Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo hi vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal telefon 2326, . Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
92.
Sobota, 18. novembra 1933.
Leto Vlil.
Kancler dr.Dollfuss si je preskrbel kronike.
Znan nam je razvoj političnih razmer v Avstriji. Že dalje časa avstrijski režimi
krši ustavo in igOorira parlamentarizem.
Ustavo kršiti je vsekakor protidr-žavno dejanje v zmislu obstoječe zakonodaje. če že jii veleizdajstvo nad pravicami naj višjega zakonodajalca naroda, na katere je prisedla tudi dr. Dollfussova vlada.
Sodja! ni demokrati branijo ustavo in vodijo borbo za demokracijo. Vsako leto so proslavljali spomin na ustanovitev avstrijske republike. Letos jim* je avstrijska vlada prepovedala proslavljanje republike, dovolila pa je fašističnemu hiajmivem da manifestira za diktaturo in monarhijo. Socijalni demokrati so kljub temu priredili obhod, policija jih pa zaprla 264, od katerih jih je izpustila 74. Tudi »Arbeiter-Zeitumg« je bila zaplenjena.
Prav te dni pa je dunajska vlada izdala
naredbo o prekem sodišču,
v kateri predvideva smrtno kazen na vešalih. Ta odredba je očividno naperjena proti socijalnim demokratom in le navidezno proti fašistom. 1 »rej vsaj proti socijalnim! demokratom, ki zahtevajo spoštovanje ustave in republiikanske demokracije. Če bi bil na vlada režimi, ki spoštuje prisego na ustavo in demokratično voljo avstrijskega naroda, bi moral po zakonih postopati proti onim- ki vse te ustanove sabotirajo in ignorirajo, tako pa postavljajo vislice za on/e, ki zastopajo najvitalnejše interese delavstva itn splošnega avstrijskega prebivalstva.
Iz tega položaja je razvidno, v kako težkemi položaju se nahaja avstrijsko delavstvo. Enako, kakor je slavni terorist Bismarck hotel s svojim zakonom proti socijalistom: tuniška ?nt^tVo' kakor je srednjeve-z loči ni, tako^* h,i ..l'ajratznčne,išin" kapitalistični diktator Zl. rCl' ,lies do absolutne m:,a ‘ p1,, JC' ^J '!0 židovski fabrikant krnnn' •	•!	.,c
vil, da soglaša z diktatur!?'110-/^1" pom Nemčije iz Društva narodov' — da bo zopet cvetela tonovska industrija, si je mislil. Na isti način k-, kor so mučili V srednjem veku' nedolžne žrtve po ječah, mučijo danes razne jetnike, kakor nami je znano zlasti iz Nemčije.
Avstrijska naredba pravi, da bo veljal preki sod za »morilce in teroriste«.
Moja žena je brala o prekem sodu v Avstriji. Vzkliknila je. dasi se ne bavi s politiko: V srednji vek j a -dramo! V dobo srednjeveške inkvizicije. Ni čudno. Dr. Dollfuss je klerikalec. V Vsem javnem' življenju se Potapljamo v hiapčevsko-korupcio-"ističrc razmere. Celo ženska moda •*>staja srednjeveška. Čudim se pa, da delavstvo, ki trpi in strada, ne J'ajde moči, da bi preprečilo to strahotno pivračanje v srednji vek brezpravja. #
Nekaj resnice je v teli besedah.
Toda kapitalistični gospodarski sistem dozoreva in ni več
daleč točka njegove splošne krize.
Ce danes strahuje človeštvo, je vzrok v temi. ker delavstvo še ni dovolj jako. toda ojačeVije pride z delavskimi gibanjem, z duševno zrelostjo
Spoznanje.
Glavno je spoznanje, tudi če nam ga s cepci utepo v glavo.
Iv. Cankar.
Nobena akcija v zarodov!ni našega delavskega pokreta še ni s tako ostrino začrtala naših prednosti in naših slabosti in tako žarko osvetlila mahinacije naših nasprotnikov, kakor so jih zadnje volitve v Delavsko zbornico. Spoznati samega sebe in spoznati nasprotnika, v temi je polovica zmage.
V čemi je naša prednost? iMirne duše lahko rečemo v: eksaktni organizaciji, ki ima enotno vodstvo in raztegnjeno svojo fronto od Triglava do Devdelije. Kdor hoče to našo prednost pravilno preceniti, mora vedeti, da se take enotne fronte, ki vodi sto tisoč ljudi na ozemlju dVa tisoč kilometrov ne da vposta-vfiti v eni noči, temveč je bilo zato treba petnajst let pridnega in napornega delovanja, da so se prepletle medsebojne vezi in odstranilo tisoče težkeč, ki so zrastle v preteklosti. ko je to ozemlje bilo politično razkosano na celo vrsto držav in, ko so to ljudstvo razdvajale razne vere, različni običaji in skratka: različna preteklost. Kaj pomenijo proti tej kolosalni fronti recimo naši plavi nasprotniki, ki so se borili v vsakem kraju pod drugo zastavo, v vsakem kraju pod drugimi Vodstvom, ko nimajo nobene skupne organizacije, k:> se med seboj niti ne poznajo? In kaj naj rečejo beli. ko svoje fronte na dve tretjini jugoslovanskega prebivalstva nikdar raztegniti ne morejo, ker je njihova verska baza za pravoslavne, moha-miedance, Žide itd. sploh nesprejemljiva. Nasproti vsemi tem drobceni stoji naša fronta, v katero ravno tako prištevamo dvajset tisoč srbi-janskih glasov, kakor sedemindvajset tisoč bosanskih, dvajset tisoč hrvaških1, skratka vseh sto tisoč.
To je spoznanje, ki mora vedno in vedno hraniti z novi trni soki našo udarno energijo, kajti to spoznanje nami daje zavest, da smo nasproti švadronerskim. drobcem nasprotnikov sploh nepremagljivi in dia bi mogli oni. če bi sc hoteli v resnici resno spoprijeti z nami ustanoviti proti nam vsaj približno tako fronto, kot je naša.
Drugo riaše sp-znanje ki je pa važnHše je pa naš list že obravnaval. To je
vprašanje našega časopisja.
Zamislite si, da bi imela ta naša enotna fronta pri zadnjih volitvah še dobro razširjeno delavsko časopisje. Ce bi imeli še prvovrstno časopisje, bi bili zmleli in strli nasprot-niške drobce, kakor stre cestni valjar ulično kamenje. Treba je reči, da je za nas to vprašanje center vseh vprašanj. Sedaj, ko smo z brezprimernim požrtvovaivjem uredili našo enotno organizacijo, ko smo takorekioč premagali zgodovino in tradicijo in vzpostavili aparat, pri-lagoden potrebami sedanjosti, sedaj je treba, da z isto požrtvovalnostjo, z istimi svetimi fanatizmom ta aparat oborožimo z dobrim časopisjem-, da bo cela množica naših stotisoč vo-lilcev enotno* marširala in enotno udarjala.
Po tej velikanski volilni bitki ne bo težko dopovedati ljudem, da mora vse tisto časopisje, ki je bruhalo ogenj' in žveplo nad naše bataljone, zginiti iz proletarskih hiš. — Zginiti!
Naše strokovne organizacije so spoznale, da imajo dva važna zaveznika, ki jih je treba z vsemi silami podpreti: Prvi so naši »Svobodaši«, drugi pa naročniki Delavske Politike. Ko se je volilna borba začela, se je funkcija teli, takoj jasno pokazala. V kraju, kjer je stanoval vsaj en »Svobodaš« ali vsaj en naročnik Delavske Politike, se je formiral takoj volilni odbor ini kar naenkrat je bila akcija v polnem) teku. Rezultati so pokazali, da prodirajo ideje, pa če so še tako dobre, samio tam. kjer najdejo svoje nosilce. Če je bil tudi en sam, vendar se je okoli njega zbrala gruča ljudi, katerih interesom odgovarjajo naše ideje in izkazalo se je, da so ti povsod v večini. Kjer pa ni bilo nobenega nosilca, pa ves trud in napor im vsi stroški niso pomagali. k uspešnemu rezultatm.
