- r t t ' f \ ) Ji ; » 4 ♦ v List 39. is* i- ► ♦ ^ - t » ( ■ i , 1 - ^ « / # I a • i ^ ^ f.pjj. - * m V'/-» ■ ' . V, . I > « » # _ t v LIX. I i«', r • I I m a I % % 4* * ur. t m O Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za m celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in ža četrt leta 1 krono 50 vin. ft ^ pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Tf Novic f • 'v Ljubljani 27. septembra 1901 t S I L i . 'r Politični bddelel< lO. t Po deželnozborskih volitvah. Volilni boj* na Kranjskem je končan A pravično, mora priznati, da^ ni prinesel m niti katoliško -naprednisfranki. Katoliško*narodna stranka je k • i šla v boj z .nado. da izvojuje absolutno večino v deželnem zboru, da pridobi upravi sama odločevala toliko mandatov, dčT bo/v^dež. _____ _ ^.......^^^^ Kar je mogoče storiti, storila je'l^tranKa^v polni meri ■ % da doseže svoj namen, da zadobi absolutno večino :m 1 vila ^ 9 le tako kolosalno agitacijo, da take deželi bilo. agitacijo, s katero svoje rekoč.Zv^zemljo kanske kaj je bil narodna stranka ^ 1 j»^ v primeri; z^ agitacijo je je pridobila dva mandata," a nobenega iz svoje moči, ampak le v je dne m slučaju z aktivno, v drugem slučaju s pa sivno podporo sicer njej nasprotnih ele en to v. To pač jako minimalen uspeh, zlasti ker njim položaj v deželi ni čisto nič premenil. Eatoliško-narodna stranka je dobiti vse kmetske mandate. je to posrečilo letos pa ne. okraju stranka propadla, dasi se pred vsem poskušala A Pred šeistimi leti se idrijsko- vipavskem naravnost nad- namreč po volilnih možeh. Vsaka občina je imela gotovo t število volilnih mož, ne glede če prišlo volitvi vo lilnih mož 200 ali samo 10 volilcev. Kočevski okraj z njih pomočjo je bil Višnik&r izvoljen. Letos se je pa volilo tedaj postavil vse volilne^ može na volišče in direktno, ne več po volilnih možeh. Treba je torej bilo, da se Kočevci polnoštevilno udeleže volitve, ako naj zmaga Višnikar. To pa se ni zgodilo se jih je samo 5 S ®/o udeležilo volitve 1 Izmej drugi Kočevcev so ostali doma in tem nemškim Kočevcem, ki se volitve so udeležil se ima ka tolišk dna stranka hvalit da dobila ta mandat/ Kakor ima katoliško-narodna stranka uspeh čevsko ribniškem okraju zahvaliti samo pasivni nemških Kočevcev, tako ima uspeh v p^ori zahvaliti aktivni podpori njej najbolj so vražne socijalne demokracije. Sama, s svojimi močmi bi katoliško-narodna stranka ne bila nikdar mogla • zavzeti Idrije. Dobila mandat, le ker se je združila s stranko, ki je veri, cerkvi in krščanstvu sploh v resnici sovražna, ki pobija vero, cerkev in krščanstvo tako, kakor nobena druga stranka.. moralni strani te zveze ni treba govoriti 1 mislimo pa 9 da katoliško-narodna stranka. izgubila tudi najnaanjšo pravico, še kdaj ziniti kako besedo zoper zvezo narodno-napredne stranke z Nemci stranke soci mora •« človeško trudila, da zmagala s svojim kandidatom, priznati, da uspeh J ki ga katoliška stranka dosegla in izvoljen je bil kandidat iiapicdnc otranko. To jo prav privolitvah, ni v nnhftnftm razmerju 8 koloSalnO affitacijo občuten kakor » echec tt v za katoliško-narodno stranko, ki ga ni- ki jo je razvila ne odtehta izid volitve v kočevsko-ribniških segla, zlasti občinah. Katoliško-narodna stranka je sicer ta mandat ^boru. svoje moči dosegla absolutne večine ' w "V. odvzela napredni stranki 9 a dobil pasi leti podporo nemških Kočevcev sam( Pred s 4 ^ Narodno-napredna stranka je v tem boju prišla ob dva mandata, kateri pa s bili le zato v njenih bil v tem okraju izvoljen pokojni kanonik Klun, rokah, ker so jo v dotičnih okrajih podp 4 4 t po njegovi smrti pa je zmagal z neznatno večino narodno rale njej sicer nasprotujoči elementi, nemški napredni Višnikar. Volitev se je tedaj vršila indirektno, Kočevci in idrijski socijalni demokrat je Ta r. -3 • • 1 < s/ '. I 'J \ t , ^ •. Stran 382. Letnik LIX dva mandata nista nikdar spadala k trdni posesti stranke, uvede češki ampak sta prišla le slučajno v njene roke, kakor sta jej bila zopet le slučajno odvzeta. V ostalem je stranka dosegla lepe manjšiniB v notranjskih in v krško-novomeških kmetskih občinah, kar notranji uradni nemških nacijonaicev, je vrh stranka v jezik, tega Prade izjavil, jeden da bo prihodnjem zasedanju državnem abora voditeljev njegova narodno- politične zadeve se toliko pomenpibnejše niti sredstev w't 1 razpolaganje, kakor doslej odločnejše postavila v prvo vrsto, kakor boj tako da se utegne v državnem zboru obnoviti najhujši za narodnostne zadeve Ni čuda ako misli ministrski ap^ata na predsednik Körber v tacih razmerah na odstop Izid lit .nasprgtmca glede Ruski car na Francoskem Obisk ke carske ■»u dboru in v deželnem Tu ostane vse pri starem, lilno gibanje še poostrilo mej položaja v deželnem zboru brezpomemben. Novo je samo to, da je vo- strankama obstoječ dvojice na Francoskem se zvršil na najslovesnejdi način V vseh oficijelnih zadevah in pri vseh priredbah se je sjledalo na to, da se povdari te most zveze mej Rusijo in Francijo in je sicer mej merodajnimi mirovni značaj te alij Kaj se nasprotje in poglobilo mej njenimi pristaši vraštvo so uhovšč si je nakopala veFiko^ n^ osebami dogovorilo, to seveda ni Francozov za rusko-francosko alij{ prišlo v javnost. Vnema je razumlji kajti kot je pojasnil bivši minister zunanjih del, Gabrijel Hanotaux sprotnikov in bo imela v prihodnjosti še veliko stališče, kakor doslej. te /ii f t zv^za Franciji že prinesla znamenitih koristi. jSrbija stoji menda zopet pred veliko krizo. Kralj hoče nator€Č svojega svaka brata kralj 4, I' v. \ Politiööi jpiregled Lunj( upira Drage nadporočnika proglasiti prestolonaslednikom, čemur se ministrstvo tega utegne nastati velika kriza. Vojna v južni Alriki Na Angleškem vlada velik Notranji položaj Ministrski predsednik Körber da je južna Afrika za Angleže izgubljena. Anglež misli na odstop. Te dni je imel Körber z nekim sotrudnikom dunajske n Oest Volksztg " zanimiv razgovor v katerem )e strah, bili v zadnjih dneh v raznih bitkah grozovito pri Vlakfontainu. Angleški listi sami priznavajo tepeni . da so zlasti vsa rekel, da je vladanja vsled preobilnih težav že sit Glede Kaplandija v revoluciji, da Buri na vseh koncih prodirajo bližnje dolžnost prihodnjosti se je izjavil tako-le Skušal bom svojo polniti, saj sem uradnik in vem, da se mora službo mej tem ko se mora angleška armada omejevati, da čuva že leznice. vestno izpolnjevati to kar je moja Volje mi ne bo zmanjkalo, toda več kakor dolžnost, mi ni treba storiti. Jaz se dobro zavedam, da bodo v državnem zboru zopet težave, katere bo treba premagati. Hodil bom v parlamentu slej kakor prej po tisti poti, na katero sem krenil. Storil bom vse, kar je mogoče, da se nasprotja ublaže in da stranke približujem drugo drugi Upam da bo moje prizadevanje imelo vspeh. Ako se pa moje prizadevanje ne posreči, ako se te težave pomnoze potem se hočem umakniti