TRST, torek 10. septembra 1957 Leto XIII. . Št. 215 (3750) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II nad. — TELEFON »3-80» IN 94-638 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 3500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210idin. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaloZDa siovenijej višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljaoa, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tetoofci račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z- 375 • izdala založništvo tržaškega tiska IJ. zu Miroljubne Gronchijeve izjave v Teheranu ^Italija se hoče uveljaviti v tujini samo s svojim delom» Malagodijev napad na predsednika republike in «Messaggerove» kritike - Taviani izjavlja, da bodo italijansko vojsko in letalstvo kmalu opremili z raketnimi izstrelki faznih uradnih in zasebnih razgovorih so se dotaknili v glavnem treh tem. na katerih vodo sloneu rezultati Gronchi-levega obiska. Te teme so: L Skupen politični navdih po n.ačelih, ki sta jih snoči izrazila v svojih govorih Gronchi in šah. 2. Okrepitev in pospešitev gospodarskih odnosov v raznih oblikah. 3. Okrepitev kulturnih zvez med obema dr-Zavama. Ker primanjkuje vidnejših “ogodkov, so se časopisi za.do-s komentarji o besedah, ki iih je izrekel Gronchi pr: zdravici v odgovor na šahove besede in z Gronchijevim nagovorom italijanski Koloniji v Teheranu. Gronchi je v svoji zdravici (bbd drugim dejal: Vlade in vodilni razied v svobodnem kVetu, ki jih zaskrbijajo nove l®znje in nove potrebe Ijud-?tVa, ne smejo več izgubljati basa. Mi Italijani bomo napra-}u Vse, da se uresniči ta no-,' jn pravični red, ki bo pri-bhzal državi in pripeljal^ vari0. ljudske sile. ki so se često btitile tuje in ločene, kakor da , .bila država samo izraz in ascita privilegiranih intere-’ sov.» Kato je da Gronchi poudaril, , Je opazil tudi v Perziji podobno stremljenje. Pri tem je P°udairil pozitivno stran spora-unia med iransko petrolejsko ruzbo in družbo Agip. To bo Privedlo do še tesnejšega so- delo 2aupa 'Vanja m do ‘medsebojnega nja. bolj značilne so bile °nchijeve besede, ki jih je (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Predsednik Gronchi ni mogel danes napraviti določenih obiskov, zaradi vnetja nekega zoba, Ki mu je povzročilo tudi vročino. Zato so današnji spored predsednikovega obiska preložili na jutri, jutrišnji spored pa na pojutrišnjem. Zaradi tega ne bo Gronchi obiskal Ispahana, kamor pa pojde njegova gospa s spremstvom. Oseb-ni Gronchi jev zdravnik je vsekakor izjavil, da stvar ni nuda ter da se bo Gron-bnijevo zdravstveno stanje kmalu izboljšalo. Iz Teherana poročajo, da so dosedanji razgovori razvijali v prisrčnem ozračju. V izrekel v nedeljo zjutraj članom italijansk kolonije na italijanskem poslaništvu. Gronchi je dejal: ((Italija prevzema sedaj vlogo, ki je morda nikoli ni imela v preteklosti. To je vlogo ekspanzije dela in tehnične ter organizacijske sposobnosti. Mi se .zaVedamo. koliko zmoremo in ne maramo gospodovati nikomu. marveč le z deli uma, kulture, znanosti in umetnosti poudariti svojo navzočnost v svetu, zlasti pa v tem delu sveta. Mi bomo znali vedno ostati v okviru te ekspanzije, ki nam odpira vrata vseh dežel.* Gronchijeve besede v odgovoru na šahovo zdravico m italijanski 'koloniji so nedvomno posreden odgovor na razne polemike in tudi na ameriški pritisk po tisku. Ko je Gronchi poudaril, da Italija ne iha-ra nikomur gospodovati, je pač mislil na ameriške in angleške imperialiste, se posebno pa na petrolejske truste, ki so razjarjeni, ker ne bodo mogli več izvajati izključnega monopola v krajih, ki so bogati s petrolejskimi vrelci. Toda če je razumljivo razburjenje ameriških imperialističnih krogov, ki se bojijo, da ne bi Italija vendarle vodila vsaj malce bolj neodvisno politiko. pa vsekakor ni opravičljivo ravnanje dela italijanskega tiska m nekaterih politikov. ki radi ob vsaki priliki poudarjajo nacionalni ponos, tokrat pa se suženjsko prilizujejo ameriškim imperialistom ter vidijo v zelo zmernih Gronchijevih izjavah že kdove kakšen zunanje političen pre-okret in nevarnost za atlantsko politiko. Tako je posredno napadel Gronchija «Messaggero», k; velja za neuradnega glasnika vlade, ko je zapisal v svojem hodu sploh m ter da ni izbire med sovjetsko in ameriško politiko. ((Messaggeron se zato vprašuje, kako morejo sploh v sedanjem položaju nastati takšne utvare v določenih evropskih in tudi italijanskih političnih krogih. Namig na Gronchijeve besede je pač dovolj pozoren. List končuje s pozivom na okrepitev atlantske solidarnosti in enotnosti. Tudi voditelj liberalcev Ma-lagodi je v svojem intervjuju novinarju Matteiu napadel Gronchija in dejal, da je opazil v italijanski zunanji politiki. odkar ni več odgovoren zanjo Martino, nove sumljive prenovitvene težnje ter da jc zato treba okrepiti strnjenost zahodnega sveta. Zato bodo liberalci zahtevali v parlamentu točnih pojasnil o zunanji politiki. Maiagodi je tudi dejal. da pomenijo Gronchijeve socialne težnje zanikanje liberalizma. Iz tega se jasno vidi, da mečejo Gronchiju ob vsakem njegovem potovanju v inozemstvo polena pod noge, čeprav zahteva samo malce bolj dinamično in za ščepec bolj samostojno politiko v okviru samega atlantskega zavezništva. Seveda pa, se najdejo tudi bolj zviti komentatorji, ki skušajo dokazati, da je Gronchi-jevo delovanje le v korist zahodnemu zavezništvu, češ da se z naraščanjem italijanskega vpliva na Srednjem vzhodu zmanjšuje vpliv Sovjetske zveze. Obrambni minister Taviani je imel v nedeljo v Imperii govor, v katerem je dejal, da medcelinska sovjetska raketa ni blufiranje ter da jo je zato treba upoštevati. Pri tem je povedal, da bodo v kratkem oborožili z raketnimi izstrelki tudi italijansko vojsko in letalstvo. kasneje pa se mornarico. Doslej je imela te izstrelke le ameriška vojska v Italiji (SETAF). Danes se je vrnil iz Florence v Rim predsednik vlade Zoli. Za soboto je napovedana seja vlade, na kateri bo Pel-la poročal o političnem položaju, ker bo potem odpotoval ■niti. uovdniku, da tretje poti za po- _ litiko nasproti Srednjemu Vz- na zasedanje OZN v ZDA. Na ""Milili mm Iiiiiiiiiiiiliiiiim um m KMIIIIIIIIIIHIHIIII imuni milni IIMIMIIII 111(111.. Gomulka in Cyrankiewicz prispeta danes v Beograd V Beogradu pripisujejo obisku zelo velik pomen - Razgovori s poljsko delegacijo se bodo začeli ze danes - Kongres ZKJ >8 odložen na april • Proglas SZDLJ dnevnem redu vladne seje bo tudi vprašanje vinogradništva in vinske krize. Pričakuje se tudi razpravljanje o zvišanju minimalnih pokojnin INPS, toda državni zaklad postavlja ovire, češ da ima sedaj na razpolago samo 21 milijard. Te pokojnine pa bi se morale zvišati s prvim januarjem 1958. V Rimu se je tudi razširila vest, da bodo parlamentarne volitve 11. maja. Vsekakor pa je ta vest preuranjena. Kar se tiče strank, se bosta ta teden sestali vodstvi KPI in PSI. A. P. Zaradi francoskih vpadov na tunizijsko ozemlje IZJEMNO STANJE NA MEJI MED TUNIZIJO IN ALŽIROM Pineau o bližnji razpravi v skupščini OZN TUNIS, 9 — Predsednik Bur-giba je proglasil izjemno stanje ob vsej tunizijsko-alžirski meji. To je bilo sklenjeno zaradi številnih francoskih vpadov na tunizijsko ozemlje. Nocoj so objavili izjavo, s katero tunizijska vlada sporoča, da je v soboto izročila francoski vladi protest zaradi številnih kršitev tunizijskega ozemlja. Francoski zunanji minister Pineau pa je danes po wa-shingtonskemu radiu sporočil, da se je z Dullesom razgovarjal tudi o Alžiru. Dejal je, da je bil namen njegovega potovanja v Južno Ameriko in ZDA nuditi tem državam «vse elemente« alžirskega vprašanja, ne da bi pri tem skušal doseči od njih že sedaj obveznost v zvezi z zadevno razpravo v skupščini OZN. Ponovil je, da Francija ne priznava pristojnosti OZN za reševanje alžirskega vprašanja, češ da je to notranja francoska zadeva. Pripomnil pa je, da je Francija pripravljena ((dovoliti, da se o tem razpravlja v OZN, ker nekatere države, predvsem prijateljske države, želijo biti obveščene o tem, kar se dogaja v AU.iru«. Pineau je izjavil, da se je z Dullesom razgovarjal tudi o razorožitvi in o Srednjem vzhodu. ZDA in Francija sta mnenja, da je položaj na Srednjem vzhodu »skrajno razburkan in nevaren za svetovni mir«. El Mokri umrl RABAT, 9 — Danes je v starosti 116 let umrl Mohamed El Mokri, ki je bil veliki vezir pod' petimi sultani, če se računa tudi Mulaj Ben A-rafa, ki so ga postavili Francozi. ko so izgnali sedanjega maroškega sultana na Madagaskar. El Mokri je bil na seznamu izdajalcev, ki ga je pred kratkim objavilo predsedstvo vlade. Uradna izjava sirske vlade Izzivalna akcija ZDA z bojnimi ladjami ob sirski obali Včeraj so ameriška letala pripeljala prve pošiljke orožja v Jordanijo - Naser poudarja, da je ameriški načrt o Siriji naperjen proti vsem Arabcem Iranski šah predlaga konfereneo islamskih držav AMAN, 9. — Danes so prišle v Jordanijo prve pošiljke ameriškega orožja, ki so ga pripeljali s šestimi letali ameriškega vojaškega letalstva. Neki predstavnik je izjavil, da so dva «leteča vagona« in eno letalo «Globemasterj. pripeljali predvsem • strelivo iz Evrope, medtem ko je ostalih pet letal «Globemaster» pripe- ljalo orožje majhnega kalibra in štiri protitankovske topove na jeepih. V poučenih krogih izjavljajo, da bodo težko orožje pripeljali pozneje po morju. Medtem pa je sirska vlada po svoji včerajšnji seji dala navodila zunanjemu ministrstvu, da se informira v Libanonu, Jordaniji, Turčiji in Iraku, ali so tam res izrazili bojazen pred morebitnim sirskim napadom. Znano je, da so ZDA sklenile pospešiti pošiljanje orožja v Jordanijo z izgovorom, da so omenjene države izrekle tako bojazen. Medtem pa je danes pred- Hude posledice izkoriščanja vinogradnikov v Južni Italiji Policija je v spopadu z demonstranti ubila v San Donaciju Demonstracije in spopadi tudi v krajih San Pietro Vernotico, Cellino in San Pancrazio Salentino v pokrajini Brindisi našega dopisnika) J1.REOGRAD, 9. — ((Doorodo-Pod ,tiraE* poljski tovariši.« in naslovom v poljščini »g srbščini objavlja nocojšnja Sran ■” na Prvi strani folo-tvic ■ Gomulke in Cyrankie-10 Zj 'n vest. da bo jutri od Ih n , P°Wne prispela na zetih- letališče poljska par-ta'ij??'v'a°na delegacija. Z le-°drmta bo PolJska delegacij:. . vala z avtomoDilom v b“n dvor na Dedinju. Ob 13.30 šal ?