Drednlitro - npr»T«i LJubljana. Kopitarjeva 6. Teleton 4001- IM Mesečna naročnina 18 dr, H Ino-leinstvo 31'50 Ur. Cti. rti.' Ljubljana 10.«0 t« naročnino ln 10.J49 Snvermindert heftige Kampfe an der Ostfront Deutscher Gelandegewinn bei Schitomir - Vergebliche Sowjetangriffe bei Dnjepropetrowsk und Kriwoi Rog Die Bolschewisten bei Smolensk in blutigen Nahkampfen zuruckgeschlagen - Die Einnahme von Leros - Gefangene und Beute Aus dem Fiihrerhauptquartier, 18. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im grosscn Dnjeprbogen setz-ten die Sovvjets ihre verpebliehen Angriffe siidvvestlich Dnjepropetrovvsk und nordlich K r w o i Rog auch gestern fort. In den harten und fiir den Feind ausserordentlich verlustreichen Kiimpfen vvurden allein im, Abschnitt einer Pnnzergrenadier-Division 58 Sow-jetspanzer abgeschossen. Nordvvestlich Tscherkassy herr-schtc lcbhafte ortliche Kampftatigkeit. Im Kampfraum vvestlich Kiew stiessen unsere Truppen bei Schito-m i r nach Abvvehr heftiger feindlicher Angriffe vvciter nach Norden vor und gevvannen vvichtige Geliindcahschnitte zuriick. Bei Korosten haltcn die schvveven Kiimpfe mit iiberlegcnen fcindlichen Kriiften vveiter an. # Im Raum von Gomel vvurden siidvvestlich der Stndt starke, von Panzern untcrstiitzte Angriffe abgevviesen, ortliche Einbriiche nufgefangen. Nordlich der Stadt sclieiterten erneute Vorstiis-se des Feides. Westlich Smolensk gelit die Ab-svchrschlacht mit unverminderter Hef-tigkeit vveiter. Die mit zusamrnenge-fassten Kriiften den gnnzen Tag iiber anstiirmenden Sovvjets vvurden stellen-vveise in erbitterten Nnhkiimpfen blu-tig zuriickgcschlagen. Der Feind ver-lor hier am gcstrigen Tage 94 Panzer. Im Raum ostlich AVitebsk griffen die Sovvjets mchrfach erfolglos an. Siidvvestlich Nevvel sind heftige Kiimpfe mit mchreren, aus dem Ein bruchsrauin nach Siiden und Siidosten vorgestossenden feindlichcn Kampf-gruppen im Gnnge. Die Vcrbiinde der zehnten Flakdi vision haben sich im Kampfraume von K i e w und Schitomir dnrch ent-schlosscncs Eingreifcn in die Erd-kiimpfe bcsonders bevviihrt. An der siiditalienisehen Front nnr beiderseitige Artillerie- und Spiihtrupptiitigkeit. Anzriffsvcrsuche feindlicher Flle gerkriilte in der vcrgangenen Nacht Nezmanjšano srditi boji na vzhodnem bojišču Nemška pridobitev ozemlja pri Žitomiru - Brezuspešni sovjetski napadi pri Dnjepropetrovsku in Krivem Rogu Pri Smolensku boljševiki zavrnjeni v krvavih bojih iz bližine - Zavzetje Lerosa - Ujetniki in plen gegen Orte im vvestlichen und nordlich en Reichsgebiet richte-ten geringe Schaden an. Insgesamt vvurden gestern iiber dem Reich, den be-setzten Westgebictcn und im Mittelmeerraum 16 Ieindliche Flugzeuge, meist schvverc Bomber, und iiber dem Atlantik ein feindliches Gross-flugboot abgeschossen. Wie durch Sondermeldung bekannt-gegcben, haben deutsche Truppen des lleeres und der Lultvvulfe unter Fiih-rung von Gcneralleutnant Miiller nach viertiigigem, zithen und vvechselvollen Ringen gegen einen an Žalil und Be-vvafinung iiberlegcnen Feind am ^.November den englischcn Seestiitzpunkt Leros genommen. Die beteiligten Streitkriifte der Kriegsinarine und Luftvvaffe schufen durch ihren entschlossenen und vvir-kungsvollen Einsatz die Voraussetzungen fiir die Landung, indem sie den feindlichcn See- und Luftstreitkraftcn schvvere Verluste beibrnchten. Sie erzwnngcii trotz des starken Abvvehrfeuers der Kiistenbatterien die Landung auf der Fclseninsel, vvahrend Kampf- und Sturz-kampfflugzeuge die Widerstandskraft des Fcindes eudgiiltig zermiirbten. Den tnpferen Landungstruppcn er-gaben sich 200 englische Offi/.iere und 3000 Mann unter Fuhrung des englischcn Befehlshabers der Insel, General Tilney, und 350OIfiziere und 5000 Mann italienischcr Badogliotruppen unter Fuhrung des italicnischen Admirals Mascharpa. 16 schvvcre englische Flak, 20 Zweizentimeter-Flak, etwa 120 Gc-schiitze bis zum Kaliber von 15cm und 80 Flugabwehrmaschiucngewchrc vvurden erbeutet. In den voransgegangencn Kiimpfen wurden durch Kriegsmarine und Luft-vvaffe neun Zerstorer und Gclcitboote, zwei Bevvacher, zvvei lintcrseeboote, ein Kanonenboot, vier Handelsschiffc mit rund 12.000 BRT sowic mehrere kleine Nachschubfahrzeuge vernicbtct, ein Kreuzer, ein Zerstorer und zvvei Bc-gleitboote schvver oder vernichtend ge troffen. London vznemirien zaradi Lerosa Stockholm, 18. novembra DNB. londonski dopisniki listov »Svenska Dag-bladetc, »Dugens Nvheter«, »Stock-liolms Tidningen« in »Socini Demokra-tcnc soglasno ugotavljajo, da je vzbudila kapitulacija Lerosa v Angliji nezadovoljstvo in vznemirjenje ter jo občutijo kot neprijeten protiudarec^ ki utegne imeti svoj vpliv tudi na Turčijo in Balkan. Velika upanja, ki jih je stavila angleška javnost v neposredno predstoječe zavezniške naistope velikega stila na Balkanu, so utrpela zaradi padca Lerosa resen udarec. Londonski večerni tisk izraža v sredo tudi svoje nezadovoljstvo. Londonski »Star« govori o neprijetnem udarcu. Od vlade zahtevajo pojasnil »ker se ta jioruz ne sklada z zmagami v zadnjem čnsu.c Kakor piše »Svenska Morgcnbladet«, so zastavili angleškemu vojnemu vodstvu vprašanje, ali se niso vse preveč zana&ali na Italijane, ali pa so nemara vso dodekaneško akcijo pričeli prezgodaj. Leroški primer daje vodečim angleškim krogom nov dokaz, dn svari Angleže, naj si nc delajo nikakih utvar o prehitrem kon cu vojne. Londonski dopisnik tega li sta sporoča, da bo imel leroški primer brez dvoma tudi svoje politične učinke na Turčijo in na balkanske države Angleški vojni minister Grigg bo moral v spodnji zl)ornici odgovarjati na dokaj neprijetnih vprašanj. ij zahteva Carigrad in Bardanele Ženeva, 17. nov. DNB. Angleški tednik »News Revievv« piše v svojem članku o sovjetskih zahtevah po Dardanelah. Baveč se z napadi sovjetskega tiska, zlasti pa lista »Vojna in delavski razrede, na turško nevtralnostno politiko, ugotavlja tednik, da postaja vedno bolj očividna želja boljševikov, naj bi stopili Turki v vojno na slrani zaveznikov. List pravi, da bi bila za Sovjete »prijateljsko usmerjena Turčija« življenjsko važna. Ze stoletja stremi namreč Rusija po luki, ki ne zaledeni. Sovjetska Rusija gleda na Carigrad in lia Dardanele, zakaj ta dohod k Fiihrerjev glavni stan. 18. novembra. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V velikem Dnjeprove m kolenu so tudi včeraj Sovjeti nadaljevali s svojimi brezuspešnimi napadi jugozahodno od I) n j c p r o p e t r o v s k a in severno od Krivega Roga. V srditih in za sovražnika izredno izgubo polnih bojih, je bilo zgolj na odseku ene oklepno-grenadirske divizijo uničenih 58 sovjetskih oklepnikov. Severozahodno od fverkasija so bili živahni krajevni boji. Na bojišču zahodno od Kijeva so prodrlo našo čete pri Žitomiru po zavrnitvi silovitih sovražnikovih napadov naprej proti severu in so si zopet osvojilo važno ozemlje. Pri Kor o sten it trajajo še vedno težki hoji z nadmočuimi sovražnikovimi silami. Na področju G o m e I a so bili južno-zahoduo od mesta odhiti močni napadi, iculprti z oklepniki. Krajevni vdori so lili prestreženi. Severno od mesta so so izjalovili ponovni sovražni sunki. Zahodno od S m o 1 e n s k a traja obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Preko vsega dneva s strnjenimi silami naskakujoči Sovjeti su bili mestoma v ogorčenih bojih iz bližino krvavo zavrnjeni. Tukaj jc izgubil sovražnik včeraj 94 oklepnikov. Na področju vzhodno od V i t e b s k a so Sovjeti opetovano brezuspešno napadali. Južnozahodno od Ne vela so v teku srditi boji t večjim številom sovražnikovih bojnih skupin, ki so prodrlo iz vdornega področja proti jugu in jugovzhodu. Oddelki 10. protiletalske divizije so se posebno odlikovali s svojim odločnim posegom na bojišču pri Kijevu Žitomiru. Na j u ž n o i t a 1 i j a n s k c m bojišču je bilo le obojestransko topniško iu iz vidniško delovanje. Napadalni poskusi sovražnih letalskih sil v pretekli noči na krajo v zahod-n o m iii severne m državne m ozemlju so povzročili malenkostno škodo. Skupno je bilo včeraj sestreljenih nad državnim ozemljem, nad zasedenimi zahodnimi ozemlji in v Sredozemlju 16 sovražnih letal, večinoma težkih bombnikov, nad Atlantikom pa neko veliko sovražnikovo vodno letalo. Kot jc bilo ie objavljeno s posebnim poročilom, so čete nemško vojske in letalstva pod vodstvom generalnega poročnika Miillerja po štiridnevnih ogorčenih in izprememb polnili ho.iih proti številčno in po oborožitvi iiadmočnein sovražniku zavzelo dno 16. novembra angleško morsko oporišče L c r o s. Pri podjetju udeležene sile vojne mornarice iu letalstva so s svojim odločnim in uspešnim posegom ustvarilo pogoje za izkrcanje s tem, da so zadale sovražnim pomorskim in letalskim silam težke izgube. Vkljub močnemu obrambnemu ognju obalnih topov so iz silile izkrcanje na skalnatem otoku, do čim so bojna in strmoglavila letala konč-uoveljavno rmehčala sovražnikov odpor. Junaškim četam, ki so sc izkrcalo, se je predalo 200 angleških častnikov in 3000 mož pod vodstvom angleškega poveljnika otoka generala Tilneja ter 350 častnikov in 5000 vojakov italijanskih Badoglievih čet pod poveljstvbm italijanskega admirala Mascharpa. Zaplenjenih jo bilo IG težkih angleških protiletalskih topov. 20 2-cm protiletalskih topov, okrog 120 navadnih topov do ka Iibra 15 cm in 80 protiletalskih strojnic. V bojih, ki so se vršili pred zasedbo. sta potopili vojna mornarica in le talstvo !> rušilcev in spremljevalnih ladij ,2 straini ladji. 2 podmornici, I top ničarko, 4 trgovske ladjo z okroelo 12.000 tonami ter vef manjših oskrbo valnih vozil, dočim so bilo ona križar-ka. on rušilee in dve spremljevalni ladji i težko ali uničujoče zadete. Nov odlikovanec s hrastovim listom fiihrerjev glavni stan, 17. nov. DNB. Fiihrer je podelil dne 12. novembra majorju Otonu Ernestu Remerju, bataljonskemu poveljniku grenadirskega polka »GroOdeutschland«, kol 325. vojnku nemške vojske hrastov list k viteškemu križcu železnega križa. Novi japonski uspehi pri Bougainvillu Tokio, 18 nov DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Cesarski glavni stan javlja: Oddelki japonskega mornariškega letalstva so napadli rano dne 17. novembra v zalivu Torokino otoka Bougainvil-a navzlic srditemu odporu 30 sovražnikovih letal sovražnikovo prevozno skupino. Pri tem je uspelo potopiti 3 srednje velike prevozne ladje, pokodovati oziroma zažgati pa eno srednjevcliko prevozno ladjo in cn rušilee. Pri odletu so se japonska letala zapletla v silovite boje s 100 sovražnimi letali. 18 sovražnikovih letal je bilo sestreljenih, Poleg tega so bili opaženi na prostoru sovražnega izkrcanja številni požari. Na japonski strani jc bilo izgubljenih 10 letal. Nad pol ameriških letalonosilk uničenih Tokio, 18. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba), lokijski li.