristil ubogemu, terpečemu človeštvu, koristi, in bode koristil. Kako je povzdignil slovez ondotne božje poti, kaže tudi poslednje francosko božje potovanje , kterega se je vdeležilo 20,000 vernikov, med njimi 1200 bolnikov, ki so bili razdeljeni v 5 skupin. Pri drugem oddelku so bili bolni na oččh. Poročevalec omenja med poslednjimi mlado slepo osebo iz Alen<;on-a. Le-ta je rekla svoji tovaršici: Opomni me, kadar bojo presv. Rešnje Telo memo nesli. Prijateljica jo opomni. Tisti trenutek čuti slepa kakor bi se ji zabliščalo, kar ji je storilo hudo bolečino; kakor blisk ji je šinilo čez oči, ki so zopet pogled zadobile; videla je od tistega trenutka, kakor drugi, pričujoči pa so na glas veselje zagnali in se ginjeni jokali. (Solnograška „Kathol. Kirchenzeitg." 18. okt. 1889.) L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec november (listopad). a) Glavni namen: Katoliške vlade južne Amerike. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII prihodnjič.) b) Posebni nameni: 1. Vsi svetniki. Naznanjene, pa ne se zaznamovane ali neprevidne zadeve. 2. Spomin vsih vernih duš. Spoznanje in razširjanje velikodušnega namena (vse za duše v vicah). Pobožno in čedno obnašanje pri pogrebih. Posebej priporočeni umerli. 3. S. Ida. Jezusovega Detinstva družba in „vstanova Jezusovega Serca." Molitveno apostoljstvo v odgojiščih. Uhra-njenje nedolžnosti tacih, ki so v nevarnosti. 4. S. Karol Boromej. Skotje. liuhovska iu deška semenišča. Mnoge zadeve duhovskega pastirstva. Redovnice Boromejke. 5. S. Emerih. Ogersko in Hervaško. Katoliške šole. Mnogi dijaki (posebno slovenski >. Družinske zadeve. Važne preskušnje. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (i. pr»*sv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Heruiagora in Fortuuata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Poškodvan človek, da bi se srečno pozdravil. — Za lepo vreme. — Bolna oseba se ponižno priporoča v molitev Naši ljubi Gospej, sv. Antonu in sv. Jožetu za zdravje. Ako bode Božja volja, da ozdravi, Laznanjeuo bo v „ Zgodnji Dani< i." Zahvale Delj časa me je noga bolela, bila je otekla iu terda, sploh se je govorilo, da bo kostni šen; bila sem v velikem strahu, kaj bom počela. Ko pa vedno berem toliko zahval, se tudi jaz z zaupanjem priporočim Naši lj.