Po pesti prejeman:
za
eelo leio naprej 26 K — h pol leta
ietrt mesec
6,50, 2 . 20 ,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , ietrt „ , 5,-, ■lesec , 1 , 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h n& mesec.
SL0VENE
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vrnSajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 161.
V Ljubljani, v torek 17. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Preobrat?
Pod tem naslovom je v soboto »Linzer Volkeblatt« objavil naslednji članek:
»Z Dunaja se nam poroča, da so člani parlamentarne komisije bivše desnice od češke strani dobili vprašanje : Pod katerimi pogoji bi bila mogoča obnovitev desnice ? Mi sodimo, da to vprašanje na parlamentarno komisijo ni le na videz, ampak da je resno. Mi z veseljem pozdravljamo to znamenje boljših razmer, ker je mogoče, da se zopet najde stara desnica, in ker ta rešitev ne potrebuje drugih sredstev. Nagibov, iz katerih hočejo Čehi predrugačiti svojo taktiko, nočemo preiskavah. To so mogli tem laglje storiti, ker so dosegli, kar so hoteli, daje namreč nemogoče vladati proti Čehom. Po tem vspehu Čehi nimajo pravega povoda, da bi nadaljevali obstrukcijo, to tem manj, ker obstrukcijska taktika nima za vso bodočnost zagotovila vspeha. Videli so, da jih zapuščajo dosedanji zavezniki in da jih od levice ne pozdravljajo nr>vi prijatelji. In tako utegne priti, kar je tudi najboljše. Ali pa je obnovitev desnice tudi lahko mogoča, tega si ne upamo takoj potrditi, dasi to želimo. Naša stranka je v najtežavnejših časih dokazala, da zna varovati zvestobo. Vsled znanih čeških dogodkov pa je morala naša stranka z ozirom na državne potrebe zapustiti stare zaveznike in po drugi poti skušati doseči svoj namen. Ako pa se stvari zasučejo v prejšnji tir, je naša stranka k temu pripravljena, seveda ne brez garancije, da more kot državna in nemška stranka tudi v bodoče ostati v zvezi desnice. Takov preobrat bi bil po naši sodbi tudi vladi všeč, ker brez drugih sredstev omogoči delovanje parlamenta. Pa tudi levica se ne more ustavljati tej rešitvi, ker je potem mogoča v zbornici mirna razprava o jezikovnem vprašanju. Levica se more pokazati kot državna stranka, ako odneha od svojih pretiranih zahtev in si zagotovi bistveno. Ako smo prav poučeni, je ta preobrat v zvezi z nastopom dr. Ebenhocha, ki se ne zmeni za razne napade. Naj bi se posrečila zveza, da dobi država, kar je države.«
Mi sicer ne vemo, ali češki poslanci iščejo starih zaveznikov ali ne, a značilno je, s kolikim hrupom nemško-liberalna glasila pobijajo že samo vest o mogoči obnovitvi prejšnje desnice. v prvi vrsti se stara dunajska Židinja repenči, češ, da se nemška katoliška ljudska stranka kar vsiljuje Čehom. Z vsem ognjem užaljene samozavesti roti nemško levico, da se oboroži in stopi v bojne vrste proti — novi večini desnice. Ako se pl. Korber predrzne pospeševati obnovitev prejšnje večine, pravi dalje »N. Fr. Fr.«, potem pojde pot grotov Taaffeja, Ba-denija in Thuna. Nemci kot eden mož zopet zagrabijo za orožje, da onemogočijo večino desnice. S to večino je parlament nemogoč in zamotane razmere bi se le še poostrile.
V istem smislu pišejo graška »Tages-post« in sorodna jej glasila. "VVoliov list pa modruje, da bi obnovitev prejšnje večine pomenila v prvi vrsti boj proti sedanji vladi in potem proti združeni levici. Vse kaže, da se levičarji boje preobrata, ki ne bi bil po njihovi volji in v njihovem zmislu. Od pl. Korberja z vso silo zahtevajo, da se vpreže v njihov voz in v Išlu pri vladarju prižge »solnčno luč za bodočnost«. Nemški liberalci so torej že skrajno nepotrpežljivi, ker še nimajo v žepu plačila za svoje heros-stratsko delo.
Pravo Ogerske na Bosno.
ii.
Po bitki pri Mohaču (I. 1526), kjer je pal ogersko-hrvatski kralj Ljudovit II., so se začele tudi na Hrvatskem hude zmešnjave. Hrvatski narod se je razdelil na dve strani. Ena se je oklenila Ilabsburžana Ferdinanda I., druga pa erdeljskega velikaša Ivana Za-polje. Obe te stranki ste bili prepričani, da ima vsaka pravico izvoliti si čisto svobodno svojega kralja. In po tem pravu ste se tudi ravnali.
Na zboru v Četinu je bil izvoljen za hrvatskega kralja Ferdinand, premda še takrat niso hoteli na Ogerskem niti slišati o Habsburžanih. In kaj je storila pri tej priložnosti Bosna in bosanski ban ? Peter Ke-glevič je izročil precej po izvolitvi v Cetinu
Jajce in ves banat hrvatskemu kralju Ferdinandu. Bosna se je takrat smatrala kot del Hrvatske, a potemtakem je bil sprejet Ferdinand tudi za gospodarja Bosne. Da si je Ogerska takrat izvolila drugega kralja, ne bi mogel le ta nikdar po nobenem pravu Bosne zahtevati.
Ferdinand je postavil v Jajcu nemško posadko. Le ta je predala leta 1528. Jajce po malodušnej deseterodnevnej oblegi Turkom. Na ta način so dobili Turki tudi gornji del Hrvatske ter so tako postali gospodarji v celej Bosni, Hercegovini in enem delu Hrvatske.
Zgodovina Bosne pod turškim gospodarstvom je večna borba in krvavi upor. Velikaši bosanski so sprejeli vsi muhamo-dansko vero ter so tako ostali tudi dalje feudalni gospodarji v deželi. Na dunajskem dvoru so se sicer večkrat spomnili bosansko kraljevine, katera je pripadala po Hrvatskej k ogerskej kroni, ter so celo poskusili neko-likokrat udariti z vojsko v Bosno, toda vselej brez pravega uspeha.
Ko je leta 1688. knez badenski Ljudevit pobil Turke na Bolgarskem, je prodrl s svojimi četami tudi v Bosno ter osvojil Zvornik, Krapavo, Kazavo in Breški. Pri Banjaluki pa so ga Turki ustavili in pognali iz Bosne. Dve leti kasneje 1. 1690., je premagal cesarski general Perčintija Turke pri Tuzli; pri tej priložnosti je pripeljal s seboj na Ogersko frančiškane iz Gornje Tuzle in 3000 katolikov.
Leta 1693. je osvojil hrvatski ban Adam Bačani tri bosanske trdnjave: Vranograč, Novo Todorovo in Veliko Kladušo ter spravil ves kraj do gornje Une pod svojo oblast. Smeli pohod princa Evgena Savojskega je poznat. On se je spustil s 4000 konjiki in samo 2000 pešci, ki so bili veči del Hrvati, vso do Sarajeva. Stalnega uspeha ni bilo od teh pohodov. Omenjamo jih pa zato, ker so pri njih sodelovale skoraj samo hrvatske čete ter tudi tako dokazale hrvatsko pravo do Bosne,
Ko so kasneje krščanske vojske Turke sijajno zmagovale, so nastali tudi v Bosni čudni odnošaji. Na razbojniško življenje na-
vajeni muhamedanski živelj se ni mogel privaditi mirnega in delavnega življenja. Naj-manje pa jim je bilo po volji turško gospodstvo. Zveza, ki je vezala Bosno s Carigradom, je bila jako rahla in begi so razumeli izposlovati, da so postali neomejeni gospodarji v deželi. Ko je hotel sultan Mu-hamed II. pokončati moč muhamedanskega plemstva, se je izcimil radi tega grozen upor. Vodja je bil stotnik iz Bosanske Gra diške, IIusein Berberliaga, tudi »zmaj Bosne« nazvan. Z velikim trudom se je posrečilo turškemu vezirju, da je upor zadušil, llu-seinaga je pobegnil v Osek, kjer so ž njim prav častno ravnale vojaške in civilne oblasti.