-t »Mainiči šin-bun« ceni na podlagi uradnih poročil število dragocenih letalonosilk, ki zna-Sajo nnd polovico vseli letalonosilk ameriške mornarice in ki so bile v zadnjih 20 dneh potopljene ali jioško-dovane brez izgledov na popravilo, na osem. List izjavlja, da predvidoma Ze- Japonski uspehi m področju Salomonov V 29 dneh potopljenih 87 sovražnih ladij Tokio, 17. nov. Vzhodnoazijska služba DNB-ja. »Domei« objavlja poročilo o potopljenih in poškodovanih vojnih ladjah, ki so bile uničene ali zadete v zadnjih 20 dnevih — med 27. oktobrom in 17, novembrom — na področju Salomonov. V tem poročilu so upoštevani podatki petih letalskih bitk pri Bougainvillu, katerih prva je bila dne 5. novembra. Sluirmo jo bilo potopljenih 87 sovražnih ladij, namreč: 4 bojne ladje. 5 leta- 8 rušilcev, 1 velika vojna ladja, katere tip ni bil točno ugotovljen, 10 prevoznih ladij in 40 manjših vojnih ladij. Poškodovanih je bilo 32 vojnih ladij, med njimi 2 bojni ladji. 3 letalonosilke, 11 križark, 8 križane ali rušilcev, 3 ru-šilci in 5 prevoznih ladij. Polog tega jc bilo sestreljenih 514 sovražnih letal. ________ ___^ ____ _ Japonske izgube znašajo dva potop- ionosilk," G "težkih" križark, 0 lahkih kri- Ijena rušilca ter dve lahko poškodovani žark. 4 vojne ladje, pri katerih ni bilo križarki. 118Japonskih letal se ni vrnilo ugotovljeno, ali so križarke ali rušilci, 1..... v svoja oporišča. Sazpust kominterne zgolj pre^ejan mmm morju pomeni Stalinu isto, kar je pomenil že Petru Velikemu. Stalin je zahteval, naj bi dobila So-jetska Rusija oporišče na iranski obali. S tem bi se Sovjeti zelo približali dragoceni sredozemski pomorski poti na Daljni vzhod. Medtem pa eo se pričeli Sovjeti zanimati predvsem za Turčijo in za Dardanele. »News Revievvt končno pripominja, da kaže, da je nekoliko pritiska, ki naj bi Turčijo prisilil, da bi javno izigrala svoje karte, popolnoma v skladu s Stalinovo duševno usmerjenostjo. Estonci protestirajo boriti se z vsemi silami ob strani Nemčije dc končne zmage nad zasovraže-Talinn, 18. novembra DNB. Po pri- j nim boljševizmom, občitvi protesta delavskih združenj v Estonski proti aneksijskim željam, ki jih je Stalin izrazil na moskovski konferenci, so bila v vsej Estonski protestna zborovanja delovnih Estoncev. V neki veliki kovinarski tvornici v Talinnu sta govorila nek kovinarski delavec in predsednik delavskega združenja. Oba sta navajala, da rane, prizadete Estoncem pred dvema leionia od l)oljševikov, še vedno stoje živo v njili sj>ominu. »Ali misli Stalin«, sta zaklicala govornika, »da so Estonci pozabili ali pa sploh morejo pozabiti, dn Finska ne bo popustila Helsinki, 18. nov. DNB. Stalin je z odkrito objavo svojih ciljev glede finskih mej storil Finski veliko uslugo, piše tednik »Svensk Botten«. Finski ua-rod sedaj ve, kaj lahko pričakuje in je v svojem gledanju zedinjen in trden kot v zimski vojni ter prekaljen z neomajno voljo do boja. To se izraža v vseh plasteh naroda. List spominja na geslo ob izbruhu vojne, kateremu so vsi sledili: sNi nam dana nikaka druga izbira, ko nastopili ob strani Nemčije proti sovraž- so bile njih žene in otroci sredi noči I niku.< Naravna meja moskovskega pri-nasilno, napol oblečeni potegnjeni iz t silnega miru je sedaj odstranjena in postelj in odgnani v zamreženih živin- ' zmagovita armada^ stoji neomajno na .I ' t 'I. 1. — i M! , i 1 „ i .1 *. I m 9 ----- .'1. .vi-, mi. 1,,. J l-i n f I n li An o nv o K t i 1 M 1 škili vagonih kot prisilni delavci v Sovjetsko zvezo? Še danes nam brni v ušesih n jih jokanje iil kričanje. Oglejte si dolge vrste grobov, žrtev terorja, ki jih srečujemo na vsak korak. Bili smo celo leto sužnji Sovjetov. Tega imamo dovolj! Sedaj stojimo v vrtincu krvave vojne, ki bo za vse večne čase odločila tudi našo usodo. Odločeni smo, svojih obrambnih črtah. Ne sme biti nikakega popuščanja in v tem pogledu najdejo Finci najlepši vzgled pri svojih nemških bratih v orožju. Židje v Badoglievi vladi Stockholm, 17. nov. DNR. Badoglio je osnoval s novo vlado«, v kateri sta tudi dva Žida, Bern, 18. nov. DNB. »Neue Zuricher Zeitung« priobčuje uvodni članek, v katerem pobija mnenje, da razpust komin-terne vsekakor pomeni, da Moskva ni več propagandna centrala komunistične 6tranke za inozemstvo in tako lahko odklanja sleherno odgovornost za njeno delovanje. Clankar pripominja k temu med drugim: V šestih mesecih, ki so potekli od razpusta keminterne, je bilo mogoče preiskati več dejstev, ki pobijajo zgornje zaključke. Predvsem ne pozabimo, da so v Angliji našli tajne okrožnice, podpisane od Dimitrova, ki razlagajo, da predstavlja likvidacija kominterne zgolj taktičen manever. Medtem ko nihče nc more dokazati, da ni več generalnega štaba kominterne, pa so očividni zunanji znaki njegovega delovanja. Zgodila se je edino sledeča sprememba: Koordinacija in vodilna centrala se ne imenujeta več SKKT, temveč »Likvidacijski odbor kominterne«. Kazno je, da so na višji namig Moskve vse komunistične stranke dobro sprejele to spremembo. Vsaka komunistična stranka šs vedno usmerja svojo propagando po istih načelih in smernicah. Kakor koli tudi delujejo posamezne komunistične stranke v svojih državah, Moskva jim še ostaja vedoo glavno oporišče. V Moskvi je Dimitrov, ki daje svojim bolgarskim rojakom navodila (poziv z dne 17, septembra 1943). Tu je Kuusinen, ki pravtako kot leta 1940. obdeluje in grozi Finski. (Članek v uradnem sovjetskem listu »Vojna in delavski razred« in govori v moskovskem radiju). Iz Moskve je bil poslan v Severno Afriko Marty. Španski komunistični vodje se opirajo na Moskvo, da ojačijo svojo propagando na Iberskem polotoku. Omeniti moramo, da so bili vsi ti politiki svoječasno v ekse-kutivi kominterne in so sedaj dodeljeni likvidacijskemu odboru. Iz Moskve pri hajajo odposlanstva rdeče delavske inter-nacionalc v London in Zedinjene ameriške države, in v Moskvi si prav prizadevajo, da spravijo v sklad mednarodno gibanje komunistov. Po vseh teh zaključkih lahko rečemo, da se je danes »razpust kominterne« še jasneje ko pred nek^i meseci izkazal kot čisto prazen, toda rafiniran manever. Šs vedno je previdnost na mestu in to toliko bolj, ker v ojačenju-političnega položaja Sovjetske zveze se jača tudi komunistično rovarjenje v vsem svetu. Ureditev meja šele po vojni... Ženeva, 18. nov. DNB. DrV.avni tajnik ameriškega zunanjega ministrstva Cor-dell Hull je izjavil na 'konferenci tiska, da bo ostalo vprašanje ureditve mej odprto do svoje končnoveljavne rešrive po vojni. Na vprašanje, ali bo italijanska formula uporabljena tudi za ostalo Evropo, je odgovoril Hull, da bodo morala biti teritorijalna vprašanja urejena prej, preden bodo sprejeti kakršni koli ukrepi glede vlad osvobojenih ozemelj. Potrebno bi bilo, da bi vlade uredile vsa ta vprašanja še pred ureditvijo kakršnega koli sistema. IIull je podčrtal, da vsa »a vprašanja ne bodo vplivala na potek vojne. »Vse te stvari moramo pustili ob strani do konca vojne« je nadaljeval, »ker namreč ne moremo z vojno prenehati, da bi mod tem rešili 30 ali 40 predlogov o ureditvi mej.< Pelješac osvobojen komunističnih tolp Berlin, 18. nov. DNB. Zvečer dne 14. novembra je uspelo osvobodili tudi polotok Pelješac na hrvatski obali komunističnih tolp. Sovražnik je utrpel v večtedenskih hudih bojih občutne izgube. Ze konec oktobra so pričele nemške enote orožja SS čistiti polotok Pelješac. Tolpe, ki so se spočetka izmikale, so dajale £0 privedbi ojačenj trdovraten odpor. Številčno slabše lastno sile so potiskale ogorčeno se braneče tolpe korak za korakom nazaj, odbile njih protinapade in očistile po hudih bojih polotok. Oslo, 17. nov. DNB. Da bi si USA pridobile simpatije Švedske, so pričele ameriške tvrdke oglaševati v poslednjem času v švedskem tisku, poročajo iz Stock-holma. dinjene države niso imele več ko letalonosilk, vključno novozgrajeno veliko letalonosilko in sretlnjevelike letalonosilke, ki so jih zgrudili iz križark. Sedem letalonosilk, ki jih ima sedaj še ameriška mornarica, ob pričetku vojne še ni bilo zgrajenih. Kratka poročila Bern, 18. nov. DNB. »United Press« javlja iz Alžira: Kakor je sedaj znano, jn podal general Giraud ostavko na položaj francoskega vrhovnega poveljnika. General pa je umaknil ostavko, ko je alžirski odbor sprejel njegove pogoje. Bern, 18. nov. DNB. Kakor javlja »United Press«, se nahajajo aretirani libanonski ministrski predsednik in člani njegove vlade ua varnem v okolici Bciruta. Degaullovske oblasti odklanjajo sleherno pojasnilo, kje se ta kraj nahaja. Stockholm, 18. nov. DNB. Po Reuter- jevi vesti iz Caracasa jo venezuelska vlada odstopila. Stockholm, 18. nov. DNB. Kakor jc izjavil ameriški generalni poročnik De-vens. je bilo v zadnjih tednih v najkrajšem roku razlaščenih 3000 angleških kmetov, ker potrebujejo njih zemljo ameriške čete v Angliji za vežbališča. Devens je opozoril, da ameriške čete zaradi velikega števila angleških čet v Angliji enostavno niso imele dovolj prostora. Kajpada ni bilo tem 3000 kmetom in njih družinam lahko nenadoma zapustiti svoje kmetije. Angleška javnost ni doslej še ničesar zvedela o tej razlastitvi. V Londonu skušajo po možnosti vse to zamolčati. . Stockholm. DNB. Angleška adnurali-teta je objavila, da se mora smatrati angleška podmornica »Usurparc za izgubljeno. Spadala je k razredu »Ursulac in je izpodrivala 550 ton vode. Imela jo 2< mož posadke. Milan. DNB. V bližini Pazina pn Trstu so našli v neki kleti s streli v tilnik umorjenih 40 popolnoma golili oseb. Vse te osebe so žrtve novega zločina komunističnih partizanskih tolp. Carigrad, DNB. Anatolska agencija javlja iz New Yorka, da so Zedinjene države vložile formalen protest proti postopanju degaullovcev v Libanonu in so se izjavile »pripravljene za posredovanje«. Ženeva. DNB. »Times« javlja o poročilu sovjetske preiskovalne komisije, poslane v Doneško kotlino, v katerem piše med drugim, da nudi celotna Doneška kotlina sliko razdejanja. Pri svojem umiku so nemške čete tako temeljito uničile vse njene gospodarske osnove, da Sovjetska zveza ob največjem naporu ne bo mogla v prihodnjih desetih letih imeti kakih koristi iz te kotline. -kg- Stalin in ameriške izgubo. Kakor I>oroča Reuter, je Rooseveltova žena na nekem zborovanju v Essexu (Connecti-cut) izjavila, da se je Stalin Cordellu Hullu zelo ziitiičljivo izrazil o ameriških izgubah. Dejal je, da so »dosedanje ameriške izgube približno tolikšne, kot so jih Rusi objavljali vsako jutro j>red zajtrkom«. Ženeva, 17. nov. DNB. V posebnem poročilu iz Alžira govori Reuter o možnosti, da bi general Giraud zapustil tudi mesto vrhovnega poveljnika francoskih disidentskih čet. Poročilo pravi, da se Giraud resno bavi z odstopom, da ga pa »francoski osvobodilni odbor« z vsemi sredstvi sili, naj še ostane na svojem mestu. Pariz, DNB: V ponedeljek so umoriti teroristi z revolverskimi streli bivšega guvernerja francoskih kolonij in sedanjega zastopnika zn propagando in informacije Andre Bonamyja. Kristjan v borbi s komunizmom O tej tvarini je že leta 1937 predaval v beli dvorani Uniona katoliškemu občinstvu sedanji član Izvršnega odbora komunistične Osvobodilne iroute, Edvard Kocbek. Del posluiovstva mu je navdušeno ploskal, večji del pa je njegova izvajanja ogorčeno odklonil. Zares, višek ironije! Komunist, pa uči katoličana, ka-ko se sme proti komunizmu boriti! Peč siika takratnih razmer, Kocbek ie zdaj ?e dve leti v vodstvu komunističnega po-kreta, a njegove misli še vedno begajo nekatere, ki bi jim sicer ne mogli očitati, da so pristaši komunizma, ki pn dejansko dobri stvari s svojimi nezdravimi nazoil zelo škodujejo. Temeljna misel ICocbckovih izvajanj je bila namreč ta, da se kristjan zaradi svojega krščanskega prepričanja ne more in ne sme s silo postaviti komunistom po robu, čež, saj je sila krščanstvu luja. Krščanstvu je glavni zakon zapoved ljubezni do bližnjega in torej »udi do komunistov, na pa fizično strabovanio in uporaba lizične sile. 1 Ecclesla abliorret a sangulne!