Vsak zmagovalec ravna šele takrat pametno, če sc po dobljeni bitki ne vleže na Iavorike, temveč novo osvojene postojanke takoj skrbno utrdi.
To je sedaj naša prva naloga.
Zmagati do kraja!
V vsakem podjetju, v vsaki vasi, v vsakemi 'krajin treba najti zastopnikov za naš list! V vsako delavsko hišo — Delavsko Politiko. Obrov.
Francija za odkrita pogajanja z Nemiijo.
politiko vlade je glasovalo 394 poslancev, proti pa 144.
Važno je tudi, da se Francija strinja z uvedbo garantirane kontrole nad oboroževanjem. Iz debate je razvidno, da politiki čutijo nevarnost vojne ter da ie ob tem' spoznanju še mogoče upati na politiko sporazuma in očuvanie mednarodnih parlamentarnih ustanov, katerimi je treba dati poleg diploma tične tudi demokratično in eksekutivno oblast.
. y zunanjepolitični debati francoske zbornice je razvijal zunanji mi-ister Pavel Boncour nazore Fran-•''f	na mednarodni polo-
ti x , .stoj' na stališču miru iin hoče ^ vztratati „a načelih Društva mil(dov. Vlada je v tem vprašaniu dobila zaupnico (11 ^|as(w I)roti). y
drt.geml delu svojega zunanjepolitičnega programa zahteva vlada za vse države enako varnost, ker stoji na stališču med narodne solidarnosti. Boncouir je tudi izjavil, da ie ori-pravljen. da se Francija direktno pogaja z Ncmčiio iu popolnoma odkrito ter v soglasju1 z narodi. Za to
in z doigranjem kapitalističnega gospodarskega sistema.
Proletarijat ie vajeni trpeti preganjanje in se žrtvuje, toda v veri, da je zakon razvoja in načelo borbe na njegovi strani.
Nova rumunska vlada
Rumi’tinsko vlado je sestavil liberalec Puca. V vladi so samo pristaši staroliberalne stranke, ki nimajo večine v deželi. Nova vlada razpiše nedvomno volitve in dobila bo večino, G3« on ***
KMi.
Revizija obrtnega zakona.
Poročali smo že o tem. da se zbira materijal za revizijo obrtnega zakona, za katerega še niti izvršilne naredbe niso bile izdane.
Minister trgovine in industrije je nedavno objavil javnosti in interesi-ranim krogom, da je potrebno, da se novi obrtni zakon
stilistično predela,
ker so si nekatere določbe zakona v nasprotju med seboj in to povzroča nesoglasja glede veljavnosti določb zakona. Nimamo sumnje, da bi minister ne imel te želje, da se zakon uredi čim' točneje, da v njem! ne bo nasprotij. Z ministrovo izjavo je torej nekako jamstvo, da se zakon ne bo izpreminjal bistveno iu poslabševal.
Ta namera ministra pa je dala podjetnikom' povod, da
javno in tajno delujejo sploh za bistveno poslabšanje zakona.
zlasti določb glede varstva delavstva po delavnicah, tovarnah, trgovinah, bankah, pisarnah in ostalih podjetjih. Seveda tudi ne dvomimo, da imajo naši podjetniki v resnici take namene. Podjetniki so to svojo namero razkrili že takrat, ko je zakon stopil v veljavo im ko so zlasti delodajalske zadruge zahtevale, da naj se te določbe »za krajšo dobo« ne izvajajo, kar pomeni toliko, kakor dotlej, da se najde način in pot, da se te določbe sploh preprečijo.
Na odločen protest našega gibanja je bila ta zahteva le zavrnjena. In to, kar jirm takrat ni uspelo, to poizkušajo zopet sedaj. Zahtevi zadrug se sedaj pridružujejo tudi trgovci. V ta namen so imeli dne 13. novembra sestanek v:	Beogradu
predsedniki zbornic, na katerem so razpravljali o reviziji obrtnega zakona, kakor razglašajo sklicatelji sami, to je beograjska trgovinska zbornica. S trgovci in zadrugami bo nedvomno soglašala tudi industrija, kadar je govor o delečbah zakona, ki ščiti pomožno osobje v obratova-liščih. Vprašanje nastane sedaj, jeli bosta ministrstvi trgovine im socialne politike zavrnili zahteve podjetnikov?
Ali bo mogoče preprečiti, da se stilistična revizija zakona ve pretvori v bistveno,
kjer gre za varstvo pomožnega osobja?
Naše organizacij in delavske zbornice so predložile potrebne stilistične predloge za revizijo zakona, ki se tičejo pomožnega osobja
z odločno zahtevo.
da se takoj poteni' izdajo izvršilne naredibe, ki naj ščitijo delavske in nameščenske plače, ureditev vajeniškega vprašanja im drugo,
Povsem opravičeno zahtevamo, da se neopravičene in nelojalne zahteve
delodajalcev ne upošteva?o.
lo ie zahteva vseli delavcev in nameščencev v državi, je pa tudi glede na ugled našega socialnega skrbstva in spričo težkih razmer. Zakon ie potreben besedne stilizacije, nikakor pa se ne sme dogoditi, da bi se določbe obrtnega zakona glede na varstvo pomožnega osobja izpre-minjate in poslabševale.
Daršan:
Švejk v III. cesarstvu.
»Vossische Zeitung« je priobčila naslednjo objavo:
»Nobenega Hitlerjevega pozdrava v ječah. — Okrožnica mecklenburškega ju-stičnega ministrstva pristojnim' oblastem poudarja, da se v jetnišnicah ne sme dopustiti Hitlerjevega pozdrava niti kot pozdrava jetnikov napram uradnikom niti kot medsebojnega pozdrava med jetniki. Hitlerjev pozdrav, tako poudarja ministrsko navodilo, je pozdrav svobodnega nemškega moža. Za pozdrav jetnikov ostanejo pravomočni dosedanji predpisi. Jetniki morajo torej še nadalje pozdravljati uradnike s tem, da snamejo čepico, oziroma da gredo mimo uradnika v pozoru.«
*
Nesmrtni junak c. kr. svetovno-vojniške armade Švejk sedi trenutno baš v nemškem zaporu.
Paznik pozove Švejka: Švejk, stopi naprej!
Švejk: Gospod inšpektor? Paznik: Danes zjutraj, ko ste šli po kavo, ste me pozdravili s Hitlerjevim pozdravom...
Švejk: Ker smo sedaj vsi skupaj ena sama velika ljudska skupnost, kakor sem čital v časopisu.
Paznik: Jetniki, Judi in marksisti ne spadajo v ljudsko skupnost. Hitlerjev pozdrav je določen samo za svobodne ljudi.
Švejk: To bi pa motri o povzročiti komplikacije, gospod direktor. Kako je potem s tistimi, ki so že sedeli v ječah? Saj smo še nedavno imeli nacije vseh vrst med seboj: še celo neki morilec je bil zraven, 1	\
-'■-Id
( - i	To	mora biti zelo čedna
služba, ko se moraš ukvarjati z vsemi slabimi značaji -
Paznik: — na primer s takimi kot si ti, svinja. Drži gobec!