Za teh uporov so prehajale prav pogo-stoma bosanske razbojniške čete na hrvatsko stran ter tukaj požigale in plenile. Ker niso pritožbe avstrijske vlade imele v Carigradu nobenega uspeha, sta bila prisiljena generala Novak in Rukavir.a, da sta leta 1801 zasela bosansko krajino. Leta 1804 je zapovedal Rukavina požgati Tržac in Veliko Kladušo, in leta 1835 je razdejal general Waldstatten s svojimi graničarji Izačio ter v hudih bojih pobil turške čete. Te borbe in napadi so trajali skoraj do okupacije. Prelivali pa so kri le hrvatski vojaki, pa saj je tudi pri posled-njej okupaciji sodelovala večidel le hrvatska in slovenska vojska. V tridesetih letih bi se bila mogla Bosna lahko osvojiti. Takrat se je začelo na Hrvatskem širiti ilirstvo, ki je med ostalim pokazalo tudi na važnost hrvatskega državnega prava. Po tem pravu so tedanji domoljubi uvrstili tudi Bosno med hrvatske pokrajine. In zares se je že takrat hrvatska ideja v Bosni učvrstila, ter po tem takem ni ona nič novega v tej deželi, kakor bi to radi dokazali naši nasprotniki. Na žalost je iskala takrat Avstrija svoj velevlastni položaj na Laškem in Nemškem, in ne na naravnih tleh, kjer je imela pripravljeno pot po hrvatskem državnem pravu.
Zmešnjave v Bosni pa tudi še tedaj niso prenehale, ko je Omer paša leta 1850 zadušil upor z grozovito krutostjo. V sedemdesetih letih je dosegla razdraženost med mohamedanci in kristijani svoj vrhunec. Raz-
LISTEK,
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a-(Dalje.)
Ali ne preveva njih del misel o končni veliki pravičnosti, v katero je zavito človeško bitje? stavil sem si — posledica stare razvade — ugovore za in proti, ki se jih ne more človek meni nič tebi nič otresti, kakor je menil najin gostitelj. Mislil sem na neizogibni zakon minljivosti, ki hoče, da vse izgine, tudi najboljše med človeškimi deli. Freske od Benozza so bile po preteku šti rih stoletij odkrite, da po preteku nekoliko stoletij zopet izginejo, a takrat razdejane od neprizanesljivega zobu časa. Da, vse umrje, vse se začenja .... Don Gabriel Griffi je ravnokar govoril o Basilidijcih, o njih zvitih teorijah in o oholosti, ki je podlaga vsem herezijam. Ko sem proučaval znake aleksan-drijske šole, sem se spomnil izredne, presenetljive sličnosti med temi čudaki in med moralnimi boleznimi našega časa. Ali ni bil moj mladi tovariš živ dokaz tega, on, ki mi je s preziranjem, lastnim gnostikom, izrazilo razmerju med pisateljem in občinstvom na-
tanko isto solistično laž? Še vedno so mi odmevali njegovi koraki, •— kaj ga je neki vznemirjalo? — dokler nisem po nasprotujočem si razmišljanju zatisnil oči. Ko sem se zjutraj zbudil, sem opazil pri vzglavju postelje preprostega Ludovika, ki je držal v rokah krožnik, na katerem je bila pripravljena mlečna kava. skoro na to je vstopil menih v sobico:
»A, vrlo,« mi je zaklical s prijetnim nasmehom, »dobro ste počivali, ker ste razveljavili pregovor: Chi dorme, non piglia pešci. (Kdor spi, ne vjame rib.) Dobil sem namreč za vajin obed čisto sveže postrvi . . Gospod Filip že zdavnej teka po gori. Ko sem se namreč o polusedmih vračal od maše, sem ga videl, kako je ročno plezal ob vasi navzgor kakor maček ... Ko bodete vstali, bova šla pri belem dnevu obiskat Benozza . . . Gospod Filip se bo brez dvoma vrnil . . Ogledali si boste tudi samostansko knjižnico ... O, ko bi vedeli, kako je bila še pred prvim razpustom pod Napoleonom I. bogata ... a le potrpljenje, saj je upanje, da bomo zopet dobili teraso. Multa renas-centur . . .«
Eno uro pozneje sem bil napravljen in sem že popil kavo, ki se mi ni preveč ustavljala, dasi ji je bila primešana cikorija. Na
to sva z redovnikom obiskala indijskega kralja Gondoforo ter smehljajočo se Devico. Don Griffi mi je pokazal tudi obednici, veliko in malo, knjižnice, kapele, ribnike, vodnjake, ozek vrt, kjer je gojil majhne ciprese, čakajoč prilike, da jih bo presadil. Filipa še vedno ni bilo. Ali jo kam zašel ali pa je gojil do redovnika ono mržnjo, ki neizogibno vpliva na preobčutne živce, kakoršne je imel on ? Vem, da me je to vprašanje boro malo brigalo, toliko manj, ker me je dražila njegova večna zbadljivost; ali ko sva se z redovnikom okoli osme ure vrnila s sprehoda po samostanu, me je dobesedno zadel strah vsled majhnega, a popolnoma nepričakovanega dogodka, ki sem mu bil povod, no da bi o tem kaj slutil. Don Griffi se je ravnokar oprostil, ker me je moral pustiti samega do obeda. Knjig nisem imel pri sebi in z dopisovanjem sem bil tudi že pri kraju. Kaj pa, ko bi si ogledal še enkrat kolajne, sem mislil, in skoro poprosil redovnika za kov-čeg, ki mi ga je takoj prinesel. Ko sem se v sobi ugodno razpoložil, sem začel razgibati papirnate zavitke enega za drugim, ob-čudovaje tu profil z lovorjem ovenčanega cesarja, tam zopet Viktorijo. Ne vem, kako mi je prišlo na misel, da bi pogledal aureus Cezarja z glavo Antonija. Začel sem ga med
drugimi novci iskati, toda kljub vsemu naporu ga nisem mogel najti. Vzel sem vsako svetinjo posebej, a na nobenem zavitku ni bilo imena diktatorja. Napačno smo jih zavili, sem si rekel, in potrpežljivo vse razvil. Ali nikjer novca Cezarjevega in Brutovega tudi ne. Mislim, da nisem še nikdar v življenju občutil podobnega strahu. Srce mi je zastalo, ko sem opazil, da manjka dveh novcev, ki sta bila sinoči še tukaj in sta bila gotovo vredna dva tisoč frankov. Držal sem ju v roki in ju natanko opazoval kakor s povečevalnim steklom. Sam sem povedal redovniku približno ceno, in zdaj Bta izginila. Upal sem, da ju je morda menih na moje pojasnilo položil na stran, da bi ju poslal v Piso ter se prepričal kakor hitro mogoče o njiju pristnosti. Zato sem tekel v njegovo sobo, ne ozirajo se na to, da ga bom morda motil. A bilo mi je nemogoče takoj uresničiti svoje podmene. Don Griffi je imel ravno opraviti z rudečelasim kmetom, ki mu je menda prinesol dolg plačat; držal je namreč v roki usnjato denarnico in s smešnoobžalujočim obrazom vlekel iz nje z žuljavo roko bankovce po pet in deset frankov. Redovnik mi je bral z obraza, da mu imam nekaj važnega povedati.
(Dalje prih.)
bojatva in umorstva so bila nekaj navadnega vsak dan. Kristjani niso mogli nič več prenašati zatiranja muhamedanske gospode. Vzdignili so se ter poprosili pomoči pri hrvatskem narodu. O tem sicer niso diplomati nič zapisali, ali gola resnica je, da so se borile čete hrvatskih sinov združene z ustaši za svobodo potlačenega naroda. V zagrebških vojaških pisarnah bi se mogli najti o teh dogodkih gotovo zanimivi zapiski. Manje poznata pa je stvar, da je sprožil takrat nek zagrebški trgovec idejo, da se osnuje od enega dela Bosne in Hercegovine samo-stalna kneževina. Pa če se zdi 3e tako čudna ta ideja, bi se mu bilo morda vendar le posrečilo, da jo izvade, ko ne bi bil tako neo-prezen ter zahteval tudi en del Hrvatske za to kneževino. Andrassy je vedel vse o tej ideji, saj se je posluževal z istim trgovcem pri dogovarjanju z bosanskimi ustaši.