komu drugemu, kateremu bodo go spodj bolj asproti prišli Moj nameni bi morali vender že Poslopje obrtnih šol v Ljubljani. Na razpolaganje nam je bil dan naslednji zapisnik seje porote za presojo konkurenčnih načrtov za zgradbo znani biti in vedeti bi se moralo, da skušam uveljaviti regime C kr obrtnih šol v Ljubljani izvršene ) dne septembra porazumlj Državni zbor ima rešiti velike naloge: budget 1901 nagodbo' z Ogrsko in trgovinske pogodbe. To so tiste zadeve katerih rešitev sem prevzel pri nastopu vlade. Ako se mi po Navzoči so bili: predsednik porote gospod c. kr sreči to dognati bo moja misija itak končana in jaz se rad ravnatelj Andrej Senekovič ter člani Duffe Klinar umaknem. Dotlej pa bom izpolnjeval svojo dolžnost". — Tako govoril ministrski predsednik takorekoč v predvečer otvoritve državnega zbora. Kešiti hoče proračun, nagodbo in trgovinske pogodbe, ako ne bodo težave prevelike. Ker pa se je bati, da bodo težave res prevelike, nas je Körber pripravil za časa na svoj odstop. Šubic } Zupančič Predsednik otvori sejo, ter pozdravi navzoče Člane porote temu. ter se ob jednem zahvali, da so gg. člani kljubu da je sedaj čas počitnic, vender proučevanju konkurenčnih načrtov toliko časa žrtvovali ) da se je Kompromis med češkimi strankami Kar se zamogla na današnji dan seja sklicati, da se na podlagi tako dolgo pletlo, kar se in ponesrečeno tolikrat oznanilo kot pokopano študij posameznih članov to porote vrši skupno po se je naposled venderle doseglo, namreč kompromis mej vsemi češkimi strankami. Mladočehi so se pač po vsi pravici bali, da jim prinese boj na tri fronte pri de svetovanje Mestni stavbeni svetnik izroča poroti dopis ne želnozborskih volitvah občuten poraz, zato so silili na kom- imenovanega baje udeleženca, namenjeni gospodu županu promis, saj bi poraz pri deželnozborskih volitvah silno oško- deželnega stolnega mesta Ljubljane, v katerem se doval njih stališče v državnem zboru Kompromis se je sklenil fe vsemi češkimi strankami in posledica tega bo da se bodo pritoži, da porota do sedaj posvetovanja o načrtih ta ni vsi češki poslanci ne samo v češkem deželnem zboru ampak tudi v državnem zboru združili v jeden sam klub, vsled česar bodo zamogli vse drugače nastopati kakor doslej. izvršila, kar bi se da po njegovem mnenju z ozirom na to 1 dospelo troje projektov 1 lahko v jedni uri izvršilo Nemške stranke kami raste čedalj Bojevitost mej nemškimi stran Dopis 29 bolj in sicer vsled njimi. Komaj so Schöneren konkurence mej mag. eksh datovan dd. Dunaj 30.347 z dne 30. avgusta avgusta 1901 okraj proglasili, da tudi za češke ne pri češkega notranjega uradnega jezika, že so Predsednik konstatuje, da so se člani prosto 1 ne se na to stališče postavili tudi oni isti nemški nacijonalci, 80 v svo em binkoštnem programu slovesno proglasili da glede na to, da so članov DO sami iz proste volje hočejo dovoliti da se v čeških pkrajih vender svojem toliko sedaj poklicu počitnice, ter da je večina IZ Ljubljane odsotna bila 9 S proučevanjem projektov bavila } da Letnik LIX. Stran 383 bode morda že v današnji seji odločiti, kateremu izmed košeno, ne kaže spravljati na kupe, temuč nasprotno že konkurenčnih projektov prvenstvo pristoji. narejena kupišča velja raztresti tem pride zrak do Na vsak način pa mora omeniti, da nazor anonim- posameznih travic, da veliko manj gnjijejo nego v kupu nega pisatelja da zamogla porota v jedni uri svoje Če tudi takšna krma zelo izplahnjena od mokrote mnenje oddati, ker je njej program konkurza znan, ne ali vsaj gnjilobe ima veliko manj nego ona. Ko se pre koliko če ne dosti prenaglen kajti ravno tako postopanje suši jedna ali druga ima ta veliko manj škodljivega se utegnilo lahko kot površno označiti prahu od plesnja v sebi nego če bi se gnjetla dolgo Na to se prestopi k otvorjenju obravnave časa v kupih. Razume se, da tako tudi lažje dalje časa Vsi navzoči člani porote izjavili so na podlagi vstraja 1 da se še več dni brani pogina podrobnega proučevanja, da so se vsi. trije projekti dr Kadar nastopi boljše vreme, treba gnjilobe takšno krmo žali v mejah razpisa, ter da ni povoda » da se kateri dobro presušiti, da je že načeta gnjiloba v shrambi zopet izmed istih radi pregreška, kateri določujejo konkurenčna ne napade in do cela uniči. Treba jo tudi bolj na pravila avstrijskega društva inženerjev posvetovanja izključil. in arhitektov, iz majhne plasti razmetati v shrambi, vmes naj pa pride kaj suhega, na pr. slama itd. Ako se je bati, da bi so Porota konstatuje, da programa, da je prostore VSI projekti ustregli do- živini takšna klaja ne dišala, velja jo med spravljanjem ločbi mogofnosti prirediti za skupni poduk po nekoliko osoliti. v skupnem poslopju, delavnice pa « A- Sedaj pa pozor f Takšno nasprotno v posameznih objektih, ki naj bodo vender rabiti drugače, nego da jo primešamo k drugi, ki pokaženo krmo ne velja bila tako razvrščeni, da bode v poznejšem času mogoče zavod lepo in kmalu posušena Pa jo treba še pred rezanjem razširiti. kakor tudi potem räz, čvrsto in skrbno pretresti, da se Glede nadrobnosti posameznih projektov se je spo- g tem vsaj nekaj prahu od plesnja odstrani, kateri je znalo: živini jako škodljiv. Projekt Labor. Ad A. glavnem poslopju so umeščeni vsi pro klajo. Tega se prepričaš, ako dalje časa krmiš s takšno Živina bode jela kašljati, kar je znamenje, da bo- stori, kakor je program določil ) mej J katere so bile predpisane. Risalne sobe proti severu. tudi obseg istih drži se leha na drobu. Od tod pa se bolezen rada še dalje raz da postane lahko nevarna. Torej naj se takšna po- širi, Prostori za umetno ve- kažena krma rabi le kot primes k drugi boljši zenje in čipkarstvo dobro umeščeni v dotiki s prostori » Toda ne samo otava trpi po dolgem določenimi skupnemu poduku z ločenim dohodom. Prostori upravništva v tem glavnem poslopju situ- vani in zadostni. Ravnateljevo stanovanje in stanovanje , drugo temveč tudi žita v kopah začno gnjiti in deževju kaliti (ci > mati). Takšnih kop je sedaj videti vse povsod. Škoda hišnika s posebnim uhodom, prvo v L nadstropju, v pritličji primerno urejeni. Neugodno razvrščenje pro štorov z dvemi dvorišči 8.00/12.00 m, preveč stonišč. * (Konec prih ) je vsestranska. Prvič se takšno snopje tudi ob lepem vremenu ne da lahko presušiti, da je takšna slama jako smradljiva. Drugič se iz takšnega snopja težko izmlati • _ zrnje, ker je v klasju z cimo priraščeno in deloma še izprijeno. Tretji pa tudi ne mali pogrešek pa še je, da da se iz tacega zrnja napravi slaba moka, iz katere se težko da speči dobrega in zdravega kruha vlažnostjo ker namreč zrnje več ali manj ka lilo ) se to, navzelo preveliko mokrote, katero po Nekaj zneje težko izpusti in izhlapi. Ta vlažnost pride pozneje slabi krmi in pokvarjenem zrnju, v moko, da nima ta one moči Letošnja jesen prizadeva kmetu res križ za križem Ne slaba samo da letina posebno glede sadja popolno glede zrnja pa tudi srednja, ali še pridelki se vsled dolgotrajnega deževja ne dajo spraviti. To vreme , sprejemati v sebe razkrojila od medine, na kar ostane testo mastno, istotako tudi kruh skoraj surov. Da se tej veliki nedostatnosti odpomore ) rabilo se že veliko sredstev. Pred vsem treba skrbeti prijelo vesel kmeta za roke prav ob največjem delu, ko zrnje in taka moka zadostno presuši. V ta namen 1 da se če ni pokosil večino otave in menil najbolj spravljati drugega pripomočka, naj se po prejšnjem pecivu dene snopovje pod streho. Kar je menil dovršiti v par tednih, zrnja v glinastih posodah v gorko peč, da se ono čvrsto to vse čaka sedaj na dežju Kope vse očrnele in od presuši. To se potem vzame ali samo, ali pa se dru kalu (cim) ozelenele; pokošena otava pa skoraj segnjita, gemu zrnju primeša. Tako presušeno zrnje da peči dober tako da so po nekod že zavrgli v kak jarek Res in zdrav kruh. preobilna škoda Da pri Druga pomoč pa je, da se testo od takšne moke takšnem trudapolnem delu in žalostnih po dvakrat meša ali testa. Kadar se je v prvič jelo dobra razmerah treba boremu kmetiču kaj pametnega svetovati, vzdigovati, vzame se nekaj prihranjene moke da si ohrani in rabi še kolikor mogcče teh borih pri je tudi turšična ter še enkrat prav krepko pre- delkov, naj veljajo te vrstice: Otavo v takem času po gnete. tem se testo precej razrahlja, da se potem še Stran 384. Letnik LIX lažje razvzdigne in razširi. Seveda treba navrh še r D katerem jeziku se bo igralo a dobro zakurjene peči, da se izpeče kruh inočno in čvrsto. Teh par nasvetov priporoča našemu kmetu njega Dijak prijatelj. To je vprašal radi svojega nemškega prepričanja ie nagubančil čelo in pogledal v tla: „Brez vprašanja se ume, da slovensko"! Bezkim naglasom mu odgovoril. A Laziški Kmetijske raznoterosti. Nemec bil bore malo občutljiv za kako zabavljico Nakup plemenskih bikov. Dodatno k notici o nakupu bikov po deželnem odboru, prijavljamo dotične dneve in sicer: bila zgovorna, celo prekletava zasukala govor v Ljub dne oktobra t ob uri zjutraj na dvorišču c. kr. kmetijske družbe na Poljanski cesti v Olga pa dičina. Naglo vzpored, na igro drugo, težko skrb: kje dobiti še eno igralko. na gospo- na vso veselico, na ples. Izpeljala je tudi dijakoma ličnem b pri Idrij dne 14. oktobra t ob 11 uri predpoldne (na živinskem trgu); v Mokronogu dne 16. ok B tobra t Er an j trgu). ob 11 uri predpoldne (na živinskem trgu) v Ah časa Mi mi bo igrala, Mimi mora igrati^! čez dne 17. oktobra t ob 9. uri ijutraj (na živinskem nekaj gospodje"! pa; » Snojeva gospica 1 nu, saj JO poznate Imenovala jo je s priimkom, da si bila dijaka bolje umela, da se je izrazila za konjederkino. njo nismo znani zaskrbelo je dijaka. I a Olga zopet dopovedovala na dolgo in široko > kako bo ona na mestu njiju prosila. r % Okrajni zdravnik Takrat pa prišla Mimi Bernottijem v vas » Povest Spisal Srečko. (Dalje). kakor po navadi. Gostobesedna Olga je urno oba pred stavila in naglo zamotala in razložila celo stvar, ter ko nečno izrekla dijaško željo. III. n Se ve, mamo bi se moralo vprašati! Stare ženice opazujejo 1 da nazaduje Lazišče še v 4 « Odgovor je povedal da je ona zadovoljna Po nečem. Koliko učenih glav je baje že izšlo iz vaw in malem premišljevanju sta se prosilca odločila , da se okolice. Koliko novih maš se je že pelo ondu, tudi kak jutri poklonita konjederki. Potem pa sta se poslovila z profesor ali celo doktor je bil porojen v Lazišču Sedaj izrazi hvaležnosti. Bernotti ju je spremil, ko je šel ravno pa nič goli nič. Vsako jesen pošljejo res nekaj nade v pisarno vzbujajočih paglavcev v mestne šole da bi se pripravili Komaj pa so dijaka in Bernotti odšli, že se dobremu kruhu predno katero res imelo postati bližal kancelistovemu stanovanju zdravnik naglih korakov. kaj se izmaliči in popridi, da naposled sramoto dela Gori pa se vsedel na naslonjač, potegnil Mimico domači vasi. Toliko stare ženice! Ob počitnicah prišli so bili dijaki domov. Bilo jih Lazišču sta bila dva, eden pa je in jo poljubljal ... in jo poljubljal . . Olga je skrbela, da sta bila sama. Pri Skončnici po strmih stopnicah pa je hitel v je res lepo število, bil celo v semenišču. Na Kolpi eden, koliko velja naštevati. prvo nadstropje mlad mož, ves moker od vročine, za Rekah eden. Pod smreko eden 1 prašen blaten. Odprl je hastno kuhinjska vrata in bilo pa manjših » katerih ne kar brez sape je vprašal Rezo: » So gospod doma tt Domenili so se, da priredijo veselico. Reški le 19 Da 1 kancelistovim so šli bil spisal celo izvirno igro za tisto priliko. Tako so se podali na delo za priprave. Tisto je bila prva veselica v Lazišču z vsporedom, zato je pa napravila toliko hrupa in povpraševanja, toliko radovednosti. Naj prvo so si izprosili prostora pri Tomiču. Druga moči. „Prosim pokličite! Se mudi! Naglo prosim Začudeno je gledala Reza njegov obraz. ki IZ 9 ražal trpek strah, poteze pa so kazale nekaj mučnega tako, da vam je moral en sam pogled izvabiti solzo. Ne smem®! je hladno odgovorila Reza in si dala » velika skrb pa bila dobiti dve ženski igralni opraviti pri kuhinjski posodi. Prva na katero so mislili dijaki, je bila Bernottijeva Olga. Nekega lepega popoludneva stegovala sta se dva Oni pa jokajoče prosil: poskočil, kakor brezumen vil roke in dijaka v stanovanju kancelistovem. Z najpokornej šim D glasom govorila sta svoje prešnje, podprto s stebrom blag namen". » za » kaj pa, kaj pa"! udala se je na prvi hip Olga Za Božjo voljo je v smrtnih bolečinah v redu--mudi se čite vender gospoda"! če ste ljudje žena mi babica je rekla, da ni vse za Božjo voljo 1 pokli iz ozirov na blag namen. resnici pa jej je bilo do Rezi je postalo temno pri srcu. Smilil se jei je da se enkrat izkaže Laziškemu občinstvu, v ne- mož, kateremu gineva morda žena v smrtnih mukah tega, navadni obliki. Bernotti pa je po navadi kimal, kar ni a gospod zdravnik se zabavajo. Poklicati pa se ne upa izražalo niti oda" niti „ne tt i 0 Ne smem, nikakor ne"! 4 • 1 • ; f Letnik LIX. Stran 385 v ^ o Pokažite mi hišo, povedite me tja, jaz mu do- v trab. Morda ga je bilo sram svojega dejanja, morda povem vse, vse, toda naglo, mora z menoj, če ga tudi nesem^! jaz ga poprosim on celo strah, ali morda čisto nič? Kdo ve? Konjederka je hčerki privolila, da bo smela na sto Urno zdivjal po 'stopnicah in hitel je iskat kan- piti na odru. Naročila jej je tudi klavir, da se bo hčerka celistovo stanovanje. Majhen otrok Brezumen tekel je po stopnicah, letel na Olgo: mu ga je pokazal, tudi v tej umetnosti izkazala No in šlo je vse lepo na hodniku pa je na- v redu dalje. Olga in Mirni sta dobili ulogi in se pridno vadili. Po kosilu imeli so skušnje, od skušnje pa je šla » Bodite tako dobri, so tukaj gospod zdravnik"? Mimi redno vsaki dan z Razjariti se je že hotela, kako se podstopi priti v saj je bilo tam tako Olgo tako kancelistovim no prijetno. Istotako redno njih star o vanje, pa ko je brala izraz žalosti na njegovem zahajal tudi zdravnik tja in tudi njemu je bilo tam obrazu » ko videla da drhti notranje bolesti, se 1 v tako tako prijetno (Dalje sledi). njej oglasil človeški čut r) Pokličite ga ven, lepo prosim"! En hip je premišljevala; potem je pa urno stopila v sobo in povedala zdravniku onega prošnjo. Neljubo presenečen je šel zdravnik pogledat, kdo ga kliče. D Gospod! Milostljivi gospod poj dite žena mi a n kmalu a ! zamrmral umira na porodu Kmalu — obrnil v sobo. „Gospod takoj, prosim takoj kakor se Bog prosi takoj"! m je zdravnik in se Osebne vesti. Notar v Tržiču, gospod dr. Janko Barle je premeščen v Kozje na Štajerskem. — Višji stavbni komisar v Dubrovniku, gosp. Fran Luksch pride v Jesenice na Gorenjskem. — Poštar v Toplicah pri Novem mestu, gosp. Jos. Strniša je pomaknjen na stopnjo razreda. sila je velika Na kolena je zdrknil mladi, lepi mož, z rokami pa Odvetnik v Kozjem, gosp. dr Fran Piki se preseli v Kamnik. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, gosp. Fr. Parnuš je imenovan avskultantom Trgovska in obrtna zbornica kranjska ]e v je objel zdravnikovi koleni m na gladko lice mladega, svoji zadnji seji na mesto gosp. Antona Kleina izvolila svojim ubozega kmeta sta prilezli dve solzi. Zdravnik je stisnil 2ube; udpabnil kmeta in kolikor mogoče mirno zinil: „Kmalu pridem podpredsednikom gosp. Frana Kollmanna, trgovca in steklarja v Liubliani. / • Zupanom sežanske občine je bil dne'21. t. m. a izvoljen gosp. nega mišljenja. Mahorčič. Novi župan je narodno-napred- Hitel je v sobo, Olga pa je prišla ven. Kmet se je Deželnozborske volitve na Kranjskem. pobral iz tal in hitel ljubljeni ženi deželnozborski volitvi iz kranjskega veleposestva je bilo Pri od- danih 53 Mačica, bacika, zlato dete! Jaz te tako ljubim glasovnic in so bili izvoljeni baron A p f a 1 - tako srčno te ljubim"! Na kolenih je pestoval Mimico zdravnik m JO igraje poljubljal na lice, na nosek, na čelo, na ušesi, na bradico, zatem beli ročici potem t r e r n , grof B a r b o , vitez Langer, baron Lichtenberg, ravnatelj Karol Luckmann, baron Eech bach, dr. Schäfer, baron Schwegel. Ulm in baron Wurzbach. 4oletnico svojega službovanja je praznoval pred kratkim ministerijalni svetnik gosp. Ludovik Dim it z, rojen pa pričel z Ljubljančan, ki je tudi nekaj Prešernovih pesmi) preložil na nova . . . Eden je mrl v bolečinah jeden ^losti, zdravnik pa se je topil sreče nebeške sreče Čez celo nemški jezik. Podpore za obrtno šolstvo. Trgovska in obrtniška zbornica dovolila je v poslednji seji za obrtno šolstvo naslednje podpore: Za obrtno pripravljalnico, združeno z III. uro pa se domislila Mimi, da mora mestno deško petrazrednico v Ljubljani, 300 kron; za obrtni domov. Poljubil jo zdravnik še enkrat na vse gole nadaljevalni šoli v Jesenicah in na Bledu pa po 100 kron dele njenega lepega obraza 1 potem pa sta oba, eden za na leto. Tehnologičnemu obrtnemu muzeju na Dunaju, kjer se drugim ostavila kancelistovo stanovanje. izobrazuje tudi mnogo kranjskih obrtnikov, se je dovolila « Prav počasi je prišel zdravnik domov, prav počasi je velel osedlati in prav počasi jezdil na Pusti hrib Križaju, h kateremu je bil poklican. No in prišel bil tja prepozno Mlada nesrečna žena ležala je mrtva. Mož jedenkratna podpora v znesku 300 kron. Društvo zdravnikov na ' Kranjskem zborovalo 21. t. m. v prvič po počitnicah. Predsednik gosp. dr. Kopriva otvori sejo, spominjajoč se s toplimi besedami umrlega častnega člana dr. Keesbacherja. Deželni odbor daroval je tudi letos 200 kron za dr. Löschner-Maderjevo ustanovo, ter mu 1 oni mož, ki je bil prišel po zdravnika pa ^^reka društvo najtoplejšo zahvalo za ta dar. Primarij dr. Šlajmer se je valjal pod hruško na tleh kakor zbesnel Pogledal demonstriral potem več interesantnih slučajev iz trebušne zdravnika in stisnil pesti, ter jokal nadalje Res kamenitega srca je moral biti zdravnik, da mu ni tisti prizor izvabil solze v oko. V hišo, v kateri bi se bili morali veseliti očetovstva, veseliti mladega zaroda, v isto hišo naselila se je smrt in trpka, moreča žalost . . . Zdravnik se je ozrl po mrtvi ženi in ustni so mu gibali imela naslednji uspeh: gosp. Gotthard kirurgije, ter Eontgenfotografije različnih kostolomov. Nekateri člani društva domenili so se, da se udeleže dne 28. t. m. seje društva IjeČnikov v Zagrebu, ter se vabijo vsi oni gosp. društveniki, kateri se mislijo vdeležiti tega izleta, da se snidejo v soboto pri opoludanskem brzovlaku. Cestna dirka društva »Ilirija«: v Ljubljani je prišel prvi na nekaj neumljivega. Zajahal je konja in ga takoj pognal cilj in vozil 39 4 H 6 7 za njim gosp. Kranj c 40 i 30 v iS 6 t J Sei 386 Letnik LIX potem gosp. Mavsar. 45" 441/5'' m Oblak 46 i 30 4i » Govori se. da postane škof v Trstu prošt J o r d bivSi Ostali dirkači so prekoračili določeni maksimaloi čas 48 min. laški drž. poslanec z GoriSkega. Po Eavniharju, Legatu, Do Šolo v Višnji gori so zaprli do oktobria za- brili, Glavini, Sterku pa naj v preteioo siovensko-htvatski radi škrlatice, tamkaj razsaja med otroci. škofiji zasede škofovski sedež Lah Volitve v pridobninske davčne komisije. Vo- Umrli so: v Kamniku ondotni župan gosp. Luka litev v pridobninsko davčno komisijo III. razreda udeležilo se Berg an t v Ljubljani gospa Marija Dr al k a, soproga dvor le 24 sept davkoplačevalcev izmed 34L Izvoljena sta nega svetnika Dralke, in absolvirani osmoSolec gospod Franje bila: Fran OreSek za uda, dr. Vinko Gregorčič pa za b namestnika. Pri volitvah dne 25 sept. v pridobninsko Nezgoda. V Ljubljani je 4letni deček Ivan Stresen davčno komisijo IV. razreda pa bilo izmed 1401 opravi- prišel pod tovorni voz in mu je šlo kolo čez desno nogo in čencev oddanih 38 glasov. Izvoljena sta za uda: Ferdinand mu jo nad kolenom zlomilo. Deček se je bil ustrašil nekega T um a s 35 in Fr Šturm z 22 glasovi; za namestnika mimo letečega pea in je skočil na atran in tako prišel pod pa: Alojzij Lenček z 21 ter Ivan Tosti s 13 glasovi, voz, katerega ni bil opazil. Pripeljali so ga z rešilnim vozom vanje dotičnega naroda, v deželno bolnico. Pone&rečil je hlapec Mihael Dovč iz Male vasi in sicer v pijanosti. Blizu Dolničarjeve hiše v Podsmreku je vznak padel z voza in se tako hudo poškodoval, da je še tisti dan umrl. Utonila je v Cerknici dekla Uršula Gačnik. Ko je je res prepojena narodnega duha, šla čez brv, se ji je spodrsnilo in padla je v močno narasli (ker veljavna volitev zadostuje že relativna večina glasov Slovensko gledališče. Minolo nedeljo se je otvo rila nova sezona slovenskega gledališča in sicer s Češko na rodno igro „Zaloški godec". Stara resnica je, da se fak tično naro'dne igre, torej take, katerih snov je zajeta iz naro dovega življenja, v kateri dobiva izraza mišljenje in čustvo- ne dajo presajati v druge narode. Tako je bilo pri nas še z potok, iz katerega se ni mogla rešiti. vsako glosfjo češko narodno i^ro. Se vsaka je z eskamotersko na- Samomori. Na Laverci pri Ljubljani se jo ustrelil izginila z repoitoirja in tudi skoz in „Zaloškemu in za troške godcu ter garantiramo za trud to usodo. skoz Škod češkemu nadporočnik Schamel zaradi tega, ker zdravniki niso mogli a za čas dobiti kroglje, katero je imel v telesu od nekega dvoboja V sredo se je predstavljala Zastrupil se je v nedeljo ponoči pri „Zemlaku" v Dopropoljah trancoska pikanterija „Gor a lie & Comp". Kar smo rekli o pri Ilirski Bistrici, znani reški veletržec gosp Ivan Lukežič čeških narodnih igrah, to velja tudi specifično o francoskih iz Tolmina. Vzrok samomoru je baje neozdravljiva bolezen. salonskih igrah vseh vrst Silno malomestno slovensko občinstvo ljubljansko nima nobenega pojma o pariškem življenju, o galskem espritu in o galski razposajenosti. Kdor je vajen samo vampov s krompirjem, temu ne diše ostrige in stras- Amerikanski dvoboj na Dunaju. V torek se je obstrelil v dunajskem „Pratru" neki mladenič. Ta samomo- sburške paštete od gosjih jeter. Sicer pa, da ostanemo pri rilski kandidat ni hotel povedati svojega imena. Še po špisarjem najbolj umljivih kulinaričnih primerah šampanja natoči hruševca, če se v izgubi duh in ukus. Takisto je s pariškimi igrami, Če se igrajo po malomestni šabloni, semble je bil pri obeh predstavah dober in En- bilo občinstvo dolgem izpraševanju je vender izjavil, da je iz Budimpešte in da je slušatelj trgovske akademije. Kot razlog poskušenemu samomoru je navel „amerikanski dvoboj". . tudi z igralci in igralkami zadovoljno. Glaš gdč. Terševe tak, da vsacega poslušalca iritira. K. « Delavci v Vevčah. Ker je vodstvo vevške papirnice upeljalo akordno delo in vsled tega odpustilo nad 80 delavcev in delavk. V soboto je bil shod, na katerem so delavci zahtevali, da mora papirnica odpraviti akordno delo in vse odpuščene delavce zopet vzeti v službo, sicer stopi delavstvo v štrajk. Papirnica je upeljala akordno delo, ker ima premalo naročil. Delavci pa pravijo, če ima tovarna manj naročil, naj skrajša 12urno delo na 10 ur. Za delavce je interveniral dr. Šusteršič, a brez uspeha. Nemško vojaštvo v Trstu in v Ljubljani. torek je dospela v Trst Lloydova ladija „Fran Ferdinand", s katero se je pripeljal jeden pruski bataljon (25 častnikov in gorjačo, samokresom in kolesom v Transvaal! 161etnega urarskega učenca Alfreda Wernerja in 16let-nega realca Leopolda Rodlerja pogrešajo na Dunaju že od t. m. Dečka sta se izjavila svojim tovarišem, da odpotujeta Na to v Transvaal, kjer vstopita v vrste bojujočih Burov. potovanje v južno Afriko sta vzela seboj gorjačo, samokres in kolo. Tragedija lepotice. Na Dunaju je živela lepotica Jenni Lackenbacher. Ker pa je bila tudi bogata, uživala povsod ugled in zanimanje. Zadnji čas pa je vsled zapravljivega življenja prišla ob obilno premoženje ter se z zadnjimi novci začela udeleževati iger na borzi, kjer jej je bila tudi sreča mila in je v kratkem dobila 60.000 kron. Toda zgubila je zopet jednako hitro istotam. Preostali so jej nazadnje samo še diamantni,uhani v vrednosti 2400 kron. Kaj stori? Nese jih 840 mož) iz Kitajske. Z vojaške strani so bili nemški vojaki sprejeti z velikimi častmi. Zdravniška preiskava je pokazala, da je vse moštvo zdravo in se je vsled tega bataljon izkrcal v urad, kjer shranjujejo dragocenosti ter prosi uradnika, da ter se popeljal čez Ljubljano na Dunaj. V Ljubljani je nemško vojaštvo bilo z vojaške strani slovesno sprejeto in pogoščeno. »Napredovanje« na Štajerskem, Pri občinskih volitvah v Eihtarovici pri Radgoni je zmagala nemška stranka. jih sme sama zapečatiti v šatulji, da jih potem pusti v hranilnem uradu, ker se boji, da jih jej doma kdo ne vkrade. Uradnik, nič slabega sluteč, dovoli jej to, a ona v hipu, ko je ni uradnik opazoval, vzame diamante iz škatlje ter zapeiati prazno škatljo. Slučajno pa je videl to drugi uradnik in ko je devojka odšla, je opozoril uradnika, naj se zapečatena ška-tulja odpre. In res : ko so jo odprli, je bila prazna. Poslani Jezuvitje v Mariboru. Poroča se, da se naselijo stražniki so jo dohiteli v njenem, stanovanju. Ko je videla v Mariboru"lezuvitje, in da se že pogajajo zaradi nakupa ne- mlada tatica, da je izdana, stopila je na okno ter se iz če- kega posestva. trtega nadstropja vrgla na ulico, kjer je na mestu ostala mrtva. Kuga v Reki. V Eeki je umrl niornar Justič. Bo- Deželni zbor goriški, čigar letošnje zasedanje se zaključilo minoli torek, je v tej zadnji seji sklenil ustanoviti lezen njegova je bila slična kugi. Z Reke se sedaj poroča, da deželno kreditno banko in stopiti v dogovor z vlado in z de- feSki mestni bakteriolog dr. Lenac trdi, da Justič ni umrl na želo kranjsko zaradi podaljšanja vipavske železnice bodisi v kugi. Občinstvo je bilo jako razburjeno. Bolnica je bila izolirana Postojno ali v Logatec, 'Jh S kordonom. < « I Kapitularnim vikanjem tržaške ^ škofije IZ Roman hčere srbskega ministra. > Hči bivšega voljen monsignor Petronio, po rojstvu in mišljenju Lah. srbskega ministra Ivanoviča je nedavno pobegnila z nekim t } y \ Letnik LIX. Stran 387 cirkuškim ravnateljem Ko bil Jovanovic Se minister, je Kmalu pa pride v igralkino garderobo (bila deklica zaročena z nekim sodnikom iz Belgrada. A ko mlad gospod, ves ..Jovanovic padel, se je umaknil tudi böerin ženin Sedaj se v strahu začne prositi: ^Nikar ne bodite bolna, gospodična ! Ozdravite brzo, jaz nisem zdravnik, toda dobil st-m ložo od dekle zaljubilo v cirkuškega ravnatelja, a ker oče ni bil ia- zdravnika za danes zveöer. Jaz sem trgovec in se ne razumem dovoljen s to zvezo, je skrivaj pobegnila. na zdravilstvo!" Tako in enako je govoril igralki, ki se je Zabranjena knjiga. V Lipskem je nedavno izšla naposled zavedla iz „omotice" tei se začela smejati knjižnica Fridericka Weidmanna z naslovom: „Resnična povest niku v zadregi. zdrav o cesarjeviču Rudolfu" z dodatkom: „Pikantni doživljaji iz dunajskega dvornega življenja". Ta knjiga je v Avstriji prepovedana in zaplenjena radi nemoralne vsebine in žaljenja Veličanstva. Na smrt obsojen je bil te dni zverinski zločinec Josip Pleier, 37 let stari delavec, ki je svojo l51etno sestrično posilil in jo potem, ko mu je zločin očitala, zadavil. Morilec je sprejel smrtno obsodbo docela ravnodušno. Krvava osveta. V Aleksincu v Srbiji je ustrelilo nedavno mlado dekle na ulici svojega ljubimca, ter je potem hitelo naravnost k redarstvu javit se. Ljubimec je namreč dekle nekaj let varal in jo vodil za nos; dekle je postalo mati, a tedaj jo je hotel ostaviti. Zato ga je dekle iz osvete ustrelilo. V?e simpatije so na strani nesrečoice. Slon »Nelly« je žalil policijo. Zverinjak Klud- Učeni vrtnar. Sloveč slikar v Parizu. Meissonier si je s svojo umetnostjo pridobil lepo premoženj imel v svoji službi vrtnarja izborno znal stroko V za- sajanju vse rtov vzgojevanj drevj izvršil izborno da gl a in cvetlic ni mu bilo para je poznal prednost pri njem pa je bila vsa semena celega sveta s pivimi latinskimi mu imeni bolje, kakor vsak proffsor botanike. Prijatelji njegovega gospo daija so ga večkrat skušali, prinašali rastli ] vjeti. semena od rastejo daleč kje v Afriki ali Braziliji, hoteč ga je Toda nikdar se jim ni to posrečilo: vrtnar uganil vselej na prvi hip vrsto semena, vedel njegove lastnosti in vsakokrat pravilno njegovo latinsko im e pred vsem je vedel vsž in gospodje so morali oditi z dolgimi nosovi Čudež pred francoskim kasacijskim dvorom skega. ie sedaj v Kraslicah na češkem, ima tudi n mično Neki Gabrijel Gargon le dobil v pravdi z železniško družbo iivalico", slona NelJy ja Kraslicka mladina ima pohlevnega 6000 franko orleansko 60.000 frankov odškodnine in dosmrtni letni dohodek jako rada ter mu prinaša marsikaj dobrega „za debelokožca pod zobe''. Mestni stražnik pa je to hotel preprečiti in je od- Ta ga je s svojim trobcem prijel „nežno" za ovratnik, ga vzdignil kvišku ter ga „malce" stresel in ga nato vrgel v stran. Mladini se ker je bil poškodov pri železniški nesreči ganjal deco, toda s tem se je zameril Nellyju pri Montmtr^au in ker so strokovnjaki konstatovali njegovo neozdravljivost Železniška družba je zgubila pravdo v prvi ia drugi inštaoci Sedaj je družba rekurirala na kasacijski za je Nelly zaradi tega še bolj prikupil. policaj bi ga rad z dvor, češ, da je odškodnina previsoka. V tem času pa neozdravljivega od zdravnikov proglašeni Gargon podal se na očmi prebodel, ko bi ga mogel, toda blizu priti se seveda ne božjo pot v Lourdes bil ondi ozdravil da s i se je upa več. Nemški cesar in njegov brivec. Nemški cesar znanstveno konstatirala njegova neozdravljivost Kaj bode sedaj naredil kasacijski dvor? Vsak se lahko prepriča, da je Gargon ima brivca. le zelo netočen času. Nikdar ne pride o pravem sedaj ozdravlj a to dravljenje se ni moglo siti pravim Cesar se je nekaterikrat pritožil radi netočnosti, a ni potom ker znanstveniki in veš^.aki so se izrecno izjavili, da dosti pomagalo ; potem pa se domisli nekaj drugega Podari se Gargon ne more' ozdraviti naravnim potom Ako pa se namreč brivcu zlato uro, da bi ložje .pazil na čas. Pa tudi ozdravlj ni izvršilo nim potom, tedaj sh je moralo t^ ni pomagalo. Nekega uro, brivec. dne sem Vam jo podaril?" pa reče cesar: „Ali imate še „Še, Veličanstvo", odvrne izvršiti nadnaravnim potom Iq to naj kasacijski dvor Čudtži priposnal francosk nemogoči, torej po nazorih Gargon ni čudežno ozdravlje Napoleon 111. Lurški Materi so vender, pravijo nekateri ljudj takih ljudij ni čudežev, torej tudi in to baje tem manj, ko je Že Božji prikazovati Toda prepovedal, da se ne sme kasa Pa kakor je videti, ne gre prav: tu imate drugo". Pri teh besedah ponudi cesar brivcu uro iz niklja v vrednosti <6 kron in vzame zlato uro nazaj. Da je brivec otožno gledal to spremembo, se razume Sreča v nesreči. V Schöndorfu sta zgoreli avgusta nič ne briga" ! Čudežev delati nima nikdo pravice in to tem meseca dve kmetski posestvi. Lastnika teh posestev sta si manj, ker so čudeži prepovedani. Kaj pa je z denarno odškod ozdravljen je pa Gargon venderle cijskemu dvoru skoro ne preostaja druzpga kot reČi: „To nas hotela sezidati novi hiši, in ko je podiral te dni neki zidar nino Gargon steno pogorele hiše, je našel vzidano veliko vrečo 3v0? Ker je Gargon znanstveno pripoznan neoz-srebrnega dravljivim, torej vender ne more biti sodnijsko proglašen oz-denarja. ki tehta 50 kg. Posestnik zgorele hiše, Mitterlechner. dravljivim. Ozdravljen je pa Gargon venderle. Lahko smo rase je tega denarja zelo razveselil, kar je pokazal s tem, da dovedni na sodbo francoskega kasacijskega dvora. podaril zidarju, je našel zaklad, star novec v vrednosti dveh krun kot najdenino. Nevesto ustrelil. V kraju Kriviput pripravljali 80 se k poroki. Mladi zenin je v šali pomeril s puško na svojo nevesto. Puška je bila nabasana, sprožila se je in nevesta se je mrtva zgrudila na tla. Pijavke usmrtile. V južni Rusiji, v obližju Ka- menskaie ob Donu nedavno neka žena pijavke. Bredla Gosenice ustavile vlak. Iz Karkova poročajo „Kar-kovskije Vjedomosti", da so ustavile nedavno gosenice na dveh krajih vlak Nikolajeve železnice. Bilo jih je toliko na tiru, da vlak na noben način ni mogel takoj naprej, če je res? Stari peruvanski zakladi. V Londonu na dražbo dragocena zbirka indijskih izkopanih starin, ki so vredne več milijonov. Te starine izvirajo večinoma iz onih prišla je že par ur po vodi, pijavke so se oprijemale njenega telesa časov, ko so še anci zasedli peruvanske pokrajine in so a ona jih je devala v lonec katerega je nosila seboj Tako vsebina neštevilnih tamošnjih grobišč. To so grobovi onih in- nalovila že 140 pijavk, katere so ji seveda izpile mnogo tako da je bila primorana, iti iz vode. Ko pa je.prišla .se je onesvestila; pri tem je zvrnila lonec, in vse dijskih narodov, ki so živeli v teh pokrajinah davno pred krvi do brega špansko pridobitvijo in so stali na visoki stopinji civilizacije. Da se je te grobe jelo odpirati, je po največ hrepenenje tujcev po zlatu in drugih dragocenostih, zakopanih v teh gomilah. Tu so našli mnogo zlatih in srebrnih posod, okraskov in oklopij iz čistega zlata..Sir Spencer, sloveči angleški arkeolog pripo-Cudni zdravnik. V jednem izmed pariških gleda- veduje sledečo, jako zanimivo dogodbo o nekem starem Indi-lišč prišlo je nekej igralki nenadoma slabo. Hitro so jo poslali jancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno do- pijavke so se vsesale v telo onemogle žene. Ljudje so jo našli vso zabuhlo, zavedla se je le za trenutek, potem pa je umrla. v zdravniško ložo, kj se mudil navadno gledališki zdravnik, broto. Ta stari, pobožni Indijanec je prišel nekega dne Stran 388. Letnik L1X v Sp ter mu dejal skrivnostno: „Gospod, goto ie Čuli Zamorci, na pol nagi, 80 zelo komični na kolesih, ker 80 da se nahajata v bližnjem mestu Tiuillos dva velika zaklada, oprtani s koški in zabojčki. Seveda si koles ne kupijo, nego No, riba ribo vem zanja. Eden teh dveh zakladov se imenuje drugi pa Velika riba Jaz Vam pokažem Mala Malo jih nakradejo. T Originalen ženitbeni oglas. Da si Amerikanci v toda pod pogojem, da jeden del tega zaklada "darujete sestavi inseratov ne najdejo mojstra, priča vsaki . dan v on- za zidanj cerkvice, v kateri se bodo brale maše za duše Laših umrlih. Šp dotnih novinah nebroj ženitbenih objav, katerih vsaktera je bolj rad obljubil. Na to ga je stari Indi- originalna. Tako n pr. je naznanil svojim znancem dan po- janec peljal v notranje prostore-starih razvalin in v globcčini ,^oke neki lovfc, ki je večino svojih dnij preživel v velikanskib istih mu pokazal gromen zaklad Tu je b4u kovanega zlata za veliko stotisočev. Jedno tretjino je dal uradnik po [ovec Frederih pragozdih med divjimi zverinami, s sledečo objavo: Glasoviti S , kateri je ubil že 58 tigrov, 34 slonov postavi Španskim oblastim, nato pa se je povrnil v domovino, jn neštevilno drugih zverij, naznanja svojim znancem, da ga da bi izpolnil prisego jo je dal starcu, ter dal dati je strel zadel iz Amorjeve puške ter ga neozdravljivo ranil. lep cerkvico, v kateri na bi se brale maše za indijanske Jq on, ki je nastavljal do sedaj zanjke različnim zverim, padel kristij Toda uradnik se je udal razkošnemu življ prišel je v roke Židom in v malo letih sam v zanjke Miss Mary Dumber, s katero se poroči tega ]e premoženje Potem se je vrnil v Indij pravil vse ogromno dne". Zares, prav amerikansko! starca, katerega je še našel pri življ vedal ribo svoio apako in ga prosil n tt in jaz Ti obljubim da hočem in ondi je poiskal 1. Skesano mu je po-Pokaži mi še „Veliko zidati Zločin pijanca V Antanfal s napil Madj cerkev u Ali Indij mu je odgovoril Ne krasno, veliko ! Ne zaupam Vam več" ! In tako ostala „Velika riba" skrita v svojih Petrak rakije ter se vrnil pozno zveče vživanja rakije se je lotil Petraka deli svojo Si zadavil pečo l9letno ženo in na 9mesečno dete ter domov. Vsled obilnega j. Doma je planil na^ oba za- Ko je idel da sta mrtva legel spat. Zbudil se globočinah kakor tudi mnogo drugih zakladov. Indij je šele pozno v jutro in prvi pogled mu je pal na umorjeno vedo za vse skrite uhode k tem zakladom, toda njihova sveta doprogo in na dete Sedaj mu le gl poznal prisega jih eže da se ne dotaknejo ničesar, kar je bilo last kaj storil v pijanosti obupa žalosti se je obesil. i. so našli umrlih indijskih poglavarj Da nekatere indijanske žene. še nosijo žalno obleko po zadnjih umrlih Inka-vladarjih Seveda je ona povest o „Mali rabi razburila ves svet in Spanci Anglež slasti pa imenovani Spencer 80 odprli mnogo Ko so sosedje pozneje prišli v Petrakovo stanovanje, vso obitelj mrtvo. Draga slika, Američan Pierpont Morgan ima rad lepe slike in jih tudi drago plačuje. Toda pri tem ga pa pre- grobov, v katerih so našli mnogo dragocenostij veliko st ganja vedno nesreča. Imenitno sliko Vojvodinj so pa tudi pometali v peč Ali elik del najdragocenejših schire" od Gainoborcusjha so mu ukradli tatovi Dewon našel zakladov še vedno skrit in med Indij je govorica, da jo le sicer zopet v Londonu a 10 le moral drago kupiti ne bodo ti zakladi pre] odkriti, nego da odpadejo od indi Ko pa ]0 je pripeljal nazaj s seboj v Novi Jork zahtevali lanskih narodov kruti okovi t Ljubico v stanovanju starišev umoril. W. Eaymond, sin nekega prodajalca v Londonu, se je izdal posestniku Camden Tawnu za velikega bogataša ter se zaročil z njegovo jako lepo in omikano hčerjo, ISletno Alico. Nedavno je dovolil dekličin oče, da popelje Raymond svojo nevesto na neko veselico, katero priredi njegova omožena sestra kar je bilo pa izmišljeno. Dovolil je tudi, da sme ostati dekle čez noč pri svoji bodoči svakinji. Raymond je peljal svojo nevesto so uradniki pri mitniškem uradu 120.000 krou mitnine. Ameriki je namreč za umetniške izdelke določena 20 o/o colnina. ne Ker pa je ukradeno ^Vojvodinj preostaje mu druzega. kup za 600 000 kron nego se jedenkrat poseči v Uradniki zahtevaj baj tudi ono colnino, katero le tat plačati, ko je tihotapsko bežal z dobrim plenom na Angležko. žep. pozabil" Amerike Žrtve žganjepitja. Na kak način uničujej vanski rod njega smrtni sovražniki hočemo slo- podati tu jeden v stanovanje svojih starišev, kjer jo boju menda s kladivom umori il 10 Strgal po dolgotrajnem dekletu všn grozen slučaj, o katerem poroča Maršič, kmet z Bošnjaka, je n Hrvatski Branik dne t m. žganj obleko s telesa, ter mu zamašil usta; samega sebe pa je nato zastrupil. Smrt v vročem močvirju. Nekaj groznega se je pripetilo pretekli teden v Ameriki, v takozvanem Yllowstone-parku. Ondi se namreč nahajajo velikanske naravne tople kopeli, imenovane „narodne kopeli", ki so jako zdrave in kre-pilne. Okoli izvirkov vroče vode pa je daleč naokoli močvirje, pravcato vroče blato, V preprečenje nevarnosti so usajeni v močvirje koli s" svarilnimi napisi, do katere meje smejo kopa- Adam- v žgan-e vlival jamici žida Krausa. Ko je Marsiö lotil pijaöe, )e tega strupa čedalje več v se in to tako dulgo, da je bil porn. Isti čas so šli otroci iz šole mimo židove polnoma omamlj žganj ari Maršiča Med šolskimi otroci le bil tudi C inek Ko poslednji zagleda svojega sinčka, ga pijanega zvabi v žganjarnico in ga začne nalivati z žganjem Deček je seveda pil, dokler se naposled ni zgrudil v nezavest. Ali kaj mislite da se je oče prestrašil, ko ie videl svoiega sina ležati na joči iz vode proti močvirju. Ali za te napise se menda nista dosti zmenili dve dami, namreč gospa dr. Zabrieske, soproga slovečega zdravnika v Brooklynu pri Novem Jorku in njena hči. Kopali sta se in se približali prepovedanemu kraju, kratu pa omahne gospa in z obupnim krikom se pogrezne v vročem blatu. Hči, hoteča rešiti mater, plane za njo, a padla tleh v nezavesti ? Kaj še! Jel ga je nabijati z rokami in suvati z nogami, da bi ga zbudil k zavesti. Zaman! Deček je bil kakor mrtev. Naposled zgrabi od žganja zbesneli oče svojega lastnega otroka, svojo kri, ga dvigne od tal in ga trešči z vso močjo ob tla. Vse to je gledal peklenski Žid Kraus s mehi j m se niti zmenil ni. da očetu tako ravnanje. Nasprotno Ko z^branil nesrečnemu je zblazneli oče silil na mater in tako sta storili obe strašno smrt v vrelem otroka, naj pije žganje, ni se ta židovska zver branila, dajati močvirju. žganja marveč točila je dalj dalj Naposled so prišli i ■ Povodnji. drugi ljudje in so nesrečnega očeta zvezali in ga odvedli na Ameriki so zopet velike povodnji. njegov dom, da se prespi. Deček bode težko okreval Mesto Cleveland (Ohio) je vsled silnega deževja preplavljeno, takih slučajev se dogodi na Hrvatskem In polno. Vlada nima Na stotine ljudi se je jedva rešilo s Solni. Pokopališče sv. Jo- v • oci za to, da ustavi to mesarsko pokončevanj žefa je voda tako razjedla ter izpodkopala zemljo, da je mnogo naroda ljudstvo samo pa nima zavesti da hrvatskega se ubranila mrtvecev iz grobov iipodnesla. svojih morilcev Zamorci kolesarji. Iz Salisburyja poročajo, da in preteplo Žida Ameriki bi ljudstvo take žganjarije razbilo a hrvatsko ljudstvo jih trpi na radost se sambesijski zamorci kolesarijo iz rudokopov v svoje kraale. sovražnikov slovanstva Letnik LIX. Stran 389 S upor turških vojakov. Turška vojaščina se je uprla, ker že več mesecev ni dobila nobene plače. Vojaki v Tržne cene. X)rinopolj bočej ne da denarj \ zažgati guvernerjevo palačo Monastiru v Maceddniji bo ako jim takoj V Ljubljani dne 27. septembra 1901. Pšenica K 8.30 meščani sami plačal vojake, da so rešili mesto in v Scio, v Mali Aziji 6.60 h, ječmen 6.50 oves K 7 20 h, ajda K 6.50 so se vojaki polastili častnikov in jih zvezali, dokler ne dobe proso 6 80 b, turSica K 6.50 h, leča K 9 h, fižol plač. Pravijo, žase prav zelo, da denarne težave sultanu kratijo spanje zadnje Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Teden moz 13 zen. državi Arizoonti aretirali te dni izrednega Don Juana, imenom Castellana so Mož se je bavil z zemljemerstvom in ženitvami. Leta 1899 se je bil na meji Meksike oženil z lepo mlado deklico ter je živel njo v srečnem zakonu celih — šest mesecev. Za nekaj časa je moral zaradi nekega dela odpotovati v Cassa-Grandes, kjer se je tudi spoznal z neko lepo mlado Španjolko. katero je tudi ženil. poročil Potuj kamor je prišel tako po raznih krajih se je srčno odhajal! Tako si nabiral dote in bil polagoma nabral cel ducat žen No to mu ni bilo še z zadosti. Zapustil je tudi dvanajsto in se oženil s trinajsto, dono Marceles Paches. katere oče je bil glasovit bogataš in posestnik Ali na nekaj ni mislil mož, na to namreč, da je 13 nesrečna številka. Trinajsta žena ni bila namreč samo bo- gata in lepa, ampak tudi izredno prebrisana tako prebri sana, da je zasledila sleparijo in ga izročila sodišču. Preiskava je dokazala, da je imel trinajst živečih žen, katere vse so bile poklicane na sodišče, da pričajo proti lastnemu soprogu. Ali Kastellane je doživel redko srečo, da je nekega lepega dne ugledal pred seboj 12 propovedij. Sodišče ga je obsodilo v ječo ako Bržkone razmišlja sedaj„ da bi bil vender bolj bil ostal pri dvanajsti ženi. storil riških Novi predsednik zjedinjenih držav severoame Do 4 zjedinjenih držav marca 1905 je zdaj postavljen za predsednika severnoameriških dosedanji podpredsednik Todor Roseveldt, kateremu to mesto pristoja po določilih postave, ki zahteva, da v slučaju smrti predsednika na njegovo mesto stopi smeri podpredsednik m m odi državo in njeno politiko v isti kakor umrli predsednik do preteka časa za novo volitev predsednika Todor Rooseveldt je roien v Novem Jorku leta 1852 od jako premožne rodovine, katera se je iz Ho) dij ondod naselila. Sedanji predsednik se je uže v mladih letih izuril v politiki, ter je bil uže prefekt v Novem Jorku in komisar v pod predsednikom Harisonom. Slovi kot odločen mož in je velik protnik Nemcev, kateri hočejo tudi v dinjenih drŽavah imeti prvo besedo On je določeno povedal da hoče Ameriko za Amerikance. V zadn jski proti pa bil položil podpredsedniško čast in se podal v vojsko • • • niji Prošnje vseh politiških oseb niso pomagale: odišel otok Kubo in ondi zbral polk prostovoljcev, s katerimi se bil na je mir vojskoval proti Spancem Dred San Jagom. Ko je bil sklenjen se je povrnil v Novi Jork in prevzel podpredsedniško mesto. Atentat v Buffalu ga je privedel do voditelja velikanske in raznonarodne države. r zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem •J 1 t t kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. a Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. 5 10) Podpisana tvrdka pošlje vsaki osebi ? katerega stanu da je 9 proti postnem po • 9 • li X l-f v vzetju, v trgovini še za nezaslišano ceno krone 60 vinarjev carine prosto, izborno in natančno, 24 Ur . Ob enem dobi vsaki kupo valeč take ure enO tekočo uro s Sletnim jamstvom elegantno ? flno faconirano verižico priloženo Ako ura ne ugaja da se ista lahko premeni ali pa se denar nazaj. Edino se naroča na aslov n Schweizer Uhren-Vertretung Krakau Postfach u (Gralizien). ffosp narocrilkom Barthel ovega Naznanjamo našega garan tiranega čistega apna poklaj 0 oktobra ravno tisti zalog^e Ljubljana ceni pošiljamo kot dosedaj z Dnnaja 50%. Svarimo Vas samo vrečah malovrednim apnom Chlor poklaj o, kateri fosforove kisline Arsen v sebi. ima K samo več Pisma in naročila prosimo naslov: Mihael Barthel Dunaj in drug 20. Dunaj stran 390. Letnik L1X Loterijske srečke. v Lincu dne 21 V Trstu dne 21 septembra t. 18 5, 82. 45, 27 septembra t. 1.: 35, 74, 18, 43, 71 V Pragi dne 11. septembia-f. 1.: 20, 72, 40, 53, 35 i « n priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. ro «era «M V V C • " r- Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in rediina sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ijjublj an i. Najceneje se dobi?^o t podpisani lekarni, se naroča po pošti, odkoder se ta zdrayila ysak dan na Tse strani sveta z obratno pošto s poštnim pOTzetJem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim naTodiiom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Tmköczya TT 11 It fin SlIllflTli /^üi priporoča kot tečno, krepllno, zdravo in JLaKitU »lauiil J^ajceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja i^Plodf'^llP kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir- jujoče, krepllno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. ' ** " ~ odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez ecin. kakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogjjicah. — Pocukrene krogljice. Škatlja Krogl.iice vse Škatlja 42 h,' šest škatljic 2 R 10 h. 80 h, tri škatlje 2 K. T^rSUi Pl^č^l kašijev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko ^ raztvarljlvim apnenim železom, utisuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja'tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata B K. TlrffHilni ^^^ (protlnskl cvet, Giclitgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost. treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Varstvena znamka Ker vedna skrb n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Trnköozyja redilne pripravke za živino. Ooktoija Xmk^öczyja ^/iVlTl^lri redilnl prašek za no- ^anj o rabo pri kraval volih in konjil blizn let z najboljšim uspehom nporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se 4 zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom ' glede uporabe l .-t' gamo 4 R. pet zavojčekov Pr aši čj i redilnl in «v Jlni prašek. «I Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! kdo samo eden t mu tudi omenjeni eden povzetjem. sredstev, pošlje takoj poštnim » J • "/V / . t . »• i « # k ♦ % 1 • l v.. .. J' I f-t ^ « ^ i • % ft * p # * 9 š K I • ' 1 ^ V , 4 A V ' ; • I'- ' ' - ( ■ • V • * f • 4 - : V-' ^ vU A ^ V ^ s. Äf •(■A : t r • > Ravnokar je izšla 0 Y zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika in Mala za naradno leto ki ima 365 dni. Xa STetlo dala c. kr. kmetijska družba K » • O # • • « ^ ^ % % ^ I 4 O i \ 4 0 J. Blasnikova „Telika Pratika" in ^Mala Pratlka^^ katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že eez sto let je torej edino le prava, starodavna tika", katero je toliko let skrbno Pra vrejal ra,jni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duliovskega in svetnega stanu. Ta ,,Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa uradno potrjeno var stveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" isako zavrnite, kot nepravo drugo Velika Pratika stane f M Pratika Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasuikovi nasledniki.