Švejk: Javljam/ pokorno, da sem svinja. Zakaj pa ne, gospod jetniški general? Toda prav za prav ni zelo človekoljubno, da nam prepovedujete Hitlerjev pozdrav, ko so vendar proste vaje zelo zdrave za človeško telo. V Popovitzu smo imeli moža, ki...
Paznik: Gobec! Tri dni temnice! Švejk: Temnica ni slaba iznajdba: tam si lahko odpočiješ oči in pridno razmišljaš o »Fiilirerju«, ker razmišljanje ne nasprotuje hišnemu redu. Toda resnično, gospod jetniški mojster, iz vsega srca mi je žal, da nam gospodom* zločincem ne dovolite, da bi manifestiralo svojo zvesto zvezanost s Fuhrerjem. Iz vsega srca. gospod predsednik ...
Paznik: Odpeljite ga!
Švejk: Heil Hitler. Herr Abkanz-ler! Habe die Ehre ...
Hitler se boji zamere v Rimu.
Mussolini je nekaj godrnjal nad nemškim fašizmom. Zato je poslal v Rim Goringa, da potolaži italijanskega »voditelja«. Goringa sta spremljala princ Filip Hessenski in državni tajnik Korner.
Sabota2a razorožitvene konference.
Henderson zahteva jasnosti.
Te dni je nastala v Ženevi govorica, da namerava sodrug Artur Henderson odložiti predsedstvo raz-orožitvene konference. Dejansko se je bavil s to mislijo in jo je tudi pojasnil angleškemu; poročevalcu.
Henderson je bil vedno optimist. Omajale ga niso krize konference in ne intrige. Po izstopu Nemčije je zahteval, da naj se konferenca vrši dalje, ker bi ženevska konferenca nemoteno lahko nadaljevala svoje delo ter izdelala načrt konvencije. Velesile pa naj bi se med tem' pogajale z Nemčijo, da se zopet vrne v Ženevo. Vse to se pa ni zgodilo. Posamezne vladne pisarne čakajo, v Ženevi ostali delegati so pasivni. To je Hendersona razočaralo. Vrhii-tega je italijanski delegat odklonil sodelovanje, ameriški zastopnik je popolnoma pasiven, Japonska pa je v opoziciji. Vse to je Hendersona, kljub temu. da se za stvar idealno žrtvuje, kakor je dokazal s svojimi nastopi in posetom večjih glavnih
mest V Evropi, spravilo v popolno resignacijo.
Odvrnilo ga je od tega koraka delavstvo. Tudi Macdonald mu je obljubil več podpore, zlasti ko je Henderson očital angleškemu tisku, da ga ne podpira in da je angleški tisk v veliki meri kriv položaja.
Po izstopu Nemčije, je rekel Henderson. nima razorožitev skoraj nobenih zagovornikov Več v Ženevi. Ob takih razmerah bi Henderson ne mogel ostati več v Ženevi. Če se ne pokaže v kratkem več volje, tedaj Henderson ne more napraviti drugega, kakor odložiti mesto v svetu Društva narodov.
Pokazalo se bo, koliko važnosti prisojajo velesile razorožitvi. Če se razorožitveno delo konference ne bo nadaljevalo, bo Henderson odšel. Z njegovim odhodom bo pa tudi resne delo na tej konferenci vsaj za nekaj časa pokopano.
Imperialisti pač razorožitve ne marajo?!
Kaj nameravajo z Društvom narodov?
Kakšno »društvo narodov« bi prijalo fašistom?
Komisija razorožitvene konference razpravlja dalje o problemu razorožitvene konference ter ie določila na zadnji seji šest poročevalcev.
Pomembnejše pa ie, da govore tudi o reorganizaciji Društva narodov. Zadnjič je bil Hitlerjev zastopnik in ministrski predsednik v Rimu. Mussolini mu je baje obljubil, da bo posredoval sklicanje štirih velesil (Anglije, Italije, Francije in Nemčije). Tam naj bi se sklepalo o reorganizaciji Društva narodov. Glede
tega vprašanja sta dve glavni smeri: ena, da se vztraja na mirovnih pogodbah, druga, da se da Nemčiji popolna enakopravnost tudi v oboroževanju ter preosnuje Društvo narodov.
Ta verzija je prav nevarna, ker je kapitalizem! jako zadovoljen s Hitlerjem. In čim zmaga ta struja nastane nevarnost, da Društvo narodov izgubi še tisti navidezno mo-ralični pomen, ki ga je imelo doslej, ker postane tudi na zunaj vidna domena mednarodnega kapitalizma.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoi svojo dolžnosti
Hitlerjansko priznanje
Mnogo milijonov je glasovalo zanj pogojno.
Nemški fašizem; je ves navdušen nad svojo »sijajno« zmago. »Frankfurter Zeitung« je ob tem navdušenju vendarle zapisala v svojem članku: »mnogo milijonov je glasovalo zanj le pogojno«, ki bi sicer nesramno lagali, če bi trdili, da so pravi narodni socialisti v zmislu programa organizacije in prakse.
Te besede so močan očitek vesti, močen pojav zavesti, da so v Nemčiji vsak dan slabejše socialne razmere in da je nad šest milijonov ljudi, ki so volili, lačnih in* raztrganih. Ti ljudje zahtevajo kruha in obleke. Milijone ljudi pa je tudi. ki se niso mogli upreti terorju in so z gnjevom v svojem srcu in misleč,
vsaj pride ura, z nejunaško hinavščino afirmirali fašizem s svojim glasovanjem. Štiri milijone ljudi je glasovalo domala proti fašizmu. Kje
so in koliko je pravih pristašev?
Ni torej čudno, če se nemški tisk že prve dni po volitvah sramežljivo, dasi prikrito opravičuje in kaže svojo negotovost glede »prepričanja in zavesti« na volišče z moralno in fizično silo prignanih čred.
LET
chmoll
pasla
Krvavi poboji v Španiji.
Volilna borba je zahtevala že smrtne žrtve.
V Španiji se vrši srdita volilna borba za volitve v državni zbor, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo. V Barceloni je proglašena generalna stavka in je ves promet ustavljen. Prišlo je do krvavih spopadov med stavkajočimi in policijo, pri katerih ie bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih.
Doma in po svetu.
Velik uspeh s. dr. Topaloviča v Pragi. Češki listi v Pragi so prinesli obširna poročila o lepo uspelem predavanju s. dr. Živka Topaloviča iz Beograda, katero je imeli 9. nov. v Sccijalnem zavodu v Pragi. Tudi oficijelni organ »Prager Presse«, ki ga izdaja češkoslovaška vlada, ie objavil sliko dr. Topaloviča in daljši izvleček njegovega predavanja o so-cijalnih in gospodarskih razmerah Jugoslavije. Enako je obširneje poročalo o tem/ tudi »Pravo Lidu«, dnevnik češkoslovaške socijalne demokratske stranke v Pragi.
četrtkovo »Jutro« prispeva odličen prispevek k blatenju avstrijskega socialnodemokratičnega delavstva. V članku je naslikana duša ljudi okoli »Jutra«. Avstrijska socialna demokracija je ustvariteljica demokratične republike in priboriteljica državljanskih pravic kakor tudi delavskega varstva. Oborožena splošna reakcija po raznih državah pod patronanco fevdalcev in kapitalistov krati te pravice narodom/, večinoma s tem, da prelomlia svojo prisego na ustavo in narod. Razlika ie le ta, da sc ta reakcija imenuje v vsaki državi nekoliko drugače. Po vseh diktatorskih državah pa reakcija kateregakoli imena javno ali tajno soglaša mied seboj. Od tod smešenje ogromnega političnega in socialnega dela, ki ga je delavstvo izvršilo doslej. Naj bo nacionalna, klerikalna, stanovska ali plemiška reakcija: namen je vedno isti. In kdor soglaša z načrti reakcije, je reakeionarec in sovražnik delavskih in socialnih pravic ali sploh! državljanskih pravic naroda.