« »Cerkve |c strah pred krvjo!« Kocbek je to dopovedoval sicer po naročilu komunistične stranke, vendar |e znal kar dobro uganiti miselnost nekaterih, ki so v teh nazorih videli uteJitcv svoje čustvene razpoloženosti in se nesmiselnih nazorov oprijeli z vso trmoglavostjo. Sedaj, ko je borba proti komitnizrn nadvse sodobna in pereča, so Kocbekovi nazori prišli zopet v ospredje in mešajo jjiavo miselno nejasnim ljudim. Kakšna naj bo borba kristjana s komunisti? Vprašanje jo zlasti v *ed»njih okoliščinah-čudno in neumestno, posebno, če gledamo na vso borbo kot na samoobrambo. Pa vendar je treba tudi v tem spregovoriti, da ne bo niti videza nesporazuma. Predvsem ie treba gledati v komunizmu gibanje, ki otfroia obstoj družabne ureditv« io je civilnemu rtdu v temelju nasproten. Zato ga ludi država preganja na podlagi svojih zakonov. Pravni red države same robtera borbo proti komunizmu. Ker pa krščanstvo r ravni red ne samo priznava, lemveč celo predpostavlja, in Se vei, ga krepi in plemeniti, je že s tem za kristjana dovolj jjsno, da z vso odločnostjo io z vsem idealizmom izpolni svojo dolžnost v tej borbi. Ta borba je enaka vsaki drugi pravični borbi. Dovoljena so zato vsa tista sredstva, ki imajo za svoj oCinek zmsgo ned sovražnikom in ki žc .'ama po sebi niso nemoralna. Dopustno je torej naredili vse, samo da se zlomi sovražnikov odpor in da se zmaga zagotovi. V vrsto teh sredstev spada na prvem mestu uporabe, orožja. Poveljniku ie zato dovoljeno, da preliva kri, to je, da usmrti vse, ki so mu aktivno zoperstavijo pri njegovih namenih, dokler ce zmaga ue doseže. V pravični vojni, to mora biti dobro znano in je treba le enkrat poudariti, so dovoljena vsa sredstva, ki so po trsbna ali primerna za dosego cilja, samo če ta sredstva niso že po svoji naravi zla ali pa prepovedana po mednarodnem pravu. Kdor je namreč upravičen do cilja, ima ludi pravico do sredstev, tudi če so ta sredstva trda in terjajo življenje nasprotnikov. To so načela sploine ua-ravr.c pameti in jih zato vsebujejo tudi krlcnnske moralne norme. Že ta razlog narekuje kristjanu, da kot sestavni člen civilne družbe sodeluje v borbi proti Jto irun'Z!nu in pri tem uporablja vsa tista sredstva, ki jih taka borba zahteva. Za kristjana pa je borba proti komunizmu še teliko večja dolžnost, ker je komunizem borbeno brezboštvo. Ni samo brezboštvo, temveč borbeno hrezboltvo, kar pomeni, da nastopa proti krfanstvu ludi s silo orožja. Ker je treba Torla bolj poslušati kakor ljudi, je čisto dosledno, da so mora kristjan za svoje pripričenje postaviti v bran. Vsak posa-ir.r znili ima pravico, da se brani proti Utivifnemu napadalcu. Ko gre pa za stvari, ki se ne tičejo zgolj posameznika, temveč kolektiva, ima celo dolžnost, da r.nstopi pot samoobramba in uporablja pri len vsa sredstva, da stre sovražnikov iizpad in odpor. Naravno je, da se iz te samoobrambe kolektiva često razvije prava državljanska vojska, ki pa jc ni 1 riv tisti, ki se brani, temveč tisti, ki napada. Iz vsega je razvidno, kako zmotni in rkodljivi so tisti spirilualistiini nazori, hi fovore o neki »ljubezni« takrat, kadar je treba proti sili uporabiti silo, ali ki govore o »krvavem krSčanslvu«, kadar gre zn pravično borbo proti narodnemu, socialnemu in verskemu sovražniku, oploh jc za boleslnost raše dobe posebno značilno, da se zamenjavata ljubezen in ljubeznivost. A to ni c no in islo; pomanjkanje ljubeznivosti ie no pomeni pomanjkanje ljubezni; na-• -roino: ljubezen v mnogih slučajih zahteva silo in uporabo skrajnih sredstev. Ti-pa, ki govore o »krvavem krJčanstvu« v okolilčlnah, ko gre za osnovae temelje civilne družbe in krščanske kulture ter »a prve pravice samoobrambe, niso semo v težki miselni zmoti, tsraveč jih je treba smatrali za dtjanake zaveznike komunizma. Vemo, da se njihovi nazori vti-!,.,!«p!jajo iz komunističnega tabora po lojnih kanalih. Nekdaj jo predstavljal ta kanal profesor Kocbek in njegovi, danes čisla most zopet kdo drug, ki skuša v »imenu krščanske morale« prepričati kristjane, da proti komunistom ne smejo v,porabljati si'e in da greše proti krščen->!rim načelom, če se branijo z orožjem. Stvarno je to rafiniran način komunistične peaetracijske taktike, ki ga je treba čimbolj do dna razkrinkati. Kako bl zagovorniki teh nazorov odgovorili na vpreianje, kaj je treba narediti glede komunizma. Kaj naj kristjani narede? Ali naj s« dajo mirno poklali? Prav za prav imajo odgovor na to vprašanje že dolgo pripravljen. Pravijo, da se je treba brat-•ico združiti. Tej združbi bl seveda nače-lovali komunisti, kar jo Isto, kakor biez rdpora podati se in ee pustiti brez noja premagati. Cd tod ja najbolj razvidno, di so to le tajni zavezniki komunistov, duševni premaganci, ki io nevarni toliko Zasedanje prve skupščine republikanske fašistične stranke Vorona, 17. nov. DNU. O načelih, sprejetih na prvem zborovanju republikanske fašistične stranko o bodoči republikanski ustavi J tali je, moramo Be dodatno poročali, da bodo tvorili predvideno zakonodajno skupščino zastopniki vseh organizacij in vseh upravnih okrožij, vključno zastopniki predelov, ki so sedaj zasedeni od sovražnikov. Nadalje bo obsegala zastopnike borcev na fronti in vojnih ujetnikov, ki so bili izmenjani zaradi svojih težkih poškodb, kot tudi zastopnike kmetov, sodnikov, vseučilišč ter korporacij in zbornic, Čljili udeležba ho pripomogla k temu, dn bo zakonodajna skupščina postala predstavnik vseh narodnih sil. V razliko od dosedanjega volilnega sistema priporočajo novega, po katerem naj bi volilo narodne poslance ljudstvo. Mlnistro naj bi imenovala predsednik republiko In predsednik vlade, župana naj h| postavljala vlada. Zunanja polilika fašistično republiko, katere rili je odstranitev stoletnih britanskih intrig, odprava kapitalističnega sistema in boj proti svetovni plutokracijl, se bo šo nadalje zavzemnla za resnično skupnost evropskih narodov. Končno jp skupščina tudi zahtevala, nnj se uporabljajo prirodni surovinski viri Afriko v prid evropskih narodov in domačinov, da pa je treba pri teni vsekakor upoštevali narode, kl so clviliza-tomo ln nacionalno žo organizirani. »Finska stoji popolnoma mirno na straži« Helsinki, 18. nov. DNB. K spremenljivim boljševižkim vojnim geslom zavzema list »Soumen Socialdemokraatt« v politični glosi svoje stališč*. Divje nedavno hujskanje boljševiških listov poznajo v Finski le predobro, izjavlja list. Živo so še v spominu izjave sovjetskega tiska, ki jih je podajal pred zimsko vojno, in ki so poudarjala, da morajo uničiti v Finski oporišča angleškega imperija. S tem hli-njenim odporom proti velesili, kateri naj bi baje služila Finska kot odskočna deska, so se podali Sovjeti v »sveto vojno«. Danes pa bojujejo Sovjeti svoj uničevalni boi proti Nemčiji 6kupno s tedanjim sovražnikom. Koliko smemo sploh še verjeti takšnemu državnemu vodstvu, ki tako za-obrača svojo politično zastavico po vetru? Finska pozna tega nasprotnika in stoji »popolnoma« mirno na straži«. Čestitke Fiihrerja princu Cirilu Fiihrerjev glavni stnn, 18. nov. DNB. Fiihrer je s prisrčnimi besedami dne 17. novembrn brzojavno čestital Njegovemu Kraljevskemu Visočanstvu bolgarskemu princu Cirilu k rojstnemu dnevu. Na južnoitalijanskem bojišču ni večjih bojev Berlin, 18. nov. DNB. Na celotnem južnoitalijanskem bojišču nI prišlo dne 15. novembra do nobenih večjih bojev. Nekaj slabotnejših sovražnikovih napadov proti višinski postojanki na področju Venafra je propadlo v strnjen»m nemškem obrambnem boju. V ostalem pa je bilo zgolj normalno topniško obstreljevanje. Zaradi zelo slabega vremena naše in tudi sovražnikovo letalstvo ul posegalo v boje. 73. čungkinška armada uničena Sanghal. 18. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Dne 15. novembra ja biln v bojih ob meji province Hunan uničena 73. čungkingška armala, ki jo štela 20.000 mož. Najtežje izgub* »la ulr-peli 77. in 15. divizija te armade. Ko sta bili G0. in 79. čungkingški armadi vrženi v gorovje PaSan, se je pričelo zasledovanje sovražnika. f'ungking-ške čete pa so zašle v njim nastavljeno pnst in so bile po japonskih vojnih po ročilih uničene. Tudi Badogliev sin izdal domovino Verona, 18. nov. DNB. »Republikanska korespondenca« navaja, da Je bilo Badoglijevo izdajstvo žo zdavnaj pripravljeno v gotovih diplomatskih in vojaških krogih. Več tednov pred anglo- amerlšklm izkrcanjem v Severni Afriki je javil nek zastopnik agencije Štefani, da razdeljujejo Angleži in Američani v Maroku ln Alžiru na veliko denar, da bi tako pripravili izkrcanje. Ko Je bil takratni italijanski generalni konzul v Tangeru pozvan, da poroča o teh dogodkih, je izjavil, da je to zgolj prazno besedičenje. Niti govora ni o kakem nngloamerišklm izkrcavanju. Nekaj tednov za tem pa je postalo to izkrcavanje dejstvo. Takratni italijanski konzul v Tangerju jo bil Badogliev sin. Kratka poročila Pariz. DNB; Kakor jo izvedel »Pariš Solr« iz Alžira, jo bil tilraud na veliko presenečenje pozvan v angloamerikauski glavni stan. Obveščeni krogi menijo, da je la poziv v zvez! z dogodki v Libanonu. Splošno prevladuje mišljenje, da hočejo Amerikanci Izrabili trenutno nesoglasje med Angleži in de danilom iu dati lc-lemu primeren pouk. Istambul, 16. nov. DNB. Anatolska agencija javlja iz Jeruzalema, da je bila v Libanonu osnovana začasna vlada proti degaullovcem. Sestavljena je iz zastopnikov državnega predsednika ter ministrskega predsednika Seyda Selama in treh nadaljnjih članov. Rim, 16. nov. DNB. V jutru dne 15. novembra sla trčila na električni enotirni zasebni železniški progi Rim—Vitorbo dva vlaku. Električni lokomotivi je vrglo iz tira. Zaradi udarca so sc vozovi zarili drug v drugega. Doslej so našteli 58 mrtvih, preko 200 oseb je bilo ranjenih. Mndrid, DNB. Venezuelski zunanji minister Perez je izjavil, da so Je Venezuela odločila, da ne bo spremenila svoje politiko napram Sovjetski zvezi. V nasprotju z ostalimi Ibersko-amerISkImi republikami ni vzpostavila Venezueln doslej diplomatskih zvez s Sovjetsko zvezo. Slovenska univerza in »zlata sredina« irtvi in tveganju ter pre v sredi med obema bore- Odlok šefa pokrajinske uprave o znčusni ustavitvi predavanj na slovenski univerzi je bil krepak udarec za ljubljansko »/lato sredino«, to je tisto gnilo gmoto Ljubljančanov, ki se izogiba vsaki žrtvi vidno jadra v čima sc taboroma; tisto čredo ljudi brez lastnega prepričanja, ki »so ne bnvi s politiko«, ki pod svojim slavnim ceslom: »samo da mi dajo mir« v navidez lenem miru, vzvišena nad »vsakdanjimi nepomembnimi dogodki« uživa svojo »splendid , isolation«. Navidez! V resnici pn zlata sredina ni tako nedolžna, kot so zdi na prvi pogled. Ima namreč lastnost, da — čeprav sama