£e^sednik republike mar-sv Gto v zveznem izvršnem Pa Priredil kosilo, zveče' dpi. sPrejem na časi poljski čja Saciji, Popoldne si bodo dali' PolJske delegacije Ogleja 2animivosti mesta, zvečer )e„sPrejemu pa bo puljska de-HrvC-ia °dpotovala na pot po ®skem m Sloveniji. ■mo dob 3ro obveščenih krogov Sovo zvedeli, da se bodo raz- Vanšn' mec* Poljsko in jugoslo-gaeii Partijsico-vlodno dele-i°jo .Pričeli že jutri. Pričaku-le„ ’ da bo obisk poljske de-teij.?1Je še bolj okrepil prija-b> d me<^ obema državama konk bo(^° v razgovorih našu P0B|pi?tno rešitev za nadaljnjo a°sov medsebojnih od- pre('ho<1 Poljske delegacije, ki objh ga , okvir vljudnostnega ske„Ka' jo novi izraz prijatelj-ciahV, ..S()delovanja dveh šoki "Onih držav in narodov, deninfemita k socialističnemu dobn oHr-mu in imata posodi8 Poglede o vprašanjih Ihed avanja med državami ter sltin,.komunističnimi 'n delav-Be0„ Portijami, poudarjajo v sloVg-ac?u- Za Poljske in jugo-L*aei 8 odnose je po norma, ho r ..odnosov značilno stal-vSeh 'rjanje sodelovanja na litibn Področjih državnega, po-^°van^a 1,1 družbenega sode-PosehJa' To sodelovanje se je jn i' , o povečalo v lanskem šlo a °SI}jem letu, ko je pri-o^iski? številnih medsebojnih Part:: V zastopnikov države orgaef' sindikatov in drugih lovanjZac|j-. Gospodarsko sode- ho se je prav tako uspeš- *u!hi aviial°. Dosedanji spoia-sPekti,S° ostvarili dobre per-t«v , za še večjo poglobi-hja. Podarskega sodelova- ^speoM Poliske delegacije bo k razvoju medseboj- nega sodelovanja in medsebojnih državnih in partijskih stikov,« ugotavlja nocojšnja «Borba». ((Zato bodo prihod poljske partijsko-državne delegacije pozdravili ne samo narodi Poljske in Jugoslavije temveč tudi miroljubne in demokratične sile v svetu, kajp razvoj jugoslovansko-poljskiu odnosov koristi utrditvi miru in krepitvi mednarodnega delavskega gibanja«. Mestni odbor SZDLJ Beograda je objavil proglas meščanom, v katerem poudarja, da bodo razgovori poljskih in jugoslovanskih voditeljev velikega pomena za nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja med obema državama ter za krepitev socializma v svetu. Proglas poudarja dalje, da so narodi Jugoslavije zelo cenili dosedanjo borbo poljskega ljudstva za osvoboditev in neodvisnost in prav tako danes z velikimi simpatijami spremljam napore združene delavske stranke Poljske in poljskega ljudstva v izgradnji socializma. Plenum CK ZK Jugoslavije, ki se je danes sestal pod predsedstvom maršala ,Tita. je sklenil da se zaradi volitev za ljudske odbore občin m okrajev skupščinskih volitev, zaradi izdelave perspektivnega načrta in drugih nujnih poslov sedmi kongres ZKJ, ki bi moral biti novembra v Ljubljani, \odloži na april pri-hodnjega leta. Plenum je sprejel poročilo o sestanku med zastopniki CK ZKJ in vlade FLRJ z delegacijo CK KP SZ in vlade SZ. ki je bil L in 2 HVgusta v Romuniji, in je ocenil ta sestanek kot pozitiven za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. Proglas, ki ga je objavil v zvezi z volitvami za občinske in okrajne ljudske odbore zvezni odbor SZDL.) po seji ki ji je predsedoval Kardelj, vsebuje osnovna načela jugoslovanske zunanje in notranje politike. Proglas poudarja med drugim, da si je Jugoslavija t svojo dosledno politiko priborila velik ugled v svetu in je danes pomemben moralno političen faktor v sodobnem naprednem socialističnem razvoju v svetu. Proglas govori nato a uspe- hih, ki so bili doseženi v razvoju gospodarstva in socialistične demokracije v Jugoslaviji, ter ugotavlja, da so ti uspehi neločljivo povezani z delavskimi sveti in ljudsko ■amoupravo sploh. Proglas pravi dalje, da se bodo na prihodnjih volitvah prvič izvolili tudi občinski sveti proizvajalcev, po katerih bodo delavski sveti in skupščine zadružnikov lahko neposredno vplivali na gospodarski razvoj komune in na reševanje drugih vprašanj komune. B. B. BRINDISI, 9 — Zaradi nizkih cen ki jih ponujajo prekupčevalci za grozdje, je začeli v Apuliji med malimi kmet: in poljskimi delavci zopet vreti ter je prišlo da demonstracij, pri katerih je bilo ranjenih več demonstrantov pa tudi policistov. V soboto zvečer je prišlo do neredov v krajih San Pietro Vernotico in Cellino v pokrajini Brindisi. V San pietro Vernotico so se zbrali kmetje in poljski delavci. v protestni manifestaciji, ker se krajevne oblasti niso nič brigale, da bi se rešila vinska kriza. Razburjenje pa je še bolj naraslo, ko so zvedeli, da je neki prekupčevalec ponudil samo 2C00 lir za stot grozdja izbrane kakovosti. Skupina demonstrantov je zahtevala, da se skliče sestanek s funkcionarji davkarije in trošarinskega urada. Krajevna policija je skušala razgnati demonstrante in tedaj je prišlo do spopada. Nato so demonstranti postavili celo barikade, da bi preprečili dohod policijskih ojačenj. Ko so prišla ta ojačenja, so jih demonstranti sprejeli s kamenjem. Policisti in karabinjerji so najprej vrgli mednje solzilne bombe, nato pa so začeli tudi streljati. Medtem pa so demonstranti zažgali davčne in trošarinske urade. Do podobnih spopadov in demonstracij je prišlo tudi v kraju Cellinu, kjer so tudi napadli davčne in trošarinske u-rade in postavili barikade. Pri tem je bilo ranjenih 5 demonstrantov. Med policijskimi silami pa so bili ranjeni en policist in en oficir javne varnosti ter en karabinjer, 24 pa je bilo potolčenih, policija je aretirala 9 demonstrantov, ki so jih kasneje prepeljali v zapore v Brindisiju. Aretirali so jih pod obtožbo odpora in napada na policijske sile ter zažiga. Okrog 30 oseb pa so prijavili sodišču, vendarle jih niso aretirali. Položaj se je danes zjutraj pine demonstrantov so ponov-1 Zahodne Nemčije. Bluecher no skušale postaviti barikade. Demonstracije so se nato razširile tudi na občini San Do-naci in San Pancrazio Salentino, kjer so tudi skupine kmetov skušale postaviti cest. ne bloke, ki so jih policijske sile odstranile. V kraju San Donaci je ob 18. uri prišlo do spopada med demonstranti in policijo. Skupine poljskih dninarjev so pretrgale teldfonske in brzojavne zveze ter postavile okrog vasi barikade. Ko je prispela kolona karabinjerjev in policistov pred vas, so začeli metati demonstranti proti kamionom kamenje. Policijske sile so začele streljati. En civilist je bil na kraju ubit, drugi pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Zadeta sta bila še dva druga civilista, in sicer moški in ženska, ki sta v bolnišnici. Policija je prijela o-krog 30 ljudi ter zaplenila demonstrantom okrog 50 koles. V vse štiri kraje prihajajo nova policijska ojačenja. Uradni krogi v Viminalu izjavljajo, da so policijske sile hitro vzpostavile red ter da so tudi obnovili telefonske zveze in odstranili barikade. Poleg tega poročajo, da je v teku stroga preiskava. Ne glede na to preiskavo pa je jasno, da so vinogradniki razjarjeni zaradi špekulacije monopolistov in hudega izkoriščanja. Zaradi tega je vsekakor bolj pristojno za rešitev nastalih sporov in za pomiritev prebivalstva poljedelsko ministrstvo, ki bi moralo kaj ukreniti v pomoč vinogradnikom, kakor pa notranje ministrstvo. ;«»------ Blueher nasprotuje revalvaeiji marke priporoča dolgoročni program, ki vsebuje med drugim: povračilo nemških privatnih dolgov v tujini; posojilo v zlatu evropski plačilni zvezi; večjo usmeritev nemškega izvoza na področje dolarja; večji izvoz nemških kapitalov; večji dotok proizvodov na notranje tržišče. Ollenhauer za odnose z državami ljudske demokracije MARBURG, 9. — V govoru, ki ga je danes imel v Mar-burgu (Hessen), se je -socialdemokratski voditelj Ollenhauer izrekel za navezavo diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in vsemi ljudskimi demokracijami. Kar se tiče Vzhodne Nemčije, pa je Ollenhauer poudaril, da «se lahko navežejo samo tehnični stiki«. Toda ti stiki bi morali biti vsestranski. Dalje je Ollenhauer dejal, da ni mogoče upati na rešitev vprašanja nemške združitve, z izmenjavo not. To vprašanje bi morali. obravnavati skupno z vprašanjem sistema evropske varnosti. Pri včerajšnjih volilnih zborovanjih ,so vladni in socialdemokratski govorniki komentirali zadnjo sovjetsko noto o nemški združitvi. Zunanji minister von Brentano je izjavil, da zadnja sovjetska nota «samo prepričuje, da bo mogoče doseči združitev samo z nadaljevanjem dosedanje politike«. Ollenhauer pa je na volilnem zborovanju v Bad-Orbu izjavil, da federacija med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ni sprejemljiva, ker bi pomenila še nadaljnjo razdelitev Nemčije ter priznanje vzhodnonemške vlade. Socialdemokratska stranka vztraja še dalje, naj bi o združitvi minister Strauss pa je na včerajšnjem zborovanju v Man-heimu izjavil, da bi bil pripravljen takoj sprejeti nevtralizacijo Baltiškega morja pod mednarodnim nadzorstvom. Nehru obsoja orožja na Srednji vzhod NOVI DELHI, 9 — Predsednik vlade Nehru je v zgornji zbornici izjavil, da je proti enostavni obsodbi Madžarske v OZN, ker ta obsodba ne bi na noben način pomagala madžarskemu ljudstvu. Zatem je Nehru obsodil dobavljanje orožja državam Srednjega vzhoda, ker je tamkajšnji položaj zelo resen in nevaren. V zvezi s Sovjetsko zvezo je Nehru dejal: ((Sovjetska zveza je velika sila in je navzoča na tem delu sveta. Nemogoče je to ne upoštevati, kakor je nemogoče ignorirati Kitajsko pri urejevanju zadev Daljnega vzhoda.« stavnik sirske vojske podal izjavo, s katero obtožuje ZDA, da so začele izzivalne akcije proti Siriji. Včeraj se je sirski obali približalo pet ameriških bojnih ladij v toliki meri, da to pomeni pravo izzivanje. Dve reakcijski letali Pa sta leteli nad nekim sirskim pristaniščem. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da «sedaj ne deluje noben drugi zračni most razen mostu med ZDA in TTorda-nijo«. Predstavnik je dalje trdil, da zadnja Naserjeva izjava, s katero ta obtožuje ZjJA, da hočejo razdeliti arabske države in pomagati Izraelu, temelji na lažnih predpostavkah. Predsednik Naser je namreč v izjavi listu «A1 Ahram« poudaril, da skuša Amerika sedaj sejati razdor med Egiptom in Sirijo in prikazati, kakor da je Egipt nezadovoljen s tem, kar Američani imenujejo pristop Sirije v »komunistični tabor«. Pripomnil je, da bo Egipt ostal ob strani Sirije do konca brez sleherne omejitve. Predsednik je nadaljeval: »Ameriški načrt o Siriji ni nov, pač pa je samo nadaljevanje stare strateške politike z novo taktiko. Poleg tega ni ta načrt naperjen samo proti Siriji, pač pa proti vsemu arabskemu nacionalizmu. Opazoval sem ameriško politiko v zadnjih petih letih in sem prišel do zaključka, da je namen protiarabske politike u-resničiti sledeče: 1. rešitev izraelskega vprašanja na podlagi izvršenega dejstva, z drugimi besedami, spremeniti demarkacijsko črto v stalno mejo in odvzeti arabskim beguncem iz Palestine vse pravice. 2. Ustvariti obrambno organizacijo, ki naj služi samo ameriškim interesom. 3. Zagotoviti podporo ameriški politiki v vseh mednarodnih vpraša njih, t. j. prisiliti arabske države, da se vključijo v ameriško vplivno področje.« Naser je dalje izjavil, da je dolgo časa skušal' prepričati ZDA, naj bi dobavile orožje Egiptu, kakor so ga dobavljale Izraelu, Pripomnil je. da je «zal»teval nemogoče«, ker Egipt ni vprašal ameriško orožje, da bi ga uporabljal na notranji fronti, pač pa za obrambo ob meji. Zatem' je Naser izjavil, da hoče Eisenhowerjeva doktrina. kar se tiče Izraela, doseči sledeče: 1. odvrniti pozornost od izraelske nevarnosti. 2. U-stvariti namišljeno nevarnost med Arabci samimi. 3. Podariti orožje nekaterim arabskim državam, glede katerih se Iz-ael ne bi upiral. 4. Povezati nekatere arabske države z Izraelom v področje, na kate-em bi Izrael imel vlogo vojaškega. koordinatorja. V takem zavezništvu ne bi Izrael bil za nekatere arabske države sovražnik, pač pa zaveznik. Glede pošiljanja orožja Jordaniji je Naser izjavil, da je treba na to pošiljanje gledati z dveh strani. V prvi vrsti je teatralna naglica, s katero orožje pošiljajo arabskim državam, ki so naklonjene Zahodu. Posledica tega je ustrahovanje in ustvariti se hoče vtis, da je vprašanje nujno in resno ter da orožje ne more čakati na ladje in ga je treba zaradi tega poslati z letali. Gre za to, da se ustrahujejo nekateri kralji in nekateri ministrski predsedniki in za njimi njih narodi. Druga stran pe je v tem, da to orožje, ki se tako teatralno pošilja z letali, ne more biti težko orožje za prave vojaške operacije. Medtem je Naserjev osebni svetovalec sprejel danes sovjetskega poslanika Kiseljeva, ki je zaprosil za sprejem. Moskovski radio je v svoji današnji izjavi poudarjal, da zadnja Eisenhowerjeva izjava, ki znova poudarja politiko sile in novo pošiljanje orožja na Srednji vzhod, lahko samo poslabša položaj in povzroči nove spore m zaplctljaje. Komentator je pripomnil, da bi po ameriških načrtih morala Jordanija in Irak povzročiti incidente oo sirski meji,, medtem ko bi Turčija in Izrael imela nalogo oboroženega napada na Sirijo. Predstavnik Foreign Office* pa je na tiskovni Konferenci izjavil, da je Velika Britanija zadovoljna, ker je predsednik Eisenhower znova poudaril ameriško politiko, ki jo nakazuje Eisenhowerjeva doktrina. Pripomnil je, da je britanska vlada v stiku z ameriško vlado po diplomatski poti in da britanska vlada do sedaj ni dobila nobenih zahtev za pošiljanje orožja Jordaniji. V teheranskih poučenih krogih pa izjavljajo, da je iranski šah poslal kralju Saudu pismo, s katerim ga poziva, naj bi podprl, iranski načrt z* konferenco islamskih držav, katere namen naj bi bil zmanjšati napetost na Srednjem vzhodu. V zvezi s Sau-dovimi razgovori v Beirutu se zatrjuje, da kralj Saud ni med razgovori izrekel svojega stališča glede sedanje gonje proti Siriji, čeprav je izrekel zaskrbljenost nad nastalim položajem. BONN, 9. — Nemški podkancler Bluecher se je danes uradno izrekel proti revalva- . , , ciji marke kot sredstvu za | Nemčije razpravljali na kon-in popoldne v obeh krajih po-j zmanjšanje prevelikega aktiv-i ferenci štirih velesil, novno zaostril. Posamezne sku-1 nega salda v plačilni bilanci | Zahodnonemški obrambni llll(IIMmillllltlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltl|||||«HIIIHl*lltlUlllllllllllllHlllllllllHlllllllllllltlllllHiniMllllllllltlllllM«lllllllllllllllllMIIIIIIIIHIIII»U Guverner Kansasa še vedno odreka pravice črncem Sodnik Uavies je pozval zvezne oblasti, naj ukažejo guvernerju, naj spoštuje razsodbo sodišea Novi napadi na črnce - Eisenhower podpisal novi zakon o državljanskih pravicah LITTLE ROCK, 9. — Zvezni sodnik Ronald Davies je za-htevai nocoj od zveznih oblasti, naj takoj ukažejo guvernerju Faubusu, naj se več ne upira plemenski integraciji v javnih šolah v Little Rocku. Sodnikovo zahtevo so poslali sodnemu ministru Herbertu Brownellu in zveznemu tožilcu v Ačkansasu Cobbu. V svoji zahtevi omenja sodnik Davies tudi načelnika narodne garde generala Shermana Clin-gerja in polkovnika Johnsona, ki sta podprla guvernerja. I? Bele hiše pa poročajo, da je minister za sodstvo obvestil predsednika Eisenhowerja, da bo departma za sodstvo čim-prej, morda že jutri, izvede, zahtevo okrajnega zveznega sodnika Daviesa. Guverner Kansasa Faubus se namreč noče pokoriti razsodbi zveznega sodišča in trmasto vztraja pri svojem sklepu, da ne bo dopustil črnskim dijakom vstopa v šole v Little Rocku. Zato še vedno straži pred srednjo šolo narodna garda, ki brani vstop črncem. Višek vsega pa je v tem, da guverner hinuvsko trdi, da nima nič proti plemenski integraciji v šolah ter da ravna tako le iz skrbi za javni red. Danes je predsadnik Eisen-hower v Nesvportu, kjer je na počitnicah, podpisal zakonski načrt o državljanskih pravicah, ki daje zvezni vladi oblast, da ščiti volilno pravico državljanov, še posebno pa črncev. Gre za prvi zakon te vrste po 80 letih. Tako bodo lahko sodišča na pobudo departmaja za sodstvo zatrla vse primere kršenja ustavhih pravic črncev. Kdor pa bo kršil zakon, bo poklican pred zvezno komisijo za državljanske pravice. Zakon določa tudi ustanovitev posebne komisije, ki bo dve leti proučevala državljanske pravice. Toda novi zakon o državljanskih pravicah, katerega po men so v kongresu precej omejili, ima zlasti v tem trenutku tudi svojo šibko stran saj ukinja stari zakon, ki je pooblaščal predsednika, da lahko uporablja čete, da uveljavi ukaze vrhovnega zveznega sodišča, kar se tiče državljanskih pravic^ Sedaj torej nastane vprašanje kako naj Eisenhovver, če mu je res do tega, uveljavi razsodbo sodišča proti guvernerju Faubusu, ki se punta. Sedanj, zakon namreč oneiryigoča sleherni poseg zveznih čet v Little Roaku proti guvernerju, da bi ga prisilili, da pusti črnce v višjo srednjo šolo. Iz tega sklepajoč, da Eisen-hower meni, da ima na razpolago dovoij sredstev, da reši spor v Little Rocku brez uporabe sile, sicej- da ne bi podpisal ravno sedaj tega zakona. Guverner Faubus, ki Je govoril včeraj P° televiziji, Je dejal, da bo narodna garda še nadalje ostala pred šolo v Little Rocku, da prepreči ple-mensko integracijo, in sicer zato, da se ohrani «mir». Kasneje se je zvedelo, da je Faubus tudi izjavil, da bodo v Kansasu izgubili pravico do samouprave, če bo zvezna vlada skušala s silo omejiti njegovo guvernersko oblast. Pri tem je dodal: «Ce se bo prelivala kri, bo moja vest čista, toda jokal bom zaradi svojega ljudstva«. Faubus se torej požvižga tudi na zadnjo razsodbo okrajnega zveznega sodnika Daviesa, ki je zavrnil zahtevo šolskega sveta v Little Rocku, naj se odloži integracija. Zaradi tega je možno, da se bo moral guverner zagovarjati pred sodiščem zaradi »zaničevanja sodišča« in da ga lahko celo zapnejo. Seveda so to samo glasovi. / V North Little Rocku, mestu, ki šteje 50.000 prebivalcev in leži na nasprotni strani reke Arkansas kot Little Rock, se je pričelo šolsko leto danes in v srednjo šolo se je vpisalo precejšnje število črncev. Sest črnskih dijakov je skušalo stopiti v šolo, toda na vrhu stopnišča so jim belci to preprečili. Nato je ravnatelj poklical črnske dijake in jim dejal, naj mu sledijo. Tu-da zbralo se je okrog 100 belcev, ki so obkolili črnce in ravnatelja in ki so kričali: »Ne bodo šli mimo!« V mestu Nashville v Ten-neseeju so prvič v zgodovini mesta beli in črni učenci skupaj prisostvovali pouku. Črnske otroke je spremljala policija, medtem ko je okrog 200 belcev rjovelo nanje. V Birminghamu v Alabami je skupina belcev pretepla črnskega protestantskega duhovnika Shuttlesvvortha, ki je skušal vpisati skupino črnskih dijakov v neko višjo srednjo šolo. Med pretepom je bil ranjen tudi en policaj, V Stur-gisu v državi Kentueky je petnajst belih dijakov zapustilo licej v znak protesta proti vpisu 18 črnskih dijakov, toda 230 belih dijakov je ostalo pri pouku. MimilMIlUIIIMIIIHIIIIIIItllllllHHIIIiniMIIIIIIHIIIItlllllllllHIIIIHItlllMimillllimtllllllllllllllNIinilllttlltltHItlttlltimillllllllimiMMMNIMHMIM« Indija predlaga razširitev obeh razoroiitvenih odborov 0 tem naj bi razpravljali na zasedanju skupščine OZN • Stassen ponovno poudarja znatno zbližanje stališč ■ Nova atomska eksplozija v SZ in priprave za poizkuse v Avstraliji NEW YORK, 9, — V pismu, ki ga je poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu, predlaga indijski poslanik Lall razširitev razorožitvenega odbora OZN (ki šteje dvanajst članov) in njegovega pododbora (ki šteje pet članov). Lall zahteva dalje, naj se na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN vključi tudi to vprašanje, ker se zdi, da pododbor, kakor je sedaj sestavljen, ni sposoben, da bi dosegel »otipljiv napredek ali sporazum na področju razorožitve«. Ameriški delegat v razoro-žitvenem pododboru Stassen pa se je danes vrnil v Wa-shington, kjer se je popoldne razgovarjal eno uro z Dullesom. Ob svojem prihodu v New York je Stassen izjavil, da so zahodne države in Sovjetska zveza glede razorožitve «znat. no bliže, kakor so bile kdaj koli prej«. Zatem je Stassen izjavil, da pomen prekinitev londonskih razgovorov res samo prekinitev in ne neuspeh. Dodal je, da gre za odmor in ne za razbitje razgovorov. Pripomnil je, da je bil dosežen do neke mere sporazum o nekaterih vprašanjih »odprtega neba« m o ustavitvi jedrskih poizkusov za določen čas ter o številu-oboroženih sil. Glavno vprašanje pa se tiče upanja, da Sovjetska zveza pristane na ustavitev proizvodnje atom. skega materiala v vojaške namene. Stassen je nato izjavil, da je mnenja, da bo prišel dan, ko bo dosežen sporazum o prvi fazi razorožitve. Dodal je, da vse države sveta vedo, da bi atomska vojna pomenila velike izgube za vse. Stassen je tudi izrekel mnenje, da bo v glavni skupščini OZN načrt zahodnih držav, ki *o ga predložile 29. avgu- ta, dobil «zelo močno podporo«. Ameriška komisija za atomsko energijo pa je medtem sporočila, da je Sovjetska zve. za v zadnjih dveh dneh napravila nov jedrski poizkus manjše jakosti. Do danes je Sovjetska zveza napravila 25 jedrskih poizkusov. Tudi v Južni Avstraliji bodo ta teden začeli šesto vrsto britanskih jedrskih poizkusov, in sicer v Maralingi. Med drugim bodo preizkušali tudi a-tomske naboje za britanski raketni izstrelek, ki se sedaj pripravlja v Woomeri 500 kilometrov vzhodno od Mara-linge Ameriško letalstvo pa je danes izstrelilo majhen in zelo hiter raketni izstrelek z oporišča Cape Canaveral. Ni bilo mogoče izvedeti, ali je treba ta poizkus spraviti v zvezo s programom za izstrelitev u-metnega satelita, ali pa za navaden poizkus vojaškega značaja. Predstavnik obrambnega ministrstva je samo izjavil, da so izstrelili raketni izstrelek, in ni dal drugih podatkov. Pomočnik obrambnega ministra ZDa Donald Quarles pa je danes izjavil, da Sovjetska zveza ne bo premagala ZDA v tekmovanju za razvoj medcelinske rakete. Pripomnil je da je SZ dosegla znaten napredek na tem področju, da pa je sovjetsko sporočilo od 26. avgusta ustvarilo «vtis, ki v glavnem presega resnico*. Zatem je Quarles izjavil, da se je vojaška važnost raket pretiravala ter da j* medcelinska raketa samo način za povzročanje atomskih uničenj na veliko razdaljo; toda dokler bodo bombna letala, ki jih vodijo ljudje lahko dosegla in ugotovila cilj, se ne bo dajala prednost uporabljanju raket. Glede sovjetske medcelinske rakete je Quar!«( dejal, da se sovjetsko sporoči, lo nanaša verjetno samo na poizkusni izstrelek in ne za pripravo dokončnega prototi* pa orožja. Zavrnjen sprejem Mongolije v OZN NEW VORK, 9. — Varnostni svet je danes zavmii sprejem Južnega Vietnama, Južne Koreje in Mongolije v OZN. Proti sprejemu Južnega Vietnama in Južne Koreje je sovjetski delegat postavil veto, ker se je za sprejem izreklo deset članov. Kar se tiče Mongolije, pa sta za njen sprejem glasovala samo sovjetski in švedski delegat, pet delegatov je glasovalo proti; Velika Britanija, Avstralija. Francija m Irak pa so se vzdržali. Pri seji je bil navzoč kot opazovalec juinokorejski polkovnik Limb. Med drugim je pozval na takojšnjo preizkavo OZN «glede ustanovitve vojaških oporišč opremljenih z a-tomskim orožjem in reaktivnimi letali na Severni Koreji*. V predsedstvu glavne skupščine pa je danes 35 držav predložilo načrt resolucije, ki obsoja SZ zaradi intervencije na Madžarskem. Agencija Tass pa poroča, da bo zunanji minister Gromiko vodil sovjetsko delegacijo pri prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Njegov namestnik bo Kuzn jecov. «*------- BEOGRAD, 9. — Na vabilo glavnega tajnika Italijanske splošne zveze dela Di Vittoria bo predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj 15. septembra odpotoval v Italijo. Salaj bo deset dni gost Italijanakz splošne zveze dela, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,4, najnižja 17,6, zračni tlak 1020,5, vlaga 53 odst., morje skoraj mirno, tem-peratura morja 22,5. Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačit vami. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 10. septembra Nikolaj, N-iki-ta Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 13.27. Dolžina dneva 12.51. Luna vzide ob 18.40 in zatone ob 6.48. Jutri, SREDA, 11. septembra Emilijan, Milan Svečana proslava na strelišču pri Bazovici Z se borbo za naše pravice in za oddolžimo spominu bazoviških bratstvo junakov Dr. Jože Dekleva: Kljub zmagi nad fašizmom se teptajo ustavna načela, zanikajo pravice Slovencem in uprizarjajo procesi proti antifašistom V nedeljo so se Številni tržaški demokrati in antifašisti zbrali na strelišču pri Bazovici, kjer je bila svečana proslava bazoviških žrtev. Svečanost je kmalu po napovedani uri otvoril domačin Leo Kralj, ki se je v kratkem nagovoru spomnil tragičnega d. septembra 1930, ko so pod ognjem fašističnega plotona padli Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Za njim je spregovoril dr. Jože Dekleva, ki je poudaril, da vsakoletne proslave bazoviških žrtev niso samo formalna oddolžitev njihovega spomina, temveč izraz globoko občutene povezanosti našega ljudstva in antifašistov s smislom, duhom in ciljem, za katerega so bazoviški junaki darovi svoja mlada življenja. Bazoviški junaki, je dejal dr. Dekleva, ki so zrasli in de. lovali v odporu proti fašističnemu terorju, so pripadali tistemu mlademu pokolenju, ki je takoj, že v prvih povojnih letih uvidelo, da ne bo s klečeplazenjem pred italijanskim imperializmom in fašizmom nišesar doseglo. Zato so se v odporu proti starim metodam, proti kompromisarstvu in jalovi politiki legalne borbe organizirali v mladinskih društvih, ki so imela že od svoje ustanovitve borben značaj in borben program. Ko je fašizem zaprl slovenske šole, u-ničil slovenski tisk in zatrl slovenska društva, se mladina ni s tem sprijaznila temveč se je umaknila v ilegalo. Zvesta svojemu borbenemu programu je ustanovila svojo , i,< organizacijo, katero je prešinjala tudi široka antifašistična koncepcija, o čemer priča njena povezanost z italijansko antifašistično koncentracijo v Parizu, s katero je tesno sodelovala v borbi pro- la.šizmu. Ta mladina je tedaj predstavljala odporni duii primorskega ljudstva, ki se je zavedalo, da je njegova usoda odvisna od zloma fašizma. Nato je dr. Dekleva prikazal dogodke, ki so dovedli do izvršitve smrtnih obsodb bazoviških junakov in nadaljeval: Ti streli so našli odmev v vsem demokratičnem svetu, še posebej pa jih je slišalo in občutilo naše ljudstvo. Fašizem je sicer umord štiri mlada življenja, toda svojega cilja ni dosegel. Našega ljudstva ni prestrašil, ker ni odnehalo v svoji pravični borbi. Nedolžna kri, ki je oškropila ta tla, je rodila nove junake v borbi proti istemu sovražniku za nacionalne, socialne in demokratične pravice, junake, ki so s svojimi krvnimi brati, in demokratičnimi Italijani tolkli fašizem, dokler ga niso zrušili. Zavestno doprinesene žrtve bazoviških junakov v času najhujšega fašističnega terorja, ko je kazalo, da je vsaka borba brez smisla in obsojena na neuspeh, so visoko dvignile zastavo odločne, dosledne in brezkompromisne borbe proti najhujšemu zlu, ki ga pomni človeštvo. Izrazile so vero in upanje zatiranega človeka v svobodo in pravico, navduševale so vedno nove borce za »eenaki osvobodilni boj. Govornik je nato poudaril, da so bili bazoviški junaki predhodniki in vzorniki splošnega ljudskega oboroženega u-pora, v katerem so za Vladi-mirom Gortanom, Pinkom Tomažičem, Kosom in drugimi padli stotisoši antifašistov — borcev narodnoosvobodilne vojne in italijanskega odporniškega gjbanja. Žrtve so padle, toda cilji za katere so padli, niso v celoti uresničeni. Republiška ustava, ki je najvažnejša pridobitev odporniškega gibanja, je ostala po skoraj desetih letih svečane proglasitve kos papirja. V ustavi zajamčene pravice delovnega človeka se brezobzirno teptajo. Demokratična načela, ki so našla svojo formulacijo v ustavi, se v javnem življenju nesramno izigravajo, Ustavne določbe in mednarodne obveze v korist Slovencev v Italiji se le delni izvajajo. Našemu jeziku so zaprta vrata državnih u-radov, za našega človeka ni mesta med državnimi nameščenci. Pa čemu bi nadaljeval z naštevanjem krivic, je rtei 11 dr, Dekleva, ki jih občutite danes še bolj, kot ste jih občutili na dan ko so tu padli bazoviški junaki, ker ste upravičeno pričakovali, da bo po padcu fašizma tega stanja vendar le konec. Procesi proti antifašistom, ki so izpostavljali svoja življenja in obstoj svojih družin v boju proti nacifašizmu za svobodo in čast italijanskega naroda, so na dnevnem redu. Med verig > teh procesuv se uvršča tudi oni proti pripadnikom Beneške čete. Toda to ni proces proti Beneški četi! To je proces proti odporniškemu gibanju, ki je zapisalo naj- lepšo stran italijanske zgodovine. Partizane Beneške čete obtožujejo veleizdaje, ker so se z ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani borili proti nacifašizmu. Ti borci za svobodo so pred procesom, medtem ko niso pod obtožbo oni, ki so to ozemlje izročili Hitlerju, niti ne oni, ki so požigali vasi, ropali in odganjali nedolžne ljudi — starce, žene in otroke — v zloglasna nemška in italijanska koncentracijska taborišča, od koder se jih mnogo ni več vrnilo. Ob zaključku svojega govora je dr. Dekleva poudaril, da kljub vsemu ni niti danes mesta za malodušje, ker nas tako učijo bazoviški junaki in ker v svetu zmaguje socialistična ideja. Z borbo za nacionalne, socialne in demokratične pravice ter za bratstvo med narodi pa se bomo edinole pravilno oddolžili spominu bazoviških junakov in vseh drugih padlih za pravice in svobodo delovnega človeka. Potem ko je bazoviški pev- ski zbor «Lipa» zapel »Poljana toži«, je k spomeniku stopil Arturo Calabria ter se v italijanščini oddolžil spominu bazoviških junakov. Naštel je vrsto fašističnih zločinov ter obsodil nesramno čaščenje o-nega, ki je kriv vseh fašističnih nasilstev. Tudi on je poudaril, da bodo z zmago socializma odpravljene krivice, ki jih trpi delovno ljudstvo. Se posebej je ugotovil krivice, ki jih trpi pri nas slovenska narodna manjšina ter pozval k enotnosti v borbi za spoštovanje in uveljavitev londonskega Memoranduma ter drugih pravic, ki- pripadajo delovnemu ljudstvu sploh. Vera Košuta je nato recitirala «Materi padlega partizana«, potem pa je pevski zbor «Lipa» zapel «Zemlja slovenska«. Svečanost je bila zaključena s polaganjem vencev, katere so položili predstavniki Neodvisne socialistične zve- «Demokratična levica* pri vladnem komisarju Danes dopoldne bo vladni komisar sprejel predstavnike ((demokratične levice«. Kot sporoča tiskovni urad PSDI, bodo na sestanku razpravljali o sedanji krizi občinske u-prave. Ce ni mogoče preprečiti imenovanja prefekturne-ga komisarja, bodo predstavniki ((demokratične levice* zahtevali od dr. Palamare, da razpiie nove občinske volitve najkasneje prihodnjega no-verhbra. Kot torej vidimo, PSDI, PSI in svetovalka Gru-ber-Bencova. ki sedaj predstavljajo ((demokratično levico«, resno mislijo na nove volitve, ki so v sedanjem položaju v občinskem svetu skoraj neizbežne. Kljub temu pa zlasti PSDI še vedno vztraja na svojem stališču, da je mogoče preprečiti razpust občinskega sveta samo če KD sprejme sodelovanje z ((demokratično levico«. Obenem pa PSDI dolži KD, da je ona kriva za nastali položaj v občinski upravi, ker noče sodelovati s socialističnimi skupinami za sestavo socialno u-smerjenega občinskega cdbora. Kljub ponavljanju teh predlogov za rešitev občinske krize se zdi, da se je KD že odločila za nove volitve. Tudi po sporočilu PSDI je razvidno, da se je sedaj začela kampanja za čimprejšnje sklicanje novih volitev, kar naj pomeni, da za sedaj ne obstaja več nobena možnost, da bi ze. KPI, Zveze partizanov, i prišlo do kakega sporazuma ANPI, Odbora za proslavo ba- za sestavo novega občinskega zoviških žrtev ter vaščanov. J odbora iiiiiiiiaiiiiihiiii Hlinili n || milni m || niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiitiiiMiiiiiiiiii m iiiiiiininii iiiiiiii m n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii im iiiiHiiiiiiiiiiii S sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta Za dvojezične napise v tržaški pokrajini Svetovalec Šiškovič zahteval spoštovanje določil Posebnega statuta glede dvojezičnih napisov ■ Odobreni sklepi odbora Snoči se je začelo drugo letošnje izredno zasedanje pokrajinskega sveta. Ob začetku seje je predsednik pokrajine prof. Gregoretti sporočil, da se je po zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila 24. junija, pokrajinski odbor sestal takrat, pokrajinska komisija za deželno avtonomijo pa se je sestala 8-krat. Nadalje je sporočil, da je pismeno posredoval prj vladnem predsedniku Zoliju glede poenotenja plač uslužbencev krajevnih ustanov. Nato je bila na njegov predlog soglasno sprejeta resolucija odbora glede ukinitve poizkusov z jedrskim orožjem in glede razorožitve. Po. predsednikovih sporočilih So prišla na vrsto vprašanja svetovalcev, Slovenski svetovalec Šiškovič (KPI) je lo vključeno v stalež pokrajinskih uslužbencev. predložil predsedniku prof. Gregorettiju * sledeče vprašanje: «V preteklih tednih je pokrajinska uprava postavila na pokrajinskih cestah napisne table raznih cestnih smeri in krajevnih imen. Priznati je ■ »i * i i_ treba, da je pokrajina s tem [|(l SlOV. OSIIOVHlll SOlftU izpolnila važno nalogo zaradi i pouka liiiiiimiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiHiHiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiimiiiiiimiiiiimiiiiiiimmiiHMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj slavnostna otvoritev v sejni dvorani Palače narodov Okrog 300 znanstvenikov na mednarodnem simposiumu o zdravstvu Polaganje temeljnega kamna za nov sedež Iržaskega centra za borlio proti raku - Šlevilna delegacija jugoslovanskih strokovnjakov Včeraj ob 930 so svečano otvorili v sejni dvorani Palače narodov tržaškega velesejma »Mednarodni simposium o zdravstvu in socialni higieni«, na* katerem jsodeUij* okrog 300 znanstvenikov in zdravstvenih delavcev iz Avstrije, Anglije, Belgije, Kanade, CSK, Fraecije. Zapjitlne Nemčije, Grilje, Italiji- Jugoslavije in ZdfUžeftih držav Amerike. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni najvišji predstavniki tržaških oblasti ter javnega življenja. V uvodnem govoru je predsednik organizacijskega odbora dr. Pecorari pozdravil prisotne goste, nakar so sledili pozdravni govori tržaškega župana, predsednika pokrajine prof. Gregoret-tlja ter predstavnika visokega komisarja za zdravstvo prof. Grisolia. Takoj po otvoritveni svečanosti so si udeleženci kongresa in prisotni predstavniki oblasti ogiedali razstavo socialnih dejavnosti, katero so Ofganiziraie v pritličju Palače narod o 4 sledeče ustanove; vi-sdki komisariat za prehrano, ENPI, INAIL, INPS, ON M1, «Gesundheils Museum« i/ Koelna, francoski center za zdravstveno vzgojo in tržaški center za borbo proti raku. Poleg teh ustanov sp prispevala material za razstavo tu li velika podjetja: Aquila, FIAT. Olivetti in nekatera druga. Na dopoldanskem zasedanju je prebral prof. John Hees direktor «Wated Federation fpr Mental Healtii referat o zunanjih vplivih na delo, počutje in torej tudi na proizvodnost človeka v odnosu na družbo. Na popoldanskem zasedanju pa je predaval prof. A Ido Pe-russia iz Milana o temi: «A-tomska energija, jonske radiacije, radioaktivne snovi; sredstva za boljše življenje in i-stočasno velika nevarnost. Nato pa je dr. Rocco, direktor sanitetne službe tržaškega zavoda za zaščito matere in u-troaa predaval o vplivu okolja v bolnišnici na otroško duševnost. Okrog 1. ure so kongresisti ln predstavniki oblasti prisostvovali polaganju temeljnega kamna novega sedeža tržaškega centra za borbo proti raku Tu je imel pozdravni govor prof, Manni, predsednik italijanske zveze za borbo prz-ti raku. Predvideva se, da bodo ta center zgradili v enem letu v Ul. Pietu in bo v njem prostora za 88 postelj. Mednarodnega »Simposiu-ma» se je udeležila tudi štc vilna delegacija jugoslovan- skih zdravstvenih strokovnjakov. Iz Slovenije so ob tej priliki prišli v Trat: sekretar sveta za zdravstvo LRS dr. Lojze Piškur, pomočnik sekretarja dr. Tune Ravnikar, u-pravnik ljubljanske higienske postaje dr, Dušan Mir in šef oddelka za zdravstveno službo v Ljubljani prof Neja Auško-va. Iz Hrvaške so prišli; dr. Arue Svalla, dr. Milan Kraljevič, dr. Kazimir Modrič, dr. Josip Petek, dr. Kajetan Ble-čič in dr David Perovič. Iz republike Bosne in Hercegovine pa sta prišla dr. Miloš Aranicki in dr. Milan Gvpzde-novič. Na današnjem zasedanju bosta dopoldan govorila prof. Lenzi in prof. P. Poelzig. nakar si bodo kongresisti ogledali novi inštitut INPS. Danes bodo razpravljali predvsem o modernih načinih gradnje bolnišnic, zaradi če- sar se bodo tega zasedanja udeležili tudi gradbeniki m arhitekti. «»------- Danes zborovanje uslužbencev Acegat Danes ob 15.30 bo v menzi v Ul. Genova zborovanje u-službencev Acegata, ki ga organizira nova Delavska zbornica COIL. Razpravljali bodo o sindikalnih razmerah v tem podjetju. Kakor je znano, je upravna komisija Acegata sporočila sindikalnim organizacijam, naj bi 18, septembra začeli pogajanja glede vprašanj, ki niso bila še rešena v sporazumu, ki je bil dosežen maja meseca. Med drugim bodo razpravljali o vprašanju menze in drugih manjših zadevah. Polupuiij* temeljnega Kamna m novi vcdež tržaškega centru za borbo prott raku vedno večjega prometa, ki se razvija tudi po pokrajinskih cestah. Ugotoviti pa moram, da so ti napisi, ki se nanašajo tudi na krajevna imena, na- Šolsko nadzorništvo za slovenske osnovne šole v Trstu obvešča starše ali njih namestnike, da bodo vpisovanje, uopravni izpiti in začetek šol- pisani samo v italijanščini, skega leta 1957-58 na slovenskih medtem ko je znano, da veh- osnovnih šolah Tržaškega o-ka večina pokrajinskih cest j zemlja z naslednjim dnevnim povezuje zlasti kraje, kjer pre- urnikom; bivajo izključno ali pa v ve- | Od 16. septembra do vključ- liki večini Slovenci. Zato- je naravno, da bi morali biti pod italijanskimi napisi tudi napisi v slovenščini, kot to določa posebni statut londonskega Memoranduma od 5. oktobra 1954. leta. Devinsko-nabrežinski župan se je glede teh napisov že pozanimal pri pokrajinskem predsedniku in nato še pri vladnem komisarju, da bi to vprašanje rešila v skladu s pravicami slovenske etnične manjšine. Na to posredovanje pa devinsko-nabrežinski župan ni še prejel nobenega odgovora. Zato vprašujem predsednika, ali so bili postavljeni ti napisi samo v italijanščini le zaradi navadne nemarnosti, ki naj bi bila v bližnji prihodnosti popravljena, kar naj bi dokazalo željo pokrajinske uprave, da zvesto sledi demokratičnim in enakopravnim načelom, ki se morajo izvajati v vseh dejanjih do pripadnikov slovenske etnične manjšine. Zato prosim predsednika, da mi pismeno odgovori. Obenem smo zvedeli, da se je svetovalec Šiškovič razgo-varjal s pokrajinskim odbornikom za osebje odv. Sfercom in 7. raznimi pokrajinskimi funkcionarji. Na teh sestankih je zahteval izenačenje plač u-pravnega in tehničnega osebja realne gimnazije in trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom s plačami pokrajinskih uslužbencev. Zagotovili so mu, da bo to vprašanje čimprej rešeno v korist uslužbencev omenjenih šol. Demokristjanska svetovalka Eulambio je opozorila odbor, da je vlada dodelila sardinski deželi 75 odstotkov davka na poslovni promet (IGEJ, medtem ko dobijo pokrajinske u-prave samo 2.5 odstotka tega davka. Zato je predlagala, naj se pokrajinski odbor zanima pri vladi, da bi tudi tržaški pokrajini dodelili enak odstotek davka n« poslovni promet kot sardinski pokrajini. Monarhist Antonini pa se je pritožil, da tržaški zdravstveni organi niso še ničesar jasnega in konkretnega sporočili o stanju obolenj za azijsko gripo v Trstu. Odbornik za zdravstvo Pittoni mu je odgovoril, da se je prav včeraj razgo-varjal z odgovornimi zdravniki, ki so mu zagotovili, da v Trstu niso še zasledili nobenega primera azijske gripe. Vse, kar je pisal italijanski tisk o azijski gripi v Italiji, je dejal odbornik Pittoni, je hila samo reklama nekaterim zdravilom, ki so jo pripravila velika farmacevtska podjetja, da bi prodala svoje izdelke. Ce pa je to res, potem bi morale oblasti uradno nastopiti proti tej sleparski reklami, kj povzroča med prebivalstvom veliko zaskrbljenost, in jasno povedati, kakšen je položaj glede te nevarne nalezljive bolezni. Po končnih vprašanjih je pokrajinski svet potrdil več sklepov odboru. Med drugimi so bili sprejeti tudi trije pravilniki službenega staleža pomožnih uslužbencev realne gimnazije «G. Oberdan«, tehničnega trgovskega in geodetskega zavoda »L. da Vinci« in pomorske akademije »Duca dj Genova«. Vse to osebje je bi- no 24. septembra t. 1. vpisovanje in popravni izpiti vsak dan od 8.30 do 12. 30. septembra slovesna otvoritev novega šolskega leta z mašo. 1. oktobra, v torek, začetek rednega pouka ob 8.30. Vsa podrobna pojasnila in navodila dobe starši ali njih namestniki na oglasni deski pri didaktičnih ravnateljstvih ali pa na šoli pri učitelju-u-pravitelju. «»------- O Skozi Trst je potovala skupina 50 poljskih turistov, ki so si ogledali Miram.arski grad in druge znamenitosti mesta. r K.. Kritike in poročila .J Ob slovesu Tee Starčeve Deset let jc tega, kar je v upruvp Slovenskega narodnega gledališča v Trstu prišlo drobno plavolaso dekle in povedalo, da želi igrati. Prišla je iz bližnje okolice Trsta — s Kontovela, kjer je ze nastopala v domačem prosvetnem društvu d n vzbudila s svojo nadarjenostjo pozornost občinstva. Umetniško vodstvo gledališča ji je poverilo vlogo Nini-ce v Cankarjevi drami «Kralj nu Betajnovi». Bil je to njen prvi nastop na deskah poklicnega gledališča. Vlogo Ninice je zaigrala s tolikšno iskrenostjo in ognjem, da so ji režiserji radi zaupali vedno nove vloge. Seveda so bili njeni prvi koruki še nekoliko negotovi, boječega dekleta s Kontovela se je še vedno držalo domače narečje, pa tudi igralske iz-, kušnje so ji še manjkale. Njeni prvi nastopi so bili zato tudi njena šola. Pod vodstvom izkušenih i-grulcev in režiserjev je Tea začela postopoma odkrivati skrivnosti umetniškega obliko-vanja vlog in si je pridobila tudi potrebno tehnične znanje. Spoznala je lepoto in čistost slovenskega odrskega jezika. S trudom in resnim delom je postala oblikovalka mnogih odrskih podob. Od tega je že deset let... Gledališkemu občinstvu je v tem času dala nad trideset vidnejših vlog — med njimi naj omenimo samo pomembnejše; Ninico v uKralju na Betajnovi}), Ano v uMladost pred sodiščem)), Terezko v «Primor-skih zdrahah)), Sneguljčico v istoitnenski ctroški igri, Metko v «Janku in Metki» in še toliko drugih drobnih odrskih biserov. Bila je priljubljena med občinstvom in zelo so jo imeli radi tudi otroci — saj jim je pričarala toliko ljubkih prav-ličnih osebnosti. Ob njeni poslovilni predstavi v nedeljo pri Sv. Ivanu v vlogi Terezke v «Primorskih zdrahah)) se je številno občinstvo poslovilo ,od te nadarjene igralke. Njeni kolegi in tudi naše uredništvo ji želijo na njeni življenjski poti vse najboljše. «»-------- Zbor «E. Adamič» v Križu na proslavi Alberta Sirka V nedeljo popoldne je bil v Ljudskem domu v Križu koncert učiteljskega pevskega zbora nEmil Adamič» iz Ljubljane, ki se je vračal z mednarodnega tekmovanju v Arez-zti. Zbor je nastopil v okviru proslav, ki jih prirejata domači prosvetni društvi ob 10-letnici smrti znanega kriškega slikarja Alberta Sirka. Ko so se pevci zvrstili na o-dru in se je poleglo ploskanje občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano, je spregovoril tov. Miro Dovšak, ki se je pevcem zahvalil, da so se ljubeznivo odzvali njihovemu vabilu, ter jim čestital k lepemu uspehu, ki ga je zbor dosegel na mednarodnem tekmovanju v Arez-zu. Nato je tov. Dovšak pouda- ril, da je nastop pevskega zbora «Emil Adamič)) prva prireditev v ciklusu proslav, ki jih domači prosvetni društvi pripravljata, da dostojno proslavita deseto obletnico smrti slikarja našega morja, prof. Alberta Sirka. Z nekaj besedami je orisal lik ■ vaščana Berta, upristnega in vedrega, kakor je naše morje in njegova obala, sončnega in šega-vega, pravi odraz našega človeka, ki je bil predan ljudstvu, iz katerega je zrasel. Mladostno in sveže je bilo njegovo razpoloženje in to razpoloženje odseva iz njegovih del. Njegove marine so i-mele moč, da so Slovencem v matični deželi obrnile pogled na morje, na širša obzorja.» Ob zaključku svojega govora se je tov. Dovšak spomnil prve proslave Sirka in izrazil prepričanje, da bo prišlo v prosvetni dejavnosti do resnično bratskega sodelovanja brez ovir in brez nepotrebnih predsodkov. O koncertu samem bomo v naši jutrišnji številki objavili strokovno kritiko, zato naj danes samo omenimo, da je zbor osvojil občinstvo (mnogo poslušalcev je bilo iz Trsta in tudi iz oddaljenejših vasi), ki je pevce nagradilo s prisrčnim ploskanjem. «»------ Mladina iz Trebč je presenetila Mladina iz Trebč nas je spet presenetila: v soboto in nedeljo se je predstavila številnemu občinstvu z ljudsko burko v treh dejanjih «Izgubljeni in zopet najdeni mož)), ki jo je priredil in režiral Hubert Kalc. Takoj naj omenimo, da je bilo občinstvo z igro zelo zadovoljno, saj se je od srca nasmejalo vsem igralcem, ki so skupno z režiserjem vložili nemalo truda, da so ustvarili like, ki jih zahteva vsaka posamezna vloga. Nastopili sn Elvira Kalc (Polona), Cezar Možina (Pavle Culič), Anica Cuk (Manda), Hubert Kalc (Petriča), Viktor Froglia (Tirno), Emil Kalc (Blaž), Elda Sušmelj (Jelkica), Marcel Cuk (Mišo) in Renato Kralj (Tomiča). Poudarimo naj še, da so svoje vloge vsi res dobro odigrali, tako da bi lahko pomislili tudi na kakšno gostovanje izven svoje vasi. Lahko so prepričani, da bodo imeli uspeh! «» ------ Zaradi lakote je kradel Včeraj ob 9.50 so agenti letečega oddelka ustavili v Ul. Udine 43-lelnega Fausta Cari-cianija iz Ul. Gozzi 5. Malo prej je bil mož v baru Mar-silli iz katerega je ukradel sle kleno vazo s konserviranimi ribami. Najemnica bara Anna Dudin vd. Lampe je povedala, da je mo/a videla v baru. vendar se ni brigala zanj. Ko pa se je odaljila, da bi postregla ostale goste, se je Canciar.i približal točilni mizi m ukradel vazo. To je opazila čistilka, ki je takoj stekia za njim in poklicala agente. Ko so a-gemi- zaslišali Cancianija, je ta povedal, da je brez denarja in da je kradel zato. ker je bil lačen. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIICII Sindikalna zborovanja tržaških kovinarjev Ogorčenost delavcev CRDA in arzenala zaradi zavlačevanj pri pogajanjih Delavci so pooblastili sindikate, naj v teku tega tedna s protestno akcijo izrazijo njihovo nezadovoljnost Sinoči so delavci obratov CRDA in Tržaškega arzena'a ponovno izrazili svojo odločno voljo, in nezadovoljstvo spričo sedanjega razvoja in zavlačevanja pri pogajanjih, na zborovanjih v ljudskem domu v Ul. Madonnina in v Miljah, ki jih je organizirala Zveza kovinarjev FlOM ter na zborovanju, ki ga je organizirala strokovna organizacija stare Delavske zbornice. Po izčrpnem poročilu svojih sindikalnih predstavnikov o zavlačevanju pogajanj so delavci pooblastili sindikate, naj krepko izrazijo svoje ogorčenje s protestno akcijo v tem tednu. Danes se bodo zastopniki obeli tajništev ponovni sestali in sklepali o nadaljnjih ukrepih. Omeniti je treba, da je Zveza kovinarjev FlOM predlagala, naj bi delavci med tednom, vsekakor pred soboto, v določenem dnevu predčasno zapustili delo in se zbrali na enotno protestno zborovanje na nekem mestnem trgu. Zveza kovinarjev FlOM je včeraj tudi izdala poročilo, v katerem podrobno obvešča tržaške kovinarje o potgku sestanka, ki je bil v soboto nit Uradu za delo glede spora med vodstvi obratov CRDA in Tržaškega arzenala ter delavci teh obratov. Kakor smo že v nedeljo poročali, je bil ta sestanek brez uspeha, ker so delodajalci izjavili, da ne morejo sprejeti zahtev delavcev zgradi ekonomskega stanja teh podjetij. To je pač novo opravičilo, ki pa nima nobene podlage, ker obrati CRDA in Tržaški arzenal niso v tako kritičnih ekonomskih razmerah da ne bi mogli zadovoljiti upravičenih zahtev delavcev, saj imajo zdaj ugodne konjunkturo in dovoli naročil, Zaradi neurejenih vprašanj, nezadovoljstva delavcev in stavk, ki so temu posledica, pa omenjena podjetja prav gotovo več izgubijo, kakor bi znašali vsi izdatki, če bi zadovoljili skromnim zahtevam svojih delavcev. Včeraj dopoldne so se sestali predstavniki tajništev dveh strokovnih organizacij tržaških kovinarjev, ki so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi trmoglavosti delodajalcev, Vsi delavci obratov CRDA v Trstu in v Miljah ter Tržaškega arzenala so zelo nezadovoljni in vznemirjeni, ker so prepričani, da hočejo delodajalci na vsak način zavlačevati rešitev spora v u-panju, da bi jih prisilili na kapitulacijo. Delavci v teh obratih so začeli stavkovno gibanje že pred tremi meseci; po končanih letnih dopustih pa je bil prvi sestanek na Uradu za delo že pred tremi tedni. Upravičeno je torej razburjenje prizadetih delavcev in nič čudno, če so včeraj hoteli spet začeti stavko. To bi si verjetno delodajalci v sedanji fazi morda želeli, da bi vrgli vso krivdo na delavce in sindikalne organizacije. Kakor je znano, je namreč vladni generalni komisar pod vplivom delodajalcev stavil pogoj za pogajanja, da delavci prenehajo stavkovno gibanje, Zadeva je torej kočljiva, igra delodajalcev pa dovolj jasna, Vsekakor pa morajo delodajalci računati na enotnost in trdno voljo prizadetih delavcev, sicer se bodo razmere zelo zaostrile. «»—— Čudna dogodivščina Precej čudna dogodivščina se je včeraj pripetila 21-letne-mu Vitu Diaferriju iz Sv. M. Magdalene Spodnje 1486. Mladenič, ki je zaposlen pri podjetju «Pettinatura Triestina«, je kot običajno tudi prejšnjo noč opravljal službo čuvaja. Naenkrat pa je zagledal na cesti dva moža, ki sta skočila nanj in ga z nožem udarila. Od močnega udarca je mladenič zgubil zavest in padel na tia. Ko je prišel spet k sebi, je kljub budim bolečinam je naprej opravljal službo in šele včeraj opoldne je poklical rešilni avto RK, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Zaradi u- SNG v TRSTU DANES, ob 20.30 uri v kino dvoramiv Skednju ■ Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI Kulturne prireditve 694etn a Luig ia Goldaniga por* Corradini, 75-1 etni Marcello Col-lavini, 71-letna Giuseppina Vicich vd. Pieri, 69-letna Maria • Balbi* 46-letni Natale Mazzon, 71-letm Eg-idio Beatrici, 56-letna Maria Olivo por. Franco, 6 mesecev stari Diego Macor. RADIO darcev na rami in rane na desni roki so mladeniča sprejeli na opazovalnem oddelku. —-«»------ Nezgoda na delu Včeraj ob 17.30 so sprejeli na I. kirurškem oddelku 37-letnega delavca Valerija Martelanca iz Šalita Contovello 54. V bolnišnici je mož povedal, da je zaposlen pri zidanju neke stavbe na Miramarskem drevoredu. Včeraj pa je z e-lektrično žago rezal opeko, a ta se je utrgala in ga z vso silo udarila v obraz. Zdravniki so mu ugotovili rano na ustnicah in na bradi, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni. «»------- S stolico po vratarju Včeraj zjutraj se je Pietro Lenoca v veži Urada za delo skregal z dvema osebama. Ko ga je vratar naprosil, naj zapusti poslopje, se je Lenoca razjezil ter hotel s stolico u-dariti vratarja. Vse to pa j« opazil agent javne varnosti in Lenoco odpeljal na kvesturo. Mladenič je priznal, da je hotel udariti vratarja, toda izjavil je, da je to napravil, ker se je čutil užaljenega, ko mu je vratar ukazal, naj zapusti poslopje. Na kvesturo je prišel pozneje tudi vratar, ki je potrdil izjave agenta. Mladeniča so prijavili sodnim oblastem zaradi motenja javnega reda in uporabe sile. —«»— Vrel katran na obraz Med delom v čistilnici ESSO je včeraj 20-letni Luciano Jenko iz Ul. dellTstria 28 zRdo-bil precej hude opekline. Ko je prelival vrel katran iz večje posode v manjšo, ga je tekočina oplazila po obrazu, vratu in rokah. Na kraj nesreče je kmalu nato prišel avto RK in mladeniča odpeljal v bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih opeklin sprejeli na dermatološkem oddelku s prognozo o-krevanja v 2o dneh. V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Na sporedu so Torelli, Mozart, Ravel, Mortarj in Rossini. Dirigira Piero Santi, sodeluje pianistka Alda Bellasich. ( It A ZNA OBVESTILA j Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence igralske šole iz pretekle sezone 1956-57, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave v četrtek 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11. uprava SNG GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za šolsko leto 1957-1958 bo do. 12. septembra od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ulici Ruggero Manna 29-1. (tel. 29-779). Poučujemo kla. vir, vse orkestralne inštrumente, nauk o glasbi in harmoniko. Sprejemamo tudi prijave za pe-vovodski tečaj (začetniški in nadaljevalni) ter za sodelovanjem v šolskem pevskem zboru in orkestru. Sprejemni izpiti bodo 13, t. m. od 10. do 12. ure. Razdelitev pouka 14. t. m. od 10. do 12. ure. Pričetek v ponedeljek 16. t. m. Ravnateljstvo Vpisovanje v podružnico šole Glasbene Matice v Boljuncu bo v četrtek 12. t. m. od 15. do 17. ure in v petek 13. t. m, od 18. do 20. ure v šolskem prostoru v Boljuncu. Pričetek pouka v po- nedeljek 16. t. m. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice MDDSKA PltOSVBTA ) Prosvetno društvo «1. Cankar« organizira baletno šolo za otroke od 5 let dalje, katero bo vodil Adrijan Villes, član SNG. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu društva v Ul. Montec-chi 6 od 19. do 20. ure od 10., do 12. t. m. (torek, sreda in četrtek). 'daHOVI IN l*ltlSI*EVKl) Od urugi obletnici smrti drage mame daruje Milica Cok 500 lir za Dijaško Marico, NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltelia 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanelti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 16 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: učitelj Bruno Misculin in vezilja Norma Pipan, električar Alteo Musuruana in cvetličarka Nives Sporeni, trgovec Nerio DobriUa in prodajalka Adriana Bidoli, kmet Giuseppe Millo in gospodinja Maria Oio, delavec Giovanni Penot in otrošika negovalka Sabina Germani, uradnik Umberto Nadalut in gospodinja Lidia Faiman, Šofer Giorgio Cerno-li in gospodinja Anna Maria Prasselli, odvetnik Mario Demarohi in uradnica MaL vina TeHirvi, mehanik Giovanni Rizzo in študentka Gigliola Rec-co, strojnik Bruno Battistella in goispodinja Valnea Pescarini, u-raonik Marino Padovan in pletilja Anna Sparavier, delavec A-minta Gaiardo in gospodinja Giu_ seppa Lozar, uradnik Libero Ul-cigraj irv delavka Bruna Moratto industrijski izvedenec Paolo Lo-renzetti in učiteljica Mirella Corsi UMRLI SO: 87-letna Maria Crom por. Olanl, 74-letnj Stefano Comisso, 61-letni Marcello Rugo, 61-letna Lidia Vittori por. Dove-ra, 70-letni Giuseppe Valentino Bensa, 44-letni Giacomo Benes, 58-letni Carlo Campiuti, 32-ielna Ondina Bcsutti por. Altaniura, Prometne nesreče Ob 2. ponoči so z rešilnim avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 28-letnega Carla Mo-linarija 'z Ul. Morgani 2. Zdravniki so mu ugotovili u-darce in praske na levem stopalu in praske na desni roki. Mladeniča so sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno It) dni, seveda če ne bodo nalita le komplikacije. V bolnišnici je povedal, da se je s svojim motornim kolesom vozil po Nabrežju Mnndracchio proti Čampo Marzio ko ga je neki avto prevrnil na tla. V zgornjih popoldanskih u-rah su sprejeli na ortopedskem oddelku Attilia Lubiana iz Pa-drič 70. Zdravniki so mu ugotovili zlom levega gležnja, praske na rami in udaice na levi nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti približno en mesec. Mož je povedal, da se jc ob 15. uri vozil na kamionu z Opčin proti Trstu. V bližin: Obeliska pa je počila zračn • ca in šofer Giacomo Bellini je izgubil oblast nad vozilom, ki se je zaletelo v obcestni ka. men. Pri nesreči je Lubiana dobil omenjene poŠKodbe. Včeraj ob 10. uri so sprejeli na opazovalnem oddelku splošne bolnišnice 82-letno Ireno Braidatti vd. Pflanzer ;z Ul. Battisti 20. Dežurni zdravnik ji je ugotovil rano na desni obrvi. Povedala je, da je hotela prekoračiti Corso Itn-lia, a ko se je hotela izogniti nekemu avtomobilu, je padla nu tla. Zena, ki so jo odpeljali v bolnišnico z avtom RK, se bo morala zdraviti Rt dni, seveda če ne bodo nastale Komplikacije. TOREK, 10. septembra 1957 TKSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisahi Svet — »Sprehod po Varšavi«, 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 v svetu kulture; 12.55 Domači motivi: 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Simfonija St 3 v Es-duru, opus 55; 18.48 Vesela glasba; 19.00 Moški kvintet; 19.15 Zdravniški ve-dež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Konicert o-perne glasbe; 21.00 Johann Nestroy: «Sreča v zakotju«, veseloigra v 3 dej. igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Serenade in romance; 23.30 Polnočna glasba. insT i. 14.30 Tržaška kulturna kronika: 16.45 Kontrasti v jazzu; Koncert pianista Fabia Peresso-nija; 17.40 E. Lecuona igra SV°F skladbe: 18.00 simfonični koncert. 21.00 Marcel Pagnol: «Los», k<> medija v 2 dejanjih; 22.45 Sabi v spomin; 23.30 Plesna glasba. KOPER Poročila v ttahjanšč^l: 12.30. 16.30. 17.30, 19 15, 23.00. Poročna v sioveDščint: (-'”' 13.30. 15.00. 7.45 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba Pf; željah; 13.40 Kmetijski nasveti. 13.45 Torkov operni oder; 1430 Gospodarska oddaja: Hranilne vloge in varčevanje; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15,25 Srbske narodne pesmi in plesi; 15.40-17.00 Sporen iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in po^ pevke; 17.25 Popoldanski koncert, 18.10 Od melodije do melodije. 19.00 Poje Line Renaud; 19.23 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila; a.uo, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, i3.U0, 15.UU, 17.00. 19-30 22.00 7.30 Cicibanom — dober danil 8.05 Pisana vrsta narodnih in domačih pesmi; 8.35 Igrajo vam mali zabavni ansambli; 9.W Utrinki iz literature — FrancOiS Boyer: Planinska postaja; 9.20 Plesna glasba klasičnih mojstrov, 10.10 Oj melodije do melodije. 11.15 Skladbe za razne instrumente; 12.00 Slovenske narodne v priredbi Oskarja Deva in Emila Adamiča; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Rabarbare Je premalo; 12.40 Edvvard Elgar: Car mladosti: suita; 13.15 Od arije d° arije; 14.00 Igra Mariborski 'h' strunientaln-i ansambel, sodeluj* sopranistka Mileva pertotova, 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 15-4U Radijski roman; 16.00 Fopoldan-ski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tek*j čem traku: 18.00 Športni tednik 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Razgovori ® mednarodnih vprašanjih; 1"-”” Zabavna glasba: 20.00 SlovertsK* narodne poje Ljubljanski komm-.01.zbor; 20.30 Radijska igra Norman Corvvin; Čudežna gdse' nica: 21.02 Zabavni koncert; 22J3 Vabimo na ples. TI.E VIZ1J A 17.30 Oddaja za otroke! 21™ Prijatelj živali; 21.45 Prvi aplavL 22.45 Potovanje v pokrajino Cam-pidano; 23.15 Variete. K I IM O D Excelsior. 16.00: «Skoraj zasedh tajnica«. Cinemascope, techm-color. S TFacy, K. Hepburn. Fenice. 16.00; »Pustolovščine ljubezni Omara Khayyawa*’ Technicolor. C. VVilde, D. PaK ‘ Nazionale. 16.00: »Obroč maščevanja«. Cinemascope. R. Sc®1, J. Craig. Filodranimatico. 16.00: «Dekl* brez imena«, M. Van Lori Nelson. Za mladino Pr ' povedano. Grattacielo. 16.00: »Človek, Ki J* videl svoje truplo«. Technir lor, Vistavision. . Supercinema. 15.30: «Trije m šketirji«, Lana Turner. . Arcobaleno. 16.00: «Grof Max», Sordi in V. De Sira. , Astra Rojan. 16.30: «ZdravniK odprtem morju«, D. Bogarde, Bardot. e,, Capitol. 16.30: «Zakon ceste«, .o11" vana Pampanini, R. Pellegrm-Cristallo. 16.00: «Provincialka». ■ Loillobrigida, G. Ferzetti, F- ‘ terlenghi. Prepovedano rman letnikom. . - Alabarda. 16.30: «Okno naspr0'1"; B. Bardot, R. Pellegrin. Mlaau" letnim prepovedano. Arlston. 16.00: Glej kino na Prl^ stern. . „i*r Aurora. 16.30: «Moj prijatelj K ly», Van Johnson. . Armonia. 15.00: «Samokres ne * ' dostuje«, A. Quin,n, K. Jur® ' Ideale. 16.30: «Zemlja eksf>)od,“ -V-«. T šfnvlA/Pl . Kieron Moore, L, Maxwell> VVotfit Im pero. 16.30: «Očetje in De Sica, Mastroianni, Antone Lualdi- IleC«, Italta, 16.30: ((Spoštljivi morue1-Aafastra Sim, Moderno. 16.00; »Sreče ni kupiti«, G. Mac Rae, Dan D ley, E. Borgnine. ... Sar, Marco. 16.00: »Indijska zv -da«, C. Wildc, Y. Šanson, VVallace. , .a Savona. 16 00: ((Deset let nase« življenja«. a. Vla e. 16.00: »Človeški plen«, VVldmark, Trevor Hovvard. Vltt. Veneto. 16.15: «AvtoStoP J. Allyson, Technicolor. . n Belvedere. 16.30: »Topkid, °lv' junak«. Pustolovski film. j-j Massimo. 16.30: «Surovež». Armendariz In Kat.v Jlira.L,VriH Novo cine. 16.00: «Sedem očetn grehov«, Maurice Chcvaher U. Scala. -k,, Odeon. 16.00: »Javanski uPnrn ^ F. Mc Murra.v, V. Ralston, Mc Laglen, Radio. 16,00: »Krvosesi«, u'a Maria Canale. prepoved*1 mladoletnikom. KINO NA PROSTEM Arlston. 20.00 in 22.00: «(j. ska preditraža«, R. Cameron. Leslie In J. Russel. Arena dei flori. 20 00: »Ljubez _ ska ločitev«, I. Egger, R. der, Nadia Tlller, Marconi. 16.00: ((Ljubezenske j nje«. Igra pianist Liberace, Dru In D. Malone. .tr0- Paradlso. 20.00: ((Zapuščeni j, ci», Y, Šanson, Amedeo rl< Pon/lana. 20,00- »Mogambo«. L>» Gable, Grace Kelly. A. Gafdn« Secolo Sv. Ivan. 20 00: »Tabor1« 111». Leo Griin, Lisa Lovve -Sladlo, 20,00; »Zadnji poziv«. Scott In Ph.vllis Thakter. u. Valmaura. 19.45: ((Kraljestvo parjev«, J. Mc Crea, Mirosn' | Rojan. 20,00 hi 22.00: «|laZJ|u iRralecii, Debra Paget. -j. Skedenj. 20,30; Gledališka Pr »tava. »V V;., : >*>*|llttl|||,||l|||,||||at,|||t|a,|,||||a|B|||r|||V| S svečanosti v spomin bazoviških junakov Čemu služi«politični azil?» i Schell in Marcello Mastroiani v filmu Viscontija «Be le noči, ki je prejel drugo nagrado '"'""mini, n,Mn',,,,,,,'"""""'"""""""",,,,',,,,,!!,',,,,,!'"""""""""""""""""!",,, Preteklo nedeljo popoldne so se poklonili spominu bazoviških žrtev fašističnega nasilja pred 26 leti. Ob tej priliki so položili na spomenik na kraju ustrelitve številne vence in šopke cvetja. Na svečanosti so govorili tov. Jože Dekleva, Leo Kralj in Arturo Calabria Ureditev ekonomske emigracije bi spravila z dnevnega reda «pom litične begunce»9 ki služijo predvsem političnim špekulacijam Za več stoletij razvoja »stare celine« je značilno, da je vedno imela obilico delovne sile, ki jo je pošiljala v svet iskat kruha, predvsem v prekomorske dežele. Na delu iz-slejenih Evropejcev je dolgo časa slonel celo pretežen del razvoja Severne Amerike, romanskih de! Evrope pa je dal Južni Ameriki celo nekako nacionalno obeležje, saj ji tudi pravisno Latinska America. Z razvojem tovrstnih medsebojnih komunikaciji med državami in celinami je bilo trebo izseljevanje celo zakonsko uokviriti in to se je storilo z notranjimi zakoni posameznih držav, kot tudi z meddržavnimi sporazumi in aranž.maji, kajti čimbolj se življenje razvija, tem večja je potreba po u-streznih zakonskih omejitvah ali vsaj zakonskih predpisih, oju indijske «inematopra-■' Je *p|n!|. Da bi pa bil film. j nastopila v . Zmnemannovem n festivalu tisti, ki naj mu I Jiltuu »Poln klobuk dežja«, labode prva nagrada, je sodil j Poleg te. uradne izbire fil• ali ''l_ar,im del. Vprašanje ie, | mo,, igralk je bilo še ned )e Pri žiriji odločala .guli htnetiiiiltu kvaliteta. tfV. biotlnocijl svoje odločitve pra 1° sklicuje na prvi člen „ Vtlaika, ki pravi, da je narta11 ,,le<*nar°dne filmske raz-v*t da pokaže na tista de- drugih izbir tu intgrad. Tukn je bila ,:t opoldne ■ ta gola Jr n a ra sodtlit žirije ra podelitev nagrade «San Ujorpio /957». Tu se je žirija odločila ra film »Nekaj, kar velja« režiserja lirooksa. Toda najlepše doživetje zadnjega dne je bil film Re.eja Cluira «Lilska četrt« (Porte de Lilas). Clair je po nekem romanu (Rene Fullet, «La g ranči e cemture«) napisa! scenarij in film zrežiral. Ne bomo se tu dlje času ustavljali ob tem filmu, reči pa moramo, da je bil to pač najboljši film na festivalu. Toda Rene Clair je bil predsednik žirije in se je torej ta film predvajul le — za poslastico, (Ostali člani žirije pa so bili: Penelope Houston, filmska kritičarka (Vel, Britanija), Arthur Knight, filmski kritik (ZDA), Miguel Perez Ferrero, filmski kritik (Španija), Ivan Pgrjev, režiser (SZ), Vittorio Bonicelli, filmski kritik (Italija) ter Ettore Giannini, režiser (Italija).) R. R. ) trenutno namenjen, ampak vsega občinstva, je na razdaljo vodeni električni vlak, ki ga vodijo z zvokom. Na posebni plošči je podrobna razlaga, kako se vlak upravlja. Ko mala lokomotiva zažvižga, la zvok sprejme mikrofon, ki ga pojači in usmeri v elektronsko žarnico, kjer se zvok spremeni v elektromagnetski impuls, kateri ponovno preide v vrsto prenosnih žarnic, iz katerih je ukaz izšel. Figurativno bi to lahko orisali takole: štirie dečki dobe vsak svo-o paučico 3 piščalko. Dve paličici sta zelene barve, dve pa rdeče barve. Brž ko deček pritisne z zeleno paličico,, »e vlak začne pomikati, če nato z isto paličico pritisne dva-, tri-, ali štirikrat, mali električni vlak začne hitreje brzeti. Ko pa deček zažvižga z rdečo piščalko, se mali vlak zaustavi, če pa požvižga z isto piščalko dvakrat, se vlak vrne na izhodiščno točko. To je prvi »čudež«, kot so ga obiskovalci imenovali. Nekaj metrov dalje je v čestem paviljonu zgrajen majhen bazen, v katerem plujejo miniaturne potniške ladje in med njimi kroži majhna torpedov-ka. Izven bazena pa je zgrajena velika poveljniška kabina, iz katere dva tehnika vodita vse to brodovje po tajinstve-nih napravah. Svojo dejavnost na primer usmerita proti dvema miniaturnima ladjama, katerima pieko odprav pošiljata elektromagnetske valove. Največjo pozornost vzbuja prav gotovo sledeči prizor: Z ene izmed ladij s posebno napravo zaženejo v zrak majhno letalo, ki malo leti in nato trešči v vodo. Tehnik iz svoje kabine menja smer ladje, ki kmalu pristane ob letalu, ki jč priplavalo spet na vodo. Z elektromagnetnimi impulzi se na ladji spravi v pogon posebno dvigalo, ki s pomočjo magneta pritegne letlo spet tik k ladji in ga nato dvigne na palubo. V istem času pa miniaturna torpedovka vodi samostojne «vojne» operacije, meče svoja torpeda, zbira in rešuje mornarje s ((potopljene ladje«, Tudi tretji prizor v tem paviljonu se tiče otroških igrač. Gre za miniaturni avtomobil, ki drvi po cesti, kjer so raz, vrščeni svetlobni signali v različnih barvah. Prvi kolesi malega avtomobila sta povsem svobodni in nimata nikakih prik'jučkov Kljub temu pa avtomobilček brez vsake najmanjše napake brzi po cesti, ki je polna ovinkov, ne da bi pri tem vozilce treščilo v robnike. V čem je tajnost? Avto- mobil vodi elektromagnetska naprava. Ce premaknemo ta avtomobilček po cesti počez, se vozilo začne počasi obračati, in to brž ko mu iz glavne kabine to ((naročijo«, To obračanje pa traja vse dotlej, dokler se ne postavi na sredo ceste in tedaj začenja dobivati vedno večjo brzino. Ko svetlobni