Za odpravo nočnega dela v pekarnah v Zagrebu. V pondeljek se je zbralo pred bansko palačo v Zagrebu okoli 500 pekovskih delavcev, ki so zahtevali odpravo nočnega dela v pekarnah. Šef socialnopolitičnega oddelka je povedal,- da se stvar proučuje ter da bo v kratkeml rešena.
Novo davčno breme za nameščence. Po taksnem/ zakonu nameravajo uvesti desetodstotni davek na nameščenske službene pogodbe. Nameščenci že danes plačujejo službeni davek. To bi bila nova, torej dvojna obremenitev, ki bi močno zadela nameščence in gospodarstvo.
Tone Maček:
22
StuZai iiutn&ec$£c.
Ko je bilo vse zloženo v spodnji etaži, je šel Janez zopet iskat novo cizo, ki je bila na vsaki etaži samo po ena. Ravnokar jo je uporabljala neka druga tovaršija, ki je tudi spravljala les in Janez je moral čakati, dokler ni bila gotova.
Zopet so naložili, zopet peljali po ozkem/ in zamotanem rovu, po razklopotanemi tiru s skrivljenimi tračnicami, zopet so morali cizo parkrat vzdigovati, ker se je iztirila, in zopet so obstali pred enakim malim spuščalnim jaškom, po katerem so spuščali svoj les navzdol na tretjo etažo. K sreči je tam stala prazna ciza, ki je trenutno ni nihče uporabljal, in France in Janez sta takoj začela nalagati, medtem1 ko se je Kurent pripravljal, da po lestvi skozi ozko luknjo prileze za njima. Tedaj je vprašal France Janeza:
»Odkod pa ve stari vse te učenosti, ki jih je poprej razkladal. Saj je govoril kakor kak profesor.«
»Stari ve še marsikaj drugega. Ima dva študirana sina. Starejši je dokončal gimnazijo in namerava iti na visoko šolo. Mlajši je pa tudi bil v Ljubljani v samostanskem internatu, kjer pa je ušel ker se mul ni dopadk). Dosti je stari slišal od
svojih fantov, še več pa sc je naučil iz knjig, ki jih imajo pri njem doma polno omaro.«
»Jaz grem* takoj na odkop,« je dejal stari, »vidva pa čimiprej pripeljita' les.«
Rinila sta cizo nekaj časa naravnost, nato pa je bilo treba v ostrem ovinku zaviti na levo in pozneje zopet na desno. Ovinki so bili tako ostri in tesni, da štiri do pet metrov dolgih podpornikov nista mogla podolž spraviti naprej. Morala sta jih pri vsakem/ ovinku razložiti in vsakega posameznega pokončno prenesti skozi ovinek. Nazaduje sta vendar dospela pred izkop. Tam sta razložila les tesno k steni in France je odpeljal prazno cizo nazaj, kjer so jo vzeli. Ko se je vrnil, sta Kurent in Janez že pridno mahala z ostrimi čekani po široki premogovni steni in odValjevala cele kose bleščeče rude, ob svitu motnih lcščerb, kakor dva, do pasu naga podzemska demona.
Janez mu je pokazal, kaj naj dela:
»Najprej si sleči srajco. Oblečen tu ne boš mogel delati.«
France si ni dal dvakrat reči. saj je bil že do kože premožen in se miu je pot zlival po bedrih v škornje.
»Porini ,gare’ tu sem do konca tira.«
Gare so bile podobno vozilk) kakor ciza, le s tem razločkom, da so imele štiri lesene stene pritrjene s kljukami na železne ogelne ročice tako, da je bilo vsak čas mogoče sneti poljubno izmed štirih strani.
»Tukajle imaš železne kadunje, tu pa motiko-grebačo. Z grebačo napolni kadunje in jih izsipljl v gare, dokler ne bodo polne. Potem! ti bom jaz pomagal jih odpeljati in ti borni pokazal, kako in kam jih! moraš izprazniti.«
France se je z Vnemo lotil posla, čeprav je bil že precej utrujen. Ni hotel, da bi ga kdo imel za mevžo. Grabil je premog z miotiko v kadunje, jih nosil polne k garam, dvigal visoko nad glavo in izsipaval premog vaijjc. Ko je ponovil to kakih štiridesetkrat, so bile gare polne.
Pristopil je Janez in skupno sta jih odrinila, opiraje se s hrbti v zadnjo steno, iz odkopa v rov. Ponekod so se zagnale, da sta jih morala zaar-ževati, dnugod sta se morala zopet s hrbti upirau, da sta jih zrinila po strmem/ tiru.	,	.
»Glej, na temle mestu se moraš vedno cel obesiti na zadnjo stran, da se prednji konec gai neko h ko dvigne, ker so tračnice tu1 neenako spojene, sicer se ti gare »zakoljejo«, to sc nravi, padejo s tira. Tukajle, na tem mestu, moraš pa zaobli konec gar močno tiščati na levo, kei leze spojni konci tračnic navzkriž. Tamle, kjer je rov čisto stisnjen in nizek, pa ne smeš držati rok zgoraj na robu stranice, ker bi ti sicer nalomljene prečke lahko posnele kožo s prstov.«
Med takiimi navodili sta končno pririnila gare do zbiralnega šalita, v katerega so iz vseh/ ctaz izsipavali premog.	([)a|je	prihodnjič.)
Štev. 92.
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3
Volitve v upravo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani
se ne bodo vršile, ker je bila na podlagi dogovora vložena samo ena kandidatna lista. V zmislu volilnega reda za Pokojninski zavod se smatra vložena lista, če ni drugih, za izvoljeno. V novi upravi Pokojninskega zavoda so zastopane naše organizacije po naslednjih članih in članicah. Za Slovenijo: 11. skupina član Svetek Franc, Celje, nam. Munda Franc, Celje; član Berdajs Jože, Ljubljana, nam. Haderbolc Viktorija, Ljubljana; IV. član Pelikan Hubert, Maribor, nam. Pivka Dora, član Novak Ivan, Maribor, nam. Eržen Viktor, Maribor; V. član Golmajer Joža, Ljubljana, nam. Vuk Ivan, Ljubljana. Za Dalmacijo: član Kovačevič Mato, Split, nam. Vekarič Živko, Sušak.— S tem aktom je uprava Pokojninskega zavoda za nameščence za poslovno dobo izvoljena. Nova uprava naj bi zlasti pospeševala, da se zavarovanje razširi na. vso državo in da se pritegnejo v zavarovanje stroge privatnih nameščencev, zlasti trgovskih.
Komunistični dijaki pred sodiščem v Beogradu. Pred državnim sodiščem z.a zaščito države so bili obsojeni dijaki ljubljanskega vseučilišča: Boris Vojnikovič na 5 let, Koiv rad Venigerholz na 3 leta, Dušan Bole na eno leto, Lidija Šentjurc na 2 leti, Ivanka Muačevič na 2 leti, Fedor Kovačič na 6 mesecev ječe. Boris Kidrič ie bil oproščen. —
n	-	k'
T+-r> - . r^.-^
* 50 letnica. 2e od nekdaj priznana znamka kreme za čevlje »Š m o 1 p a s t a« (reg. zašč. znamka »Schmollpasta«) slavi letos 50 letnico svojega obstoja. Ta redek jubilej lahko slave samo taki izdelki, ki so si pri-°nili popolno zaupanje konsumentov in tr-sovcev> torej izcjeiki, ki so se jim najbolj Poljubili. »Š m o 1 p a s t a« si je to zaupanje Pridobila z vedno enako, odlično kakovostjo blaga, ki je obenem najboljše sredstvo za konserviranje usnja, ter z reelnim Poslovanjem in si je znala to zaupanje tudi ohraniti. V teku 5 desetletij je bila »Smol-pasta« nagrajena v Parizu, Rimu, Dunaju, Budimpešti, Atenah, Osijeku itd. itd. z 25 najvišjimi odlikovanji (zlatimi in srebrnimi kolajnami), s čimer je bila ta znamka deležna takorekoč mednarodnega priznanja. »Š m o 1 p a s t a« se izdeluje v Mariboru, v kemično-tehnični tvornici »Unio« družba, to je manjše podjetje, ki pa je v vsej Jugoslaviji na najboljšem glasu in je jugoslovanski indusriji prav gotovo le v čast.