Vsled nemirov je pribežalo na tisoče rodovin iz Bosne na Hrvatsko ter so bile tukaj vse ljubeznjivo sprejete. & početka je vse begunce vzdrževal hrvatski narod sam. Ko se je pa njih število jako povečalo, moralo se je obrniti na zajedniško vlado. Vzdr-žavanje bosanskih beguncev je stalo državo avstroogersko čez 3 milijone goldinarjev. Vse to se je godilo pred okupacijo. Povsod so sodelovali Hrvati in Hrvatska je bila prva na udarcu pri vseh teh dogodkih. Mažari se pa pri vsem tem niso še ganili. V ogerskem državnem zboru so se poslanci odločno borili proti okuptciji Borne, ker so instinktivno slutili, da bi se moglo z okupacijo Bosne oživctvoriti vsaj en del hrvatskega državnega prava, premda se je osvojenje podvzelo iz drugih povodov in pod drugim naslovom.
Grof Andrassy si je poiskal mandat za okupacijo od Evrope. Člen XXV. berlinskega dogovora se glasi: »Pokrajino Bosno in Hercegovino zasede in upravlja Avstroogerska. A ker vlada avstroogerska ne želi, da se preobloži tudi z vlado v sandžaku Novoba-zarskem, naj tamkaj tudi še za naprej vlada osmanska vlada. Vendar pa si pridržuje Avstroogerska, da more v celej daljavi onega dela starega vilajeta bosanskega držati po sadke ter zidati ceste v vojaške in trgovske s vrhe, da tako učvrsti nove politične odno-šaje in svobodo prebivalstva«.
Grof Andrassy se ni pozval na hrvatsko državno pravo, ali ni omenil tudi nobenega prava Ogerske. To tudi ni bilo potrebno, ker takrat ni šlo za anektiranje, nego samo vsaj navidezno za začasno okupacijo. Tako ne nahajamo tedaj pri vseh dogodkih pred okupacijo niti sledu o kakšnem pravu Ogerske na Bosno.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. julija.
Češki protestni shod v Brnu. Istodobno z moravskimi Nemci so se sošli k zborovanju tudi moravski Čehi, ki so isto-tako v posebni resoluciji proglasili vladni jezikovni načrt za Moravsko nevsprejemljiv. Jezikovno vprašanje na Moravskem se more rešiti potom spravne akcije mej Čehi in Nemci. Posl. Slama je obširno govoril o češki obstrukciji in pa o bivši parlamentarni večini, poslanec dr. Perek je pa govoril o moravskem spravnem odseku, katerega delovanje Nemci namenoma zavlačujejo. Shoda se je udeležilo do 1000 oseb. — Kakor dokazujeta nedeljska dva shoda, vlada ne sme uveljaviti jezikovnega načrta, da se ne bi zamerila jedni ali drugi stranki, in bo gotovo najbolje storila, da zasliši obestranske zastopnike in načrt primerno spremeni.
Nemški strankarski shod v Brnu se je vršil, kakor je bilo napovedano, minulo nedeljo opoldne ob baje ogromni udeležbi iz vseh delov dežele. Raz nemškega doma, v katerem se je vršilo zborovanje, so vihrale tri zastave v »nemških« barvah. Shodu je predsedoval deželnega glavarja namestnik dr. Fux, navzoči so pa bili mej drugimi poslanci dr. Gross, Haase, dr. Men-ger. V ime mesta je shod pozdravil župan vitez "VVieser, d'Elvert je pa na to spustil dolgo govoranco o Koerberjevem jezikovnem načrtu za Moravsko, o političnem položaju sploh sta pa govorila dr. Gross in neki Rohrer, ki je tudi prebral fulminantno resolucijo, ki je bila kajpada vsprejeta z znanim pragermanskim navdušenjem. Resolucija izjavlja, da je vladni jezikovni načrt za
Moravsko popolno nevsprejemljiv, ker se s tem ne ustreza nemški zahtevi glede nemščine kot notranje uradnega jezika in se 6e-ščini priznava preveč v!) predpravic. Stran karaki shod torej poživlja nemške poslance, naj z vsemi sredstvi skušajo preprečiti uresničenje tega zakona. Jezikovno vprašanje se more le tedaj rešiti ugodno, ako se zagotovi nemščini kot državnemu (?) jeziku v armadi in upravi primerna veljava. Shod izreka zaupanje nemškim poslancem in jim naroča, naj izposlujejo tudi pri ostalih nemških strankah, da se bodo potom zakona in ustave borile za nemške pravice. — Po shodu je bil banket za nemške kmete, pri katerem je poslanec dr. Lecher spustil »eine ziindende Ansprache« in je mej drugim rekel, da Nemci ne marajo, »da bi veliki nemški cesar postal mali češki kralj«. Druge nesreče pa ni bilo na tem shodu in niti Koerberju ni vlil primernega strahu.
Nemški „volkstag" v Olomucu sklicujejo vodivne osebe nemške ljudske stranke in Schiinererjanske skupine za Moravsko na dan 22. t. m. Podpisani zastopniki s posebnim oklicem bobnajo na ta shod vse moravsko nemštvo, da v drugem deželnem nemškem glavnem mestu protestuje proti jezikovnemu zakonu za Moravsko. To bo drugi shod, na katerem bodo nemški zastopniki hujskali nemški narod proti Koer-berjevemu jezikovnemu načrtu. Sledi jih jim gotovo še več, a nihče jim ne bo pri pisovsl kakega večjega pomena.
Nemški soc.-dem. — za Kitajce. Mej tem ko se ves omikani svet zgraža nad nečloveškim dejanjem kitajskih bokserjev, ki more Evropejce samo radi tega, ker so tujci in kristijani, zagovarja njih početje be-rolin&ki »Vorvvarts« ter dokazuje, da se prav godi tujcem, ko jih more Kitajci, češ za kaj pa ne puste pri miru Kine in nje prebivalstva. Umora poslanika Kettelerja je vzrok nemška vlada in državni zbor, ker sta ugrabila Kitajcem Kiao-Cau. Ravno tako, kakor soc.-dem. govore tudi Kitajci, češ kaj nam vsiljujete kulturo, ko je ne maramo. Soc.-dem. menda mej drugim grozno jeze sijajni uspehi katoliških misijonarjev, ki so prinesli deželi pravo kulturo.
Kdo je provzročil nemire v Kini ? Po najnoveji izjavi berolinskih protestantov so temu krivi sami katoliški misijonarji, pred vsemi pa škof Anzcr, ki je baje prisilil nemško vlado, da je najela Kiao-Čau. Ko bi tega ne bilo, bi se Kitajci ne bili uprli. Kako lažnjiva je ta trditev, pač ni treba dokazovati, ker je povstanek revolucije znan vsakomur, kdor sploh kaj ve o Kitajcih. Protestantjc so samo izbruhnili na dan s to lažjo, ker jih grozno boli, da je cesar javno pohvalil katoliškega škofa, ki je opozarjal Nemčijo na preteče nevarnosti.
Knjige in časopisi.
»Dom in Svet« št. 14 ima sledečo vse bino: O lepoti. (Spisal dr. Fr. L.) [Dalje.j Dan se z mrakom v boju vnema. (Zložil Sil-vin Sardenko.) Spomini I., II., III., IV. (Zložil E.) Takšni so! (Povest. Spisal dr. Fr. D.) [Dalje.] O ta testament! (Novela. Spisal Pod-goričan.) [Dalje.| Kam sedaj ? (Spisal Ivo Trošt.) [Dalje.] Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek.) |Dalje.] V logu. I. (Zložila Ljudmila.) Izprehodi po Slavoniji. (Spisal dr. J. Marinko.) [Konec.] — Književnost: Srbsko hrvaška književnost. Ruska književnost. — Na platnicah. — Slike: Sv. Helena. (V Vatikanu.) (Slikal Paolo Veronese.) Slovensko društvo sv. Cirila in Metoda za Ely (Minn.) v Ameriki (zadaj katoliška cerkev iz 1. 1894). Ilok v Slavoniji. Mitrovica v Slavoniji. (Fot. I. Singer.)
Petindvajsetletnica »Besede« slovenskih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov v Žalcu dne 13. avgusta 1899. — To je naslov lični knjižici, katero je sestavil in izdal profesor Anton Bezenšek, tiskal D. Hribar v Celju. Cena 60 vinarjev; čisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Celju.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. julija.
Osebne vesti. Deželni računski ofic. 1. reda g. Ivan K ožje k je imenovan računskim revidentom. — Premeščen je poštni asistent g. A. Bučar iz Št. Petra na Krasu v Ljubljano. — Poročnik Fr. B a r b o r i č
je od 97. pešp. je premeščen k 24. topnič. polku. — Umrl je sinoči v tukajšnji hiralnici g. Adoll G e s t r i n , upokojeni carinski nadolicijal.