politično brezbarvna — fluorescirn vedno barvo tiste politične skupine, ki je nn.jbolj hrupna, ln prav s to svojo lastnostjo oblikuje, kot relativno najmočnejša skupina, navidezno pripadnost večine Ljubljane k eni izmed preostalih dveh skupin ter ustvarja javno mnenje. Njen mir je v resnici sicer pasivna, vendar močna opora vsakokratni močnejši skupini, njena zlatu sredina bi pri merjenju pokazala občuten odklon v smeri močnejšega. Zvesta tej svoji lastnosti fluorescirn ljubljanska zlata sredina še danes v lepi rdeči barvi, ki pu je po obisku nemške vojske pri hrabrih partizanskih »brigadah« že nekoliko obledela, ter šc vedno v svo jem vzvišenem miru pridno koketira z zločinsko Osvobodilno fronto, le včasih se s pomilovalnim smehljajem ozre na obupno borbo slovenskega kmeta za svoje življenje. Zu to zlato sredino, zlasti za akademsko mladino iz njenih vrst, je bilu ustavitev predavanj neljub in nepričakovan potres, prvi signal bližajoče se nevarnosti, ki bi utegnila ogrožati in popolnoma uničiti njen brezbrižen mir. Zavedla se je, dn ji odslej ne bo več mogoče mirno študirati, polugati izpite in si pridobivati diplome, medtem ko bi njihovi kolegi na bojišču izvoje-vali zmago tudi zanje, dn ne lx> nikogar več, ki bi še hodil zanjo po kostanj v žerjavieo in postalo jih je strah pred kot komunisti sami ali na ie bolj, ker se skrivajo v lastnih vrstah. To vprajanje bo treba temeljito Očistiti, kajti le idejno slrnjgnS enota je pogoj uspeha in končne zmage, v. Razglas mestnega poveljstva Vsa stara dovoljenja sa prestop mestne zaporne ni rje se morajo zamenjati. Pozivi bodo sledil! od slučaja do slučaja. Kot prva naj pošljejo svojo zastopnike podjetja z ver kakor 50 nastavljene!. TI naj so Javijo dne 10, novembra 1913 dopoldne ob 11 url na Mostnem poveljstvu (prvo nadstropje) zaradi tozadevnega dogovora. Slovenski Rdeči križ: Poziv. V poizvedovalnoiu odilolku so naj zglase: Bouulič Jožof, Burdinn Franc, oseba, kl jo oddulu seznam Intornlrnncov iz Zaklane« ln Lesnega brda tor svojci pokojua-Ba Werxa Zvonka. Zalivala, RK so darovali: g. Milivoj I.a-jovio namesto vonoa na crob rajnih sorodnih In prijateljev 100« lir, g, Jote Kun-stelj, Vrhnika, namesto ovotju na krsto ir. Franca Jolenca 300 lir, Pokojninski zavod v poCašSanJe spomina pok. urndnioo gdii. Mloe 1'ugolj 600 lir, uradništvo Pok. znvoda v počastitev spomina umrle go. Mare Slamtč 817 lir, tvrdka A. Sušnik 800 lir, Julij Vodnik 100 lir, Jo«. Zaltu ln komp. 1000 Ur. Viktor Sober 900 Ur, Šalamun In Lninpe 8000 lir, ir. Dolničar, kavarna Emona, 800 lir. Združenjo tnrovoev v spomin hlagopokojne-BA dobrotnika g. Andreja Snrabona 900 lir, rodbina Jukil, Ljubljana, za dolenjske bo-tfunoe 9000 lir, g. Ivan Pleter»ki Iz neke pravne zadeve 9G0.70 Uro. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Okna in druge odprtin« pri zakloniščih morajo biti zavarovane z vrečami ali z zaboji s peskom ln podobnim. Poglejte, če je to zavarovanje še vedno zanesljivo in učinkovito; kjer ga pa sploh ni, ga tskoj napravile! IIIBIIinilHIBIIIIIllIBII KUPITE TAKOJ •no oajleplib knjig letošnjega let« svetovno «n«ol Walter Scoltov zgodovinski roman »IVANH0E« ki g« je založilo ln izdal- uredništvo »Slovenca«. Dobit« ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudsk« tiskarn«. Broširana Izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplalno na najfinejšem papirju p« 80 lir. — — Naroča s« V UREDNIŠTVU »SLOVENCA.. morebitnimi nadaljnjimi ukrepi, ki bi jih prisilili, rla bi se končno tudi sami morali odločiti zu eden ali drugi tabor. V strahu pred tem in v želji ohraniti svoj mir in brezskrbno dosedanje življen je «o poskusili vse, da bi ustva-rili v Ljubljani sebi naklonjeno javno mnenje, upa joč, du se jim bo s tem posrečilo doseči ukinitev izdanega odloka ali vsaj preprečiti njegovo izvedbo. Po cestah, kavarnah, tramvajih, na univerzi so hiteli obsojati pravičnost izdanega odloka ju povdarjati nezaslišano krivico, ki se je zgodila njim, ki se ba-vijo samo s svojim študijem in se nikoli ne vtikajo v politiko: da je bil odlok o ustavitvi predavanj izdan le iz egoizma in nevoščljivosti njihovih kolegov-domobrnncev, češ, če mi ne bomo mogli študirati, pa tudi vi ne boste; nli: če takrat ni bila univerza zaprta, ko je bilo toliko akademikov v internaciji, jo tudi sedaj ni treba zapirati; ali: ukinitev predavanj je čisto nepotrebna, saj bi bili tudi onim, ki so se_ prijavili k domobrancem, potrjeni vsi semestri in bi torej ne bili nič nn zgubi itd.; očitkov in argumentov je bilo na koše. Zlati sredini pripadajoči akademiki medicinske fakultete pa se niso zadovoljili le z debatami in dokazovanjem. Brž so šli na delo ln napisali prošnjo na šefa pokrajinske upra. ve generala Rttpnikn, naj bi se na medicinski fakulteti kljub odloku o usta vitvi predavanja nadaljevala. Prošnjo so podpisali vsi mediclnci zlate sredine, kolikor so jih mogli pisci prošnje na hitro zbrati. Ker pa jc bilo teh bolj malo, so podjetno sami podpisali še nekatere druge svoje kolegico in kolege, ki bi se »najbrž« Btrinjali z njihovo prošnjo, če bi bili prisotni. Nato so prošnjo oddali lektoratu, ki naj bi jo podprl še z uradno močjo. Na vsa ta prizadevanju zlate sredine, posebno njene akademske mladine, ugotavljamo tole: | Prav ista /lata sredina, ki se sedaj najbolj vneto bori za nadaljevanje pre (Invunj, pruv isti akademiki, ki vedo sedaj največ jioveduti o prizadeti jim krivici, so se v šolskem letu 1911-4-2 najodločneje borili na struni komuni stov, ki so hoteli po nalogu OF prepre čiti predavanja in doseči, da se univerza zapre. Tudi na njihovih rokah lepi kri njihovih kolcgov-mučenccv | izbira ne bo težka! Jaroslava K i k I j a in Frantka J? u p c a kot rdeč pečat njihove zveze s komunističnimi zločinci. Vendar so akademiki zlate 6redine prav tema svojima mrtvima kolegoma in prav tistim »bolim narodnim izdajalcem«, ki sc takrat niso bali upreti so komunistom, dolžni zahvalo za vse semestre, ki so jih dovršili, za vse diplome in doktorate, ki so si jih pridobili od lukrnt do danes. Sedanja ustavitev predavanj, za vas akademiki zlate sredine, ni nikakšnn krivica! Vaš očitek egoizma ima tudi drugo stran: sumo da mi lahko študiramo, čeprav kolegi-domobrancl ne morejo. Vi, ki vam je internacija preprečila študij, zahvalite se Osvobodilni fronti, ki vas jo spravila v taborišča in vam vzela možnost študija takrat, zahvalite pa so ji tudi za sedanji zastoj v študiju, saj jo prav ona s svojim osvobodilnim delom povzročilu nstuvi-tev predavunj. In, kar koli je storila OF, je bilo vedno dobro in prav, zakaj so torej pritožujete? Saj so bili tudi vnm — da vam odgovorimo kar z vn šini tretjim očitkom — potrjeni vsi semestri, ki sto jlli presedeli v interna' ciji in torej po vaših računih niste pruv nič na izgubi, čeprav slovenski narod jiotrebuje inteligentov, ki »vojn stroko obvladujo po znanju in ne tu-kili, ki imajo potrjene vse semestre. Teh ima preveč. Zdaj je čas boja, trdega in neizpro snega boja proti satanskemu sovražni ku, ki sc jo vgnczdil v naši zemlji, boja do njegovega jtopolnega iztrebljenja. Temu cilju so morujo podrediti danes vsi drugi cilji. Sedaj ne. grozi obstoju slovenske univerje nobena ne varnost in ni se nam treba bati, du bi prišla kakšna badogli jrvskn klika in bi ukinila univerzo, zasedla njena poslop ja in institute in jih demolirala s svojo neiskreno prakso, kot jc to storila z drugimi našimi šolami. Ko bo dosežen postavljeni cilj, ko bo odstranjena komunistična gniloba s telesa slovenskega naroda, se bodo vrata univerze zopet široko odprla in takrat bo do mogli vsi nadaljevati s svojim Stil dijem. Dokler pa traja boj pa nuj si zlata sredina zapomni: nihče, pruv nihče ne bo mirno in udobno študiral in polagal izpite v varnem zavetju zn hrbti tistih, ki so trdo borijo na bojišču, po dobljeni zmagi pa prišel usposobljen iti z diplomo v roki po službo, medtem ko bi tisti, ki so možnost te službe izvojevall, tisti, ki so v tein boju žrtvovali svoj študij in svoj čas ter tvegali svoje življenje, ostali praznih rok. Prazno je vaše upanje, vi, Ljubljančani iz zlate sredine, do se vam bo mordn le posrečilo prejadrati do konca tako, kot vam je to uspelo doslej. Ob tnki nesreči, kot je zndcln nnš narod, ne bo nihče več stal s prekrlža-nlml rokami ob strani, nmpnk bo moriti krepko prijeti za delo tudi vsnk izmed vas, Todn na vas samih in samo na vas je, ali bosle spoznali svojo dolžnost jn stopili prostovoljno in iskreno v vrste borcev proti Komunističnim zločincem ali pa boete rajši celo svoje življenje nosili pečat prisilnega delavca in vzeli nase sramotno zavest, da jc moral nnrod v svoji smrtni stiski vas, svoje sinove, prisiliti, da ste mil šli na nomoč. V komur izmed vas je Sn količkaj poštenja, v komur izmed vas j., še količkaj prave slovenske zavesti, temu —lm Krivi preroki Sedaj b0 treba izreke o božji pravičnosti in božji ljubezni držati lepo v/|K)iedno. /.a krščansko vero drže oboji in oboji bo resnični, lo je tako kakor z božjo vselvornostjo in človeško odgovornostjo zase, z milostjo iu svobodo: Obe dejstvi sia ra/.odeti, kako pa jih je povezati In združiti, to je naloga človeškega razmišljanja, ki jc mi na zemlji nc moremo popolnoma rešiti. Saj num je tudi rnzodeii Bog razodel kot »skriti Bog«. Bilo jo več cerkvenih očakov in cerkvenih ueenikov, posebno na grškem iztoku, ki so precej smelo rinili naprej in razumeli izreke o božji ljubezni v smislu neke »upokut.istasis« to je vse odrešenje, ne da bi zato črtali pomen izrekov o večni pravičnosti, kakor so to storili »resni raziskovalci«. Človek, ki živi iz vere, in jo udejstvu-jo z dobro voljo v ljubezni, je pač izven strahu in nad strahom, to pa z ozi-rom na božjo milost, ne pa z ozirora na svojo moč. Usodo soljudi bo tako z zaupanjem polagal v ho/jo roke kakor svojo lastno, ne da bi se trudil do dna dognati, knj nam je božju modrost, ki nas vzguja, zukrila. VIII. S sfanatiziranimi ljudmi se pač nc kaže spuščati v verske prepire. Pavel prosi svojega učenca Timoteja, du bi vernike naravnost rotil pred Gospodom, naj se no pričkajo za besede, kar ni v nobeno korist, poslušalcem pa je v pogubo, (2 liro. 2, H). Ce smemo po vsem tem čitatclju pruktično kaj svetovati, bi rekli tole: t 1. Ne prepiraj se z razburjenimi pristaši tako sekte! Zakai ne? Ker je bicz koristi, kakor pravi Pavel, pa tudi zavoljo lastno časti in spoštovanju do sebe ne. Saj sc vendar tudi neradi pečamo z ljudmi, ki blatijo svojo lastno rodbino. Ljudje, ki mažejo to, kar je tebi in tvojemu bratstvu v Kristusu sveto, nuj gredo mirno mimo tebe. Moli zanje: »Oče, odpusti jim, suj ne vedo, kuj delajo!« 2. Njihove tiskovine zavračaj. In uko ti jih kje nastavijo, jih hiti«-po- / spravi in uničil 3. Ako ti pride tak apostol hinavsko vsiljivo v hišo, ga odslovi kakor moreš! 4. Ako tc pu kjer koli kdo ogovori, in so gu no moreš otresti, mu omeni tisto lre>euwaldovo knjižico in tisto uredništvo, ter ga vprašuj, kdaj uaine-ruvajo tožili. Dokler lega ne storijo jc vse njihovo delo plačana propagauda, ki lovi kuline. 