Trojni spominski dan na Dunaju prepovedan. V listu »Der Wiener Tag« piše Maks Schreier o proslavi petnajstletnice avstrijske republike. Dne 13. novembra 1918 je bila ustanovljena demokratična republika avstrijska. Novembra istega leta IfJS?1 voditelj avstrijske socijalne
minilo d¥set let S'cmiJrd leUlS. je najski občini verm fl žwTi’.e du~ Karl Seitz narav^f^ Adler,eV velemesta. Zgodovinske Za]''Sa delavstva za republiko,	f
udejstvovanje dr. Adlerja in h' • skega župana v občini, ot, u^!l."aJ' vitvi republike Avstrijci niso iiViV-H prijetnih občutkov; republika je bj| majhna, naložili so ji težka bremena toda konec je bil/o zločinske vojne iti dosegli so svobodo ini svobodno demokratično republiko. Avstrija, zlasti Duiiaj, je s svojimi smiotrenim razvojem1 in napredkom, dobila velik mednarodni ugled. Zlasti se je v petnajstih letih; storilo mnogo V brid delavstva. Ta proslava/ki bi bila dostojno demonstrirala solidarnost demokratičnega prebivalstva, je bila prepovedana, dasi bi bila mednarodnemu svetu dokazala enotnost 'Mišljenja prebivalstva. Manifestaciji bi bila povsem nekaj nasprotnega, kakor manifestacije in volitve na diktat v Nemčiji. Prav' s temi diktafoni se je v nedeljo Nemčija pred-ysem svetom do skrajnosti ponižala di razkrinkala.
Dunajski proračun pasiven. Kljub semu varčevanju je dunajski proračun za leto 1934 pasiven za 108 rni-Uonov. Dunajska občina je bila več ', aktivna. Sedaj ji je pa klerikalna viada naložila ogromne nove davke TJ tem otežkoči položaj socialno-' gmokratične občine. Dunajska oblina bo morala zaradi tega omejiti
Ob petnajstletnici.
Letos v oktobru je minulo petnajst let od razpada Avstro-Ogrske monarhije, na koje ozemlju so sproščeni narodi formirali nove državne tvorbe, med temi tudi Jugoslavijo.
V to obletnico pada tudi datum končnoveljavne priključitve mesta Ma ribora z vsem njegovim zaledjem naši državi.
Določitev mej nasledstvenih držav se ni izvršila brez trenj. Ni bilo namreč lahko razkosati ozemlja, ki je tvorilo dolga stoletja eno veliko celoto in potegniti na primer narodnostne meje tam, kjer so bile bodisi potom razvoja, umetno ali pa tudi nasilno zabrisane že dolga desetletja in morda tudi stoletja. Baš to vprašanje pa je tudi igralo važno vlogo pri določevanju severne meje Jugoslavije in še posebej v pogledu na Maribor in njegovo okolico.
Kakor povsod, je šlo tudi na temu terenu ne samo za prazen kos zemlje, ampak za usodo na njej naseljenega prebivalstva v zvezi s problemi narodnega, gospodarskega in kulturnega značaja.
Spričo odločanja o tako važnih stvareh pa ni mogel ostati ravnodušen nihče izmed prizadetega prebivalstva, pa bodisi da je bil zainteresiran na stvari iz tega ali onega ozira, ali iz več ozirov hkrati.
Tudi delavstvo, živeče v Mariboru in okolici, pri reševanju teh vprašanj in vprašanja bodoče državne pripadnosti ni moglo ostati postrani. Opredelilo se je. Toda pri tej opredelitvi delavstva, katerega en del je bil za pripadnost Avstriji, ni igralo vloge samo narodno vprašanje, kot se to mnogokrat povdarja, ampak tudi še več drugih vprašanj, ki za delavca niso spo-redne važnosti. Med temi ne v zadnji vrsti vprašanje svobode in demokracije, o kateri je mislil marsikdo, da mu ogromna masa delavstva preko meje s svojim izborno izgrajenim organizacijskim aparatom in vplivom nudi več garancij, kot pa jih bo imel v novo nastajajoči državi. (Najnovejši dogodki so pokazali drugače.)
Bistvo vsake revolucije, ki teži za uresničenjem demokratičnih načel, je,
gradbo stanovanj in seči celo po znižanju plač. Klerikalci s temi niso zadeli samo dunajsko občinsko upravo, ampak tudi stotiseče občinskih nameščencev in delavcev.
Dolar je padel na evropskih borzah skoraj za 40%.
Ljubljana.
PEVSKI ZBOR »SVOBODE« IZ JAVORNIKA bo gostoval na II. delavskem prosvetnem večeru »Svobode« v Ljubljani v soboto, 25. nov. 1933, ki se bo vršil ob 20. uri v dvorani Del. zbornice v Ljubljani.
Maribor.
Protituberkulozni dinar, ki ga polagamo v fond za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom, je dosegel v mesecu oktobru 1933 vsoto 73.024.— dinarjev. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel do tega gradbenega premoženja, izreka Protitubcrku-lozna liga v Mariboru naprisrčnejšo zahvalo! V lepi vsoti se zrcali duša in srce razumnih Mariborčanov in ostalih podpor-niKov, ki se zavedajo, da jih en dinar ne vJrv uPropastiti, dočirrt pomeni za PTL ^ socialni napredek.
za 2 zlati uri. Pred mariborskim
S0(j{<£	£
.m.re Se ie moral nedavno zagovarjati Priliki M,ZTelni {a"9č. ki je prišel ob 2 v M	i eKa tedna južno od Beo-
vovaria h	sodiščem	se je iz-
govarja. da je |,Qtei ih ,
beto	iti sicer brez potnega
o, kjer ima nje-imi V resnici pa že precej pester
ribce lovit« N:i7nr'ni“7‘',J,slV ,eden »mastne rmce lovit«. iNajprei je poskušal in tudi
/■tlCnn T Dl N f* I	c111
lista preko meje v Avl*S-%r, gov rojak trgovino s slu' v' "Je' je prišel možakar ki inn	re?nlcl	|)a
kazenski list, na marib™ki PreCeJ P r
ce^ k]efe'seS
testi, Kjei se je ueldl pijanega in te letel pred nekega gospoda ter gu obfemal kakor to včasih delajo pijanci. Ko se ie iznenadeni sprehajalec rešil te velike Uu bežni in šel naprej, je opazil, da nima več zlate ure. — Kmalu nato je obiskovalec mariborskega tedna z juga napravil v Prešernovi ulici umetno gnečo in tudi tami je premožnejši Mariborčan opazil, da je v tern hipu zginila njegova zlata tira. Stekel jg takoj za obtožencem, ki se je z njimi nekai prepiral in ko je Mariborčan potipal v svoj žep, je opazil, da je medtem njegova zlata ura zopet nevidno prišla nazaj v njegov žep. Vkljub temu je dal aretirati obtoženega prijatelja mariborskega tedna, pri katerem pa niso več našli prve zlate ure,
da da človeku možnost svobodne opredelitve. Povojna revolucija v Avstro-Ogrski monarhiji pa je z ozirom na svoj narodni karakter gotovo imela značaj svobodne opredelitve prebivalstva z ozirom na njegovo narodno in državno pripadnost.