Katoliiki shod. »Narod« piše o najnovejšem ščuvanju štajerskih Nemcev zoper štajersko rodoljube : »Kar pišeta »Tagespošta« in »Grazer Tagblatt«, je od koneado kraja izmišljeno, je od prve do zadnje črke sama laž. Pa kaj tem nemškim »Uebermenschen« za jedno laž več ali manj, samo da se doseže namen na zgoraj in na spodaj«. Ta lista sta se o našem katoliškem shodu informirala iz »Slovenskega Naroda« , in „Tagespost" se sklicuje na „Fortschrittliche slovenische Presse". O teh informacijah velja isto, kar je „Narod" sam obsodil z besedami: „Od konca do kraja izmišljeno, od prve do zadnje črke sama laž". — Naš oklic na katoliški shod je v celoti objavil celovški „Mir". — Naznanilo shoda je prinesel „Der Saden". — Da se „S 1 o v. Narodu" meša, smo že enkrat konstatirali. Sedaj smo potolaženi, ko smo zagledali ob koncu njegovih člankov o hrvaškem kat. shodu znano šifro : S. K. Ime njegovo znači za resničnost sledečih njegovih besed: „Kat. shod v Zagrebu! Bodi srčno pozdravljen ! Razvil boš boj, razvil boš, moraš razviti liberalno strankarstvo in tudi socialistično v smislu socialne demokracije. Veselo bo gledati čez Sotlo, in če so še toliko neukretni prvi nastopi onih, ki se hočejo iz objemajev črnih osre-čevalcev slovanskih narodov na jugu iztrgati. Tam doli so slovanske cerkve, ki nečejo pod papeštvo. Dobro je, da med te pride ščuka rimskega popa. Naj si tudi ti bistrijo duševne zmožnosti. Lepo bo videti, še jeden-krat povem ! Slovani na jugu vstajajo še-le tedaj, če začnejo gospodarske boje ; le ti kaj veljajo, le ti spravijo narod višje, duševno in gospodarsko". Tako prorokuje S. K.
Umrl je 14. t. m. pri sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah župnik, častni kanonik č. g. Jakob Meško. Okolu 30 let je na fari neutrudljivo delal za blagor ljubljenega naroda. Pogreb se je vršil včeraj ob 10. uri dopoludne. Naj v miru počiva blagi možl
Sestanek slov. in hrv. abiturijentov — policijsko zabranjen! Abituri-jentje hrvatskih in slovenskih gimnazij in realk so nameravali prirediti nekak sestanek v Zagrebu, kjer bi se navduševali za skupne ideale. Včeraj se nam je brzojavno sporočilo, da je zagrebška policija oziroma Hederva-ryjeva vlada sestanek prepovedala. Zopet imeniten čin že tolikrat proslavljane vlade hrvatske! Vidimo pa v tem dogodku nov dokaz, da ima zagrebška vlada posebna navodila, kako naj postopa napram Slovencem — in ta sapica pihlja seveda od daljne Pešte sem. Szell je zatrdil nekemu interpelantu v ogerskem drž. zboru, da bode skušal v bodoče preprečiti podobne sestanke, kakor se je vršil pred dvema letoma na Sušaku, kjer so zastopniki hrv. in slov. naroda govorili o skupnem delu. Pri lanski skupščini hrv. stranke prava na Brodu je dobila policija nalog, Slovence šiloma odstraniti, ako bi se hoteli shoda udeležiti. Vlada gre pa v svoji gorečnosti še dalje ; prepoveduje celo sestanek nekoliko mladih ljudij, ki so se hoteli po dovršeni maturi sestati, se nekoliko raz-govoriti in pozabavati. Smešno, presmešno bi bilo, če misli ogerska vlada, da bi bil sestanek v kateremkoli oziru nevaren. Par abiturijentov bi spravilo s svojim shodom ogersko vlado iz tečajev ! V resnici ve vlada sama, da je to res malenkostno, da je vsa njena bojazen namišljena, toda ona si je privzela namen, da z vsemi silami zabra-njuje zbližavanje in medsebojno prijateljstvo obeh narodov. Dobro došel ji je v tem oziru tudi napovedani sestanek abiturijentski. A prepričana naj bode, da ne bodo take njene prepovedi prav nič kalile iskrenih bratskih odnošajev med nami in Hrvati.
Slomškova slavnost na Ponikvi. Ona društva, ki se nameravajo udeležiti velepomembne Slomškove slavnosti na Ponikvi, se prosijo, da svojo udeležbo naznanijo prej ko mogoče pripravljalnemu odboru za slavnost v Ponikvah. Društva naj vsaj 3 dni pred slavnostjo naznanijo udeležbo svojemu domačemu okrajnemu glavarstvu in celjskemu okrajnemu glavarstvu. Zveza za kranjske in primorske udeležence je tako ugodna, da se vse slavnosti lahko
udeleže in se vrnejo ob pol 9. uri zvečer ali pa ob pol 1. ure po noči domov. Od železniške postaje do slavnostnega prostora je samo četrt ure hoda.!
Petindvajsetletnioo mature je praznovalo danes 19 gospodov, namreč: dr. Janežič, dr. Gregorič, dr. Bock, Šubic, Koblar, Ažman, Županec, Regen, Uršič, Potočnik, dr. Koroskenyi, Lenarčič, Semen, Ravnikar, 7A-herl, Trček, Zor, Sakser, Trobec. Sinoči so se bili petindvajsetletniki sešli k večerji na lepem vrtu sošolca primarija dr. Gregoriča. Razveselil jih je s svojo navzočnostjo tudi njihov nekdanji profesor g. Maks Plcteršnik. Danes zjutraj ob 7. uri so jubilanti napravili skupni izlet na Rožnik. Č. g. dr. Janežič je imel peto sv. mašo. Prekrasno so pele na koru gospodične Poljančeve in Peternelove iz Ljubljane in orgljal je g. učitelj Sachs. Navzoči Ljubljančani so imeli pravi umetniški vžitek. Lepo je bilo videti mej petindvajsetletniki njihovega nekdanjega profesorja g. dr. Nejedlija, ki se je udeležil tudi zajutreka. Na obed so se odpeljali gospodje k sošolcu župniku Trčku v Šmartin pod Šmarno goro.
Novomeška c. kr. višja gimnazija je izdala koncem šolskega leta nemški »Jahresbericht«, ki ima na čelu nadaljevanje spisa Mih. Markiča »Studien zur exacten Logik und Grammatik«. Na gimnaziji je pod-učevalo 17 učnih močij. Maturo so zvršili 3 dijaki z odliko, (Kune Jožef iz Nov. Mesta, Lohar J. iz Črnomlja in Zupančič J. iz Otevca), devet jo je zvršilo z ugodnim vspe-hom, štirje so dobili ponavljalni izpit. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 225 dijakov, mej katerimi je bilo 214 Slovencev. Z odliko je dovršilo šolsko leto 25 dijakov, prvi red je dobilo 155 dijakov, ponavljalni izpit ima 15 dijakov, drugi red 23, tretji red 5. Radi bolezni bodeta pozneje izprašana 2. Šolnine so dijaki vplačali 4515 K. Ustanove so znašale 3292 K 80 h. in jih je imelo 19 dijakov. Obrtna nadaljevalna šola je imela 99 učencev. Prihodnje šolsko leto se prične dne 18. septembra.
Volilci šentjakobskega, trnovskega in krakovskega okraja se uljudno vabijo na prijateljski sestanek, ki bode jutri v sredo, ob 8. uri zvečer v gostilni pri Virantu, kjer bode razgovor o jako važnih gospodarskih stvareh.
V tukajšnjo deželno bolnico so
minuli mesec sprejeli 529 bolnikov, vseh skupaj jih je bilo 988. Od teh je ozdravelo 370, umrlo pa 35. Koncem meseca jih je še ostalo 322.
Češki obrtniki se gibljejo. »Zemska jednota femeslnickych a živnostenskych spo-lečenstev v kralovstvi Češkem«, ki ima svoj sedež v Pragi, razpošilja vabilo na obrtniški shod, ki bo v Pragi dne 28. in 29. septem. Razpravljalo se bo na tem shodu: O namenu in prospehu deželnih obrtnih organizacij, kako bodi državno in deželno obrtno zakonodajstvo, o obrtnem šolstvu in omiki, o obrtnem časopisju, o starostnem zavarovanju, o pomenu slovanske vzajemnosti za obrtno gibanje. Posebej se vabijo k temu shodu Slovenci in Hrvati.