5. Pismosledi sc sklicujcjo na Sveto Pismo. Odkod ga pa imujof Saj sami ga menda niso napisali!1 (Jotovo ne. Prevzeli so gu od Cerkve, ki ga jc imela vstt stoletja. Da, Cerkev, po njihovem — vlačuga vseli vekov. O zmešaue glave, o zaslepljeni ljudjel snun »AdvcntisU.c u.uiuo L Ako slišimo besedo adVentizem jo razumemo splošno kukor pričukovunjc neposrednega preloma svciovne zgodovine zavoljo prihoda Kristusovega k sodbi svetu. Pri tein ni važno, uli je med drugim prihodom njegovim in poslednjo sodbo tako iinenovuno tisočletje, to je tisočletno kraljestvo |jod Kristusovo vlado, uli pu čc na mali nastopi večno prizorišče namesto pozemeljske-gu. Značilna je sumo trditev o splošnem prelomu zu bližuji in določljiv čus. Osnove adventlzma niso krščanskega poreklo, utnpuk poznožidovskega. /.uduju stoletja pred Kristusom te je namreč kazalo že vse, kur je zo adveu-tiz.cin značilno. Stiska židovskega narodu |H)d babilonsko, sirsko in rimsko oblastjo pn je obeto novega mesljan-skega redu usmerila v svet fantazije: Mesija pride kot sodnik nud svetom in uniči poganske narodo s splošno sodbo, tla bi odrešil Izraelce. Množica tkriv^ nostnih ruzodetij je nastajala; silila so med ljudi kakor vulkanska pura iz nemirnih tal hrepenenju. Mnogokaj je ohranjeno v spisih iti prevedeno na rnznc jezike, lok reči seveda ni v okviru Svetega Pisma. Posebno mnogo jc rubinskih rekov in sibiliuskiU prerokb. Vse, kur vidimo pozneje v slikah bodočnosti, jo že tukaj. Prerokbe o velikem gorju, katastrofah v naravi in med narodi, pretresih nn nebu, prihod Sina človekovega nn oblakih, tisočletnem kraljestvu, Antikristu, sodnem dnevu, vstajenju mrtvih, poslednji sodbi nad narodi, ter novem nebu iu uovi zemlji. Preračunavanje teh dogodkov pu židovski pismouki s svojimi svarili niso nikdar mogli zntreti. Z razdelitvijo svetovne zgodovine na 6 ali 7, pa tudi 10 ali 12 dob, je prihajul adventizem v židovstvu do raznih podatkov o rekih. Nekateri »o si izračunali že leto 240, pa so se razočarali. Drugi so z Danittlovo pomočjo prišli do letu 68 po Kristusu, u to je bilo potem blizu popolnega porazu naroda, ko so sovražniki slavili nad njim svojo zmago. Oni, ki Sc niso obupali, so videli v tem zmoto pri računu in so tuko imeli časa še za nove poskuse, Nazadnje so njihovi najboljši učenjaki sami nastopili proti takim fnntastom in so odrekli mesijanski blagor vsakomur, ki bi se še pečal s tuki-mi računi, Naši današnji advcntistl gotovo niti ne slutijo, kje in kaki so njihovi predniki. P« tudi njihovi duhovni vodjo imajo malo pojmu o zgodovini, to se vidi povsod in v vsem. Oni menijo, da hodijo samo po sledovih Jezusa in no-vozakonskegu Razodetja. To bi bilo lepo, u resnica jc taka, (Dalje.) Orodje v zaklonišču naj bo vedno na istem preglednem in pripravnem mestu. Priporoča s* name« stitev v stojalih Obvestilo Prevoda trgovcem in potrošnikom Obvezna oddaja glav živilskih nakaznic Da si nadalje zagotovi vsnk prebivalec Ljubljano in Imetnik živilsko nakaznice ter kakršnih koli dodatkov, i«, danih po mestnem magistratu v Ljubljani, pripadajoča mu raeionirana Žlvlln, naj gotovo v Času od 25. do 30. novembra odda pri svojem Irgoveu «11 zadrugi glavo livllskih nakaznic za mosoe november. K glavam rednih nakaznic Je priložiti tudi glavo vseh ostalih dodatnih nakaznic, razen bolniških ln za krompir. Ker morajo bolniki v tem mesecu glave bolniSkih nakazil oddati pri nabavi jabolk, zato naj pri svojih trgovcih oddajo prepis glavo holniSkega nakazila na llalu papirja, ki naj vsebuje ime in naslov imelnlka holniSkega dodatka, inio trgovca, ter množino z boni nakazanega —ir Zgodovinski paberki 19. listopada. 1. 1808. se je rodil v Kranju Janez Bleiweiss. Osnovno šolo je obiskoval v Kranju, gimnazijo pa v Ljubljuni. Leta 1826. je odšel na Dunaj študirat medicino. Po promociji se je posvetil še /ivinozdravništvu, ga dokončal in služboval nato na Dunaju do leta 1844., ko je prevzel mesto profesorja na ljubljanskem učilišču, od leta 1850. pn do smrti je vodil tudi podkovsko-veteri-narsko šolo. Kot veterinar je prepotoval celo Kranjsko in prišel tnko v neposreden stik z narodom, za čigar materialni in duhovni napredek je žrtvoval v-lembra zaznamovan vrstni red za kredit 11,400.000 lir. Zaznamba Je bila veljavna eno leto ln je bila sedal zopet ob-novi jena za goretiii znesek. Sicer je bilo septembra podanih 40 predlogov za izbris hipotek v znesku 2.433.334 din, 11 predlogov za izbris 053.901 lir, 4 predlogi za izbris kronskih hipotek v znesku 186,047 kron in izbrisana sla bila tudi 2 zelo stara ,dolga, glaseča se v starih avstrijskih goldinarjih, skupno 15.000 fl. Nalvišia izbrisana hipoteka je znižala 300,000 din, 250.000 lir in 180.000 kron. Obsojeni navijalci in verižniki Frotidrnginjski oclsrk policijske uprave, ki ima svoje uradne prostore v \vol-fovflilici, jo sodaj objavil daljši seznam vseh onih poslovnih iu zasebnih oseb, ki so bile v zadnjem času, zlasti po 8. septembru t. 1., kaznovano zaradi kršenja raznih, še vedno veljavnih prolidragin j-škili uredb in ukrepov. Seznam navaja imenoma 80 oseb, ki so bile. policijsko-upravno kaznovane na skupno denarno kazen 41.350 lir. Med kaznovanimi je največ navijalcev cen. ki so prodajali razna živila po višjih renah, kakor so bile od pristojnega ©blaitva določene. Zaradi navijanja cen je bilo izrečenih «5 kazni za vsolo 31.950 lir. Med teini ho bllj nekateri kaznovani na prav občutne /noske, tako na 1000. 1.000 in celo 15000 lir. Med kaznovanimi so tudi nekateri ljubljan*VI gostilničarji. Trije ljubljanski peki so bili kaznovani, ker so prodajali kruh brez odrezkov na skupno denarno kazen 2300 lir. Ostali so bili kaznovani zaradi kršitvp drugih prolidragltiisklh odredb in določil. Italijansko zelje po 2.40 L kg Na živilskem trgu pri dveh mestnih lopah oh nekdanji Mahrovi hiši so v četrtek prodajali veletrgovei s sadjem In zelenjavo zeljnate glave po 2.40 ilri kg. Zeljo jo bilo uvoženo iz Italije. Naprodaj ga je bila večja množina. Zeljnato glave so veliko, toda pravijo, da lo zelje ni tnko dobro in prikladno za v"k i sanje kot domače, temveč je dobro za razne prikuhn In solnle. Ljudje so zelje hiteli kupovat, zlasti ko so zvedeli, da ga lahko dobe polhiliiie količine. Nekateri so tra zalo kupili po več vreč. Promet z ze. Ijem se jo sicer razvijal naglo in lepo. naanTCaangaMHaBBiMPttiRRMiiagiMaiBPT Starši! Nfžen spomin na naj'enša otrokova leta. z nadihom toplega spomina na mater In očeta je knjiga »riUg«! 161603)1 iS BOSI« Uredila Krista Hafner Znanla in nrtranin oprema arh. Vlado Gajšek Cena kart. L 55.—, ve«, v polplatno L60- Uudska knjigarna v UubSjan! Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5 aaaBO»BBBK»®apiaairB(iais®2KKa Henrik Ibsen »NormoniH Junaki«, drama v 5 dejanjih. Osnovna inisel dela Jo na sprotje med hotenjem In močjo, med voljo tu možnostjo. Vzmot, ki »proti konflikt, j« nesrečna ljuhesen Hjl>rdl»e do pomotvkegn kralja Slgurda. Dajanj« se godi v 10. »tul na Islandskem. Igrali bodo: V. Skrbinšck, Drenoveo, Oreororln, IMteno (debut), Marij« Vera, Ukmar-Boltarjova ln Uradna. IteJiser M. SkrbtnSek, scenograf Int. E. Vrsiu, n«. {rti za kostume J. Vilfanova. Operno gledališče Petek, IJ. novembra: Zaprto. Sobota. 59. novembra, ob Iti; »OrfcJ In Evrb dlka«. Red B. Nedelja, !l. novembra, oh lfi: »Travlata« Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 12. oovtmbra: Zaprto. ntmsklKonakov »SneguroCka«, pomlad na bajka v S »llkah. V operi je prlknznnn ozka povezanost mod človeštvom in naravo in inkonl, ki vlndojn obema. V inuzlknlnem pogledu odlikuje delo hoirustvo in nočnnst folklorne motivike. Neizčrpni viri »klnda teljeve intuicije prinašajo pestrost v lnfc kotnih, kakor tudi resnobnih ritmih In mn tivih. Peli bodoi Vidnlljeva, Polajnarjev« I.upšn, Mlejnlkovo, Golobova, Popov, B. In M. Sanoin. Dirigent N. Stritof, režiser H Primoilč, koreograf P. flolovin. »Gledališki koledarček« z* leto 1143-44 bo IzSel prihodnji teden. Posvečen ho .10 letne-mu jubileju našega gledallščn. H »vojo p" slro vsebino, člnnki In slikami o cledališču ho nudil vpogled v delo našega kulturm-gn /uvodu In njegovo zgodovino. Radio Ljubljana dnevni spored za 19. november: *.30 Jutranji konoert— o 1'oročilo v nemščini in slovenščini — 13H0 Glasbeni uvod — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert zn razvedrilo — 14 Poročiln v nemSčini — 14.15 Koncert Malega orkcslrn vodi dirigent Stennvič — 17 Poročilu v nemščini in slovenščini — 17.15 Koncert šramln »bjuhljiin«« — 17.45 I.aposlovna ura — 19 Klavirsko glasbo floothovn« in DvoFoka izvaja Mila Dernovšek — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19,45 Moln mejlgro — 80 Poročila v -nemščini — 80.10 Operetna ivoke Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Jrtjntao « 31 Za vsakega nekaj — 21.40 Prenos Is. Beograda — 22 Poročila » nemščini ~ 25.10 Glasba za lbko noč. Velik poraz komunistov pri Novem mestu Rupnlkov bataljon razbil preostanke na novo zbranih komunističnih tolp In jih pognal v beg - Velik plen težkega orožja In badoglievsklh oklepnih voz Ljubljana, 18. novembra. Kurirji iz. Novega mestu poročajo o velikem porazu ponovno zbranih komunističnih tolp, ki so osredotočile vs* svnj^ »osvobodilno' gibanje sedaj v lit-11 Krajini iu začele napadati. Od srede do nedelje so se vse te skupine približale Novemu mestu z. namenom, du »likvidirajo« bataljon stotnika Vult-ta Rupniku. Večje skupine so za.vzele važne strateške točke okoli Novega mesta in načrtno obko-lievale mesto, v katerem so se utrdili domobranci, pripravljeni na odpor iu obrumbo. Komunistični voditelji so se ž« veselili, kako bodo spet koruknle njihove tolpo skozi Novo mesto iu mv-sarile naše fante. Poslali so domobrancem v Novo mesto dva fantičku s posebnim pisemcem, v katerem so zahtevali predajo... Ker ni bilo ne fanta ne odgovora, so začeli napadutl- S tremi topi, pri katerih so bili Ceruttljevl »strokovnjaki«, so streljali nu Novo mesto, dokler niso domobranci začeli z izpadi. Ko-munlsti so že pri prvem izpadu domobrancev začeli bežati, no dn bi »n spustili v boj. Krili so le umik ler bežuli, za seboj pu puslili mrtve in strelivo ter orožje. Domobranci so nato pognali komunistične tolpe daleč v okolico Novega mesta, jih preganjali ter kmnlu očistili teren na področju pod Trško goro, ki so jo nato kmalu zasedli. Tako jo ozemlje v Krški dolini očiSčeno komunističnih tolp, njihove tolpe pa so doživele hud poraz, kakor že dolgo ne. Njihovo izgube »o zolo velike, dočim je padlo lo b domobran« cev. Prav tako so komunisti pretrpeli hude udarce blizu Črnomlja in Metlike, kjer *) na begu pustili vse te/jo orožje, ki sedaj leži vzdolž črnomeljske proge in ceste. Ljubljanskim računarjem te novice gotovo ne bodo všeč. saj trobentajo samo o novih komunističnih »junaSkilu podvigih na Dolenjskem. Dve žrtvi komunističnega ubijanja Ljubljana, 18, novembru. Na vpogled smo dobili dokument — smrtno obsodbo h pristnim podpisom no-kega inž. Trosta Maksa, ki pojasnuje smrt dveh idealnih lutilov iz Device Mu-rije v Polju. Smrtna obsodba je prav kratka: »Bri-gadno sodišče VIII, brigade, 18, divizijo jo pod predsedstvom i nI. Trosta Maksa, v prisotnosti tovariša Kronka in tovariša nijavra kot Članov sodišča in tožilca l'o-lovifa Ivana dne 8. oktobra 1043 Mu-keka Vincenra, roj. 12, III. 1017, pfsino-no5o, " hlvajočega' v Vevčah it. 71, pristojnega v Dev. M. v Polju in Ivančiča Stanka, roj. 24. 4. 1918 v Hunarskcin, -po paklicu trgovskega pomočnika, sta-tiujočega v Dev. M, v Polju, obit ' nekaznovana, kor Hla bila člana belo garde, sodelovala pri prolikomunistični akciji in proti OP v Sostrem, se 14. septembra udeležila bilko na Ooojniku ln 30. sep- tembra brez dovoljenja komandanta v Grahovem zapustila svojo edinlco in lil. delavski bataljon Tomšičeve brigade z namenom, du dezertlrata, obsodilo oba na smrt.<. Sodba nato navaja, da so oba ujeli ti. oktobru nn OumnlžSu, kjer *ta se obu fanta skrivalu v gozdu z očitnim namenom. du se rošita komunističnega pekla. Ubili so ju 8. oktobra. Tako sla padla pod krvniškimi rokami poleg nuStotih neznanih komunističnih žrtev ta dva poitona fanta, ki Ju pozna vsa poljska fara kol verna in narodno zavedna idealista. Prav nobenega boja ni bilo na Osojniku, zaradi katerega so ju poslali . v delavski bataljon. Ubili su jn, ker jo bil puč tak sklep KPS. Tako sla se pridružila številnim mučoncem in Junakom iz svoje fare in doprinesla v poštenem boju svojo naj-Vfljo ž' tov — življenji". KULTURNI OBZORNIK Nove mladinske knjige Mirko Kunčlč. Matjažek, Pečmi za mladino. Nova založba 1943. Plodovit mladinski pesnik Mirko Kun-čifi je pred kratkim izdal novo zbirko pesmi za mladino Zbirka je vsebinsko razdeljena na tri ddle. V prvem dolu so najprUtnejie, ljubke in veselo nagajive, p« v resnici očetovsko in obenem otroško doživet« pesmice, ki pričajo — kot Župančičeve — o resničnem doživetju pesnikovem v prijetnem družinskem oko-1 ju domačega kroga. Saj pef.nik skoraj v vsaki pesmici opeva svojo Marjanlco in svojega Matjažka, ki je po njem vso zbirko naslovil. Pesmice so tnko zelo približane resničnemu otroikemu doživetju s punčko in muckom, pa njihovemu domišljijskemu občutju, ki se vanj pesnik lako neprisiljeno zna vživeti, da se mu je pesem in zbirka lepo posrečila v vsebini in izrazu, Poleg samega družinskega okolja opeva pesnik tudi livl|en|e v zunanji naravi po letnih časih in cerkvenih praznikih, kakor jih otroci podolivlta|o od velike noči preko kresne noči tja v Miklavža in božično skrivnost, ki |e otrokom Se posebno blizu, Pr«ldc pa tudi iz stvarnega sveta v mitos, v pravljični svat Čateža, kresne noči in doživetij na planinah. Vmes je tudi nekaj posrečenih basni ln ugank. V drugem delu zbirke je zbral pesnik predvsem rodoljubne pesmice, ki v prvi vritl izražajo domotožje po mladesti in deveti deželi. Kakor so te pesmice izvirne v obdelavi, se vendar v motiviki in eolo v izrazu tu in tam malce pozna Župančičev vpliv (zlasti Dume in ode Z vlakom). Sicer pa je rodoljubni motiv Ktinčič obdelal na svojskl način, na pol za mladino, na pol pa tudi za zrelejSe, tako da je vzgojni namen te skupine pesmi povsem neprisiljen. Tretji del v zbirki bi Iahl.o imenovali sabavno otroški, saj v njem poje o Matiji Mataju, o prvem aprilu ln o podobnem. Dodal pa je temu delu Se pesmice s socialna vzgojno črtp. z mialito na slovenske izseljence in dotaknil še drugih vprašanj, ki naj vanje tudi otrok ie pogleda. Za konec pa jc napiral otrokom v spominsko knjigo misel z metafizičnim refrenom: »Od zibelke do j?-oba, ioj, sinko moi, je kratka poti« — Zbirko jc z radirankomi okueno opremil ak«-demski slikar Riko D e b e n j a k. Jože Tomažič, Dravska roža. Bajka. Jože Tomažič, ki je v zadnjem času začel | prikazovali slovensko folkloro s Pahorja Za današnji dan Koladat Petek, 19. lislopada: Elizabeta lirinJka, kraljica in vdov«; Ponci-jan, papež in mučenec. Lunina sprememba-, zadnji krajec 19. lislopada ob 2T4J. llersehel napoveduje lepo vreme. Sobota, 20. lislopada; Feliks Va-loa, spoznavalec in cerkveni učentk: Kdmund, kralj in mučenec; Agapij, mučenec. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprlo. Kino Union »Ljubezen v poletju«. — Predstave ob 13.50 iu 17.30. Kino Sloga »Bratec ti moj«. — Predstave ob 13. in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. I, mr. Bahovec, Kongresni trg 13 in mr. komotar, Vič, Tržaška cesta 4S. Praktični nasveti Zn petek: malo bolje za zunanja opravila. Zn soboto: nadaljnje izboljšanje pogojev za vse zunanje opravke. Dramsko gledališče Petek, 19. novembru Zaprto. (Generalka.) Sobot«, tO. novembra, ob 16: »Kuvantvo la IJubezeu«. Rod Sobota. Nedelja, 21, novembra, ob IGt »Normantkl junaki«. Premiera. Izven. Cene od 22 lir navidol. Ponedeljek, novembra: Zaprto. P. n. občinstvo opozarjamo, da ho začetek predstave sa »Normanske Juuake« vselej ob II. in doslej izdal že Pohorske pravljice, Pohorske bajke, Pastirčkova nebesa in Drvarka Marija, je sedaj zbirkam prav ljic in bajk dodal še poaebno pohorsko bajko o dravski roži kot besedilo k slikanici Jožeta Bera-n o k a. Zgodba pripoveduj« o treh dr« varjevih sinovih, izmed katerih tta dva starejša hudobna, najmlajši pa blag in plemenit, čeprav ga imenujejo norak. Po očetovi smrti starejia brata najmlajšega oslepita in se potem morata pokoriti ra kalnovski greh, na|mlajii pa čudežno zopet sprevidi. Oba starejša brata padeta v roke hudobne graščakinje na Himbuš-kem gradu in, ker ne reiita nalog, da bi prinesla svoji gospodarici dravsko rožo, marveč samo njeno korenino, pa ker ne ubijeta zmaja, oba isto uro umreta, Potem pa kot črna psa pomagata najmlajšemu ubiti dravskega zmaja, najmlajši brat pa pokoplje trupli starejših in ko dravska roža vzvete, pride maSčevanje tudi nad hudobno graičakinjo, da oka-meni v bel steber, Zgodba je pisana prijetno ln dovolj napeto, 1« tu in lam je preveč razvlečena, spet drugod pa pisatelj nakazanega motiva ne izvede do kraja, kot bi bilo želeti. Bajka kaže boj med dobrim in zlom in dobro zmaga ob vodstvu rajnega očeta, ki kot beli drvar vodi najmlajšega dobrega sina. Kot drug«, bo n»-?a mladina tudi tn bajko rada brala, »aj jo prva za mladino napjs«n». Beraneko- Dnevne novica Za god sv. Elizabete, velike tretJerodnice In inogoCuo nivetnlce Drutbe »v. KUzabete ho dnnes (v potek) v cerkvi Mnrijinega Oznanjenja po ro*nem vcncu oh 6 zvečer kratek govor (stolni kanonik fruno Koretič), nato po slovesne litnnljo. Nova mladinska knjiga s slikami ,Noniin in Zulksi', Bllkala in napisala Končt Absfltč, je pravkar Ušla v Mladinski znlolbt, Htarl trg 30. SturSrm onih dljskov-lnj. ki letos nimajo redurga pouka, prlporočumo, da raposlljo avoje hčerko ia sinovo s koristnim delomi Prijavite jih v tečnj strojepisja, stenografije, knjigovodstvu, Jezikov itd. Pouk v novem tečuju prične v ponedeljek, 22, novembra. Izbira predmetov po Zeljt. Učninn zmerna. Vpisovanje dnevno. Informnoljo dajei Trgovako učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Akademlčnrko-kl. uporabite koristno svoj prosti čiis tu študij praktičnih predmetov: atrojopisjn, stenografije, knjigovodstvu, korespondence. jezikov Itd. Nov specialni točaj prične v ponedeljek. 23. novembra. Izbiro predmatov po SelJI, Učnina nizka. Vpisovanje dnovno. Podrobno informacije dujs: Trgovsko učlllšče »Chrlstufav učni zavod«. Domobranska 15. Vse drlavre, ki letošnjo zimo želo dobiti delo pri spravljanju snega, poziva niestiio častno nadzorstvo, nuj al pri >>'«-moatltvenem uradu priskrbe potrebno prijavo, ki nnj so z njimi ob večjem snegu javijo v pisnrnl na Ambroževem trgu 7 do 7.30 zjutraj. Mezda jo isla kot jo imajo delavci mostno občine. Peaek za protiletalsko zaščito. Mestna občina Je »ia mnogo krajih vsegn področja mesta Ljubljano pripravila zaloge poskn ln jib označila z nuplsom »Požarni poeek«. Ta pesek jo namenjen zu hišno zničito proti po. šaru, naj gn gospodarji dnjo v vrečlculi «11 sabojili v zaklonišča, na stopnišča, podstrešja |n v stanovanjsko tn poslovno prostore kakor velevajo predpisi. To pesek Jo občinstvu lirrzplačno na razpolago tor go lahko vzame vsukdo, ki go res potrebuje zo tuke ve podobe so prav jasne in nazorne in lepo spremljajo tekst. Anton Čehov, Kaltanlca. Prevedel Al, Gradnik. Ilustrira! Ljubomir Ravnikar. Ljubljana 19-13.. Cohova basen opisuje doživljaje pslce Kaštanke, ki je last mizarja Luke Andrejeviča Psička Kaltank« se zgubi pijanemu mizarju in pride k clr-kuškemu članu v družbo gosaka in mačka. Opomore sc in se začne učiti različnih pasjih umetnosti, da bi tudi sama mogla nastopati v cirkusu Pri nastopu v cirkusu pa io spet spoznata mizar ln njegov sinček in ludi psica ju zapazi ter plan« k njima. Čehov je s Kašlanko napisal mladin« sko knjigo visoke umetniiike vrednosti, knjigo iz čiste poezije, brez kakih ten-dencloznih, na zunaj vidnih poučnih misli, saj zgodba sama že dovolj jasno poučuje otroke, naj ostanejo doma, naj se marljivo uča za svoj poklic, naj sc ne strašejo nevarnosti življenja in podobno, Prevod je prav lep in «e prijetno bore. Zgodbico spremljajo dvobarvne Ravni-karjeve podobe. Pavel Kunaver, Potovanje v vesolj-sivo. Ljudska knjigarna 1943. Pisatelj pelje mladega prijatelja v duhu na pot v vesoljstvo, saj je duh edina hitrost — polog svetlobne hitrosti — ki je t njo mogoče premagali neskončni razdalje v vesoljstvu. Med prijetnim in namene. Keveda .1« Po kaznivo slorobn, čo lil kdo a tem peskom posipal poli. dvorišča In gu porabil tu drugo domučo potrebe, prav luko gn pa nikdo ne sme porabiti zo protiletalsko zovarovunjo okon, temveč nama zu zaščito pred poiarom. Zu te namene pn nnj prebivalci Mm hitreje aeJeJo po lom pesku tor iru postavijo IJa, kjer Jo po predpisih potreben. Vodstvo gasilsko službe protiletalsko »uščitn ho prlčolo s preirlodl. kuko jn prebivalstvo Izpolnilo nkrepo protiletalsko zaščito pred pof.nrom ter ho sevedu prisiljeno postopali proti mnlomnrne/om. Odgovoren zn namestitev pesku je hišni lastnik zn vse prostore, kt niso oddani strankam, prav tako Pn tudi rn podstrešje, stnpniščo ln zaklonišče. Nnjeinnikl pu so odgovorni za svoje stanovanjsko in poslovne prostore. Hišni stnrojtlim morajo nndzorovntl, du je pesek ludi v oddnnih prostorih ros pripravljen ln nn svojem meMu. Kor Jo pesek zarndi scdanjoeu vreinonn deloma vlnžen, priporočamo, dn gn Je treba prej posušili, posebno čo gn boste duli v pnplrnale vročico. Ohenom po prlpomlnJnmo, du bo mestna občina nndomestlla posek .čc bi k.le pošel. Posebno pa opominjamo, do jo zlorabo kaznivo. Naknadno vpisovanje v trgovsko ačlll-šče »Chrlstofov učni zavod«, l.juhljana. Domobranska 15, sc vrši dnevno zn Enoletni trgovski tečaj » prnvlco javnost) |n zo Višji trgovski tečnj ter vso ostale oddetko. Na razpolago brezplačen prospekt. — Ravnateljstvo. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče }o znanje knjigovodstva, korospoudenco, »tc-nogruflje, jezikoi/, strojepisja Ud. Temeljit pouk so vrši v spceiulncra tečaju. Izbira predmetov po tel JI. Vpisovanje dnevno. Informacijo dajo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zumuI, Domobranska IS. Ne odlašajte z naročilom »Slovenčeve knjižnicc« Naročnike zn III. letnik bomo sprejemali le šo do-mesecu decembra t- 1. V »Slovcnčevi knjižnici« bo zastopnnu književnost 15 narodov. neprisiljenim kramljanjem vodi Kunaver mladega bralca z zemlje na luno in son-cer ter še na druge planete našega osončja do drugih ozvezdij, vmes pa prlkazu|e najrazličnejše pojeve v vesoijstvu, kakor utrinke, severno luč, prah okoli sonca, komete, žareče megle, črne megle itd. Tudi v skrivnosti vesoljstva se poglablja in na koncu dodaje še opis posameznih ozvezdij in planetov, kako stopajo vanje. Knjiga je potemtakem izrazito poučna, pa ne morda samo v tem, da bi naša mladina spoznala materialni »vot in veselje kot tako, marveč tudi naravne skrivnosti in skrivnosti človekovega življenja na zemlji. Pripovedovanje in opisovanje je zelo prijetno In docclq poljudno, da je tako lahko do|emI|ivo tudi nalmlaj-šim. Opisovanje temeljito pojasnju|ejo podobe |z vsemirja, sa) jih le pet in trideset, Zato jc poučna kn|lga Pavla Ku-naver|a tudi dovoli nazorna In s tem Se bolj približana mladini, kakor bi bila s samim besedilom Tako so naši pesniki, pisatelji in založb« kar prec«| poskrbele za našo mladino, da bo iipol Miklavž, ki prihajs, dovoli lepih in koristnih daril zanjo, Vso le knjige se že sam« zadosti priporočajo lako zaradi svoje umetniške kakor tudi vzgojne in poučne vrednosti. Priporočamo jih stnriem tudi ml. saj cena posameznih knjig nikakor ni pretirana, k«r se suče okrog trideset lir, F. J, Džingiskanovi Mongoli na pohodu 4. Poglavarjem rodov in kanov, ki so mongolski podložniki je prepovedano, da bi še v naprej nosili svoje častne naslove. 5. V vsakem primeru je prepovedano sklepati mir z vladarji, knezi ali narodi, če se ti niso podvrgli. 6. Razdelitev armade v skupine po deset, 6to, tisoč in desettisoč mož je treba brezpogojno obdržati. Ta razdelitev služi temu, da je armada v najkrajšem času sposobna za borbo in da je omogočeno povečanje po edinicah. ?. Pred začetkom vsakega bojnega pohoda mora vsak vojak prejeti svoje orožje iz rok za to določenega častnika. Vsak vojak mora svoje orožje vedno varovati in vzdrževati; pred bitkami morajo častniki napraviti primeren pregled orožja. 8. Vsakomur je s smrtno kaznijo prepovedano začeti z ropanjem in plenjenjem prej. preden je to dovolilo vrhovno poveljstvo. Ko pa je dovoljenje za plenitev izdano, morajo imeti vojaki iste možnosti za nabiranje plena kakor častniki. Nabrani plen jim je treba pustiti, izvzemši tistega dela, ki ga morajo vsi oddati nabiralcem cesarjevega deleža na plenu. 9. Da bi mongolska krdela vedno ostala vojaško izvežbana in izšolana, ie treba prirediti vsako zimo velik lovski pogon. Glede na ta pogon je V6akemu moškemu v cesarstvu prepovedano loviti in ubijati v mesecih od marca do oktobra jelenjad, kozoroge, srnjake, zajce, divje osle in nekatere ptiče. 10. Prepovedano je rezati vrat divjačini, ki nai služi za prehrano. Tako divjad je treba zvezati, nato pa naj se ji odpre prsni koš in lovec naj ji vzame iz droba srce. 11. Dovoljeno je jesti kri in drobovje živali, čeprav je bilo to doslej pre-poveduno. 12. točka našteva cel seznam pred-pravic, ki jih imajo poglavarji in častniki v cesarstvu. 13. Vsak moški, ki se ne udeleži vojnega pohoda in ostane doma. mora določen čas delati za državo, ne da bi dobil odškodnino. 1+. Kdor ukrade konja, bika ali kaj podobnega, kar je približno prav toliko vredno, se kaznuje s smrtjo. Njegovo telo pa se razseka v dva kosa. Ža manjše tatvine je določena tudi huda kazen z udarci s palicami. Glede na vrednost ukradenega predmeta se spreminja tudi število udarcev in ra- ste od sedem na sedemnajst, sedem in dvajset in tako naprej do sedem sto. Telesno kazen se lahko opro6ti, če krivec povrne devetkratno vrednost ukradenega predmeta. 15. Noben podložnik države ne sme vzeti Mongola za služabnika ali za sužnja. Izvzemši prav posebne primero je vsak odrasel moški dolžan služiti v vojski. 16. Da se prepreči pobeg tujih sužnjev, je vsakomur pod smrtno kaznijo prepovedano dajati pobeglim sužnjem streho, prehrano ali obleko. Kdor sreča pobeglega sužnja, pa ga ne prižene nazaj h gospodarju, naj se prav tako kaznuje kakor suženj. 17. Za poroko in zakon veljajo določila, po katerih mora vsak moški svojo ženo kupiti. Poroka med sorodniki, ki so v prvem in drugem kolenu, jo prepovedana. Moški pa se sme poročiti z dvema sestrama ter sme imeti več priležnic. Žena naj skrbi za posestvo in sme zato po svoji prevdar-nosti kupovati in prodajati. Mož naj se bavi le z lovom in vojno. Otroci suženj so izenačeni z otroki žena. Otroci prve žene pa naj veljajo več ko drugi, prav tako dedujejo otroci prve žene vse, 17. Prešuštvo naj se kaznuje s smrtjo in je treba krivce takoj in brez odlašanja usmrtitL 19. Če se hočeta dve družini povezati i poroko, pa imata le majhne otroke, tedaj je dovoljeno poročiti te otroke med seboj pod pogojem, da je eden seveda deklica, drugi pa deček, če bi slučajno otrok ali celo oba umrla, lahko kljub temu poročna pogodba ostane v veljavi. 20. Prepovedano je kopati se med nevihto ali prati svoja oblučila v tekoči vodi. 21. Vohune, krivoprisežnike, sodo-mite in čarovnike je treba obsoditi na smrt. 22 Častniki in poglavarji, ki zanemarjajo svoje dolžnosti ali 6e osebno na kanov poziv ne javijo — zlasti taki iz oddaljenih okrajev — se morajo kaznovati s smrtjo. Če je kaj olajševalnih okoliščin pri takem prekršku, se morajo krivci osebno zagovarjati pred kanom. To je le kratek izbor iz Džingiska-nove zakonodaje. Čuden je zakon o kopanju in pranju obleke med nevihto. Toda tudi s to odredbo se kaže le skoraj očakovska modrost zako lodav-ca. Vedel je namreč, da imajo iz nerazumljivih razlogov vsi Mongoli vprav pasji strah pred gromom. Marsikdaj se je zgodilo, da so Mongoli, če so bili v bližini vode, vsi nori v strahu pred bliskom in gromom planili v vodo in se raje utopili, kakor pa da bi pogledali iz vode in tako doživeli nevihto. Džingiskanovi zakoni so veljali nad sto let v vsej Aziji in v znatnem delu Evrope. Vsa zbirka Džingiskanovih zakonov se imenuje — jasa. Med vsemi najrazličnejšimi zakonodajami, ki jih je moralo človeštvo v tisočletjih sprejeti na svoja ramena, |c ta zakonodaja prav gotovo najlepše utelešenje diktature. Skoraj za vsakim izmed zakonov preži najskrajnejše: smrt. Narodom pod vlado Džingiskana so te zakone vedno prebrali, kakor se prebirajo dandanes dnevna povelja v armadah. Ob vseh vojaških cestah, po katerih so morale jezditi mongolske čete, so bili ti zakoni z velikimi črkami navadno vklesali v pečine in stene. Iz trdne mogočne pamirske stene pa jc grozila v naravnost monumentalnih črkah prva najbolj učinkovita in resna postava: »Kdor jase nc posluša izgubi glavo!« Z drugih gorskih sten so mrko pretile druge grožnje in zakoni, med njimi na primer tudi samodržke besede: »Kakor jc en sam edin neviden Bog v nebesih, tako je tudi en sam edin gospodar na zemlji in ta gospodar sem jaz in nihče drugi, jaz, Džingiskan!« Mongolskemu narodu ni treba drugega, kakor le ubogati. Neprestano in nenehoma naj posluša povelja svojega gospodarja in srečen bo, postal bo velik in ostal mogočen. — — — (Dalje.) Gospodarstvo Centrale za zamenjavo v Nemčiji Omejitve pri izdelavi raznih predmetov, ki jih je nujno povzročila vojna, so povzročile, da se je morala po-rabna doba pri posameznih predmetih močno podaljšati. Zaradi tega ni bila nova misel za ono blago, ki je ležalo kje neizkoriščeno, poiskuti kupca, odnosno z njim menjati ga za drugo blago. V začetku je bilo to delano v okvirju raznih pomožnih akcij, sedaj pa zavzema menjalna trgovina vedno večji obseg in se je zaradi tega prešlo na organizirano menjalno trgovino. Predvsem so organizirali v Konigs-bergu na Pruskem tako menjalno centralo za rabl jeno blago. Centrala se nahaja v prostorih neke prejšnje veleblagovnice. Tam razstavljajo in cenijo najrazličnejše blago. Čim kdo izrazi željo za primerno zamenjavo, se zamenjava izvrši na ta način, da se prodajalcu izplača razliku med cenama obeh predmetov oli nasprotno. Na obeli stra neb se plačuje upravna pristojbina 10 odstotkov cenilne vrednosti. Ker pa na ta način dobljeni stroški ne zadostujejo za kritje stroškov, saj znašajo stroški za izvedbo 1000 menjalnih po« slov mesečno mnogo več. Če v treh tednih ne pride do zamenjave, lahko prodajalec razstavljeni predmet vzame na-Siaj nli pu ga proda zamenjalni centrali. Vendar je število predmetov, ki ostanejo centrali, zelo veliko, in zaradi tega so bolj uspešne akcije, ki se omejujejo samo na nekatere predmete, od« nosno skupine predmetov. Zaradi tega se zamenjava omejuje n. pr. v Reicbenbergu na predmete domačega gospodinjstva in igrače, ki se zamenjajo ob takojšnji izvršitvi posla. Bielefeld se omejuje na pohištvo. Tu se vrši promet na račun nekega mizarja, ki je v ta namen pooblaščen, i a kupuje v imenu gospodarskega urada rabljene kose pohištva, jih popravlja, nato pa prodaja na dobavnice. V Dort-mundu skrbi za možnost izmenjave neka potovalna pisarna, ki ima v svojih izložbah razstavljene sezname predmetov, ki se nudijo v zamenjavo. V drugih krajih se je tega posla lotila trgovina. V neki veleblagovnici v Greizu se je razvila s temi predmeti kar lepa trgovina. Nekaj podobnega imajo v llannovru, kjer se specializirajo bolj na visokovredne predmete. Oddaja je tam načelno odvisna od ponudbe drugih predmetov, dočim je pri nekaterih predmetih možen nakup jiosameznih kosov nli pa dobi prodajalec predpra-vico nakupa za predmete, ki bi pozneje prišli na trg do ponudbe. Na Dunaju pa so to trgovino organizirali nekoliko drugače, in sicer na podlagi izkušenj v drugih me6tih. Na Dunaju sicer jemljejo za zamenjavo vse predmete (najmanjša ccnilna vrednost pa mora znašati tri marke), v kolikor so še porabni in čisti, izjemno pa ne jemljejo nakita, luksuznih predmetov, umetnin in izdelkov umetne obrti in končno tudi ne predmetov, ki jih je težko prevažati. Čevlje, obleke, tkanine in perilo 'se smejo zamenjati samo za blago iste vrete. Za vsak predmet, ki ga da kdo na razpolago v zamenjavo, se izroči poseben izročilni list, na katerem je označena vrednost, ki jo da cenilec. Ta listek omogoča izbiro drugih razstavljenih predmetov. Razlika med cenilnimi vrednostmi se izplača v gotovini, vendar sme biti ce-nilna vrednost izbranega predmeta le 20 odstotkov višja ali nižja kot je ce-nilna vrednost predmeta, kajerega da interesent na razpolago. Pravica do zamenjave ugasne v dveh mesecih po dobavi predmeta za zamenjavo. Če se zamenjava ni izvršila, dobe ponudniki nazaj cenilno vrednost po odbitku stroškov. Če lastnik torej predmetov nc vzame nazaj, se prodajo ti predmeti na javni dražbi. Centrala je priključena zastavljalnici Dorotheum. Pristojbine znašajo 10 odstotkov cenilne vrednosti. Te pristojbine omogočajo kritje stroškov in majhen dobiček. Ko se je pred nekaj tedni kupči|a začela, je kmalu število poslov naraslo nn dnevno 100, dočim jc v Konigsbergu bilo v 6 mesecih samo 5000 poslov, v začetku je bilo na Dunaju v skladišč« razstavljenih samo koli 200 predmetov, sedaj pa jih je že nad 300 in to stalno. TEL KINO UNION 11-21 Je 11 mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo? Odgovor vam daje filuj »Ljubezen v poletju« V glavnih vlogah: \Vinnie Markiu, Lotte Lang. O. \V. risehrr in drugi odlični dunajski igralci. PREDSTAVE ob delavnikih eb 15.50 In 17.50. TEL KINO SLOGA 17-50 V niru lepih filmov, ki jili predvajamo, bo užitek za vsukogar, kdor bo videl film z najpestrejšo vsebino »Bratec ti moj« Izza dobe pesnikov Raiinunda in Crillpar-zerja. Sodelujejo najboljši umetniki: llail® Iloll, Hermanu Thiuug. Marte llarell, Wiu-nie Markui, Jane Tildcn, Paul Horbiger. Režija: llans Thimig. Dunajska filharmonija PREDSTAVE eb delavnikih ob 11 in 17. ob nadeijah: 11.50, 15.50, 11.50 In ob 17.50. j Z Gorenjskega Gospodarsko-politifno zborovanje v Gozdu pri Martuljku. Pokrajinski gospodarski svetovalec Winkler je nedavno povabil ■ na poučni gospodarsko-poiitični sestanek v pokrajinsko šolo v Gozdu pri Martuljku posamezne gospodarske vodje , in gospodarske svetovalce. Na sestanku I je bilo več strokovnih predavanj, ki so ; udeležencem seslanka podala potrebna navodila za nadaljnje udejstvovanje na zaupanih jim položajih. Med drugim so bila na dnevnem redu sledeča strokovna | predavanja: Iians Hulcr: 0 rasni politiki. Pokrajinski gospodarski svetovalec W'inkler: Politika in gospodarstvo. Profesor dr. Leopold Mayer, ravnatelj Visoke šole za svetovno trgovino na Dunaju: Gospodarski problem prehoda z vojnega na mirnodoltsko gospodarstvo. Dr. Fritz Hartvvich: Vojne naloge koroškega gospodarstva. 