S končnoveljavno rešitvijo tega vprašanja, s pripojitvijo Maribora Jugoslaviji, pa je bila državno pravna plat tega problema za naše delavstvo, bodisi slovenskega, bodisi nemškega jezika, definitivno rešena. Kdor se ni mogel pomiriti s tem dejstvom, je odšel preko meje; tisti pa, ki so ostali, so s tem priznali svojo novo državno pripadnost.
Po razburljivih prevratnih dneh in še bolj razburljivih dogodkih, je bilo mariborsko delavstvo slovenske in nemške narodnosti tisto, ki je v popolnem razumevanju novega položaja in svojih razrednih interesov strnilo svoje vrste, puščajoč na stran vse jezikovne razlike, poiskalo zvez s hrvaškim in srbskim delavstvom ter se z njim spojilo v eno celoto, in to davno poprej, preden je v krogih nacionalnega meščanstva in njegovih zaveznikov, ki tako rado daje lekcije delavstvu, ta misel sploh našla tal.
Ob petnajstletnici postanka države in priključitve Maribora Jugoslaviji, je mariborsko marksistično usmerjeno delavstvo tisto, ki brez pridržka izpoveduje svojo državno pripadnost in znova povdarja potrebo čim ožje spojitve vsega jugoslovanskega delavstva v obrambo njegovih socialnih in kulturnih ter izbojevanja političnih pravic, svobode in demokracije.
Stališče jugoslovanskega marksističnega delavstva do države in narodnosti je pozitivno. Zato želi in hoče, da ob petnajstletnici zgodovinskih dogodkov že enkrat prenehajo s svojo gonjo proti njemu vsi tisti, ki ga ob-dolžujejo, da je protinarodno in proti-državno, ker uvideva potrebo mednarodne povezanosti proletariata v boju z mednarodnim kapitalizmom, za resnično enakopravnost vseh narodnosti in zagotovitev svetovnega miru!
katero je izmaknil pri objemanju in tudi Pred sodiščem ni hotel povedati, kam jo ie dal. Okrožno sodišče mu je prisodilo za obe zlati uri dve leti ječe.
Novo predsedstvo požarne hrambe. Za predsednika požarne hrambe v Mariboru je bil na zadnjem občnem zboru) izvoljen višji državni tožilec dr. Jančič.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
\lst, kat tabiU za pisacKt, Uu-ftuffc v iegovini jCjiuUUt &-sUochc d. d., Stotnikov teg 6
Hrastnik.
Pevski odsek »Svobode« II« v Hrastniku priredi dne 26. novembra t. I. ob 5. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku koncert. Na sporedu je 15 delavskih in narodnih pesmi. Vabljeni so vsi ljubitelji petja, zlasti, ker je vstopnina zelo nizka, upamo, da bo udeležba vsakomur omogočena.
Litija.
»Svoboda« priredi v nedeljo, dne 26. t. m„ predavanje o temi: Potnen Delavske kulturne organizacije »Svobode«. Predaval bo s. Cerkvenik iz Ljubljane. Začetek točno ob 7. uri zvečer v dvorani s. Cerarja Franceta. Sodrugi, sodružite, udeležite se predavanja polnoštevilno ter pripeljite s seboj Vaše prijatelje.
Mežica.
Obrekovanje naših nasprotnikov. Težki so časi, ki jih danes preživlja delavstvo v boju za vsakdanji kruh, dočinu na drugi strani vlada izobilje in razkošje. V svojem stremjenju po ohranitvi svojih pozicij, je kapitalizem organiziral svoje priganjače, ki imajo nalogo, da razbijejo enotnost delavstva in ga razdvoje. Kapitalisti se dobro zavedajo, da bodo lahko diktirali delavstvu le toliko časa, dokler bo to delavstvo razdvojeno. Fašisti se poslužujejo enakih metod pri nas. kakor v Italiji in kakor v Nemčiji. Oni skušajo nezadovoljno delavstvo tolažiti z obljubami, obenem pa jih hujskajo proti delavskim organizacijam s tem, da pravijo, da so te organizacije krive njegove bede, kakor, da bi delavske organizacije upravljale svetovno gospodar-
sBtezkh
ni Matija!
Henko zafnamakanje perila in za omeh-
čanje trde vode, Persil za izkuhavanje,
to je pravilen način pranja. Ravnajte se
točno po navodilu in dosegli boste
brez truda perilo belo kr«t sneg.
Persil in Henko sta domače izdelka ter se dobivata v vsaki trgovini.
stvo in ne podjetniki in kapitalisti. Sicer se kapitalistični priganjači dobro zavedajo, da delavske organizacije niso krive velike bede, ki danes tlači delavstvo, toda namen posvečuje sredstva. Sai jim ne leži na tem, da bi izboljšali položaj delavstva, ampak zato, da ga še bolj zasužnijo, da ga prodajo za judeževe groše kapitalistom.
Proti bratovski skladnici. O bratovski skladnici in njenem gospodarstvu ve zadnje čase jako mnogo povedati neki tukajšnji 100 odstotni rentnik, ki agitira po celi Mežiški dolini in organizira upokojence. Pri agitaciji se poslužuje raznih argumentov, ki bodo upravi bratovske skladnice, v kateri so poleg delavcev zastopani tudi podjetniki, kmalu presedali. Povedati moramo, da ni krivda bratovske skladnice, ako se rentnikoin slabo godi, ampak predvsem krivda tistih gospodov, za katere se omenjeni stoodstotni invalid poti po agitaciji, ker bi ti gospodje prav lahko napravili tako, da bi sklad za vpokojence dobil primerne dohodke, zlasti da bi se s strani podjetja ali pa iz državne blagajne vplačali primerni zneski za valorizacijo rent. Od delavstva ne more nikdo zahtevati, da naj bi plačevalo višje prispevke, kot pa jih že, ker ono ni zakrivilo niti vojne, niti denarnega poloma, ki je nastal med vojno in po vojni. Pač pa imajo delavski zastopniki pravico, da v bratovskih skladnicah varujejo koristi članstva. Koncem konca pa se bodo tisti zastopniki vendarle vprašali: Ali more biti res stoodstotni invalid tisti, ki je tako glasen po gostilnah in ki tako z lahkoto hodi okrog po agitaciji. V tem pravcu bodo morali naši delavski zastopniki podvzeti potrebne korake, da nam nazadnje res ne bo kdo upravičeno očital, da nismo storili vsega, kar je v zaščito interesov članov bratovske skladnice potrebno. Sicer ni naloga odbora bratovske skladnice, da ocenjuje invalide, je pa gotovo upravičen, da zahteva invalidski nadpre-gled v vsakem posameznem primeru in s primernim obrazloženjem. V tem pravcu smo doslej bili premalo natančni, pa kakor vse kaže, bo treba, da bomo poslej bolj.
MeZiška dolina.
Delavska šola se bo vršila v nedeljo, dne 19. novembra, od 10. do 12. ure v Mežici, popoldan pa od 3. doi 5. ure v' Prevaljah (v rdečem konzumu). Pridite vsi!
Ribnica na Pohorju.