Z mariborske gimnazije- Na c. kr. višji gimnaziji v Mariboru je bilo koncem šolskega leta 476 dijakov. Odliko je dobilo 56 dijakov, 356 prvi red, 35 drugi in 13 tretji red, ostali imajo ponavljalno skušnjo. V petek zvečer je učiteljski zbor priredil odhodnico c. kr. šolskemu svetniku prof. I. Majcingerju, ki je po 441etnem vspešnem delovanju stopil v pokoj. G. prol. dr. Anton Medved je imel slavnostni govor. Umrl je v sredo učitelj risanja na gimnaziji Friderik Schuster v 50. letu svoje dobe.
Na ptujsko gimnazijo prideta poleg dr. K. Ozvvalda še dr. I. Pichegger in dr Jožef Zack. Imenoval jih je štajerski deželn: odbor.
Reorganizacija poštarskega stanu
Na Koroškem in Štajerskem je 120 poštarjev neerarnih poštnih uradov potom clekretj bilo imenovanih za uradnike ter so njih pre-jemki razdeljeni v dva razreda, od kateril ima prvi razred štiri in drugi dve stopinji
Dan sv. Mohorja, 12. t. m. se je y Celovcu slovesno obhajal. Po naročilu od bora družbe sv. Mohorja je bila ob 7. ur; v cerkvi sv. Duha sv. masa, katero je daroval predsednik družbe, mil. g. prošt ir drž. poslanec Lambert E i n s p i c 1 e r. Petje
so oskrbeli gg. slov. bogoalovci. Sv. maše so se udeležili: družbeni odbor, uslužbenci tiskarne in bukvoveznice ter mnogo celovških Mohorjanov. Uslužbenci tiskarne in knjigoveznice so imeli ta dan prosto.
Dijaška prenočišča kluba čeških turistov! Od »Slov. plan. društva« smo prejeli naslednje obvestilo: Na Češkem in Moravskem vzdržuje »Klub čeških turistov« že nekaj let prenočišča, namenjena potujočemu dijaštvu. Na Češkem jih je letos vre-jenih 109, na Moravskem 15, pripravljena so za časa šolskih počitnic v šolskih učilnicah, sicer pa v gostilnicah. Ležišča so, izvzemši onih v gostilnah, brezplačna, ona v gostilnah pa po najnižji ceni. Preskrbljeno je tudi za hrano, ki jo podajajo dijakom go stilničarji po izredno nizki ceni. Teh dobrot postane deležen vsak dijak, ki se izkaže z legitimacijo »Kluba čeških turistov«. Omogočeno je s tem dijakom potovanje po Češki in Moravski ob najmanjših stroških. »Klub čeških turistov« opravičil je tudi »Slovensko planinsko društvo«, da izdaje legitimacije za študentska prenočišča na Češkem in Moravskem slovenskim dijakom, to z želio, da pospeši potovanje slovenskega dijaštva po čeških deželah in da privabi med Cehe slovenski naraščaj, ki naj spoznava češki narod. Odbor »Slovenskega planinskega društva« vabi s tem slovensko dija-štvo srednjih in visokih šol, ki bi hotelo potovati na Češko ali Moravsko, naj se zglaša pri njem za omenjene legitimacije. Oddajajo se iste brezplačno.
Vodstvo ljudske šole v Ribnici je izdalo ob koncu šolskega leta 1899/1900 kletno poročilo«. Razen običajne vsebine se nahaja v njem na prvem mestu odločen poziv: »Zidajte šolo!« Dasi radi pripo-znavaino potrebo zdravega in svetlega bivališča za učitelje in učence, se mora vendar čuden dozdevati ta poziv, če se pomisli, da je bilo sedanje šolsko poslopje posidano leta 1S48 in razširjeno šele leta 1878. Smešna pa je trditev, da se stopnja izobraženosti ljudstva kacega kraja meri »po porabi mila in po zgradbi šole«. Če je ta trditev resnična, so naši Bizovci najbolj izobraženi ljudje na Kranjskem, ker porabijo mila na cente. Njih šolsko poslopje pa, dasi potrebi primerno, ni v nobenem razmerju z množico porabljenega mila v občini. — Na drugem mestu se nahaja račun o dohodkih in troških za spomenik rajnemu velezasluž-nemu nadučitelju g. Joželu Raktelju, ki je deloval 47 let na polju narodne omike in od teh samo v Ribnici 43 let. sedanjemu ribniškemu gosp. nadučitelju gosp. Štefanu Tomšiču gre zahvala, da je z darovi ribniških faranov in nekaterih hvaležnih pokojnikovih učencev omislil vrlemu predniku skromen spomenik, ki naj priča o Rakteljevih zaslugah tudi še potomcem sedanjega roda.
Izlet »Slovenskega planinskega iruštva« na sv. Višarje v nedeljo dne 15 t. m. je bil zelo krasen. Poročilo je moralo radi nedostajanja prostora izostati iz včerajšnjega lista. Udeležilo se ga je 50 Ljubljančanov in nekaj članov z Gorenjske. 13 izletnikov se je že v soboto popoludne ob 4. uri odpeljalo iz Ljubljane in dospelo zvečer ob krasnem vremenu in prijetnem hladu na Višarje. Drugi izletniki pa bo se v soboto o polnoči odpeljali ter takoj odkorakali na goro. Prekrasno jutro je bilo, hladen sveži zrak je bil kaj ugoden za hojo in izletnikom pospešil korakanje. Do sedla hodili so v senci in od tam šele po solncu ter so prvi dospeli še pred sedmo uro do vrha, zadnji ob pol 8. uri zjutrai. Ob 8. uri so izletniki prisostvovali peti sv. maši. Mnogo izletnikov je poletelo tudi na divnega »Lovca«, na kojega so napravili prečastiti duhovniki p sv. Višarij, ki so za slovensko turistiko elo navdušeni, prav lepo planinsko stezo. Z Višarij in »Lovca« je bil krasen razgled. Večina izletnikov je dopoludne odšla po poti, po kateri vozijo sanke, in potem izle-; tela še k divnim klanškim (Belopeškim) jezerom. Nekateri pa so ostali do večernega vlaka na gori, vsi pa so se zvečer povrnili v Ljubljano s željo, da bi »Slovensko planinsko društvo«, ki ima toliko simpatij prirejalo pogosto tako lepe izlete.
Štrajk ključavničarjev v Gradcu, /čeraj v ponedeljek so začeli stavko ključavničarji v Gradcu, če niso mojstri privolili zadnji hip v zahtevo delavcev, ki je gotovo
jako opravičena, da smejo za kosilo imeti poldrugo uro počitka, ker mnogi radi velike oddaljenosti skoro mirno kositi niso mogli. Mnogo manjših mojstrov je delavcem že prej radovoljno v tem ustreglo, le v večjih podjetjih odločno nasprotujejo gospodarji. Nadalje zahtevajo delavci tudi, da se ob sobotah delo že zaključi ob 5. uri popoludne. Ključavničarji so baje za ta boj dobro pri pravljeni in svesti si konečne zmage, le da ne bode taka, kakor ona, katero so mizarji pred kratkim v Gradcu dosegli ob lBtih zahtevah, da namreč dobijo sedaj na teden 1 gld. manj plače, ker štiri ure manj delajo.
Brumni staroverci v Gradcu bi za svoje pobožnosti radi imeli lepo malo cerkvico sv. Duha graške meščanske bolnice. Katoličani naj bi jo jim od slučaja do slučaja posodili. Za posredovanje so naprosili mestni svet in referent je njih željo tudi priporočal, „tem več, ker ima mesto do te cerkvice celo nekaj pravice." No, občinski svet dal jim je šolsko sobo na razpolago.
Razstava sadja v Mariboru bode od 4. do 7. oktobra v proslavo 701etnega cesarjevega rojstnega dne. Razstavo priredi mariborska podružnica štajarske kmetijske družbe.
Razpuščen obč. zastop. Novoizvoljeni občinski zastop v Knittelfeldu na Štajerskem, v katerem je sedelo tudi 12 soci-jalnih demokratov, je namestništvo razpustilo, ker se volitve niso pravilno vršile.