signal, ali kot bi ga pc domače imenovali, semafor, kaže zeleno barvo, miniaturni avtomobil mirno drvi dalje. Ce se pa na semaforu pokaže rumena barva, avtomobilček svojo brzino zavre, ko pa ce, čeprav nenadoma, pojavi na semaforu rdeča barva, se vozilo takoj ustavi in nato, ob ponovni zeleni barvi, spet odhiti s polno brzino. Samo ob sebi je razumljivo, da tega čudeža ne delajo le one tri barve, ki smo i ih omenili, ampak cela vrsta zelo zapletenih naprav, ki to miniaturno vozilo vodijo. Ko se pojavi rdeča barva, elektronska žarnica začenja oddajati valove, ki jih sprejema relejni sistem v modelu in s tem prekine tok v motorju ter spravlja zavore v pogon. Ko se pa na semaforu pojavi zelena barva, se zavore sproste in se mali motorček v avtomobilu kar sam sproži. Pri tretji, rumeni barvi, komandni sistem nekoliko zavre zavore iu miniaturni avtomobil zmanjša brzino. ce se miniaturni avtomobil znajde pred semaforom v trenutku, ko zeleno barvo nanaglo zamenja rdeča barva, se tako naglo ustavi, da ga zanese kar počez "o njegovi ((avtomobilski cesti«. Robot . predstavlja neko vrsto elektronskih možganov, ki baje mislijo hitreje in bolje od človeka. Res je. da je robot hitrejši in točnejši od človeka, pa čeprav bi se pred njim znašel tekmec, kot je bil na pr. pokojni Einstein Toda za zabavo velikih in malih o-biskovalcev velesejma, ki 'e neprestano tarejo pred njim, imajo ti elektronski možgani poseben kvadrat, ki je razdeljen na devet manjših kvadratov, ki so označeni s številkami od 1 do 9. Vsakemu manj- šemu kvadratu pa ustreza poseben gumb, na katerega sme vsakdo pritisniti in s tem se igra začne. Kdor hoče tekmovati Zi njim, pritisne na pr. gumb, ki pokaže zeleno barvo. Robot Inu takoj odgovori s številko; ki prižge rdečo svetilko. Toda robot takoj skuša zapreti vsaj eno izmed onih vrst, ki jih njegov tekmec skuša doseči. In v tem trenutku, pride do prave tekme v brzini refleksa med strojem bo sodil sovjetski sodnik Nikolaj Latišev. garija, 2. Madžarska. 3. Polj-1 dvojice: Lepre-Ramorino (It.)- ska, 4. CSR, 5. Kitajska, 6. | Bruini-Riedl (It.) 4:6, 7:5, 6:4. ........................ Svetovno prvenstvo v podvodnem ribolovu Italija prva med ekipami Catalammed Zmagovalec je ulovil 61 rib, vsi skupaj pa nad 900 kg rib ba (Jap.) 14’39”2, 6. Heywood (V.B.) 14’42”. 110 m ovire: 1. Lorger (Jug.) 14”6, 2. Kabu-rov (Bolg.) 14”9. 3. Petrušič (Jug.) 14”9, 4. Retezar (Madž.) 15”1, 5. Veselsky (ČSR) 15”2, 6. Raynaud (Fr.) 15”3. Daljina: 1. Witte (Nem.) 7,41, 2. Popov (SZ), 7,23, 3. Miler (Jug.) 7.19, 4. Shibata (Jap.) 7,16. 5. Maruoha (Polj.) 7.06, 6. Marinov (Bolg.) 7,06. Kopje: 1. Ci-bulenko (SZ) 80,63, 2. Kopyto galske in Jugoslavije. Prvenstvo samo je bilo odlično organizirano in je potekalo ob splošnem zadovoljstvu vseh u-ieležencev. prvenstvo je v e-kipni konkurenci osvama Italija pred Jugoslavijo, med posamezniki pa je zmagal Italijan Mario Catalani pred Jugoslovanoma Armando in Bale-novičem. Tekmovalci so skupno ulovili nad 900 kg rib, sam zmagova- LOJZ KRAIGHER > Roman KONTROLOR ŠKR0BAR| «Teta Verona!* šepne tiho; pa se »arije z glavo v pernico in plač ji strese prsi. V trenutku sem pokonci in opravljen. Ves prepaden dvignem roke proseče proti teti. Z obupljivo kretnjo ji pokažem Tiliko, ki se zvija v muki — in iščem, kaj bi reicel Teta Verona hoče govoriti; pokaže mi, da naj bom tihcA da bi ne slišal stari. A nenadoma ji pade sveča iz roke — bergla zaropota — nato pa votlo zabobni, kot bi lopnilo telo na tla. Prižgem vžigalico... Tilika je že pri nji... Teta Verona leži iztegnjena, bleda kot mrlič ... Prsi se ji dvigajo, dihanje je težko... V omedlevici zamahne z roko... Iz gostilnice priteče dekla. Ko zagleda mene, se hoče sramežljivo spet umakniti; jaz pa skočim k nji in jo potegnem v vežo; , . , . «Pridite pomagat, da jo zanesemo v posteljo!* Tu plane Tilika za mano; «Beži, Arnošt!* Vrata očetove sobe so zaškripala in stari se je vlekel ven: «Ka-j imate sodnji dan tu zunaj?* Tilika mi prinese ogrtač in mi potisne dežnik v roko, pa odklene duri in me pahne v noč ... Po obedu drugi dan sedim pri mizi, s topim pogledom, z izgubljenimi mislimi. Za družbo se ne brigam in ne za ščegetanja Bratkova, Tu vstopi dr. Njivar — in kakor da bi me kdo z bodalom sunil, skočim k njemu. Z očesom mi pomežikne in stopa dalje skozi sobo v dvorano za veselice, v ozadje proti odru. Poniglavo grem za njim, z visečimi rameni, s skesanim obličjem — kot obsojenec. Za sabo čutim drezanje in posmehovanje omizja. Njivarjev obraz je strašno resen. Briše si naočnike z dišečim robcem in me pogleduje od strani, da se mu bliska očesna belina. «že davno sem vam hotel namigniti, gospod kontrolor, da pri Šalamunu ni nič za vas. Pa saj razumete: zdravniška tajnost!* ♦Kako je s teto Verono?* izjecljam s težavo. Začudeno me pogleda, prižigajoč si cigareto: «No — ne bo tako hudo. Majhna omedlevica! Njena kostna jetika seveda — ta sumljivo napreduje. Stara, revica, ne bo!» Pa me ošine s prodirnim pogledom in me potrka po rami: «Sediva, gospod kontrolor! Vi seveda še ne veste. Prišel sem zaradi Tilike.* Zamolkla bolest mi tlači dušo. Kako bi rad pomagal! Kako bi rad popravil! — Zamišljen se zagledam v tla in vzdihnem skrivoma. Zdravnik pa nadaljuje: ♦Tilika je tudi zbolela...* Prestrašen planem pokonci; on pa me potisne nazaj na stol in mi pokaže proti družbi v krčmi. • ♦Kri se ji je ulila. Nikar se ne prestrašite! Stari je nor od nesreče; teta Verona pa je v trenutku ozdravela, zdaj streže nečakinji... Naročili so mi, na! vam povem, da bi ne smel! blizu. — No — tega naročila nisem prevzel; ampak — gospod kontrolor! — jaz sam vam svetujem: ne silite za njo! Absoluten mir — tega je zdaj potrebna. Ze dolgo boleha na pljučih. Ce se kaj vznemiri — bi lahko iznova kri bruhnila iz nje... In — saj sami veste: nevarnost Je velika! Mi jo potolažimo, da se je stari spravil z vami in tako naprej... Izbijte si to reč počasi iz glave, gospod kontrolor! Brezupno, pravim vam! Jaz bi vam že davno... Saj razumete! Torej se zanesem — kajne?* Stiska mi roko in me treplja prijateljski po rami. Hvaležen sem mu, objel bi ga — saj vidim, da čuti z mano... In tako prijetno bi mi bilo, ko bi se mogel kam nasloniti... Ko ostanem sam, se zagledam slepo skozi okno — prazno mi je v glavi — tesno v prsih... Zdaj ti zaide sonce, Arnošt!... XI. To so bili težki dnevi — tudi zame prevejanca in brez-obzirneža. Nikoli nisem slutil v sebi take globokosti čustev. Pijača se mi je mahoma priskutila — s treznostjo pa je postalo spoznanje še jasnejše, obup tem bolj skeleč. -Ali se naj silim k Tiliki? — Da jo umorim?!... Ali naj nadlegujem starega? — Cernu? On mora videti v meni povzročitelja nesreče; sovražiti me mora... O!... Ko bi si mogel vsaj obetati, da bi vplival blagodejno moj prihod... Nasprotno! Ob pogledu name ne ostane mirna; in razburjenje... Ah! Morda se boji celo spomina name, morda je že ta nevaren njenemu življenju. Brez moči si, Arnošt, brez vse nade na rešitev! Ves tvoj kes in vsa tvoja dobra volja — vse zaman. Popraviti ne moreš, izbrisati ne znas. Pozabiti? Ah, trpi, hudodelec, in grizi v ustnico, izgnanec! Prej sem živel v omamici, v sanjah sreče in razkošja; zdaj sem ždel v brezupnosti, v zavesti krute onemoglosti — ko da bi bil zapadel mrtvoudu in bi se ne mogel ganiti v otrplosti. V trgu so me opravljali, zasmehovali, deloma celo pomilovali. Nič nisem videl, ker nisem bil sposoben gledati. Olajšanje sem čutil edino v družbi Filipine. Gospodinja Berta je zijala vame s široko odprtimi, na pol grozečimi, na pol prestrašenimi očmi. Ni se mogla hitro odločiti, ali bi me gledala kot čudo božje podjetne drznosti, ali bi zgrmela nad menoj, nezvestim zapeljivcem in ničvrednežem. S plahim izrazom nesreče in pobitosti ji stisnem roko in se je dotaknem s čelom, ko da bi pričakoval tolažbe in bodrila. Prva nesramnost, ki sem jo zagrešil po nezgodi; morda prvi znak zopetnega zdravja. , (Nadaljevanje sledi). lec pa 61 skupni teži 43 kg. Vrstni red posameznikov: 1. Catalani (It.), 2. Armanda (Jug.), 3. Balenovič (Jug.), 4. 01schky (It.), 5. Martino (Sp.), 6. Marthy (Sp.), 7. Gandier (Fr.), 8 Veaver (ZDA), 9. Ja-nuzzi (It.), 10. Stakula (Jug.), 11. Spagnuoli (It.). Vrstni red ekip: 1. Italija, 2. Jugoslavija (za eno točko), 3. Francija, 4. ZDA, 5. Španija, 6. Monaco, 7. Portugalska. TENIS BADEN BADEN, 9. — Finalni rezultati mednarodnega teniškega turnirja v Baden Badenu: Posamezniki: Merlo (It.) - Huber (Avstr.) 6:3, 5:7 6:4, 2:6, 6:4. Posameznice: Ra-mirez (Meh.) - Buding (Nem.) 6:2, 6:1. Moške dvojice: Drob-ny-Candy - Merlo-Sirola 6:3, 3:6, 6:3. Mešane dvojice: Can-dy-Reyes Buding-Sirola 6:3. 9:7. « » • FOREST HILLS, 9. — Posamezniki — polfinale: Andersen - Davidson 7:5, 2:6, 6:4. 3:6 6:4, Cooper - Flam 6:1, 7:5. 6:4. Posameznice — finale: Gibson - Brough 6:3 6:2, Mešane dvojice — finale: Nielsen-Gibson - Howe-Hard 6:3, 9:7. • * » ISCHIA, 9. — Nekaj rezultatov prvega dne mednarodnega teniškega turnirja v Ischiji: Palafox (Ven.) - Belar dinelli (It.) 3:6, 6:2, 6:3, Pimen-tal (Ven.) . Pirro (It.) 6:2, 6:2, Ganrido (Kuba) - Guercilena (It.) 6:3. 6:3. KOLESARSTVO Anquetil pred Baldinijem za nagrado Martini ŽENEVA, 9. — Zmagovalec (cTour de Francen Anquetil je zmagal na dirki za veliko na* grado Martini. 5 krogov tradicionalne krožne proge v skupni dolžini 80.500 km, je prev?' zil v času 1.54’21”1 s povprečno hitrostjo 42,237 km na uto. Na drugo mesto se je uvrstil Baldini s časom 1.57’09”4, na tretje Moser (It.), za njim Pa Riviere (Fr.), Vaucher (Sv.), Graf (Sv.), Brankart (Bel.)-Bover (Fr.), itd. Fornara je odstopil. KOTALKANJE Premoč Italijanov na svet. prvenstvu PALERMO, 9. — Na svetovnem kotalkarskem prvenstvu so italijanski tekmovalci dosegli 6 prvih mest v sedmi? disciplinah. Končni ekipnl vrstni red v moški konkurenci: 1. Italija 178 točk, 2. Francija 147, 4. Nemčija 132, 4. Španija 93, 5. Belgija 85, 6. Avstrija 30. Končni vrstni red v ženski konkurenci. 1. Italija 62 točki 2. Nemčija 24, 3. Belgija 21. Zmagovalci v posameznih disciplinah drugega dne: J000 metrov moški: 1. Merc (Fr.)-5000 m zenske: 1. Vianeli® (It.); 500 m ženske. 1. Vianello (It.); 10.000 m moški: I. Ross: (It.). VESLANJE Mednarodne veslaške regate v Lecco LECCO, }5. — Na mednarodnih regatah v Lecco so v vseh olimpijskih disciplinan zmagali italijanski tekmovalci-, v kanujih pa so bili v premoči Nemci. Jugoslovanski, madžarski in pol,ski veslači so s( morah zadovoljiti s slabšimi mesti. V četvercu s krmarjem je bil «Gusar» iz Splita poj1’ v dvojcu brez krmarja -je bila «Crvena zvezda« iz Beograda šesta, v skiffu je bil čoln «Ta' miša« iz Pančeva peti v dvojcu s krmarjem pa tretji. ^ četvercu brez krmarja je o« »Jadran« z Reke drugi, »Veslaški klub iz Zagreba« P* tretji: v double-scullu je b■■ beograjska «Crvena zvezda« druga. ^ ouiovorni ureflnrk STANISLAV RENKO rtska Tlskarslr’ zavod ZTT - Trti Htm trn C predvaja danes 1*. t. m. in jutri 11. t. m. ob 19. uri NA PROSTEM film: «lmage na Dokumentarni filmi o pomorskih bitkah Pretresljivo — veličastno