Volitve v Delavsko zbornico so pokazale^ razveseljiv napredek našega gibanja. Rdeča lista je dobila 102 glasova, plava 16 in bela 3. Vsa čast našemu zavednemu delavstvu, volilcem in volilkain, zlasti pa našim zaupnikom in med njimi še posebej neumorno delujočemu s. Pecu. Uspeh bi bil najbrž še večji, če bi ne imeli toliko brezposelnih, ki niso imeli volilne pravice. Da je zavednost tudi med njimi doma, je pokazalo njih živahno zanimanje za te volitve. Prihajali so k organizacijskim funk-cijonarjem po informacije, radi vpisa v volilni imenik, pa so vsi žalostni odhajali ko se jim je sporočilo, da nimajo volilne pravice. Naše ribniško delavstvo je v kratkem času že dvakrat pokazalo, da se zaveda svoje dolžnosti m, da ve, kje mu je mesto.
,,e odhoniik naše podružnice Splošne delavske zveze s. Peter Kbnig. — zdravil se je že dalj časa, bil je 3 mesece v bolnici v Slovenjgradcu, kjer pa je po pre-p '1 operaciji podlegel dne 26. oktobra.
I ragicno je, da mu je 4 dni poprej doma , lJmrl tudi 12 letni sinček. Za pokojnikom žalujejo žena in trije nepreskrbljeni otroci.
1 okojuik je bil vedno dober sodrug in zlasti dober delavec v naši strokovni podružnici, kjer ga bomo v odboru le težko pogrešali. Z družino vred je živel dolgo časa v največji bedi, ker je bil meseca maja odpuščen iz Lenarčičevega kamnoloma. Dru-
ie slabo sodilo, pa je imela vsaj še upauje, da bo oče enkrat pa vendarle spet prišel do zaslužka in da bo tedaj bolje. Sedaj pa tudi tega upanja ni več. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje. Pokojniku pa ohranimo časten spomin!
Zbirka. Kamnoseški delavci so dne 4. t. m. zbrali Din 106.— in so jih izročili vdovi s. Koniga kot podporo ob smrti njenega soproga. Imenovana se potom podružnice Splošne delavske zveze vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje.
Vsi, ki dobivat Delavsko Politiko, skrbite za to, da boste naročnino pravočasno
in v redu plačali. Vsi pa agitirajmo za razširjenje našega lista. Naročniki lista plačajo naročnino lahko tudi potom organizacije.
Jesenice.
V Kinu Radio na Jesenicah se bo predvajala v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldan) prekrasna in vesela opereta Mamselle Nitouche z Any Ondro, Georgom Aeksandrom in Hansom Junkermannom v glavnih vlogah.
Kranjski „Triglav“ in volitve v Delavsko
zbornico.
Na spomlad letošnjega leta je začel izhajati v Kranju tednik »Triglav«, ki je kakor videti nekako »plavo« navdahnjen in tega »plavega« duha je vreden labtidji spev volitvam v DZ, ki ga je objavil kot uvodnik dne 28. okt. t. 1. Uvodoma obžaluje in se jezi nad DZ, da je uvedla tako drag volilni način. Ogromne vsote so bile izdane za kuverte in glasovnice od tiste socialne ustanove, ki zdaj pozimi nima denarja, da	bi	podpirala brezposelne delavce.	Kliče	na	pomoč	oblast, zakaj ona	ni
prepovedala tako dragega volilnega načina, saj bi bil oni brez krogljic in listkov, kar na izust, veliko cenejši in za »Triglav« in njegove protektorje najbrž bolj donosen. Saj se razumemo? Kaprice volilnega sistema niso ljube »Triglavu«, ki pravi, da je banovina morala uvesti Bednostni sklad, da izpolni delo DZ, DZ pa tako šari z denarjem. Mi res ne vemo, od kdaj je bilo delo DZ deliti brezposelne podpore,
vemo	pa,	da se	mi borimo z DZ
vred	že	deset	let, da se uvede
redno in obvezno brezposelno zavarovanje, in vemo tudi, da ni naša niti najmanjša krivda, če se še ni izvedlo.
Delodajalci in ljudje, ki stoje »Triglavu« ob strani, imajo pa velik, če ne ves, greh na tem! Dalje poroča »Triglav«, da so bili volilni imeniki neumljivo neredni in da so se lahko izgubljali, da so bili prepozno poslani, da niso bili dovolj dolgo razgrnjeni itd. in da so skratka — dokaz površnosti naših socijalnih ustanov. Da bi te bes lopi!! »Triglav« gotovo ni vedel, da je da! sam sebi klofuto. Sezname so izvrševali okrožni uradi za zavarovanje delavcev, ki so pri nas pod popolnim komisarijatom »plavih« in mi to prav dobro vemo, kajti pošteno smo tudi mi trpeli pod temi razmerami. In občina v Kranju tudi ni v rokah rdečih, nego veliko prej »plavih«, zakaj torej ni poskrbela za boljšo razgrnitev imenikov? Mi bi kar želeli, da »Triglav« povpraša za osob.ie na merodajnih mestih.
Najmanj všeč je pa »Triglavu« orientacija kranjskega delavstva in nameščen-stva. Mi pa menimo, da je treba izreči
kranjskim delavcem vso čast,
ker vedo, kje je njih mesto. Zanimiva je trditev:
»Glavna borba rdeče-marksistične skupine je naperjena baš proti delodajalcem, ker zahteva znižanje delovnega časa in povišanje mezd, kar pa je v današnjih razmerah neizvedljivo. Zahteva se mora vedno prikrojiti dejanskemu položaju in moči delodajalca (sle 1), ker bo sicer podjetje, v katerem bi se uveljavile marksistične zahteve, prišlo v težkoče, kar ima za posledico odpust večjega dela uslužbencev (sic!) in zmanjšanje rentabilnosti (sic!) dotičnega podjetja.«
OBČNI ZBOR
Stavbene in gostllnlike zadruge „Del.dom“ na Gllncah
r. z. z o. z.
se bo vršil 9. decembra 193.3 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Toneta Huč-a na Glincah.
Dnevni red:
1. Likvidacija zadruge.
2. Izvolitev treh likvidatorjev.
V slučaju, da občni zbor ni sklepčen ob določeni uri. se vrši nov občni zbor eno uro kasneje ob vsakem številu navzočih.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
PERJE
sivo, čehano,
kg 25'— Pol p uti beli,
kg 95*—
Puh sivi, kg 100' —
Puh beli, najfinejši kg 220'—
vse kemično čiščeno!
Eksportna hiša ,,Luna“, Maribor
Menda je v slednji- rentabilnosti »Triglav« zadel svoj žebelj na glavo. Ali ste brezposelne mase, za katere se je »Triglav« uvodoma tako potegoval, slišale, kako se mu gre za Vas. Kaj mar ni zahteva po znižanju delovnega časa obenem tudi zahteva po zaposlitvi brezposelnih? Kaj mar nj zahteva po povišanju mezd, zahteva po izboljšanju položaja zaposlenih delavcev in po zaposlitvi brezposelnih. Saj bi zaposleni delavci še marsikaj lahko kupili in s tem povišali konzum, če bi imeli s čim? Tako pa morajo desetkrat preobrniti vsak dinar, preden ga izdajo — in to seveda ne povišuje konzuma in ne odpira novih možnosti za produkcijo. Toda gre jim glavno za rentabilnost? Saj mi nimamo nič proti, toda po naših računih je podjetje rentabilno že tedaj, če se poleg kritja vse režije obrestuje obratni kapital po 5 ali 10%, ni treba pa rentabilnosti računati šele tedaj, ko se obrestuje po 50. 100 ali često celo po 1000 odstotkov. Tako je naše pojmovanje rentabilnosti in tu se najbrž ločimo od »Triglava«.