Katoliški shod v Zagrebu, o katerem je pisal „Narod", da ga je „sam Bog sklical", se bo pečal z [istimi vprašanji, kakor ljubljanski: z verskimi in socijalnimi vprašanji. Uredba je ista: oba bosta trajala po tri dni in se v posvetovanjih razdelila v odseke. Zagrebški katoliški shod se začne dne 3. septembra.
Zanimivosti iz mestnega sveta tr žaškega. V seji občinskega sveta tržaškega je svetnik dr. Vene z i a n interpeliral o prodajanju pijač in jestvin v prostorih slovenske šole pri sv. Jakobu. Župan je rekel, da bode magistrat o stvari poročal namestništvu. Dr. Zanolla je zahteval, naj bodo uslužbenci tržaškega tramvaja italijanske narodnosti in če mogoče (!) avstrijski podaniki. Naznanilo se je, da se vrši proti občinskemu ko-njedcrcu preiskava, ker je baje prodajal meso crknjene živine za klobase. Občinski svet je odobril izdatek 672.560 kron za nove naprave v občinski plinarni in 36.000 kron za gradnjo tovarne v izdelovanje salmijaka.
Tovarna pogorela. V Trstu je pogorela tovarna mirodilničarja Fr. Mella v ulici Media. Ogenj, katerega je spremljalo strašno pokanje, se je videl daleč okolu. Škode je 200.000 K.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani bode imelo prihodnjo nedeljo sv. mašo na Rožniku ob 7. uri zjutraj. Pelo bode društvo novo krasno Sachsovo mašo. Prijatelji poštenega rokodelstva prihitite v nedeljo 22. t. m. zjutraj na Rožnik! — Poročali smo, da je bil novim društvenim starostom izvoljen g. Ložar. Dodatno objavljamo še imena izvoljenih odbornikov, ki so gg. D ob ni k ar Ig., Ve-har Ig., Herman Jož., Reckziegel Ernst, Grad Anton. Želja naša je, da bi čile moči v odboru društveno življenje krepko poživile!
Za Vincencijevo družbo bo v četrtek 19. jul. zjutraj ob G. uri sveta maša s skupnim svetim obhajilom in popoldne ob 6. uri občni zbor v Marijanišču.
Ljubljanske novice. Umrla je danes po noči gospa Apolonija Gostinčar rojena Brate, soproga delavskega tajnika Jožefa Gostinčarja, v 42. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob četrt na 7. uro zvečer od delavskih hiš na Hranilnični cesti. Naše iskreno sožalje spoštovani rodovini! — Mesarja zaklati je hotel nek domobranski vojak v nedeljo. Mesar Janez Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano je dobil z bodalom nekaj lukenj v svoje telo. — Gorelo je včeraj zopet pri svečarju na Karlovski cesti. V kratkem času je bil to pri svečarju že tretji ogenj. Zažgal je petletni J. Vrhovec, ki je menda tudi pri prejšnjih požarih udeležen. Pogorelo je pri novozgrajeni hiši postrešje. Škode je blizu 100 gld. Požarna bramba je bila brez svojega poveljnika hitro na mestu. Gospod Stricelj je iskal baje ogenj na Opekarski cesti. — Z elektriko o žgal si je
včeraj uslužbenec mestne elektrarne Alojzij Poeber obe roki. Držal je železno električno žico v rokah. — Pri asfaltiranju v Šelenburgovih ulicah si je Bunžek Ivan z gorečo smolo polil obe roki. — Ponesrečen biciklist. Komptcirist pri Zeschkotu Gartner Franc vozil je v nedeljo po noči iz Celja v Ljubljano. Mej vožnjo se je zaletel v mitniško pregrajo pred Vranskim tako močno, da se je bicikelj razbil in se je tudi Gartner na rokah opasno poškodoval. Mitnica ni bila postavno razsvetljena, zato je moral iti Gartner z Vranskega v Celje peš. — Z lestve je padel pleskarski pomočnik Plevel Franc iz Bizovika in si iz-pahnil roko. — Ljubljanski prater je včeraj tako zmotil konja izvoščeka Jurje-viča, da je zdirjal proti gugalnicam, a pri tem zavozil v kostanj ter je hlapca Tomaža Pevca pritisnil h kostanju. Pevc se je nekoliko poškodoval ter se mu je zdrobila ura. Tudi voz je bil poškodovan. — Iz Amerike na Žabjak je prišel mesar A. Pa-ternoster. Hotel je domov k Devici Mariji v Polju, a mestni stražnik ga ni pustil, ker ima v Ljubljani prestati še 4mesečno kazen. — Tatvina pri »I a j m o š t r u«. Danes je ukradel 131etni Alojzij Vanino v gostilni pri »fajmoštru« na sv. Petra nasipu št. 13 denarnico od natakarice, v kateri je bilo 21 K 60 h. Denarnico je vrgel proč, denar je pa tat spravil doma. Tatu so že danes prijeli in je oče mladega uzmoviča sam oddal denar. — Pretep. Radi neke palice so se včeraj zvečer stepli na Bleivveisovi cesti jeden Žabkarjev vajenec in dva Rebkarjeva vajenca z dvema drugima ključavničarskima vajencema in dijaki ter je dijaka Šota nek vajenec zabodel z nožem ter ga močno ranil. Vsa tolpa se hladi na magistratu.
O kitajskih razmerah. Iz privatnega pisma posnamemo nastopno : Zares strašna poročila, ki prihajajo dan za dnem iz Kine, dajo mi povod, da vam napišem par vrstic. Glasom zadnjega telegrama, katerega smo dobili od sekcije, je nedvomno, da je bilo poleg civilnih Avstrijcev zadnje dni v Pekinu masakriranih tudi 28 mož vojne ladije „Zenta", ki plava v kineških vodovjih. Žalostna usoda za može, ki so zastavili svoje življenje v obrambo svojega bližnjega .in izdahnili daleč, daleč od domovine, daleč od starišev in žena, daleč od svojih otrok. Ni ga bilo človeka, ki bi jim podal tolažbo za zadnjo težko pot. Branili so se junaško do zadnjega trenutka, dokler jim ni zmanjkalo živeža in streliva. Ti junaki v priprosti obleki tako, kakor v s zlatom obšiti napravi kapitana padli so za vero, padli so za re šitev svojega bližnjega in ne rečem preveč, če trdim, da jih s polno pravico lahko prištevamo mučenikom v izvrševanju svoje dolžnosti. — Med njimi so bili tudi fragetni kapitan pl. Thoman, kadet baron Boyneburt in Dittrich.
Ženska zgorela. Iz Ročinja se poroča, da je sestra posestnika I. Ipavca pre-brnila steklenico špirita, kateri se ji je vlil po obleki. Ker je imela v roki svetilko, je prišel špirit v dotiko z ognjem, zbok česar je bila revica v hipu v plamenu. Letela je k vodnjaku, da bi pogasila ogenj, a bilo je zaman. Zgorela je na njej vsa obleka in strašno opečena je po 6urnih strašnih mukah izdihnila svojo dušo.
Ponarejevalca denarja. Mat. Kožar in Jurij Pire iz Malenc, o katerih smo svoje-dobno poročali, da ju je oblast prijela radi sumnje ponarejevanja denarja, je sodišče oprostilo, ker se je s pričami dokazalo, da je bila ovadba neresnična.
Utopil se je od sramote, ker je bil slab kosec, Jakob Kopic iz Babine grede dne 30. junija. Trava je bila zelo težka za košnjo, Jakob je bil nekaj slabega zdravja in vrh tega tudi slab kosec, zato mu je šlo delo slabo izpod rok. Tovariši so so mu po-smehovali. To si je pa vzel ubogi kosec tako k srcu, da je vrgel koso od sebe, hitel naravnost k Savi, se slekel in strmoglavil v vodo, kjer je utonil.
V Kolpo je skočila. Kakor nam po ročajo iz Metlike, je pretečeno soboto zjutraj kmečka žena Marija Petrič, doma iz Ro-salnic, skočila v Kolpo. Uboga žona ie bila bolna nad 25 let. Zadnjo mesece so že postale bolečine tako silne, da je bila vsa zmešana. Pred nekaj tedni se je že hotela tudi obeBiti, a jo je mož se pravočasno rešil.
V	Ameriko se je iz novomeškega okraja v prvi polovici tekočega leta izselilo 373 oseb.
Konji za Afriko. Angležem ogerski konji menda zelo ugajajo. Prišel bode zopet jeden parnik na Reko, da si natovori m»-žarskih kljuset, in sicer »Rembrand« iz Glasgovva. Doslej je v to svrho prišlo na
Reko že 12 angleških parobrodov.
* * *
V	Pariz na razstavo je odšel v četrtek 12. t. m. ineognito nadvojvoda Oton.
Dar Sienkiewiczu. Odbor za prireditev Sienkievviczevega jubileja je kupil te dni Oblegorek, kateri se bode poklonil na dan jubileja Blavljenemu pisatelju v dar. Posestvo Oblegorek ima 17 oral in hišo v krasnem gorskem kraju, oddaljeno 12 vrst od Kijeva. Velja 55.000 rubljev.
Novo delo Tolstega. > Brankovo kolo« poroča, da je grof Leo Nikolajevič Tolstoj spisal novo delo: »Suvreineno rop-stvo«, t. j. »Moderno suženjstvo«. Pisatelj šiba tu sedanjo človeško družbo, zlasti življenje v meščanskih krogih in slika bedo delavskih stanov. Delo so čitali v malem zbranem krogu v Petrogradu in je napravilo silen vtisek.
Vohunstvo. Dne 9. avgusta se bode vršila obravnava radi vohunstva proti Sa-riju, bivšemu železn. uradniku in rezervnemu častniku, ki je baje izposloval za dve vnanji državi važne dokumente. Preiskava je trajala dva meseca in se je nenadoma na višje povelje zaključila. S Sarijem bode sedel na zatožni klopi tudi njegov oče, ki je na korist sinu krivo pričeval.
Leto 1901 — sveto leto. Rimski list »Voce della Verita« poroča, da je pri vsprejemu venezuelskih romarjev papež zagotovil vodnika-škofa, da bodo milosti svetega leta deležni tudi tisti, ki ne morejo letos v Rim, ker jim bo za to dana prilika »v prihodnjem letu, ki bo sveto leto za ino-zemlje«. Po celem katoliškem svetu, izvzemši Rim, se bo torej 1. 1901 obhajalo jubilejno leto.
V	16 urah iz Bordeauz-a v Liver pool je preletel, kakor poroča »Ne\v-York-Ilerald« 10. julija golob, katerega bo zjutraj ob pol 4. uri izpustili iz golobnjaka. Preletel je torej v 16 urah 585 mili, česar dosedaj še noben golob ni dosegel.
Od raznih strani. Občinski svet du naj s k i je v svojem »nasprotstvu« do šole in izobrazbe pretekli petek sklenil zidati novo šolsko poslopje v Rudolfsheimu. Dalje je sklenil sezidati mestni muzej. — Očeta umoril je v Zetenjju na Ogerskem kmet Andrej Sikman. Pri košnji se je spri z očetom ter je očetu s koso prerezal vrat. — Velik požar je divjal na Ogerskem v Tahi Totfalu. Pogorelo je 200 hiš, mej njimi tudi katoliška cerkev. Iz Prage se pa poroča, da je v Karezu in Mauth pogorelo 37 poslopij. 106 družin je brez strehe. — Proti vleč-kam dam. Okrajni zastop Neubau na Dunaju je sklenil, na javnih vratih nabiti tablice, ki pozivajo dame, naj svoje vlečke na promenadah drže v rokah, ker občinstvo hodi v javne nasade po zrak, katerega pa kvarijo dame s prahom, ako vlečejo za sabo dolge vlečke. Tudi drugod bi bile umestne slične naredbe. — Za alkoholike se bode ustanovila v Petrogradu posebna klinika. Na Angleškem so oarečeni alkoholisti s posebnimi domovi, v katerih jim zdravijo pijanost. — Pariški svetovni razstavi se slabo godi. Pretekli teden je šlo v razstavi na boben 13 restavracij. Da bi razstava vspevala, bi potrebovala na dan 300.000 obiskovalcev. Razstavi prorokujejo financi-jelni poraz. — Samomori milijonarjev so sedaj na dnevnem redu. V Genevi se je ustrelil milij onar Luciano Recagno. — Z e p -pelinov zrakoplov bode koncem julija zopet poskusil svojo srečo. Grof Zeppelin je svoj zrakoplov znatno zboljšal ter so nadeja, da bode pri zopetnem poskusu skoro rešeno vprašanje, kako bi se dalo pluti po zraku.
Društva.
(Gospodarsko bralno društvo v Kozjem) priredi dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri na vrtu gostilne Franca Guček izvanredni občni zbor s Slomšek-Pre-š i r n o v o s 1 a v n o s t j o in predavanjem potovalnega učitelja g. Belč-ta. Vspored se bode pozneje naznanil. Odbor prosi gg. pevce
celega okraja osobito v Pilštajnu, Podsredi in St. Petru prijaznega sodelovanja. — Rojaki! Pridite mnogoštevilno k tej slavnosti, ki vam bo razvedrilo in poduk.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ponikva, 17. julija. Ožji rojaki Slomšekovi so sklenili v proslavo stoletnice velikega rojaka zbirati doneske za ustanovo revnim dijakom.
Trat, 17. julija. V Mošoenicah so pri občinskih volitvah v tretjem razredu zmagali Slovenci, v drugem in prvem razredu pa Lahi.
Dunaj, 17. julija. Na sestanku odposlancev avstrijskih trgovskih zbornic so sklenili ustanoviti avstrijsko trgovsko agenturo v Hamburgu.
Dunaj, 17. julija. Tu se je radi bede zažgal Toletni advokat dr. Adolf Pollak ter si zadel strašne opekline.
Dunaj, 17. julija. Vest o slučaju kolere na Dunaju se dementuje.
Praga, 17. julija. »Narodni Listy" svare Korberja, naj se ne približuje levici, ker bi to provzročilo boj, kakor-šnega Avstrija še ni videla.
Plzen. 17. julija. Volilci poslanca Dvka so obsodili mladočeško obstrukcijo.
Praga, 17. julija. Iz Pizeka prihaja vest, da so pri sprehodu kaznjenci zasramovali židovskega Hilsnerja, na kar se je Hilsner silno raztogotil ter se vrgel na kaznjence. Zdravniki sklepajo iz njegove razburjenosti, da je Hilsner abnormalen. Iz antisemitskih krogov se čujejo proti temu protesti, ker so pri prvi obravnavi Hilsnerja spoznali za normalnega, sedaj bi pa pred drugo obravnavo nakrat moral postati abnormalen.
Pariz. 17. julija. V Quimperu je umrl general Pellieux v dobi 54 let.
Peterburg, 17. julija. Iz Tiflisa se javlja, da je v okraju Karaš potres uničil pet krajev in cerkva. Šest oseb je mrtvih.
Vojska na Kitajskem.
O zadnjih obupnih bojih Evropejcev v Pekinu, ki so se zatekli k angleškemu poslaniku, čegar palača je najdalje kljubovala napadom divjih bokserjev, poroča »Daily Mail« v Londonu sledeče podrobnosti : Bra-nitelji angleškega poslaništva so opetovano po noči in po dnevi napadli oblegalce. Prvi napad, ko je bil že vdrt del zidu, so res srečno odbili. Ko so poskušali drugi napad, sta prišla na bojišče s svojimi četami princ Čing in generala Wang\ving-Cang ter napadla oblegalce pod vodstvom princa Tuana, ki so pa napad odbili, razpršili armado, ubili generala, princa Činga pa bržkone ujeli, ker ga pogrešajo. Proti večeru so se namnožile vstaške čete z armado generala Tunga in po noči so z vso silo udrli v poslaništvo ter vse pomorili. Napadeni tujci se niti braniti niso mogli, ker jim je pošlo vse streljivo. General Tung je zapovedal z velikimi topovi streljati na poslaništvo. Poslopje je bilo kmalu v piamenu in vse je bilo uničeno.
Dunaj, 17. julija. Proti Kini odrineta še dve avstrijski vojni ladiji: kri-žarka ,,Cesar Karol VI." in torpedovka
,,Aspenr\ Pehote za sedaj voj. uprava ne namerava odposlati.
Berolin, 17. julija. Wolfov urad poroča: Ruski admiral Aleksejev je s štabom došel v Tientsin.
Berolin, 17. julija. Povodom umora vseh poslanikov v Pekinu poživlja ,,Tage-blatt" vse velesile, naj posnemajo zgled nemškega cesai ja in napovedo Kitajcem maščevalno vojsko ter zahtevajo zadoščenja.
Pariz, 17. julija. „Temps" poročajo iz Shanghaija, da se guvernerji v Hupei, Hunan in Honan strinjajo s poveljem princa Tuana ter so že ukazali razdejati cerkve in pomoriti kristijane.
Bruselj, 17. julija. Protirevolucija pod vodstvom princa Tsinga napreduje, vendar je še gospodar položaja princ Tuan, ki je klanje kristijanov v Pekinu vodil osebno. Tuan je bil poročnik v nekem belgijskem polku. Število umorjenih kristijanov v Pekinu je najmanj 800. Evropske dame so imele pripravljen strup, da bi ga zavžile, predno pa dejo v roke generala Tung-Tuh-Sianga. Kitajci so dobili pred Tientsin znatne čete, sosebno artilerijo, ki prekosi evropsko. Podkralji lluan, Shansi in pa Kwangtsi so se pridružili bokserjem. Od raznih strani se poroča o umorih misijonarjev in krščenih Kitajcev ter o raz-rušenju cerkva. Iz Hungtau se poroča, da je bil ondi umorjen ondotni laški škof in mnogo duhovnikov. Tujcem prijazni Li-Hung-Tsang se posvetuje s tujci prijaznimi podkralji.
London, 17. julija. Iz Shanghaija brzojavljajo, da so 13. t. m. mejna-rodne čete napadle domačinski oddelek mesta Tientsin, a so Kitajci napad zavrnili. Ubitih je nad 100 Evropejcev, ranjenih 40 Angležev, G0 Japoncev. Precejšnje izgube imajo tudi Rusi in Amerikam. Padla sta dva ameriška polkovnika in jeden ruski topniški polkovnik. — Iz Ci - Fu pa poročajo , da so Evropejci zasedli mesto z velikimi izgubami._
Umrli so:
13.	julija. Stanislav Zadnikar, pasarja sin, l12 meseca, Sv. Petra cesta 66, meningitis basilaris.
14.	julija. Irma Huth, lastnica ženskega učilnega zavoda. «4 let, Poljanska cesta 6, srčna hiba.
15.	julija. Peter Japelj, kajžarja sin, 1 mesec, Črna vas 54, božjast.
16.	julija. Franc Monfreda, kurilca sin, 1' , leta, Holzapfelnove ulice 11, jetika.
V otroški bolnišnici:
15. julija. Alojzija Šuštar, krojača hči, 1 mesec, splošna slabost.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 16. julija 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 7*76 do K	7 77
Rž za jesen ...» 7 08 »	»	7'04
Turšica za jul.-avgust » 6 03 »	»	6 04
• » sept.-okt. » 6 10 »	a	6 11
Oves za jesen . . » 5 51 »	»	5 53
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736-0mm.
i	Stanje	j Tempc-
a Čas cpp.- |	baro-	ratcra
- zGTanja i	metra	po
]	t vira.	Celzija
Vetrori
Nebo
a .
•rog
16| 9. xve<5 j '41'0 , 22 2 j si. sever jasno
, zjuti. "41'4 j 16 9 ; si. svzb.
17 *Juli-
j2. popol. I 739'2 | 00-1; si. jzah | > | Srednja včerajšnja temperatura 22 7 normale: 19 8''.
jasno
00
Poslano.
Gospodu
Fr. Moravus, izdelovatelju cerkvenih ur Vaše blagorodje!	v Brnu.
Ura, katero ste nam poslali 1. 1898, griS ves čas izredno dobro, kar najbolj priporoča Vaše izdelke. Tudi jaz jih rad in dobre vesti priporočim slehernemu.
Župni urad Kienovec.
Blagorodni gospod !
Prav prijetno mi je, da se Vam morem prisrčno zahvalili za cerkveno uro, katero ste nam poslali, kajti lino delo je in izvrstno gre. Ura je pravi umotvor, izdelana natančno in trdno, cena zelo nizka. Iz srca želim, da bi se do Vas obrnili vsi, ki potrebujejo precizne javne ure. To bi pomoglo tudi naši domači industrij!.	župni urad Šebetejn.
Gospod Fr. Moravus, tovarnar za turnske ure v Brnu, je za našo lamo cerkev izdelal jako solidno uro, s katero smo popolnoma zadovoljni. Priporočamo torej omenjeno tvrdko.
621 3-3 Župni in občinski urad Triebendorf.
650 1-1
Adolf Gestrln, naznanja v svojem in imenu sorodnikov pretužno vest o izgubi preljubega, nepozabnega očeta, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Jakoba Cestrin-a
c. kr. carinskega nadofioijala v pok.
kateri je danes ob 3jt na 8. uro zvečer po dolgoletni mučni bolezni, večkrat previden s tolažili svete vere, udan v božjo voljo, v 62. letu starosti, preselil se v boljšo večnost.
Pogreb predrazega pokojnika vršil se bode v sredo, dne 18 julija, ob 5. uri od hiralnice, Badeckega cesta št. 11.
Dragi pokoini priporoča se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožni spomin in molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 16. julija 1900.
Venci se na lastno feljo rajncega hvaležno odklanjajo in sc na istega feljo tudi ne bodo izdala posebna obvestila.
649 1-1
Tužnim srcem naznanjam v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok Mlcike, Anice in Ivančka vsem sorodnikom in znkncem, da je Vsemogočnemu dopadlo mojega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ivana Bartl-a
nadučitelja
previdenega s sv. zakramenti za umirajot-e, po dolgotrajni bolezni 16. t. m. ob na 5. uro zjutraj v dobi 40 let poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predragega pokojnika bo 18. t m. ob 9. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče.
Pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Šmartnem pri Litiji 17. julija 1900.
Josipa BartI, roj. Kraje
vdova.
>/ v • .-Kjf£MV'.::•■ tP' - v
Gostilna na račun
se oddaje na deželi (Gorenjsko) v lepem kraju, tik cerkve.	G48 3 — 1
Kje, se izve pri upravništvu »Slovenca«.


lllllil
lincev sirup
lekarnarja Piccoli-ja
v Ljnb^anl

se prireja kar najskrb-neje iz diSečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para in je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z nmlinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljiva snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Bazpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter se l kilo zaračuiu s tv MU, 100 kilocr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5'30. 589 3

:kkkwkkxxkkx«K3
Nikaka skrivnost si vse
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, čeŠKi liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plzn?ki liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton linkaTina,
ei2 so-4 Via Belvedere st. 23.
ČKJOOOOOOCHHHKKHK
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mtssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnoiejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43-2C
2.	V črnem usnji z zlato obrezo ... K 44-40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Btissale Romanum (v četvorki) 1. 1898, 7. najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske, goriške, krške, lavantinske,. poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Missae pro defnnctis (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 60'
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 7'44
Missae pro defnnctis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 516
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vid. '
smejo vedno maševati »de Beata«: Mlssale ad usum sacerdotum caecutientium (v obliki male pole):
V	črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20.
= Razglednice = barvotiskane, krasno
izvršene, dobivajo se
Narodna nosa ffi??^
_________________na Dunajski cesti,
komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni.	(
Dunajska 1 ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%•
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 86 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Vnmijii, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budajevicah. Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
1 > u n a j s k a borza.
Dn6 17. julija,
. . 97-75 .... 97-40 .... 11555 97-55 115-40 91-—
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , 1714 —
Kreditne delnice, 160 gld........670-—
London vista.......... 242-35
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 118-55
Skupr,: državni dolg v notah , . . Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . .
20 mark...........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 16. Jallja.
3-2°.<0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°'.....
23-09 1930 90-50 11-34
17050 164— 194--95-70 139-— 251 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke duuav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.	...
106-50 94-20 405-319-50 12)"— 99 50 385--340-— 4350 20--12-50 63-50
Salmove srečke, 40 gld...........
St. Gen6is srečke, 40 gld........183;
Waldsteinove sreuke, 20 gld..............—'
Ljubljanske srečke . .........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	275-
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6140'
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld.....765
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....110-
Splošna avstrijska stavbinska družba ...	lol
Montanska družba avstr. plan. . . . . .	440
Trboveljska premogarska družna, 70 gld. .	418-
Papirnih rubljev 100 ..................26a'
SO
50 50 50
Nakup ln prodaja US rsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E » C U
»i*
I., miollzeile 10 in 13, Dunaj,

2.
Pojasnila T£ES v vseh gospodarskih in tlnančnih stvarsii,
potem o kursnih vrednostih vseh špbkulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegu obrestovanja pri popoln varnosti jg^f naloženih (riavnlc. TE»