11. Siedbiirger iz Berlina: Delo in udejstvovanje obrtnika v vo.inem času ter llans Vollmann iz strankinega urada v Monakoveni o svetovnem nazoru in gospodarski politiki. Spominska slavnost za padlo junake v Domžalah. Okrožno vodstvo NSDAP v Kamniku je pred dnevi priredilo v Domžalah spominsko slavnost za padle junake stranke m vojske v prvi in sedanji 6vetovni vojni. Slavnost je bila v dvorani domžalskega kina ter so se je udeležili zastopniki stranke, vojske in ostalih oblasti. Pevske točke je izvajala pevska skupina HJ v Domžalah pod vodstvom slrokovnega učitelja Oberrauterja. Spominski govor je pa imel okrožni vodja Pilz. Na tej slavnosti je bilo končno odlikovanih tudi več članov strankine organizacije, v 6tranko samo je pa bilo sprejetih 13 mož in žena. Prispevek selške orožniško skupine za zimsko pomoč. Člani orožniške postaje v Selcih in tamkaj se mudeči voja'ki na dopustu so zbrali med seboj za vojno zimsko pomoč znesek 255.03 RM. Krajevni skupinski vodja .1. Strauss se je vsem darovalcem zahvalil za darovane prispevke. Poškodba pri delu. V tovarni na Jesenicah so je težje poškodoval 31 le4ni delavec Teodor Reinmiiller. Pri delu mu je žareč drobec železa odletel v oko. Ponesrečenca so prepeljali v celovško bolnišnico. S Tj>od. Štajerskega Sova razstava r Mariboru. Mariborska podružnica Društva štajerskih umetnikov in prijateljev umetnosti je 15. novembra odprla v Mariboru razstavo najnovejših del dveh svojih članov, Fredija Košica iz Maribora in Emila Petka iz Brežic. Filmsko predavanje v Laškem. V Laškem ob Savinji je bilo pred dnevi filmsko predavanje, ki je bilo namenjeno predvsem mladini. Na sestanku so posamezni predavatelji pojasnjevali e filmskimi posnetki najvažnejše dogodke iz nemške zgodovine in film >Pot groze«, ki prikazuje judovsko-boljševiške mogotce in njihovo strahovlado nad podjarm-ljenimi narodi. Smrt vojaka iz prve svetovne vojne. V Šoštanju so nedavno pokopali Janeza llrameca, vnt.ika iz prve svetovne vojne, kalereca so sedaj zahrbtno umorili komunistični tolovaji. Na pokopališče so ga spremili zastopniki vseh krajevnih uradov, šoštanjska godba in številno ljudstvo. Zmeraj več sviloprejstva Nizozemska, ki ima velike tovarne za umetno svilo, stremi zmeraj bolj po tem, da bi proizvajala tudi naravno svilo. Rejci sviloprejk so ustanovili zvezo sviloprejccv, ki ima zmeraj veOLI\ I.R< in pisalno mizo iz smrekovega lesa, dobro ohranjeno, prodani. — Naslov v upruvi »Slovenca« pod št. 76f>0. SPALNICA in jedilnica - poceni naprodaj v gostilni -Celovška r. 72, vsak dan od 3 do 5 pop.. MESEČNO SOBICO oddam takoj gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7706. KUPIM ročne sanke za nosilnost do 400 kg, dobro ohranjene, B. Mototi. Ljubljana. Krekov trg št. II, trgovina. IZGUBILA SEM črno takasto denarnico z večjim zneskom denarja lli živilskimi nakaznicami. Najditelja prosim, da vrne vsebino, denar na obdrži, če je potreben. Odda naj se v upravi »SI.« ati pa na naslov, ki jc v denarnici. POSODO ZA KISANJE repe dobilo pri Gospodarski zvezi, Blci-vveisova 29. SENO Interesente zu vapon-ske količine sena prosimo, da sporoče svoio ( potrebo Gospodarski i zvezi, Blciweisova 29. IIISO na Trialkl cesti prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 786.'. ILIRSKI OVČAR mlad. sivočrn, sliši na ime »Hruste, se je zatekel. Odda naj se proti nagradi pri Butara. Ciril Metodovo it. Si. DRUŽABNIKA Iščem drnžabnico od 20 do 30 let. ki bi se preselila s sjoveusl.o družino v Trst. - Za tolovunje potrebni do-umenti sc preskrbe. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenea* pod značko »Družabuiea« št. 7874. CVETJE Eo najnižji ceni se do-i pri Huloli, Kolodvorska 18. STARE URE zapestne in žepne — samo v dobrem stanju, ktipim. Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva c. 12. Bogu vdano je v 60. letu starosti dotrpel, previden s tolažili sv. zakramentov, naš predragi mož, oče, stari oče in last, gospod ElsShi Josip sprevodnik državnih želczuic Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto dne 20. novembra 1943 ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križ.u. Ljubljana, Kozje, Kočevje, Zagreb, Gradec, Tcmplin, 18. nov. 19-13. Antonija roj. Bah, žena; Ferdinand, Stanislav, Jože, sinovi; Marija por. Ilavclka, Sonja, hčeri; Danilo Havelka, zet; Ivanka roj. Cvetko, snaha, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo F. CIIIE5A lX. Človek zhspi tudi če se njegov duh 'iovi z neveselimi mislimi. Nemalokrat take misli že prej uspavajo A kako hudo je pozneje, ko se človek čez nekaj ur zopet prebudi. Prav tako je bilo to noč z Amarilis. Ko se je zbudila, je najprej pomislila: »Kaj, če ga je ukradel .?« Nikakor se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi bil ta nesrečni fant zmožen pošteno zaslužiti si še tako skromno vsoto denarja. Srce ji je začelo močneje utripati, tako da ni mogla več mirno ležati. Sedla je v postelji in prižgala luč. »Ne!« si je dejala, »ni ga ukradel. Kaj takega je nemogoče.« Zopet ie legla in ugasnila luč Zadovoljna je bila, da se je iznebila tega grdega dvoma. Da ga je odstranila? Samo z zanikanjem? So preprosta zanikanja in trditve, ki pomagajo našemu prepričanju boli, kot kakršna koli dokazovanja. A treba je odrezati na kratko in ne dopustiti, da pride ta trditev zopet v pretres. Treba je mi- sliti na druge stvari. Kdor ni preveč ne-potrpežljiv, najde ponoči take misli, ki dvigajo dušo, kakor voda dvigne list in ga odnese. Amarilis je poskušala, kakor že večkrat, obnoviti v duhu kak prijeten sprehod: tu je steza, po kateri je šla pred nekaj dnevi že na vse zgodaj, medtem ko so domači še spali. Videla je zopet lepo živo mejo preraščeno s slakom, ki je že kazal 6Voje bele lijaste cvetove. V duhu je zopet opazovala srečno hišico, ki se je zdelo, da spi med zelenjem, A kmalu ni mogla več hoditi nemoteno med cvetočimi vrtovi in travniki. Ob vsakem koraku so silile na njeno stezico nezaželjene stvari Ob pogledu na rdeče krvomočnice, ki so se košatile na nizkem zidu, se je spomnila na Arjano. na divjo Ariano, kj je sovražila krvomočnice. češ da so priljubljene v malomeščanskih dru-žinicah .., Vonj po meti: spomnila se je na mačeho, na njene pogoste nezavesti, na kapljice, ki jih ji je morala dajati na sladkorju, da si je zopet opomogla... Videla je pred seboj napis: »Vila naprodaj«; takoj se je spomnila na domačo vilo ... Naj je pomislila na kar koli, vse je bilo v zvezi z vsakdanjimi dogodki in z družinskimi razmerami. Ker se revica ni mogla več upirati, se je prepustila tem mislim. Ah, saj ni bilo ničesar, kar bi ne bila že stokrat premislila. A vse je postajalo večje in bolj temno v polsnu. Majhne podrobnosti iz vskdanjega življenja so vstajale pred njo, da bi ji dale okusiti svoje strupeno želo. Včeraj pri mizi . .. Prepovedovala je neko brezpomembno stvar, ki pa jo je samo opazila. Pripovedovala je s tolikim ognjem in s toliko vnemo, kakor pripovedujemo o svojih lastnih stvareh. Nenadoma pa je oče dejal: »Ta pečenka je preveč pečena.« Amarilis je začela znova govoriti; a mati ji je presekala besedo, ker je hotela nekaj povedati svojemu psičku: »Moji domači niso preveč ljubeznivi,« si je mislila. A zdaj zadobiva ta malenkost popolnoma drug, naravnost odvraten pomen. Kakor če bi ji kdo rekel: »Amarilis, za tvoje domače si manj kot ničla. Manj kot Pepelka.« Res jo je brat nekoč tako imenoval: lepa Pepelka Pardijeve družine. . Seveda, Pepelka prav posebne vrste! Pepelka, ki je po stricu podedovala kakih stotisoč lir, s ka- terimi bo lahko prosto razpolagala, ko se poroči. Paziti je torej treba, da se nihče ne prikaže v hišo z namenom, da bi jo odvedel. Treba je seveda biti z njo obziren, da ji ne pride na misel, da bi jih zapustila. Niso ji smeli kratiti veselja, če je hotela brskati po pepelu v peči ali po pesku v vrtu, če je godrnjala nad slu-žinčadjo in neprestano tekala po stopnicah. če je hotela biti gospodinja vseh metel in umazanih krp v hiši; nihče naj bi ji ne ugovarjal, glede njenega mnenja o redu, o tem, kaj je potrebno in nepotrebno v gospodinjstvu .. Treba ji je dovoliti, da odide od časa do časa v mesto in sama olača kak računček Pustiti ji je treba, da si domišlja, da ie nekaka gospodinja v hiši Pardijevih; seveda sc je treba ozirati na gospo Nežiko, ki je bila edina pomembna osebnost v hiši. V duhu je zagledala okrogle oči znamenite sobarice Ncžike, oči, ki so bile podobne kokošjim in ki so se spretno obračale na vse slrani, celo nazaj. Tudi hodila je kakor kokoš, z majhnimi in hitrimi koraki. Ariana jo je znala čudovito | oponašati. Šla je za njo po sobi kot dru-i ga Nežika, še bolj podobna kokoši Ne-] mogoče, da bi se človek ne smejal. Ne-! žika je okrenila takoj eno svojih okroglih oči nazaj in pogledala Amarilis tako strupeno, kakor da bi se bila smejala samo ona. Seveda se je Amarilis takoj nehala smejati. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Ariana, ki se je šele tedaj zavedla nenadne tišine ., Seveda Kaj se je zgodilo?... Vedno isto vprašanje. »Presenetiti jo hočem,« sije mislila Amarilis in ji cel mesec pletla po noči v svoji sobi in naredila krasno modro jopico, ki jo je nameravala podhriti Ariani za rojstni dan. »Ti je všeč?« — »Seveda, draga, pa še kakol . .« Nekai minut pozneje že ni mislila več nanjo. Vrnila se je v hišo in pustila jopico na vrtu. Ponoči je deževalo. Drugo jutro je Amarilis našla svoje ubogo darilo na klopi vse premočeno in pokvarjeno. Ariana pa jo je vprašala: »Kaj se je zgodilo, Amarilis? Tako čudna si.,, Zdi se, da si jokala « Zopet je sedla v postelii, ker se ie hotela iznebiti teh neprijetnih misli Prižgala je luč in si dejala: »Amarilis, kako si nespametna!« Smilila se ii ie ta uboga punčka, ki se čuti tako nesrečno zaradi nekaj neumnosti, ki so se ji nenadoma vrinile v spomin. Skočila ie iz postelje, poiskala v predalu belo škatljo z zlatim napisom in dala ubogi punčki nekaj sladkorčkov, | da bi odgnala grde misli in v miru zopet zaspala.