Vsak čevljar po sebi čevlje meri. In »plavi« »Triglav« pač hoče lastno neverjetno agitacijo »plavih« (zelo zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je dal denar, če ne morda kakšna »nerentabilna« podjetja?!) naprtiti nam, lastno nezaslišano in povsem iiitlerjevsko-mussolinijevsko demagogijo pa odvrniti od sebe. Kdo je blatil — vedo »plavi« plakati in ve »Organizator«; kdo je grozil — vedo delavci; kdo je delal s silo — pa vprašajte one, ki so jih napadli in iz-prebijali fašisti. Saj bi »Triglav« lahko videl po slovenski zemlji in slišal demago-ško kričanje. Od koga prihaja, se je pa jasno razločilo?! Saj se vidi tudi, od kod prihajajo zdai labudji spevi?! Kdo je največ žel med nezavednimi, vedo najboljše tisti, in »Triglavu« to tudi ni neznano.
Res je pa to, kar piše »Triglav«, da je izid volitev izpadel za nameščence nezadovoljivo. To pravimo tudi mi, kajti dobro vemo, da bodo »plavi«, ki imajo pri nameščencih večino, še naprej trpeli tujce v naših podjetjih, saj so bili to njih najboljši volilci, in da bodo zagovarjali interese podjetnikov, ne pa lastne.
Tudi nacionalno bi bilo boljše, če bi volitve izpadle drugače, in bi dobili razredno zavedni delavci še one nezavedneže, ki so jih zdaj pod pritiskom »Triglavov« in pod. dobili »plavi«. Rdeče delavstvo je bilo še vedno konstruktivno, še vedno miroljubno in redoljubno, tam pa, kjer gospodarijo piavi v črni ali rjavi varijanti, tam naj se pa kar pogleda, koliko reda je. Kaj želi mar » Triglav« usodo naše Julijske krajine, ki je tudi delo takih »plavih« v čini niansi, ali pa koncentracijske tabore, oboroževanje in pomp plavih Arijcev v rjavi uniformi z usodo Lužiških Srbov in šlezij-skih Poljakov vred?
Če ne, naj se vjame na svoji nevarni poti in naj spozna, proti kakšni čeri plava. Če ne bo dovolj uren, se bo razbil. S--s.
Razno.
Na Dolenjskem se je zopet izvršil jako grd umor. Umorjena je bila 64 letna žena Ana Goršetova. Morilcev še nimajo, diolže pa njeno sestro. Sestri sta se prepirali zaradi hranilnih knjižic z večjimi zneski. Preiskava bo dognala, če je to resnica. Vsekakor so pa to jako slabi znaki današnje kulture. Nekateri pobijajo ljudi zaradi denarja, drugi polagoma umirajo zaradi gladu, tretji zopet se umore sami ali pa onemo-rejo od gladu kar na cesti ali zapuščeni v svojem: stanovanju;. — Misliti pa da to-le: Nekateri trdijo, da je smrtna kazen vzgojno sredstvo. A ko bi bilo to res. potem bi se ne mogel v tako kratkem času po proglasitvi
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
M
DELAVSKI DOM'
f. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova ul.1.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
Samostan St. Lambrecht z več milijoni
v konkurzu.
Redovniki z 20 župnijami in 25 cerkvami so ustanovili vinsko trgovino in vele-
žganjarno.
Graški časopisi, tudi katoliški, poročajo o velikanskem konkurzu, t. j. propadu premoženja samostana St. Lambrechta, ki leži v okolišu okrožnega sodišča Leoben na Štajerskem. Ta samostan stoji že preko 300 let in je silno premožen. Tekom stoletij je zgradil okrog 30 katoliških cerkva in je imel glasom katoliških časopisov velikanske zasluge za širjenje krščanstva, kot tudi nemštva.
Še sedaj ima ta samostan nič manje kot 20 župnij in 25 cerkev. Med tem
znano božjo pot Maria Zeli,
kamor so pred vojno romali vsako leto tudi slovenski romarji in še sedaj dostikrat naši duhovniki organizirajo tja izlete. Zadnji čas dela to tudi tujsko-prometna zveza.
Samostan St. Lambrecht pa ima tudi ogromna posestva z nepreglednimi gozdovi, ter je imel do prevrata tudi velikansko premoženje v denarju, pa je tiste krone med vojno položil v kronske vrednostne papirje, v vojna posojila in mu je to ogromno premoženje po vojni vzela avstrijska inflacija, ko je padla vrednost krone na ničlo.
Samostan pa je imel potem kar naprej sama nesrečna leta in je zgubljal tudi silno mnogo v svoji lesni trgovini.
V romarski cerkvi Maria Zeli je imel samostan posebno veliko premoženje v cerkvenih zakladih, ki so bili znani kot »Maria Zeller Kirchenschatze«. Kot veliki
avstrijski patrioti pa so lambreški redovniki tudi te zaklade darovali ne v višjo čast in slavo božjo, ampak za avstrijsko »Kriegshilfe«, za vojno pomoč.
Romarji pa so medtem tudi obubožali in niso nikakor hoteli več obnoviti Maria-Zellskih zakladov. Premoženje tega ogromnega samostana je začelo propadati. In kaj so se redovniki tedaj izmislili? Ko so že bili do vratu v dolgovih, so investirali nove tisočake
v vinsko trgovino in proizvajanje žganja
(VVeinhandel und Brandweinerzeugung). Ustanovili so ogromno podjetje in začela je na debelo trgovina z alkoholom1. To je pač gotovo najprimernejši posel katoliških redovnikov po vojnem času. Angažirali so denarne zavode in banke, pa vse skupaj ni pomagalo. Sledil je tem hujši polom. Samostan se je hotel najprej poravnati, da bi plačal upnikom od milijonskih dolgov samo 40 odstotkov. Toda upniki tega niso hoteli sprejeti in tako je okrožno sodišče v Leobnu te dni proglasilo nad premoženjem St. Lambreškega kloštra takozvani
konkurz,
o katerem pa poroča »Grazer Volksblatt«,. da bo vrgel upnikom' še manje. Ljudje, ki so zaupali svoje premoženje lambreškim redovnikom, bodo utrpeli milijonske izgube.
smrtne sodbe v procesu proti bra-tem: Malijem pred novomeškim; sodiščem!, zgoditi drugi tako strašni umor v neposredni bližini mesta, kjer je bila izrečena smrtna obsodba. — Okoliščine, pod katerimi se je izvršil ta novi umor, pa dajo slutiti. da se je morilec »nacbrazil« za svoj posel na podlagi »tečnih in preglednih poročil meščanskega tiska«, ki je poročalo o umoru Malijevc žene. Tako n. pr. je morilec Gorše-tove prislonil Iiestvo k hiši in uredil vse tako, da bi izgledalo, kot da je prišel skozi lino v strehi v hišo, kakor sta to storila brata Malija, da bi prevarala oblasti, medtem ko je najeti morilca v resnici prišel skozi vrata, ki mu jih je brat odprl, v hišo. — Vse kaže, da podrobno poro-
čanje o poteku morilskih procesov vzbuja živalske instinkte pri duševno defektnih ljudeh in da zato tako podrobno opisovanje zločinskih podvigov in umorov ni na mestu.
Demokracija Je zgodovinska
dejstvo.
»Nastanek diktatur in polom svobodnih institucij pri narodih, ki niso dovolj zreli za svobodo, z zgodovinskega stališča ni argument proti demokraciji. Kljub vsemu temu bo demokracija ostala sistemi razuma, vladna oblika, ki temelji na razvoju pravnega čuta človeštva. Demokracija ni samo prepričanje, marveč tudi zgodovinska resnica.«
(Prof. B. Mirkine-Guetzevich v »The political Quarterly, oktober-december 1933.)
Mi varujemo Vaše zdravje!
Naši
zajamčeno
nepremočljivi
HUBERTUSI
varujejo Vas pred
dežjem In mrazom.
TIVAR-OBLEKE.
Tiska: Lludska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstavitell Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru.