Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2003 uvodnik Esmeralda, pleh in zobotrebec ali difficile est satiram non scribere Pred seboj imam deklaracijo European Forests - Common Benefits, Shared Responsibilities (“Evropski gozdovi - skupne koristi, deljena odgovornost”) ~etrte Ministrske konference o varovanju gozdov v Evropi, imenovane tudi Living Forest Summit.(2003). Prva to~ka deklaracije zanosno predstavlja gozdove kot osnovo `ivljenja na Zemlji in izra`a trdno prepri~anje, da z vzdr`evanjem gozdov vzdr`ujemo `ivljenje. @e druga to~ka pa je namenjena (vsaj posredno) tudi lesarjem: “Gozdovi so vir {tevilnih dobrin; zagotavljajo surovino za obnovljive in okoljsko prijazne proizvode, ki imajo va`no vlogo pri ekonomskem blagostanju, biolo{ki raznoterosti, globalnem ogljikovem ciklu in vodnem ravnovesju… kon~no tudi les! Ojej … {ele sedaj opazim, da sedim na rde~e beli kovinski kopiji Thonetove krivljene bukove “{tirinajstice”. V daljavi se ble{~i zelena lepotica Esmeralda, kot Ljubljan~ani duhovito imenujejo poslopje GZS. Vsa brezlesna, plasti~na in aluminijeva. Votlo zadoni, ko natakarica tre{~i predme kavo na plehnato mizo. Jeza me grabi. Spomnim se nedavne seje lesarskega grozda, ko smo v dvorani GZS zaman iskali za zobotrebec lesa. Plastika na tleh, na stenah in na stropu, PVC okna in kovinsko-plasti~na motovila, ki jim pravijo stoli … Ko bi si le bil kdo pri`gal cigareto z leseno v`igalico. Esmeralda bi morala biti stalna in razko{na razstava slovenske lesne industrije, morda pomembnej{a od samega Lesnega sejma. Pri gradnji podobne zgradbe se Avstrijci prav gotovo ne bi izneverili svojemu sloganu Stolz auf Holz (“Ponosni na les”). Lahko si le predstavljate, koliko lesene opreme in lesa bi v tak{no zgradbo vgradili Finci. Druga Dunajska resolucija ugotavlja, da je ekonomska rentabilnost klju~ni steber trajnostnega gospodarjenja z gozdom in klju~nega pomena za vzdr`evanje gozdov in njihovih {tevilnih benefitov, tj. za trajnostno “multifunkcionalno” gospodarjenje z gozdovi. Rentabilnost lahko zagotovi le raba lesa . Slovenija je sodelovala na Earth Summit-u v Riu de Janeiru (UNCED), ko so sprejemali Rio-deklaracijo in Agendo 21 skupaj z mno`ico sporazumov in konvencij o okolju in trajnostnem razvoju, od klimatskih sprememb do biodiverzitete. Lani smo ratificirali obveznost iz Kjotskga protokola h konvenciji ZN o spremembi podnebja. Obvezali smo se, da bomo v prvem ciljnem 5-letnem obdobju 2008-2012 zmanj{ali emisijo toplogrednih plinov (predvsem CO2) za 8 % glede na izhodi{~no leto 1986. To pomeni med drugim “pove~anje dele`a obnovljivih energijskih virov”, tudi lesne biomase. @al so pozabili na pomen substitucije “umazanih”, energijsko potratnih izdelkov iz kovin in plastike z izdelki iz CO2 -nevtralnega lesa. Prav tukaj ti~i velika prilo`nost za lesno industrijo. Nedavna Moskovska konferenca o podnebnih spremembah ni uspela, saj se ZDA in Rusija {e vedno obotavljata podpisati Kjotski protokol. Gospodarski interesi so pa~ mo~nej{i. Difficile es satiram non scribere (“Te`ko je ne pisati satire”). Grem. Ste `e videli plasti~ne fi`olovke? Moja soseda jih `e ima, pa tudi spiralne kovinske opore za paradi`nik. Plasti~ni zobotrebci so tako ali tako `e dolgo v prometu. Razmi{ljam … Vidim kolosalni kip Kristusa z raz{irjenimi rokami na Corcovadu, visoko nad Riom, pa Dunajskega fijakarja s francjo‘efovskimi zalisci in lipicanci ter silne mno‘ice udele‘encev megakonferenc, ki kujejo ganljive deklaracije, katerih literarna vrednost je praviloma ve~ja od uporabne. Niko TORELLI dogodki, odmevi kazalo kratke novice Predstavitev grozdov in na~rtov za bolj{o razvojno in izobra`evalno podporo v lesartvu 314 Igor Milavec Barva v ~asu in prostoru 316 Jasna Hrovatin Diskoloracija povr{ine drva u interieru 319 Vlatka Jirou{-Rajkovi}, Hrvoje Turkulin Kakovost povr{inskih sistemov pohi{tva slovenskih proizvjalcev 323 Matja` Pavli~, Borut Kri~ej, Miro Toma`i~, Marko Petri~ Steadiness of the polished surfaces of ash tree with polyester polish 329 Trajce Manev, Konstantin Bahchevandziev, Anastasija Maneva Tests methods to investigate and prevent defects in the furniture sector 332 Franco Bulian Razvoj premazov za pohi{tvo v lu~i VOC-direktive 339 Nevenka Flajs, Brane Knehtl Termi~ki modificirano drvo 343 Marin Hasan, Radovan Despot Kdaj slovenskim lesarjem “vremena bodo se zjasnila?” 347 Fani Poto~nik IKEIN na~in kupovanja izdelkov za opremljanje doma 351 Zdravko Grnjak Esmeralda pleh in zobotrebec ali difficile est satiram non scribere 309 Niko Torelli Pred odprtimi vrati 353 Intervju z Bojanom Starmanom Sanja Pirc iz vsebine Tr`ne prilo`nosti za prodajo pohi{tva v Ruski federaciji 358 Nove strategije za izbolj{anje dela 359 Novosti iz Javorovih programov plo{~ za gradbeni{tvo 363 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Furnirji in plo{~e - 8. del 364 GG Slovenj Gradec v Oti{kem Vrhu gradi novo ‘agalnico Ker ‘eli Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec ~imve~ posekanega lesa predelati doma, so se odlo~ili na z gozdom bogatem koro{kem obmo~ju okrepiti primarno obdelavo lesa. Po besedah direktorja GG Slovenj Gradec Silva Pritr‘nika naj bi novo ‘agal-nico v Oti{kem Vrhu, ki so jo za~eli graditi maja letos, poskusno pognali ‘e konec novembra, investicija pa bo zna{ala pribli‘no 350 milijonov tolarjev. Po njegovem mnenju primarna obdelava lesa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ni napredovala niti v tehno-lo{kem niti v organizacijskem smislu, posledica tega pa je zmanj{anje konku-ren~ne sposobnosti gozdarstva in padanje cen lesa ob izvoru. Novogori{ki okoljevarstveniki odlo~no proti o‘ivitvi proizvodnje v Iverki Predstavniki Gori{kega dru{tva za kakovost bivanja ostro nasprotujejo ponovnemu zagonu proizvodnje v Meblovi Iverki. Zaradi napovedi, da bo nekdanjo tovarno, ki je ‘e pol leta v ste~aju, kupila dru‘ba Lesna Tovarna ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, predvsem pa zato, ker se je novogori{ki ‘upan pred ~asom sre~al s potencialnimi kupci, ~lanov dru{tva in prebivalcev Krom-berka pa o tem ni obvestil, so v minulem tednu zahtevali sklic izrednega zbora krajanov Kromberka. Ta m so dali jasno vedeti, da nasprotujejo o‘ivitvi kakr- revijaLes 55(2003) 10 kratke novice {nekoli proizvodnje na obmo~ju nekdanje tovarne in predstavnike ob~ine opozorili, da je mestni svet ‘e decembra 2001 sprejel sklep o prestrukturiranju nekdanje dejavnosti zaradi prevelikega obremenjevanja okolja in neposredne bli‘ine urbanega naselja. Tudi zagotovila, da naj bi domnevni kupec, ki sodi v Skupino Prevent, v nekdanji tovarni zagnal le proizvodnjo oplemenitenih ivernih plo{~, ki je ekolo{ko neopore~na, novogori{kih okoljevarstvenikov niso pomirila, saj poudarjajo, da bi o‘ivitev vsakr{ne proizvodnje s seboj prineslo pove~anje tovornega prometa, s tem pa tudi ones-na‘evanje s hrupom, ki ga doslej niso posebej izpostavljali. Nekaj dni kasneje so naslovili na dru‘bi Prevent in Lesna TIP apel za soo~enje z zainteresirano javnostjo, na katerem naj bi se pogovorili o vpra{anjih, povezanih z morebitnim ponovnim zagonom proizvodnje v nekdanji Meblovi Iverki. V dru{tvu so prepri~ani, da je treba razli~na stali{~a in poglede izmenjati, {e preden se v tej smeri naredijo novi koraki. Zato od vodstev obeh dru‘b pri~akujejo, da jih ~imprej seznanita z odlo~itvijo o soo~enju, pogojih in s tem povezanimi podrobnostmi, poro~a STA. (Vir: Redakcija poslovnega dnevnika Finance) Interio 2003 - Sarajevski pohi{tveni sejem Konec septembra je bil v Sarajevu mednarodni lesarski sejem z naslovom Interio 2003. Med osemdesetimi razstavljavci iz desetih dr‘av, ki so prikazovali svoje pohi{tvo in ambiente ter druge izdelke iz lesa, so bile tudi {tiri slovenske dru‘be - Stilles Sevnica, Razgor{ek Maribor, Kopur Slovenj Gradec in Majo Dom‘ale. OGLAS WEINIG kratke novice pripravila Sanja Pirc ijaLeS 55(2003) 10 OGLAS LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE, organizator obsejemskih dejavnosti 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem dvorana FORUM, Gospodarsko razstavi{~e, hala B2/1, vhod z Dunajske torek, 4. 11. 2003, 14.00 PREDSTAVITEV GROZDOV IN NA^RTOV ZA BOLJ[O RAZVOJNO IN IZOBRA@EVALNO PODPORO V LESARSTVU Organizator: RAZVOJNI CENTER ZA LESARSTVO (RCL), Sodelujejo: Igor Milavec – RCL, Bernard Likar – RCL, mag. Mateja Dermastia – Ministrstvo za gospodarstvo, Tanja Mohori~, Janez Navodnik, Joachim Reitbauer, Marko Petri~ - BF, Oddelek za lesarstvo, prof. dr. Franc Pohleven, BF, Oddelek za lesarstvo in Sanja Pirc - ZLS (Podrobnej{i program na naslednji strani ) sreda, 5. 11. 2003, 10.00 - 13. POVR[INSKA OBDELAVA NOTRANJE OPREME Organizator: BIOTEHNI[KA FAKULTETA; ODDELEK ZA LESARSTVO Sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Italije, Hrva{ke in Makedonije (Podrobnej{i program na strani 315) ~etrtek, 6. 11. 2003, 10.00 - 13. D SREČANJE SODELAVCEV REVIJE LES IN LESARSKE ZALOŽBE Organizator: ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE in BF, Oddelek za lesarstvo 55 let revije Les - prof.dr.dr.h.c. Niko Torelli Predstavitev novih knjig Lesarske založbe - Mirko Geršak Najboljše diplomske naloge študentov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete petek, 7. 11. 2003 10. - 12. PROIZVODNJA IN PRODAJA POHI[TVA na globaliziranem trgu EVROPSKE UNIJE in ostale Evrope - novosti, izzivi, problemi in te`ave Organizator: DRU[TVO IN@ENIRJEV IN TEHNIKOV (DIT) LESARSTVA LJUBLJANA, v sodelovanju z ZVEZO LESARJEV SLOVENIJE IN GZS – ZDRU@ENJEM LESARSTVA Sodelujejo prof. dr. Lojze So~an, Fani Poto~nik, Zdravko Grnjak, IKEA, Miran Hribernik,IKEA, Pavla Zupan, GZS in Marjetka Stemberger, Glavni dav~ni urad Slovenije. Kotizacija 10.000 SIT (Podrobnej{i program na strani 350) ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem PREDSTAVITEV GROZDOV IN NA^RTOV ZA BOLJ[O RAZVOJNO IN IZOBRA@EVALNO PODPORO V LESARSTVU torek, 4. 11 2003 ob 14.00 uri dvorana FORUM, hala B2/I, vhod iz Dunajske Organizator: Razvojni center za lesarstvo program 1. Uvodni pozdrav Igor Milavec, direktor RCL 2. Grozdi za bolj{o konkuren~nost mag. Mateja Dermastia, državna podsekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za razvoj podjetniškega sektorja 3. Predstavitev grozdov: • Lesarski grozd Bernard Likar, strokovno-tehnični sodelavec, RCL • Grozd za klimatizacijo, gretje in hlajenje Tanja Mohorič, vodja projekta • Grozd Plasttehnika Janez Navodnik, direktor • Holzcluster Steiermark ing. Joachim Reitbauer, direktor 4. Predstavitev projektov za vzpostavitev inovativnega okolja v lesarstvu: • Vzpostavitev razvojno-inovacijskega jedra za podro~je povr{inske obdelave lesa dr. Marko Petrič • Vzpostavitev mre‘e podpornih ustanov za spodbujanje inovativnosti in prenos znanja v slovenskem lesarstvu Sanja Pire in prof. dr. Franc Pohleven • Razvoj in vzpostavitev strategije za izgradnjo mednarodne mre‘e lesarskih grozdov Bernard Likar 5. Razprava Vabimo vas, da nam zaradi omejenega {tevila prostih mest sporo~ite va{o udele`bo in sicer najkasneje do 30.10.2003. Prijavnico dobite na spletni strani http://rcl-pivka.si. Brez kotizacije. Vabljeni. Grozdi in na~rti za bolj{o razvojno in i z o b ra ` eva l n o podporo v lesarstvu avtor Igor Milavec, direktor RCL Lesarji se kot delovno intenzivna panoga sre~ujemo s {e zahtevnej{imi pogoji poslovanja kot ve~ina slovenskega gospodarstva, ki ga prav tako mednarodna konkurenca iz leta v leto bolj pritiska. Prenizka produktivnost, zastarela tehnologija prilagojena velikim serijam, pre{iroka paleta izdelkov, majhen pretok znanja iz raziskovalnih ustanov v podjetja, premajhna usposobljenost zaposlenih, vedno ve~je ekolo{ke zahteve, premalo inovativnosti in {e bi lahko na-{tevali pa bi zajeli le del nalog, ki jih je potrebno re{evati. Ob relativno majhnih sredstvih s katerimi lesarji razpolagamo in z zmanj{anim {tevilom strokovnjakov po podjetjih, ki so podobno kot direktorji ve~inoma zelo obremenjeni z re{e-vanjem vsakodnevnih nalog, bo re{e-vanje teh izzivov vse prej kot lahko. Pred nami so torej postavljene {tevilne zahteve, ki terjajo premi{ljeno in odlo~no ukrepanje. Eden izmed sodobnih pristopov za re-{evanje teh izzivov, ali z drugimi besedami povedano za pove~evanje konku-revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem renčnosti, so tudi grozdi. To se kaže tako v svetu kot pri nas in prav v septembru izvedena svetovna konferenca o inovativnih sistemih in grozdih, ki jo je v Gothenburgu organiziral mednarodni Inštitut za konkurenčnost kaže, kako uspešno se ta nov pristop v svetu uporablja za reševanje takšnih in podobnih nalog. Ker smo v tem procesu tudi lesarji med najbolj dejavnimi, smo se odločili, da vam bomo o grozdih spregovorili v sklopu obsejemskih dejavnosti na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Na srečanju vam bodo predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in nosilci grozdov predstavili proces grozdenja v svetu, v Sloveniji in v lesarstvu. Poleg lesarskega grozda se bodo predstavili še nekateri grozdi iz Slovenije in Avstrije. Poleg grozdov vam bomo predstavili še nekaj projektov s katerimi nameravamo slovenskim lesarjem zagotoviti čim boljšo raziskovalno in izobraževalno podporo. V ta namen namreč načrtujemo izvedbo več projektov s katerimi želimo: • organizirati sodobno mrežno povezavo razvojnih, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov za spodbujanje inovativnosti in prenosa znanja v slovenskem lesarstvu • vzpostaviti razvojno jedro za področje površinske obdelave lesa in • zastaviti sodelovanje z lesarskimi grozdi sosednjih dežel Predstavitev je namenjena predstavnikom lesarskih podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, kot ključnim organizacijam grozda in razvojne mreže. S predstavitvijo želimo vsem zainteresiranim lesarjem omogočiti seznanitev s smelimi načrti in vas povabiti k sodelovanju. Vabljeni. POVR[INSKA OBDELAVA NOTRANJE OPREME mednarodni strokovni posvet sreda, 5.11.2003 dvorana FORUM, Hala B2/I, vhod iz Dunajske Organizator: Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo program 10 00-1015 Uvodni pozdrav 10 15 -1030 Barva v ~asu in prostoru J. Hrovatin (BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana) 10 30-1045 Diskoloracija povr{ine drva u interijeru (Diskoloracija povr{ine lesa v interieru) V. Jirou{-Rajkovi}, H. Turkulin ([umarski fakultet Zagreb) 10 45- 1100 Kakovost povr{inskih sistemov pohi{tva slovenskih proizvajalcev M. Pavli~, B. Kri~ej, M. Toma‘i~, M. Petri~ (BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana) 1 1 00- 111 5 Steadiness of the polished surfaces of ash tree with polyester polish (Odpornost povr{in jesenovine, obdelane poliestrskimi premazi) T. Manev, K. Bahcevandziev, A. Maneva ([umarski fakultet Skopje) 1 1 15 - 1130 Affection of the polish at the statical hardness of the wooden floor covers K. Bahcevandziev, T. Manev, A. Maneva ([umarski fakultet Skopje) 1 1 30- 1145 Razvoj lesnih premazov v lu~i VOC direktive N. Bra~i~ Flajs, B. Knehtl (Helios, d.d.) 1 1 45-1200 Tests methods to investigate and prevent defects in the furniture sector (Testne metode za preiskave in prepre~itev napak v pohi{tvenem sektorju) F. Bulian (CATAS, Italija) 1200-1215 Termi~ki modificirano drvo – materijal dana{njice (Termi~no modificiran les – material sedanjosti) M. Hasan in R. Despot ([umarski fakultet Zagreb) 1215 -1230 Sklepne besede, zaklju~ek Brez kotizacije. Vabljeni ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 535.6.004.14 strokovni ~lanek (Professional Paper) Barva v ~asu in prostoru Colour in time and space avtorica doc. dr. Jasna HROVATIN, dipl. ing. arh., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Slovenija izvleček/Abstract Zaradi osebnega odnosa do barv in oblik je danes na podro~ju oblikovanja te‘ko govoriti o eni, splo{no veljavni smeri, oziroma o enem modnem stilu ali dolo~eni modni barvi in povr{inski obdelavi. Namesto tega obstajajo {te-vilne usmeritve. Oblikovalci se zgledujejo po pohi{tvu iz razli~nih zgodovinskih obdobij, opazno pa je tudi me{anje razli~nih vplivov, slogov in kultur. Ljudje si tako lahko izberejo lasten stil in barve, ki so prilagojene njihovi osebnosti in ‘ivljenjskemu slogu. Because of a personal relation towards colours and forms it is nowadays in the area of design very difficult to speak of only one, generally accepted direction or fashion style or particular fashionable colour and surface treatment. Instead there are many directions. Designers take as a model furniture from various historical periods, also mixing of different influences, styles and cultures is noticeable. So people can chose their own style and colours, according to their personality and lifestyle. Klju~ne besede: barva, vizualni vtis, izrazno sredstvo, estetski videz, funkcionalnost Keywords: colour, visual impact, expressive estetics, functionallity 1. SEMANTI^NOST Barva je tako kot volumen, površina (tekstura), linija in senca, vizualni znak, pri katerem najdemo poleg čutne zaznave tudi psihično sestavino. To pomeni, da barve dojemamo tudi na osnovi preteklih izkušenj in spoznanj. Obarvanost tako v opazovalcu vzbuja določene občutke (npr. občutek temperature, teže), ustvarja asociacije in optične prevare, ima sugestivni in simbolni značaj. Barva ima torej semantično oz. pripovedno sporočilno vrednost. Vpliva na vtis o predmetu in na vzdušje v prostoru, s tem pa posledično tudi na počutje človeka, ki prihaja v stik s predmetom ali ambientom. Barvo zato izbiramo glede na funkcijo predmeta ali prostora in glede na to, kakšen psihološki učinek želimo z njo doseči. Oblikovalec izbira barve premišljeno in ne zgolj intuitivno. Znani francoski oblikovalec Philippe Starck je s tem v zvezi v nekem intervjuju izjavil: “Rumena je lepa s črno in črna je lepa z rjavo, o tem nimam predstave, na to se požvižgam, to mi je vseeno. Bistvo vsega je obravnavanje barve kot semantičnega sporočila.” Upoštevanje semantičnost oziroma pripovednosti je torej veliko bolj pomembno kot upoštevanje klišejev o skladnosti med posameznimi barvami. To lahko zasledimo tudi v zgodovini. Poglejmo primer: Rokoko se je izoblikoval v Franciji Ludvika X V. (druge tretjine 18. stoletja) in bil v modi v ~asu, ki je posve~al veliko pozornost ~utnosti. Ne‘nost krhkih predmetov in gracilnost potez ter pastelne barve prevlek z ro‘astimi vzorci pri~ajo o vplivu okusa ‘ensk, ki jih na dvoru Ludvika X V. ni manjkalo. Zna-~ilni so barvno in oblikovno usklajeni prostori. Prevladuje bela v kombinaciji s pastelnimi barvami in pozlato. Ambi-enti, v katerih vlada popolna harmonija svetlih barv, u~inkujejo ne‘no, igrivo, lahkotno in intimno. V nasprotju s tem so za empir (1804-1830) zna~ilne zlata, anti~no zelena, zlato rumena, ‘ivo modra in {krlatno rde~a. Prevladujo~e kombinacije so bela z rde~o in bela z modro ter kontrasti toplih barv in mahagonija s po-zlato. Barvna lestvica v tem primeru ustreza stilu, ki je bil Napoleonov dvorni slog in je moral pri~ati o mogo~nosti njegovega imperija. Upo{tevanje semanti~nih lastnosti barv pa lahko zasledimo tudi v aktualnih modnih stilih. Za igriv in mladosten retro slog 60-ih in 70-ih let so zna~ilne drzne barvne kombinacije in uporaba umetnih materialov. Priljubljena je obarvana plastika, ki se navadno pojavlja v kombinaciji s kovino. Slog je namenjen ciljni skupini mladih, ~emur seveda ustreza tudi izbira barv. revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Drug aktualen retro slog je tisti, ki se zgleduje po moderni oziroma racionalizmu iz obdobja Bauhausa. Neomo-dernizem ali nova eleganca je prefinjen stil karieristi~no usmerjenega, visoko izobra‘enega sloja. Zna~ilne so funkcionalne in smotrne oblike, ki pridejo do veljave z uporabo kakovostnih materialov in ob brezhibni obdelavi. Prevladujo~e barve so umazano bela, temno rjava in siva. Zaradi oblik in barv u~inkuje pohi{tvo elegantno in ~isto. Tretji modni slog pa je naravni slog. Zna~ilnost stila, ki promovira vrednote nove doma~nosti, je vra~anje k naravi in ekolo{ka osve{~enost. Poudarek je na naravnih, zdravih materialih, kot so les, kamen, keramika, usnje, bomba‘, lateks. Prevladujejo naravne barve materialov, zaradi ~esar je viden ob~utek topline. Pogosta barvna kombinacija je svetel les s tekstilom v umazano beli barvi ali barvi bele kave. 1.1. TEMPERATURA Obarvanost vzbuja v opazovalcu do-lo~ene ob~utke, med pomembnej{imi je gotovo temperatura. Barve, v katerih prevladujejo rde~kasti pigmenti, navadno izzovejo ob~utek toplote, medtem ko modra vzbuja hladnost. Ta psi-holo{ki efekt barv upo{tevamo pri ustvarjanju toplega, veselega, oson-~enega ali hladnega in sve‘ega, vzdu{ja v bivalnem okolju, pri oblikovanju uporabnih predmetov, pri gledali{kih scenskih postavitvah, pri embala‘i ipd. Efekt temperature lahko s pridom uporabimo tudi pri opremi prostorov v razli~nih geografskih podro~jih. Tako so na primer za mediteransko podnebje primerni hladni toni, v krajih s hladnim podnebjem pa se navadno navdu{ujejo nad toplimi toni naravnih materialov. Dokazano je, da ima ~lovek, ki je v prostoru, obarvanem s hladnimi barvami, ob~utek, da je temperatura za 3 0C ni‘ja, kot je dejansko. Zato ta u~inek ijaLeS 55(2003) 10 barv lahko upoštevamo tudi pri opremi prostorov z različno orientacijo glede na strani neba. 1.2. TEŽA Dokazano je, da predmeti, obarvani s hladnimi, svetlimi in nezasičenimi barvami, učinkujejo lažje, manj močno, dematerializirano. Isti predmeti v temnih, toplih, zasičenih barvah pa vzbujajo vtis teže, moči in kompakt-nosti. Ta efekt še povečamo z ustrezno strukturo površine. Tako svetle, gladke, bleščeče površine, na katerih je odboj zelo močen, učinkujejo podobno kot ogledala; tu ni plastičnosti, ki bi ustvarjala sence, izgubi se homogenost, doživimo jih, kot da so brez teže. Nasprotno pa temne, zasičene, grobe, motne površine kljub najintenzivnejši osvetlitvi ne ustvarjajo refleksa niti ne sprejemajo odseva okoliških predmetov. Take površine oziroma predmeti učinkujejo izrazito težko. 1.3. ASOCIACIJA IN ČUSTVENI VPLIV Asociacija je najpogosteje osebna lastnost, vendar pa je dokazano, da večina ljudi podobno reagira na posamezne barve. Pri asociaciji se navadno povezuje določena barva s podobo iz narave. Rdeča se običajno povezuje z barvo ognja, sonca, krvi, modra z barvo morja in neba. Kot primer poglejmo modro in rumeno. Modra barva daje občutek čistoče, hladu, hrepenenja in urejenosti. Je sinonim za sanjarjenje, pomirja in sprošča, zato je še posebej primerna za spalnice. Pod modro lučjo se upočasnita srčni utrip in dihanje, krvni tlak pa pade. (Kar je v nasprotju z rdečo, ki ne sprošča ampak spodbuja k aktivnosti in agresivnosti, vpliva na hitrejše dihanje in bitje srca, dvigne krvni tlak in stimulira živčni sistem.) Modra daje vtis brezkon~nosti, zato je majhen prostor, v katerem prevladuje modra, videti ve~ji, kot je v resnici. Rumena v nasprotju z modro ne daje vtisa globine. Prostori v rumeni barvi so videti, kot bi bili obsijani s soncem, delujejo optimisti~no in toplo. ^e dodamo rumeni belo, deluje hladno in sve‘e, v kombinaciji s ~rno pa postane agresivna. Barve torej vplivajo na ~lovekova ~ust-va. Tako delujejo hladne barve s pod-ro~ja modrih in modro zelenih tonov umirjeno, kolikor bolj pa je barva hladna in temna, toliko bolj je njen u~inek depresiven. V nasprotju s tem so tople barve vesele in spodbudne, ~im bolj pa se bli‘ajo rde~i, povzro~ajo zmedenost in provokacijo. Nepremi{ljena uporaba barv zato lahko povzro~i napetost in utrujenost, medtem ko prava izbira obogati okolje, zmanj{a ob~utek dolgo-~asja, ima pozitivni vpliv na razpo-lo‘enje in po~utje ljudi. Vpliv barve na ~loveka upo{tevajo tudi strokovnjaki feng {uija. Eno od temeljnih na~el feng {uija pravi, da je vse na svetu mo~ dojemati v okviru dveh vrst energije: pasivne in aktivne ali jina in janga. Barve, oblike in materiali v stanovanju vplivajo na energijo oziroma vzdu{je, ki je lahko bolj jang ali bolj jin. Na barve se ljudje odzivajo razli~-no, vendar pa se na splo{no ob rde~i, oran‘ni in rumeni po~utijo bolj jang, ob zeleni in modri pa bolj jin. Pastelni odtenki katere koli barve so vselej bolj jin kot mo~nej{i, sijo~i odtenki iste barve. Ve~ja kot je barvna ploskev, mo~nej{i je njen vpliv. Restavracije s hitro pripravljeno hrano so dober zgled za u~inkovitost tega prijema. Barve, ki prevladujejo v njih, so najve~krat rde~a, oran‘na ali rumena; povr{ine so trde in z visokim leskom, tloris je oglat in u~inkovit. Vse to prispeva k okolju, naravnanem na jang, ki privablja ljudi v restavracijo, toda ko HH 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem so v njej, za~utijo nespro{~eno vzdu{je in odidejo, br‘ ko zau‘ijejo hrano, kar je seveda tudi cilj lastnika lokala. 1.3.1. @IVLJENJSKI SLOG IN STANOVANSKI TIP Osebni odnos do barve je odvisen od posameznika: od njegovega zna~aja, starosti, spola, razpolo‘enja, mode, ~asa, v katerem ‘ivi, in podobno. ^lovek lahko ~uti odpor ali simpatijo do dolo~ene barve glede na svoje trenutno du{evno stanje ali pa {ir{e glede na svoje ‘ivljenjsko obdobje. Tako se zgodi, da barvo, ki jo danes odklanja, drugi~ odobrava. Navadno se ne zavedamo tesne povezanosti med psihi~nim in fizi~nim po~utjem. Okolje, ki nas obdaja, vpliva na razpolo‘enje, to pa tudi na fizi~no po~utje. Gotovo ste ‘e opazili, da se v ambientih, opremljenih v dolo~enem stilu, po~utite bolje morda bolj spro-{~eno ali bolj samozavestno. Pri opremi je zato estetskim in funkcionalnim prvinam prostora treba dodati tudi duhovne, ki pa so seveda odvisne od posameznika. Od njegovega zna~aja, od njegovih potreb in ne nazadnje tudi od njegovega ‘ivljenjskega sloga. Samo na tak na~in bo dom kraj ugodja in vir dobrega po~utja. Zato ne moremo govoriti o optimalni opremi ali optimalnih barvah, ki bi zadovoljile ‘elje in potrebe vsakogar. Kajti ljudje smo zelo razli~ni, kar je v{e~ nekomu, drugemu ne ustreza; kar je sanjsko stanovanje za nekoga, je lahko povsem nesprejemljivo za drugega. Danes se ‘elijo ljudje z opremo svojih bivali{~ identificirati. Z njo sku{ajo potrditi svoj ‘ivljenjski stil. Izdelkov ne izbirajo izklju~no zaradi njihove uporabnosti, ki je samoumevna, ampak tudi zato, ker izdelki vplivajo na njihova ~ust-va. Dober arhitekt zato ne na~rtuje opreme, ne da bi se prej posvetoval z bodo-~imi uporabniki “njegove kreacije”. Preden se loti načrtovanja, mora vedeti, kakšne so želje in potrebe ter kakšen je okus in značaj ljudi, za katere projektira. Kdor misli, da je kakovostna oprema samo stvar dobrega okusa, se zagotovo moti. Kajti pravilno stanovati pomeni tudi živeti v okolju, ki nas osrečuje, v okolju kjer se počutimo zadovoljno, prijetno in varno. Dom ne sme biti prostor, kjer se bomo počutili nesproščeno, nemirno, neugodno in stresno. Izbira ustreznega stanovanjskega okolja, kjer imajo seveda barve pomembno vlogo, je lažja, če vemo, kakšen je naš življenjski slog in kateremu stanovanjskemu tipu pripadamo. Stanovanjsko tipologijo, ki upošteva tri profile, je izdelal znanstvenik Rolf W. Schirm. S svojo analizo je dognal, da se ljudje počutijo prijetno v prostoru, ki je podoben njihovemu stanovanjskemu profilu. Ločimo tri profile: • gnezdni, • grajski, • pribežališčni. V vsakem človeku obstajajo vsi trije stanovanjski profili, vendar pa navadno eden od treh prevladuje. Za določitev, kateremu tipu pripadamo, je zato pomembno, kateri profil prevladuje. Če je prevlada močna, nastane za vsak tip jasen stanovanjski profil. Če pa je prevlada manjša, se pri določenem tipu lahko pojavljajo tudi značilnosti drugega tipa. Ljudje, ki pripadajo gnezdnemu tipu, potrebujejo varnost in udobje. Hrepenijo po harmoniji in prisegajo na tradicijo. Bojijo se radikalnih sprememb, navadno so ljubitelji narave in naravnih materialov, predvsem lesa. Odločajo se za naravne zemeljske barve, ne marajo pa hladnih barv in močnih kontrastov. Motijo jih trdi in hladni materiali, kot so steklo, krom in marmor. Ljudem, ki pripadajo grajskemu tipu, pomeni stanovanje statusni simbol. Veliko dajo na to, kak{en vtis bo njihovo bivali{~e naredilo na druge. Izogibajo se vsemu, kar u~inkuje malenkostno, igrivo, krhko ali preve~ vsakdanje. Ljudje, ki pripadajo grajskemu tipu so dinami~ni, radi imajo mo~ne barve, nevsakdanje kontraste in svetle~e povr{ine. Izbirajo predmete iz plemenitih trdih materialov, kot so poliran kamen, steklo in kovina. Za ljudi zato~i{~nega tipa pa je najpo-membnej{a individualnost. Dom jim pomeni pribe‘ali{~e, v katerem se lahko skrijejo pred zunanjim svetom. So izraziti individualisti in perfekcionisti. Ljubijo red in skrbno na~rtovanje. Ljubijo celostne opreme, kjer se vse sklada v urejeno celoto, hkrati pa je do popolnosti prilagojeno individualnim potrebam. Radi ‘ivijo v stanovanjih z jasno raz~lenjenimi prostori, v katerih prevladuje oprema v hladnih barvah ter v odtenkih sive, bele in ~rne. Zavra~ajo nekoristno okrasje in kri~e~e barve. literatura 1. Varley H., 1980. Colour. London, Mitchell Beazley 2. Whelan B. M., 1995. Barvna harmonija 2, Ljubljana, Softproject 3. Brauer S., 2000. Velika knjiga o urejanju stanovanja. Ljubljana, Mladinska knjiga 4. Kapetanovi} J., Boja u stanu. Beograd, Univerzitet umetnosti u Beogradu revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 630*852.16 strokovni ~lanek (Professional Paper) Diskoloracija povr{ine drva u interijeru Discoloration of wood surface at indoor use avtorja doc. dr. sc. Vlatka JIROU[-RAJKOVI], izv. prof. dr. sc. Hrvoje TURKULIN, [umarski fakultet, Zagreb, Hrvatska izvleček/Abstract Drvo je ~esto zastupljeno u interijeru zbog svojih estetskih vrijednosti, prije svega boje, teksture i topline. Boja drva ovisi o kemijskom sastavu drva koji inte-raktira sa svjetlo{~u. Promjena boje drva nastaje zbog reakcije elemenata drva zbog utjecaja svjetlosti, topline i hemikalija. Diskoloracija nastaje kod unutra{nje upotrebe kao izvanjske. Na diskoloraciju drva utje~e mnogo faktora i elemenata. Razmatrat ~emo diskolo-raciju drva zbog utjecaja svjetlosti kod unutra{nje upotrebe. Wood is the material that is widely used indoors because of its pleasant colour, texture and its warmth. The colour of wood depends on the chemical component of wood that interacts with light. Hence, the reaction of wood components to light, heat and chemicals will change the colour of wood. Discolouration occurs both indoors and outdoors. Many factors and elements participate in the discolouration of wood. In this paper discolouration of wood surface by light in indoor applications is discussed. Klju~ne re~i: diskoloracija drva, utjecaj svjetla, unutarnja upotreba Keywords: discolouration of wood, light influence, indoor applications UVOD Drvo je ~esto zastupljeno u interijeru zbog svojih estetskih vrijednosti, prije svega boje i teksture, iako ne smijemo zanemariti niti njegove tehni~ke vrijed-nosti. Pod bojom drva podrazumijeva se prirodni ton boje prosu{enog drva, a kod jedri~avih vrsta prirodni ton boje sr‘i (1). Boja je usprkos velikom zna-~enju u proizvodnji namje{taja, interi-jerima i umjetni~kom obrtu, relativno malo poznata i istra‘ivana, pogotovo u usporedbi s mehani~kim svojstvima drva. U ud‘benicima o drvu i tehnologiji drva o boji drva mogu se naj~e{}e na}i op}enite informacije {to se ti~u opisa pojedinih vrsta, opisuju}i boju kao ‘u}kasto, smeđkasto, crvenkasto-smeđe itd. Razlog tome je u samoj prirodi boje, velikoj varijabilnosti boje drva i te{kom mjerno-tehni~kom po-imanju boje drva (2). ČINITELJI BOJE DRVA I UZROCI NJEZINE VARIJABILNOSTI Kada svjetlo pada na površinu drva jedan dio se direktno reflektira, a drugi dio ulazi u stanice koje imaju stanične stijenke i pigmente koji apsorbiraju određene valne dužine. Svjetlo koje se nije apsorbiralo u stanicama ponovo se raspršuje, reflektira i propušta. Neap- sorbirano svjetlo prepoznajemo kao boju drva. Prema tome, uzroke prirod-ne boje drva treba tra‘iti u anatomskoj strukturi i kemijskom sastavu drva. Celuloza i hemiceluloza ne apsorbiraju vidljivo svjetlo (3). Pretpostavlja se da lignin koji je u drvu uklopljen u celulozni skelet apsorbira valne du‘ine is-pod 500 nm (3). Sasvim male razlike u sadr‘aju celuloze, odnosno lignina u drvu primjetljive su kao razlike u boji. Odlu~uju}i utjecaj na boju drva imaju akcesorni sastojci u drvu, kao smole, polifenoli, alkaloidi i anorganske soli, koji se talo‘e u stani~nim stijenkama ili na njima. Ovi pratioci djelomi~no nastaju pri stvaranju drva iz kambija, no ve}im dijelom nastaju biokemijskim procesima prilikom osr‘avanja. Oni su odgovorni za boju drva speci-fi~ne vrste (npr. zelenkasti ton bagre-movine) kao i za razliku u boji između bjeljike i sr‘i kod jedri~avih vrsta drva. Mnoge vrste drva apsorbiraju svjetlo valne du‘ine iznad 500 nm zbog pri-sustva fenolnih supstanci kao {to su flavonoidi, stilben, lignan, tanin i ki-non (3). Na boju drva posebno utje~e debljina stani~ne stijenke. Razlika u boji iz-među svijetlog ranog drva i tamnijeg kasnog drva u godu ~etinja~a uzroko-vana je uglavnom razli~itom debljinom stani~ne stijenke traheida ranog i kas- ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem nog drva i usko kolerira s gustocom drva u tim područjima. Prirodna boja drva specifična je za pojedinu vrstu, te je ukupni broj od preko 30.000 trgovačkih vrsta drva najveci izvor prirodne varijabilnosti boje drva. Osim toga, utjecaji staništa, hranjenja i individualnosti stabla, osr-žavanja, povecavaju varijabilnost boje drva. Na boju drva utječu i fizikalni faktori kao što su: kut pod kojim svjetlo pada na vlakanca drva, sadržaj vode u drvu, te hrapavost površine. PROMJENE BOJE DRVA Boja drva ovisi o međusobnom djelo-vanju kemijskih sastojaka drva i svjetla. Stoga reakcije komponenata drva sa svjetlom, toplinom i kemikalijama uz-rokuju promjene boje drva. Do disko-loracije drva dolazi i u unutrašnjim i u vanjskim prostorima i mnogo je faktora koji je uzrokuju i u njoj sudjeluju. Promjene boje drva mogu uzrokovati: • abiotski utjecaji (svjetlo, temperatura, kisik, oborine, zagađivači); • organizmi kao bakterije, gljive i insekti; • mnogi tehnološki procesi (sušenje, impregnacija, površinska obrada); • procesi onečišcenja i trošenja prilikom upotrebe drva. U ovom radu ograničili smo se na promjene boje drva u interijeru uslijed dje-lovanja svjetlosti. Odavno je poznato da se boja drva mijenja pod utjecajem svjetlosti i uz prisustvo kisika (4, 5, 6, 7). Promjene boje osobito se zapažaju na svjetlijim vrstama drva. Uopceno se govori da svjetlije vrste drva tamne, odnosno po-žute i posmeđe, a vrste sa izraženijom bojom postaju svjetlije zbog kemijskog razlaganja lignina (fotooksidacije) i cED ekstraktivnih tvari drva. To dovodi do novih, mo‘da ~ak atraktivnijih tonova na pojedinim vrstama drva, ali i do neravnomjernih razlika u boji kada su pojedini dijelovi namje{taja zasjenjeni, a neke plohe izlo‘ene sun~evoj svjetlo-sti koja prolazi kroz prozorsko staklo. Poznate su i potpuno neprihvatljive razlike u boji kada se na primjer sa drvene zidne oplate ukloni slika ili zidni sat ili kada se sa parketa ukloni tepih. Svjetlo u ovisnosti o valnoj du‘ini iza-ziva na razli~itim vrstama drva potpu-no razli~ite promjene. Mahagoni, man-sonia i orah pod utjecajem sun~eva svjetla posvijetle, hrast, platana i javor po‘ute, tikovina i iroko potamne, a makore pocrveni (8). Intenzitet promjene boje drva ovisi o energiji upadaju}eg svjetla koja je ve}a u ultraljubi~astom podru~ju (skra}eno U V, prema ultravioletno), nego u pod-ru~ju duljih valova, ovisi zatim o foto-kemijskoj stabilnosti lignina i akcesor-nih dijelova koje su razli~ite za pojedine vrste drva, sadr‘aju kisika ili ~ak ozona u zraku (ozon je posebno reaktivan), te o temperaturi i vla‘nosti drva (9). Posebno je bitan spektar svjetla kojemu je drvo izlo‘eno. Drvo vani mnogo br‘e i intenzivnije mijenja boju nego u inte-rijeru jer dio UV-svjetla, koje je najod-govornije za primarne fotooksidacijske procese, apsorbira staklo i ono ne do-lazi do drva. Kada je 75 komercijalnih vrsta drva bilo izlo‘eno svjetlosti, 62 % ispitivanih vrsta mijenjalo je boju zbog djelovanja UV svjetlosti a 28 % mijenjalo je boju i pod utjecajem vidljive svjetlosti (6). KAKO SMANJITI ILI SPRIJE^ITI DISKO-LORACIJU DRVA POD UTJECAJEM SVJETLOSTI? Da bi se istaknula prirodna tekstura i boja drva za interijere su posebno zanimljive transparentne prevlake. Međutim, ve}ina je transparentnih prevlaka osjetljiva na UV svjetlost, a osim toga UV svjetlost mo‘e kroz njih prodirati i inicirati fotokemijsku reak-ciju na povr{ini drva {to dovodi do diskoloracije povr{ine drva. Zadr‘avanje prirodne, originalne boje drva dugo je ve} cilj brojnih istra‘i-va~kih radova kemijske industrije i instituta za drvo i lakove. U transparentne prekrivne materijale mogu se dodavati razli~iti aditivi: UV-apsorberi koji {tetno UV-zra~enje apsorbiraju i pre-tvaraju ga u toplinsku energiju (topli-nu), antioksidanti koji trebaju sprije~iti oksidaciju reaktivnih dijelova lignina te “hvata~i radikala” - HALS spojevi (Hindered Amine Lights Stabilisers) ~iji je zadatak da blokiraju slobodne radikale kako bi se sprije~ile njihove lan~ane reakcije. Svi ovi aditivi trebaju biti prozirni i bezbojni kako ne bi pokrili prvobitnu boju drva, a sama prev-laka s druge strane mora propu{tati vidljivo svjetlo u cjelokupnom spektru kako bi se zadr‘ao prirodan izgled drva. Pri tome treba naglasiti da sam lak, ma koliko bio transparentan mijenja boju drva, jer je ona uvjetovana zra~nim prostorima oko povr{inskih vlakanaca. Zamjenom zraka supstancom sa ve}im indeksom loma, drvo potamni. Transparentne prevlake su, kao poli-merni materijali, i same osjetljive na UV svjetlost. Veziva u lakovima posebno se o{te}uju UV zra~enjem valnih duljina između 300 i 320 nm (10), te zbog toga UV apsorberi za stabilizaciju lakova imaju apsorpcijski maksimum u tom podru~ju. Djelotvorna za{tita od svjetla zahtijeva lak za drvo s tako oda-branim UV apsorberom koji }e {tititi podlogu od UV svjetla i sprije~iti foto-kemijsku razgradnju veziva laka i foto-kemijsku razgradnju povr{ine drva. Problem za{tite sustava prevlaka-drvo vrlo je kompliciran jer se spektri osjet- ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Slika 1. Promjena boje (∆E) neza{ti}enih uzoraka za vrijeme izlaganja zra~enju fluorescentnih svjetiljki UVA-351 u QUV uređaju. Slika 2. Promjena boje (∆E) uzoraka drva za{ti}enog dvokomponentnim poliuretanskim lakom (oznake 2KPU-b) za namje{taj za vrijeme izlaganja zra~enju fluorescentnih svjetiljki UVA-351 u QUV uređaju. Uzorci jasenovine i tre{njevine ozna~eni JAS2KPU-bA i TR2KPU-bA lakirani su istim lakom u koji je dodan i UV apsorber. Slika 3. Promjena boje (∆E) uzoraka drva za{ti}enog jednokomponentnim PU vodenim lakom za vrijeme izlaganja zra~enju fluorescentnih svjetiljki UVA-351 u QUV uređaju. ljivosti drva i laka ~esto razlikuju, pa je te{ko na}i odgovaraju}i apsorber. Neke vrste drva, npr. palisandrovinu, tikovinu, vrbovinu, orahovinu, cedro-vinu, mahagonijevinu i vi{njevinu vrlo je te{ko za{tititi od promjene boje, jer je mijenjaju i pod utjecajem vidljivog svjetla, a apsorberi takvog svjetla bili bi ‘u}kaste boje i ne bi ispunjavali osnovne uvjete za apsorbere svjetla, a to su prozirnost i neobojenost. Ispitivanja novih postupaka svjetlosne za{tite sustava prevlaka-drvo stalno su u tijeku. Rogez (11) navodi da se dobri rezultati u za{titi boje drva u interijeru posti‘u primjenom novih apsorbera sa apsorpcijskim karakteristikama po-maknutim prema ve}im valnim du-ljinama. Premda HALS spojevi nisu nu‘ni dodaci u prekrivnim materija-lima za interijere, novorazvijeni HALS spojevi koji se nanose kao impregnacijsko sredstvo iza ~ega slijedi transpa-rentni prekrivni materijal s UV apsor-berom pokazali su odli~ne rezultate u za{titi boje svjetlijih vrsta drva (11). ISPITIVANJE SVJETLOOTPORNOSTI ZA[TI]ENOGA I NEZA[TI]ENOGA DRVA Problemu promjene boje drva u inte-rijeru ispod transparentnih prevlaka ne posve}uje se dovoljno pa‘nje sve dok ne dođe do reklamacija. Naj~e{}e u ko-mercijalne proizvode koji se primje-njuju u interijeru nisu niti dodani UV apsorberi ili su dodani u nedostatnim koli~inama. Ovim radom htjeli smo ukazati na taj problem i potaknuti daljnja istra‘ivanja na tom podru~ju u suradnji sa proizvođa~ima prekrivnih materijala. Za po~etak ‘eljeli smo ustanoviti do kakvih promjena boje dolazi na vrsta- ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem ma drva koje se u nas najvi{e upotreb-ljavaju u interijeru i to kada nisu za{ti-}ene prevlakom, a izlo‘ene su ultra-ljubi~astom zra~enju filtriranom kroz staklo, te kakve su promjene boje na istim vrstama drva kada su lakirane komercijalnim transparentnim lako-vima za parkete ili namje{taj i izlo‘ene istovrsnom zra~enju. Na slici 1 prikazana je ukupna promjena boje na nekim vrstama drva koje se ~esto upotrebljavaju u interijeru tije-kom ubrzanog izlaganja u uređaju ~ije lampe (UVA-351) simuliraju svjetlost koja prolazi kroz prozorsko staklo. Vrijednosti ∆E, koje ozna~avaju ukup-nu promjenu boje uzoraka u odnosu na po~etnu boju, upu}uju na vrlo jake promjene boje, posebno kod javorovine i jasenovine. Na slici 2 prikazane su promjene boje na istim vrstama drva za{ti}enima dvokomponentnim PU lakom za na-mje{taj (2KPU). Izmjerene promjene boje u odnosu na po~etnu boju uzoraka su na javorovini ~ak ve}e nego kod nelakiranih uzoraka, {to zna~i da je ovaj lak neprikladan za upotrebu na toj vrsti drva. Dodatak UV-apsorbera ovom laku pokazao se neu~inkovitim na uzorcima jasenovine i tre{njevine (oznake JAS2KPU-bA i TR2KPU-bA). Jednokomponentni vodeni PU lak za parkete pokazao je druga~ije rezultate (slika 3). Na osnovu rezultata dobive-nih istra‘ivanje svjetlootpornosti nekih komercijalnih vrsta lakova (12) zaklju~uje se da određena vrsta drva s određenom vrstom laka ~ini zasebnu kombinaciju ~ija se svjetlootpornost manifestira razli~ito od individualnih svojstava drva, odnosno laka. Svjetlo-otpornost svake cjeline trebalo bi zasebno ispitati jer neki lakovi u pogledu svjetlootpornosti zadovoljavaju samo na nekim vrstama drva. Ispitivanja je mogu}e provoditi laboratorijskim uređajima za ubrzana izla- ganja budu}i da su rezultati ponovljivi, za razliku od realnih ispitivanja koje propisuje DIN 53 388 za prirodno izlaganje svjetlosti iza prozorskog stakla. Zbog velike ovisnosti rezultata o klimatskim promjenama ova metoda ne nudi odgovaraju}u ponovljivost. Najbolje bi bilo paralelno provoditi i realna i ubrzana izlaganja kako bi bili sigurni da li određeni sustav lak-drvo zadovoljava tra‘enu svjetlootpornost. literatura 1. 2. Horvat, I., Krpan, J: (1967): Drvno industrijski priru~nik, Tehni~ka knjiga, Zagreb. Kucera, L., Katuscak, S.(1992): Das Phänomen Holzfarbe, 24. SAH Fortbildungskurs Holz-FarbeGestaltung, 4./5.November, Weinfelden. Hon, D.N.-S., Minemura, N. (1991): Color and discoloration. In: Wood and cellulosic chemistry, Ed. Hon, Shiraishi, Marcel Dekker. Inc, New York and Basel. Leary, G.J. (1967): THE YELLOWING OF WOOD BY LIGHT, Part I, Tappi, Vol. 50, No. 1, 17-19. Leary, G.J: (1968): THE YELLOWING OF WOOD BY LIGHT, Part II, Tappi,Vol. 51, No. 6, 257-260. Sandermann, W., Schlumbom, F. (1962): ÄNDERUNG VON FARBWERT UND FARBEMPFINDUNG AN HOLZOBERFLÄCHEN. Holz Roh Werkstoff 20(8):285-291. Schlumbom, F. (1963): RADIATION DAMAGE TO WOOD SURFACES AND ITS PREVENTION, Moderne Holzverarbeitung, Beilage zum Holz-Zentralblatt No. 110 , September 13 , 1963. Ljuljka, B. (1969): OTPORNOST SISTEMA LAK-DRVO NA NAMJE[TAJU PREMA UTJECAJU SVJETLA. Magistarski rad. [umarski fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu. Sell, J. (1992): JUGENDLICHE FRISCHE UND PATINA :HOLZVERFÄRBUNG UNTER LICHTEINWIRKUNG. Holz-Farbe-Gestaltung, SAH-Kurs 1992, Lignum, Zürich. 10. Böhnke, H., Hess, E. (1989): LICHTSCHUTZMITTEL IN LACKEN: MöGLICHKEITEN UND GRENZEN, Farbe+Lack 95(10): 715-719 . 11. Rogez, D. (2000): COLOR STABILIZATION OF WOOD AND DURABILITY IMPROVEMENT OF COATINGS:A new approach of UV light protection for indoor and exterior applications. In: Proceedings of the conference”Woodcoatings-Challenges and Solutions in the 21st Century”; Hague 1002, Paper 24. Paint. Res. Ass., Teddington, UK. 12. Jirou{-Rajkovi}, V.; Turkulin, H.; Dolu{i}, @.; [tivi~i}, [. (2003): Light resistance of wood indoors. 5th International conference on wood technology, construction industry and wood protection under motto “Current trends”, Zagreb; [umarski fakultet, 2003:59-68. 8. 9. ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 674.07(497.4) strokovni ~lanek (Professional Paper) Kakovost površinskih sistemov pohištva slovenskih proizvajalcev Quality of surface furniture systems of slovenian producers avtorji asist. Matjaž PAVLIC, univ.dipl.inž.les, Borut KRIČEJ, asist. Miro TOMAŽIČ, univ.dipl.inž.les, lzr.prof.dr. Marko PETRIČ, univ.dipl.kem., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII-34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Surface finishing has a protective and decorative role. Despite of this well known fact, importance of surface finishing is often underestimated. This can result in many problems already during the treatment or most frequently in the quality of the end surface. The aim of our research was to establish current quality of surfaces on Slovenian furniture, advantages and disadvantages of different surface systems, and which properties are critical for the quality. Therefore, we tested 61 different surface systems from 11 Slovenian producers. We established that the quality of tested surface systems is satisfactory. The only exception may be resistance to alcohol. We established large differences between various systems but could not perform ranking by quality. Keywords: quality of surface finishing, Slovenian producers, 1. U VO D Pojem “povr{inska obdelava lesa” (angl. wood finishing; nem. Oberflächenbehandlung) obsega vse faze tehno-lo{kega procesa, v katerem po dolo-~enem sistemu povr{ino izdelka oplemenitimo z bru{enjem in glajenjem, nana{anjem in su{enjem oz. utrjevanjem razli~nih barvnih ali brezbarvnih premaznih (pokrivnih, povr{in-skih) sredstev ter kon~no obdelavo povr{ine. Med povr{insko obdelavo lesa bi lahko uvrstili tudi oplemenitenje povr{ine lesa z lepljenjem razli~-nih dekorativnih papirjev, folij, dekorativnih laminatov ipd. S povr{insko obdelavo lesa torej “izbolj{amo kakovost izdelka” (o ~emer so mnenja med strokovnjaki sicer deljena!), spremenimo izgled (estetska funkcija) ter les za{~itimo pred razli~nimi {kodljivimi vplivi (za{~itna funkcija). Kljub temu, da dobro poznamo pomen povr{inske obdelave, se ve~krat zgodi, da jo zanemarjamo ali pa ji ne posve-~amo dovolj pozornosti. To se lahko odra‘a v {tevilnih te‘avah in napakah ‘e med samo povr{insko obdelavo ali v slabi kakovosti kon~no obdelane povr{ine, ki je za kon~nega uporabnika {e kako pomembna. V primeru povr{inske obdelave z zelo tankimi filmi premazov so nekatere lastnosti povr{ine odvisne tudi od slojev, ki se nahajajo tik pod vrhnjim in vsekakor tudi od podlage. Govorimo o nekak{ni sinergiji med premaz-nim sistemom (sestavljen iz enega ali ve~ slojev istega ali razli~nih premazov) in lesno podlago. Vse to tvori tako imenovan povr{inski sistem katerega kakovost lahko ovrednotimo le s pre-sku{anjem, kon~ni uporabniki pa z uporabo. Seveda pa je namembnost pohi{tva zelo razli~na, iz ~esar sledi, da se med njegovo uporabo pojavljajo razli~ne obremenitve. Tako moramo pri povr{inski obdelavi zagotoviti povr{inski sistem ustrezne kakovosti glede na namen uporabe pohi{tva. V na{i raziskavi smo preverili kakovost povr{inskih sistemov pohi{tva razli~-nih slovenskih proizvajalcev, z namenom, da preverimo trenutno stanje, ugotovimo prednosti in slabosti posameznih sistemov in opozorimo na kri-ti~ne to~ke kakovosti le-teh. 2. MATERIALI IN METODE V raziskavo smo vklju~ili skupno 61 razli~nih povr{inskih sistemov pohi{t-va 11 ve~jih slovenskih proizvajalcev. Sistemi so se med seboj razlikovali po uporabljenih materialih, postopkih povr{inske obdelave (bru{enje, nanos, su{enje oz. utrjevanje …) oz. tehnolo{kih parametrih in po kon~ni debelini ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem utrjenega filma premaznega sistema. Omeniti velja {e, da je bila namembnost presku{enih povr{in zelo razli~na (pulti, mize, vertikalne stranice, horizontalne odlagalne povr{ine …). Zaradi la‘je analize smo povr{inske sisteme razvrstili v 6 skupin glede na najbolj zastopano vrsto veziva premaz-nega sistema. Tako smo presku{ali 27 poliuretanski sistemov (v nadaljevanju PU: povr{inski sistemi s {t. od 20 do 46), 19 UV akrilnih (UVA: 1-19), 5 UV poliestrskih (UVPE: 47-51), 5 poliestrskih(PE: 52-56), 4 vodne (V: 58-61) in enega nitroceluloznega (NC: 57). Za vrednotenje kakovosti povr{inskih sistemov smo izbrali metode s katerimi smo preverili razli~ne fizikalne, kemijske in mehanske lastnosti, kot so: odpornost povr{ine proti suhi toploti po SIST EN 12722 (70 °C, 85 °C, 110 °C, 180 °C), odpornost povr{ine proti vla‘ni toploti po SIST EN 12721 (85 °C), odpornost povr{ine proti hladnim teko~inam po SIST EN 12720 (aceton – 2 min, alkohol – 1 h in 2 h, kava – 1 h, voda – 16 h in 24 h, olje – 24 h) , trdota – preskus z razenjem po SIST EN ISO 1518, odpornost povr{ine proti olju na razi po SS 83 91 22, odpornost povr{ine proti udarcu po SIST ISO 4211-5, pro‘nost po DIN 53 155 in oprijemnost po metodi z odtrgovanjem pe~atov po SIST EN 24624 ter po metodi s kri‘nim zarezovanjem po SIST EN ISO 2813. Preglednica 1. Ocene odpornosti povr{in proti suhi in vla‘ni toploti Ozn. Suha toplota Vlažn. Ozn. Suha toplota Vlažn. t. 70 °C 85 °C 110 °C 180 °C 85 °C 70 °C 85 °C 110 °C 180 °C 85 °C 1 5 5 3 1(2) 4 20 5 5 4 2(3) 5 2 5 4 3 2(1) 5 21 5 5 4 3(4) 3 3 5 5 3(4) 1 5 22 5 5 4 3(2) 4 4 5 4(3) 3 1 4 23 5 5 3 3 5 5 5 5 5 3 5 24 5 5 3 3 5 6 5 5 4(3) 2(3) 5 25 5 5 4 3 5 7 5 5 5 3 5 26 5 5 4 3 5 8 5 5 3 3 5 27 5 4 4 3(2) 5 9 5 5 3 3 5 28 5 4 4 3(2) 5 10 5 5 3 3 5 29 5 4 2 1 4 11 5 5 3 3 5 30 5 4 4 1(2) 4 12 5 4 3 1 4(3) 31 5 4 3(4) 1(2) 4 13 5 5 5 1 5 32 5 4 4 2 5 14 5 5 5 1 5 33 5 5 5 3 5 15 5 4 2 1 5 34 5 5 5 5 5 16 5 5 4 1 5 35 5 5 5 3(4) 5 17 5 5 5 1 5 36 5 5 5 3(2) 4 18 5 5 5 2 5 37 5 4 3 2 5 19 5 5 5 2 5 38 5 4 5(4) 3 4(5) UVA 5,0 4,8 3,8 1,9 4,8 39 5 5 3 1 5 47 5 5 4 5 40 5 5 4 1 5 48 5 5 4 1 5 41 5 5 3 1 5 49 5 5 5 2 5 42 5 2 1 1 3 50 5 5 5 3(2) 5 43 5 3 2 1 5 51 5 5 5 2(3) 5 44 5 3(4) 2 1 5 UVP E 5,0 5,0 4,6 1,8 5,0 45 5 5 2 1 5(4) 52 5 5 4 2,5 5 46 5 5 3 1 5 53 5 3(4) 3(2) 2(1) 5 PU 5?0 4,5 3,5 2,2 4,6 54 4 3(4) 3(2) 2(1) 5 58 5 2 2(1) 1 3 55 4 3(4) 3(2) 2(1) 5 59 5 2 2 1 3 56 5 3(4) 3(2) 2(1) 5 60 5 5 2(3) 1(2) 5 PE 4,6 3,8 2,8 1,7 5,0 61 5 4 4 2(1) 5 NC 5,0 4,0 4,0 2,0 3,0 V 5,0 3,3 2,5 1,3 4,0 revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem 3. REZULTATI 3.1. ODPORNOST POVR[INE PROTI SUHI IN VLA@NI TOPLOTI Rezultati odpornosti vseh presku{enih povr{inskih sistemov proti suhi in vla‘-ni toploti so podani v preglednici 1. Po izku{njah na{ega laboratorija in merilih v svetu (Ikea, Fira) je temperatura pri 70 °C tista vrednost, ki naj bi jo vzdr‘al vsak povr{inski sistem po-hi{tva namenjenega za normalno uporabo (delovne povr{ine, kuhinjske fronte, odlagalne povr{ine …). Iz rezultatov vidimo, da so vsi sistemi dobro odporni proti suhi toploti pri 70 °C, saj imajo oceno odpornosti 5. Prav tako {e sprejemljiva ocena, ki se smatra za uspe{no opravljen preskus, je ocena 4. To velja tako za ugotavljanje odpor- nosti proti suhi in vlažni toploti kot tudi za ostale odpornostne lastnosti (odpornost proti hladnim tekočinam, udarcu in olju na razi). Pri višjih temperaturah pa se že kažejo razlike, ki sicer niso velike. Se najbolj izstopajo vodni površinski sistemi (V), ki so se izkazali kot najslabše odporni proti suhi toploti. Vsi sistemi so tudi dobro odporni proti vlažni toploti pri temperaturi 85 °C, izjema je NC sistem, ki ima le oceno 3. 3.2 ODPORNOST POVRŠINE PROTI HLADNIM TEKOČINAM Podobno kot pri suhi toploti, lahko tudi pri preskušanju odpornosti proti hladnim tekočinam izberemo nekaj obremenitev, za katere smatramo, da naj bi jih vzdr‘al vsak povr{inski sistem pohi{tva namenjenega za normalno uporabo. Le-te so: alkohol – 1 h, kava – 1 h, voda – 24 h in olje 24 h. Iz preglednice 4 vidimo, da UVA, UVPE in NC sistemi vzdr‘ijo vse omenjene obremenitve. PE, V in PU sistemi pa so na splo{no slab{e odporni proti alkoholu. UVPE sistemi so se izkazali za najbolj odporne proti presku{enim hladnim teko~inam, saj imajo pri vseh obremenitvah oceno 5. [e najslab{e so se obnesli PU in V sistemi. Zanimiva je tudi primerjava NC sistema z PU, ki so v povr{inski obdelavi na splo{no {e najbolj zastopani. ^e ne upo{tevamo acetona, ima presku{en NC sistem bolj{o odpornost proti hladnim teko~i-nam kot skoraj vsi presku{eni PU sistemi. Kot ‘e re~eno so skoraj vsi PU Preglednica 2. Ocene odpornosti povr{in proti hladnim teko~inam Ozn. Ac2 A2 Al KI V24 V16 024 Ozn. Ac2 A2 Al KI V24 V16 024 lje, 24 h 1 4(3) 5 5 5 5 5 5 20 3 3 3 5 5 5 5 2 5 4 4 5 5 5 5 21 3(2) 3 3 5 3 5 5 3 3(4) 5 5 5 5 5 5 22 2(1) 4 4 5 5 5 5 4 3 5 5 5 5 5 5 23 2 3 3 5 3 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 24 1 3 3 5 5 5 6 5 5 5 5 5 5 5 25 1 5 3 5 4(3) 5 7 5 5 5 5 5 5 5 26 2 3 3 5 3 5 5 8 5 5 5 5 5 5 5 27 3 4 4 5 5 5 5 9 5 5 5 5 5 5 5 28 4 4 4 5 5 5 5 10 5 4 5 5 5 5 5 29 2 3 3 5 5 5 5 11 5 5 5 5 5 5 5 30 3(2) 3 3 5 4 5 5 12 5 4 5 5 4 4(5) 5 31 2 3 3 5 5 5 5 13 5 5 5 5 5 5 5 32 2(1) 4 4 5 5 5 5 14 5 5 5 3 5 5 5 33 3 3 3 5 5 5 5 15 5 5 5 5 5 5 5 34 3 3 3 5 5 5 5 16 5 5 5 5 5 5 5 35 4(5) 3(4) 3(4) 5 5 5 5 17 5 5 5 5 5 5 5 36 1(2) 3 3 5 5 5 5 18 5 5 5 5 5 5 5 37 3(2) 3 3 5 5 5 5 19 5 5 5 5 5 5 5 38 3 4 4(3) 5 5 5 5 UVA 4,7 4,8 4,9 4,9 4,9 5,0 5,0 39 1 5 5 5 5 5 5 47 5 5 5 5 5 5 5 40 1 3 5 5 5 5 48 5 5 5 5 5 5 5 41 2 4(3) 4(3) 5 5 5 5 49 5 5 •5 5 5 5 5 42 2 3 3 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 43 2 3 5 5 5 5 51 5 5 5 5 5 5 5 44 2 3 3 5 5 5 5 UVPE 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 45 2 3 3 5 5 5 5 52 3 5 5 5 5 5 5 46 2 2 2 5 5 5 5 53 2 3 4(3) 5 5 5 5 PU 2,2 3,3 3,2 5,0 4,6 4,9 5,0 54 2 3 4(3) 5 5 5 5 58 3(4) 3 5 5 5 5 55 2 3 4(3) 5 5 5 5 59 4 3 3 5 5 5 56 2 4 4(3) 5 5 5 5 60 2 3(4) 3(4) 5 5 5 2 PE 2,2 3,6 3,8 5,0 5,0 5,0 5,0 61 5 4 5 3 5 5 5 NC 1,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 V 3,6 3,4 3,6 4,0 5,0 5,0 4,3 Opombe: Ac2 - aceton, l min; A2 - alkohol, 2 h; Al - alkohol, lh; KI - kava, 1 h; V24 - voda, 24 h; V 16 - vo da 16 h; 024-C ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem sistemi slabo odporni proti alkoholu, nekaj izmed njih pa jih je tudi slabo odpornih proti vodi (24 h). Torej vedno ne velja splo{no uveljavljeno dejstvo, da so poliuretanski premazi bolj{i od nitroceluloznih. Dober nitrocelulozni lak lahko po svojih lastnostih preka{a marsikak{en slab oz. cenen poliuretanski lak. 3.3. PRO@NOST, TRDOTA – PRESKUS Z RAZENJEM IN ODPORNOST POVR[INE PROTI OLJU NA RAZI Iz rezultatov pro‘nosti (preglednica 3) vidimo, da so V povr{inski sistemi najbolj pro‘ni, saj imajo celo oceno 1.3. UVPE in PE pa so se izkazali kot najmanj pro‘ni, kar je bilo pri~akovano. Dolo~anje pro‘nosti ni obi~ajna metoda, ki bi se uporabljala za vrednotenje kakovosti, smo pa jo uporabili z namenom, da ugotovimo oz. eksperimentalno doka‘emo ali obstaja povezava med pro‘nostjo premaza in njegovo trdoto, ki je bila v na{em primeru do-lo~ena s preskusom razenja. Kot vidimo iz rezultatov, ta povezava obstaja, saj imajo najbolj pro‘ni V sistemi naj-manj{o trdoto (5 N), najmanj pro‘ni PE sistemi pa najve~jo (20 N). Nekoliko tr{i so tudi presku{eni PU in NC sistem. Pri UV sistemih (UVA, UVPE) opazimo, da je vrednost trdote nekoliko nizka, najbolj na ra~un pojava razpok, kar nakazuje na ve~jo krhkost teh materialov. Preskus trdote z razenjem je pogosto uporabljena metoda za vrednotenje kakovosti povr{inskih sistemov. Po izku{njah na{ega laboratorija je vrednost 3 N tista obremenitev, ki naj bi jo prestal skoraj vsak povr{inski sistem, nekoliko bolj obremenjene povr{ine pa vsaj 5 N. Iz preglednice 3 vidimo, da kar nekaj UVA in en V sistem ne za-do{~a temu kriteriju. Odpornost povr{ine proti olju na razi ni tako pogosto presku{ena lastnost, je pa pogosto zahtevana na skandinavskih trgih. V sistemi so se enako kot pri preskusu trdote obnesli kot najslab{i, PE pa ponovno za bolj{e. Presenetljivo je, da ima NC sistem enako odpornost proti olju na razi kot PE sistemi. Preglednica proti olju 3. Ocene pro‘nosti, vrednosti trdote s preskusom razenja in ocene odpornosti razenih povr{in Ozn. Prožn. Trdota (N) Širina (mm) Olje na razi Ozn. Prožn. Trdota (N) Širina (mm) Olje na razi 7N 5N 3N 7N 5N 3N 1 2 5 0,4* 2 5 5 20 2 11 0,5 5 5 5 2 2 5 0,5 5 5 5 21 3 17 0,5 5 5 5 3 2 5 0,5 5 5 5 22 1.3 10 0,5 5 5 5 4 2 6 0,5 5 5 5 23 3 7 0,5 5 5 5 5 2 3 0,5 5 5 5 24 3 10 0,5 5 5 5 6 2 3 0,5 5 5 5 25 3 9 0,5 5 5 5 7 2 7 0,5 4 5 5 26 3 16 0,5 5 5 5 8 3 5 0,3* 1 2 5 27 2 17 0,5 5 5 5 9 3 3 0,3* 2 3 3 28 3(2) 18 0,5 5 5 5 10 3 3 0,3* 2 3 4 29 2 9 0,5 5 5 5 11 3 7 0,4* 4 5 5 30 1.3 14 0,5 5 5 5 12 3 10 0,5 5 5 5 31 1.3 5 0,5 5 5 5 13 2 20 0,2** 5 5 5 32 2 10 0,5 5 5 5 14 2 20 0,2** 5 5 5 33 3 17 0,5 5 5 5 15 3(2) 20 0,1** 5 5 5 34 3 18 0,5 5 5 5 16 2 10 0,5 2 3 4 35 3 20 0,5** 5 5 5 17 1.3 5 0,4* 4 4 5 36 2(3) 17 0,5 5 5 5 18 2 4 0,4* 3 4 5 37 2 7 0,5 2 5 5 19 1.3 7 0,3* 5 5 5 38 2(1.3) 4 0,5 3 3 5 UVA 2 7,8 0,4 3,9 4,4 4,8 39 2 5 0,5 3 3 5 47 3 6 0,5 4 5 5 40 2 4 0,4* 3 3 5 48 2(3) 7 0,4* 1 4 5 41 3 6 0,5 5 5 5 49 2(3) 10 0,5 5 5 5 42 1.3 15 0,3* 5 5 5 50 2 6 0,5 5 5 5 43 2 18 0,4* 5 5 5 51 3 5 0,3* 5 5 5 44 2 17 0,3* 5 5 5 UVPE 3 6,8 0,4 4,0 4,8 5,0 45 2 15 0,4* 5 5 5 52 3 20 0 4** 5 5 5 46 2 10 0,4* 5 5 5 53 3 20 0,1** 5 5 5 PU 2 12,1 0,5 4,7 4,8 5,0 54 3(2) 20 0,1** 5 5 5 58 1.3 7 0,5 1 3 5 55 3(2) 20 0,1** 5 5 5 59 1.3 7 0,5 5 5 2 56 3(2) 20 0,1** 5 5 5 60 2 2 0,4* 1 1 3 PE 3 20,0 0,2** 5,0 5,0 5,0 61 1.3 4 0,5 4 4 5 NC 2 11,0 0,5 5,0 5,0 5,0 V 1.3 5,0 0,5 2,8 3,3 3,8 Opombe: *film pr smaznega sistemaj e vidno razpokan, **tudi p ri največji uporabljeni sili ni prišlo do razpok revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem 3.4 ODPORNOST POVR[INE PROTI UDARCU Iz preglednice 4 vidimo, da je NC sistem najbolj odporen proti udarcu, nekoliko manj odporni so PE sistemi, sledijo UV sistemi (UVA in UVPE), {e manj odporni so PU sistemi, najmanj pa V. Pri teh rezultatih igra pomembno vlogo podlaga, ki pa je bila med posameznimi sistemi razli~na. Odpornost proti udarcem tudi ni pogosto presku{ena lastnost za vrednotenje kakovosti povr{inskih sistemov, bi pa bilo smiselno proizvajati tak povr{inski sistem, ki bi prenesel ta preskus (ocena vsaj 4) pri spustu ute‘i z 10 mm. 3.5. OPRIJEMNOST Oprijemnost premaza je zelo pomembna lastnost in je prvi pogoj, da je namen povr{inske obdelave sploh dose‘en. Ponovno, na podlagi izku{enj na{ega laboratorija lahko smatramo oprijemnost 2 MPa za neustrezno, saj se je pri na{i obravnavi raznih reklamacij v povezavi z oprijemnostjo izkazalo, da je bila le-ta nekje okoli te vrednosti. Vsi presku{eni sistemi imajo vi{je vrednosti, izjema je le 1 UVA sistem. Torej na splo{no lahko re~emo, da je oprijemnost presku{enih sistemov ustrezna. Najve~jo oprijemnost imajo PE sistemi, nekoliko manj{o od ostalih pa imajo UV sistemi (UVPE in UVA). Seveda pa oprijemnost ni odvisna samo od tipa veziva temve~ tudi od ostalih dejavnikov kot so: vrsta podlage, njena hrapavost, debelina suhega filma … Metoda dolo~anja oprijemnosti s kri‘-nim rezom ni pokazala bistvenih razlik med presku{enimi sistemi kot jih Preglednica 4. Ocene odpornosti povr{in proti udarcu Ozn. Višina spusta Ozn. Višina spusta 10 nun 25 nun 50 mm 10 mm 25 nun 50 mm 1 4 4 3 20 4 3(4) 3 2 4 4 4 21 4 5 4 3 4 4 4 22 4 4 3 4 4 4 4 23 4 4(3) 4(3) 5 4 4 4 24 4(3) 2 1 6 4 4 4 25 4 4 3(4) 7 3(4) 3(4) 3(4) 26 3(4) 3 2 8 4 4 4 27 5(4) 4 4 9 4 4 4 28 5 4 4 10 4 4 4 29 4 4 3 11 4 4 4 30 4 4 4(3) 12 4 4 4 31 4 3 1 13 4 4 4 32 2 2(3) 2 14 4 4 4 33 4 4 4 15 4 4 4 34 4 4 3(4) 16 3 4 4 35 5 4 4(3) 17 3 3 3 36 4 4 4 18 3 3 3 37 3(4) 3(2) 2 19 3 3 3 38 3 4 3(2) UVA 3,8 3,8 3,8 39 2(3) 2 1 47 4 3 3 40 3 2(3) 1 48 4(3) 3 3 41 2 1 1 49 4 4 4 42 3 3 3 50 4 4 4 43 3 3 3 51 4 3(4) 3 44 3 3 3 UVPE 3,9 3,5 3,4 45 3 3 2(3) 52 4 4 4(3) 46 3 3 2 53 4 4 4 PU 3?6 3,3 2,7 54 4 4 4 58 2(3) 2 1 55 4 4 4 59 3 2 2 56 4 4 4(3) 60 4 2 2 PE 4,0 4,0 3,8 61 3(4) 2 2 NC 4,0 4,0 4,0 V 3,3 2,0 1,8 je metoda z odtrgovanjem pe~atov, ki je seveda veliko bolj eksaktna, a nekoliko manj poznana. 4 SKLEP Kljub temu, da kakovost povr{inske obdelave oz. povr{inskih sistemov ni zakonsko regulirana, so se pri nas in v svetu ‘e oblikovali minimalni kriteriji, ki smo jih upo{tevali tudi v na{i raziskavi. Iz preglednice 6, v kateri so prikazani skupni rezultati povpre~nih rezultatov vseh povr{inskih sistemov, vidimo, da ima kar nekaj sistemov (PU, PE, V) te‘avo z odpornostjo proti alkoholu (1 h). O~itno je, da se tej lastnosti ne posve~a dovolj pozornosti. Iz rezultatov smo tudi videli, da dolo-~enih lastnosti, ki so sicer zna~ilne za premaze nekega tipa veziva, ne moremo pripisovati celotni skupini. Prav tako pa ne moremo posplo{evati prednosti premazov enega tipa pred drugimi. Proizvajalci premazov regulirajo svoje recepture, da dose‘ejo ‘elene lastnosti oz. kvaliteto premaza. Ponavadi pa se zaradi spremembe sestave z namenom izbolj{anja ene lastnosti premaza, poslab{a kaka druga. To se vidi tudi iz na{ih rezultatov, saj ne moremo izlu{~i-ti nobenega sistema, ki bi prav v vseh lastnostih prednja~il pred ostalimi. Naro~nik oz. kupec premaza mora torej dobro vedeti kak{en premaz ‘eli, da bo lahko zadostil svojim kriterijem kakovosti. Obi~ajno pa velja dejstvo, da je kakovost premaza povezana z njegovo ceno, ne glede na tip veziva. Za trajno doseganje kakovosti povr{in-ske obdelave, ki jo vrednotimo z vidika za{~itnih in estetskih lastnosti, je potrebna kontrola vhodnih materialov, kontrola tehnolo{ko tehni~nih parametrov med obdelavo in kontrola kon~-ne kakovosti obdelane povr{ine. Zadnji, ki “preverja” kakovost povr{inske obdelave, pa je prav gotovo kupec oz. uporabnik izdelka. ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Preglednica 5. Oprijemnost prem. sis. po metodi z odtrgovanjem pe~atov in kri‘nim rezom Ozn. (MPa) Lom Križni rez Ozn. (MPa) Lom Križni rez 1 mm 2 mm 1 nun 2 nun 1 3,2 A Gt 1 Gt 1 20 2,5 A Gtl Gt 1 2 2,1 K Gt 1 Gt 1 21 2,6 K Gl 5 Gl 3 3 2,6 A Gt2 Gt 1 22 4,4 A Gt 1 Gtl 4 2.0 A Gt 1 Gt 1 23 3,1 A Gt2 Gt 1 5 2,5 A Gt 1 Gt 1 24 3,7 A Gt3 Gt 1 6 3,3 A Gt 1 Gt 1 25 3,7 A Gt2 Gt 1 7 3,0 A Gt 1 Gt 1 26 4,3 A Gt 1 Gt 1 S 2,9 A Gt2 Gtl 27 2,6 K Gt 1 Gt 1 9 2,9 A Gt3 Gtl 28 3,9 K Gtl Gt 1 10 2,9 A Gt4 Gt2 29 3,8 A Gt 1 Gt 1 11 3,2 A Gt 1 Gt 1 30 6,4 A Gt2 Gt 1 12 2,7 A Gt 1 Gt 1 31 6,1 A Gt2 Gt 1 13 4,1 K Gt 1 Gt 1 32 4,0 A Gtl Gt 1 14 3,8 K Gt 1 Gt 1 33 4,2 K Gt 1-2 Gt 1 15 2,3 A Gt 1 Gt 1 34 3,1 K Gt 1-2 Gt 1 16 4,2 A Gt 1 Gtl 35 3,7 K Gt 1-2 Gt 1 17 3,6 A Gt2 Gt 1 36 3,2 K Gt3 Gt 2 18 3,8 A Gt3 Gt2 37 3,8 A Gt 1 Gt 1 19 2,4 A Gt3 Gt2 38 4,4 A Gt2 Gt 1 UVA 3,0 A Gtl Gtl 39 2,8 A Gtl Gtl 47 2,6 A Gt 1 Gt 1 40 3,3 A Gt 1 Gtl 48 2,9 A Gt 1 Gt 1 41 4,3 A Gt3 Gt2 49 3,5 A Gt 1 Gt 1 42 4,2 A Gtl Gtl 50 2,9 A Gt 1 Gt 1 43 3,7 A 51 4,3 A Gt 1 Gt 1 44 4,8 A UVPE 3,2 A Gtl Gtl 45 3,6 A Gt 1 52 4,3 A 46 3,6 A Gt5 Gl 2 53 4,8 A PU 3,8 A Gtl Gtl 54 2,9 A 58 4,1 A Gt2 Gt 1 55 3,4 K 59 4,3 A Gt2 Gtl 56 5 A 60 2,5 A Gt2 Gtl PE 4,1 A 61 4,2 A Gt2 Gt 1 NC 3,9 A Gtl Gtl V 3,8 A Gt2 Gtl Opombe: -meritev zaradi velike debeline utr. filma povr. sistema ni bila možna literatura 1. DIN 53 155. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen – Spanpprüfung (nach Peters) von Anstrichen. Testing of paints, varnishes and similar coating materials; chip test of coatings (according to Peters). 1971: 2 str. 2. SIST EN 12720. Pohi{tvo – Ugotavljanje odpornosti povr{ine proti hladnim teko~inam. Furniture – Assessment of surface resistance to cold liquids (ISO 4211:1979 modified). 1997: 13 str. 3. SIST EN 12721. Pohi{tvo – Ugotavljanje odpornosti povr{ine proti vla‘ni vro~ini. Furniture – Assessment of surface resistance to wet heat (ISO 4211-2:1993 modified). 1997: 11 str. 4. SIST EN 12722. Ugotavljanje odpornosti povr{ine proti suhi vro~ini. Furniture – Assessment of surface resistance to dry heat (ISO 4211-3:1993 modified). 1997: 12 str. 5. SIST EN 24624. Barve in laki – Presku{anje adhezije z odtrganjem filma (ISO 4624:1978). Paints and varnishes – Pull-off test (ISO 4624:1978) . 1997: 9 str. 6. SIST EN ISO 1518. Barve in laki – Preskus z razenjem (ISO 1518:1992). Paints and varnishes – Scratch test (ISO 1518:1992). 2001: 10 str. 7. SIST EN ISO 2409. Barve in laki – Preskus oprijema z zarezovanjem re{etke (ISO 2409:1992). Paints and varnishes - Cross cut test (ISO 2409:1992). 1997: 12 str. 8. SIST ISO 4211-4. Pohi{tvo – Preskusi povr{in – 4. del: Ugotavljanje odpornosti proti udarcu. Furniture – Test for surfaces – Part 4: Assessment of resistance to impact. 1995: 4 str. 9. SS 83 91 22. Möbel och inredningsenheter – Bedömning av repade ytors härdighet mot fett. Furniture and fittings – Assessment of resistance to fat on surfaces with scratches. 1981: 3 str. Preglednica 6. Skupni rezultati vrednotenja kakovosti razli~nih skupin povr{inskih sistemov Lastnost Parameter UVA PU UVPE PE NC V Suha toplota SIST EN 12722 70 °C 5,0 5,0 5,0 4,6 5,0 5,0 85 °C 4,8 4,5 5,0 3,8 4,0 3,3 110 °C 3,8 3,5 4,6 2,8 4,0 2,5 180 °C 1.9 2,2 1,8 1,7 2,0 1,3 VI. topi. SIST EN 12721 85 °C 4,8 4,6 5,0 5,0 3,0 4,0 SIST EN 12720 Ac2 4,7 2,2 5,0 2,2 1,0 3,6 A2 4,8 3,3 5,0 3,6 5,0 3,4 Al 4,9 3,2 5,0 3.8 5,0 3.6 KI 4,9 5,0 5,0 5,0 5,0 4,0 V24 4,9 4,6 5,0 5,0 5,0 5,0 V16 5,0 4,9 5,0 5,0 5,0 5,0 024 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 4,3 Prožnost DIN 53 155 2 2 3 3 2 1.3 Razenje SIST EN ISO 1518 d = 1 mm 7,8 N 12,1 N 6,8 N 20,0 N 11.0N 5,0 N Širina 0,4 mm 0,5 mm 0,4 mm 0,2 mm* 0,5 mm 0,5 mm Olje na razi SS 83 91 22 7N 3,9 4,7 4,0 5,0 5,0 2,8 5N 4,4 4,8 4,8 5,0 5,0 3,3 3N 4,8 5,0 5,0 5,0 5,0 3,8 Udarec SIST ISO 4211-5 10 mm 3,8 3,6 3,9 4,0 4,0 3,3 25 mm 3,8 3,3 3,5 4,0 4,0 2,0 50 mm 3,8 2,7 3,4 3,8 4,0 1,8 Oprijemnost SIST EN 24624 o 3,0 MPa 3,8 MPa 3,2 MPa 4,1 MPa 3,9 MPa 3,8 MPa Lom A A A A A A Op. s kr. rezom SIST EN ISO 2813 1 mm Gt 1 Gt 1 Gt 1 Gt 1 Gt2 2 mm Gt 1 Gt 1 Gt 1 Gtl Gt 1 Opombe: Ac2 - aceton, 2 min; A2 - alkohol, 2 h; Al - alkohol, lh; KI - kava, 1 h; V24 - voda, 24 h; V16 - voda 16 h *tudi pri največji uporabljeni sili ni prišlo do razpok; -meritev zaradi velike debeline utr. filma povr. sistema ni bila možna 024 - olje, 24 h; revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 630*812 strokovni ~lanek (Professional Paper) Steadiness of the polished surfaces of ash tree with polyester polish Odpornost povr{in jesenovine, obdelane s poliestrskimi premazi avtorji Trajce MANEV, Ph.D., full professor, manev@sf.ukim.edu.mk Konstantin BAHCEVANDZIEV, Ph.D., associate professor, bahcevandziev@sf.ukim.edu.mk Anastasija MANEVA, B.Sc., assistant, maneva@sf.ukim.edu.mk all Faculty of forestry, Skopje, Republic of Macedonia Abstract The steadiness of the polished solid wood and veneer surfaces of ash tree with the applied system of polyester polish were investigated with the following liquid agencies: distilled water, ethyl alcohol 48%, coffee, oil and acetone. The substrate was ground with a grinding system (120 + 180). Veneer surfaces, same as the solid wood surfaces, were also polished with two applied systems of polyester polish (60 R.G.+ 250 PE and 60 R.G.+ 300 PE). The surfaces treated with PE polish showed high degree steadiness against the liquid agencies effects. The influence of all of the liquid agencies did not cause any changes of the treated surfaces with PE polish. Keywords: ash tree, solid wood, veneer, PE polish, applied systems, steadiness 1. INTRODUCTION As a result of surface treatment, a film is formed on a wooden substrate. The film has protective and aesthetic function and is exposed to changes because of various external influences during its service life. To establish the extent of these changes, it is necessary to perform some studies and to control the quality of a coating. In practice, differ- ent kinds of coatings are used, such as: nitrocellulose, oil, polyurethane, polyester, acetous compatible, epoxide, sili-cone and other types. The protective function of a coating is realised so that the protective film is applied on the surface and so the wooden substrate is isolated from outside influences, such as moisture, mechanical contacts and others. Therefore, the protective materials should be resistant against outside influences. The aesthetic function is realised by the coating transparency, colour and different extents of gloss. So, the coatings must be produced from such kinds of materials which will satisfy these requests. To verify protective - aesthetic function of the polished wood products, we performed some studies of resistance of the formed film against different chemical agencies. 2. AIM OF THE STUDIES Our studies were related to the quality of the surface treatment of the solid wood substrate and ash tree veneer, treated with polyester polish. We think that there is a lack of knowledge on resistance of this material and therefore we wanted to get deeper into this problem. So, this material attracted our attention, to set the resistance as a quality attribute of the treated surfaces of ash solid wood and veneer. Certainly one part of the quality of the surface treatment is influenced by the wood substrate, and that is why we took two systems of substrate. Within the studies of the quality attributes, we payed attention on the resistance of the treated surfaces against the liquid agencies, which are usually and often used during permanent exploitation of the furniture. Preparation and treatment of the samples for these studies were performed at the conditions of the regular industrial production. 3. WORKING METHODS As a basic method, at this study the norms of MKS D.E8.218, 219, 220 and ISO 4211 were taken. The substrate of the ash solid wood and veneered plywood with ash veneer were ground with a grinding system (120 + 180). Polishing of the substrates were done by pouring into two systems: • 60 g/m2 R.G.(reactive ground) + 250 PE(polyester polish) and • 60 g/m2 R.G.(reactive ground) + 300 PE(polyester polish). The reactive foundations had the following characteristics: viscosity ( = 21s/F4 28 °C, temperature T = 21 °C and dry rest ss = 31,185 %. The components of the polyester polish were: polyester polish, activator and supplement. The relation between these components was: 25 : 0,17 : 0,04. The viscosity of the polyester polish, during the application was (=50 s/F4 28 °C, temperature T = 27 °C ,and the dry ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem o Liquid agencies Time of treatment 2 min 1 h 6 h 16 h 24 h 1 2 3 4 5 6 7 SOR.G. + 250 PE polish 1 Acetone 5 2 Distillate w ater 5 5 5 5 3 48% etil alcohol 5 5 5 5 4 Coflee 5 5 5 5 5 Oil 5 5 5 5 60 R.G. + 300 PE polish 6 Acetone 5 7 Distillate w ater 5 5 5 5 8 48% etil alcohol 5 5 5 5 9 Coffee 5, 5 5 5 10 Oil 5 5 5 5 Table 1. Resistance of the polished surfaces of ash-solid wood with PE polish Figure 1. Graphic description of steadiness of the polished surfaces of ash-solid wood with PE polish Figure 2. Graphic description of steadiness of the polished surfaces from ash-solid wood with PE polish rest ss = 64,74%. After the surface treatment and necessary air condition, the polish surfaces were placed under further the laboratory studies. The treatment of the polished surfaces has been done with: distilled water, ethyl alcohol 48 %, coffee, oil and acetone. Time duration of all agencies was 1, 6, 16 and 24 h, and for acetone 2 min. The study with the agencies was realised in tree phases: • treatment of the polished surfaces with agencies, • observation of the treated surfaces (including the resistance or changes) and • estimation of the resistance of the polished surfaces. 4. RESULTS AND DISCUSSION The results of studies which were done on the film (two systems of polishing by polyester polish over the surfaces of the ash solid wood and veneered plywood with ash veneer, ground with grinding system (120 + 180) are shown in the Tables 1 and 2 and in Figures 1 - 4. We analysed the results which we got from the studies of the surface resistance and we can draw certain conclusions. The protective effect is achieved by forming the hard film after the drying of the liquid layer on the surface. The dry and hard coat protects the surface of the substrate from objective influences. The aesthetic effect of the polish is achieved, including its transparency, thickness of the dry film, gloss, visible texture and the natural colour of the wood. Including this and the shown results, in the adequate tables and Figures, for the resistance of the surfaces treated with two systematic applications of PE polish, we can conlude that we could not notice any changes because of influence of the liquid agencies for 1, 6, 16 and 24 h on the ash surfaces (solid wood and veneer). revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem o Liquid agencies Time of treatment 2 min 1 h 6 h 16 h 24 h 1 2 3 4 5 6 7 60 R.G. + 250'PEpolish 1 Acetone 5 2 Distillate w ater 5 5 5 5 3 48% etil alcohol 5 5 5 5 4 Cofffin 5 5 5 5 5 Oil 5 5 5 5 60 R.G. + 300 PE polish 6 Acetone 5 7 Distillate w ater 5 5 5 5 8 48% etil alcohol 5 5 5 5 9 Coffee 5 5 S 5 10 Oil 5 5 5 5 Table 2. Steadiness of the polished surfaces of ash-veneer with PE polish Figure 3. Graphic description of steadiness of the polished surfaces of ash-veneer with PE polish Figure 4. Graphic description of steadiness of the polished surfaces of ash-veneer with PE polish revijaLes 55(2003) 10 5. CONCLUSIONS The comparative research of the quality attributes of the polished surfaces brought us to the following basic and most important conclusions: 1. The surfaces treated with polyester (PE) polish built at first liquid, and later dry film coat, which protects the wood - substrate against the objective influences and gives the aesthetic effect, through its transparency, gloss, texture and natural colour. 2. The distilled water, ethyl alcohol 48 %, coffee, oil and acetone as liquid agencies did not cause any changes on the treated surfaces. 3. The treated surfaces with two systematic applications of PE polish, showed a high level of resistance against the liquid agencies. 4. The resistance of the treated surfaces can be achieved with low amounts of applied systems. 5. Polyester polishes, as polishes which show maximal resistance against liquid agencies and have high quality value, satisfied our expectations and they were shown as remarkable protective and decorative coatings. references 1. Bahcevandziev, K. and Manev, T. (2000) : Quality of Furniture Surface Protected with Eco-Oil Coatings and Polyurethane Coating, Zagreb. 2. Jaic, M., Zivanovic, R., Todovic, M., Perisioc, O. (1997) : Quality of Wood Surface finished with polyurethane Coating, Skopje. 3. Ljuljka, B. (1974) : Utjecaj drva i njegove vla`nosti na obradu poliuretanskim lakovima, Disertacija, Zagreb. 4. Ljuljka, B. i suradnici (1981) : Otpornost povr{ina namje{taja obradjenih razli~itim materijalima ,,Chromos" za povr{insku obradu u drvnoj industriji, Bilten ZIDI1, . 5. Manev, T. i Bahcevandziev, K. (1998) : Eco-Oil Coatings, Zagreb. 6. Milutinovi}, M., Stefanovski, V., Manev, T., Bahcevandziev, K. and co-workers (1983) : Opredeluvanje na optimalnite koli~estva sredstva za lakiranje na drvnite plo~i vo zavisnost od podlogata, brusenjeto i nadvore{nite vlijanija, Skopje,. 7. Rinkefeil, R. (1956) : Die Oberflachenprufung in der Holzindustrie. Holzindustrie, 3. 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 684:658.562:630*852.31 strokovni ~lanek (Professional Paper) Tests methods to investigate and prevent defects in the furniture sector Testne metode za preiskave in prepre~itev napak v pohi{tvenem sektorju author dr. Franco BULLAN, CATAS spa , Chemical Department, via Antica 14, 33048 San Giovanni al Natisone (UD), ITALY, e-mail: bulian@catas.com izvleček/Abstract The Italian wood and furniture sector displays considerable vitality and complexity. Its unique economic success is based on a very large number of small companies using a wide range of different materials and processes. Occasional defects are often inevitable and practically impredictable in every industrial process but, the particular configuration of the Italian wood and furniture sector, makes these problems even more difficult and dangerous. The main activity of CATAS is testing, but the analysis of defects represents also an important service offered to the company of this sector. This scope of this article is to give an evidence of the importance of testing raw materials and finished products in order to prevent possible defects of furniture elements placed on the market. Keywords: defects, Italian wood and furniture sector, testing of raw materials The Italian wood and furniture market The Italian wood and furniture sector is characterised by a high number of small and medium enterprises (over 90.000 companies work in this sector with a total of 320.000 employees) and by the variety and the complexity of the materials and processes used. Wood, wood derivates, plastics, metals, adhesives, inks, papers, laminates, coatings are all materials widely used. Moreover, within each single class of materials, a huge range of differentiation can be found. Coatings are perhaps the most evident example. There are a large number of products: polyurethane, polyesters, acrylics, UV cured, acid catalysed, nitrocellulosics, water borne, applied with an almost infinite variety of cycles. Moreover, every class of coatings is characterised by its chemistry, but also by the specific components. Depending on the entire cycle (combination of layers of different products), application systems, sanding phases, coating thickness and drying systems the results can also vary. Product defects The complex configuration of the Italian industrial system has many advantages in terms of flexibility, diversifica- tion, competitiveness and it can be considered as one of the keys to its success. On the other hand a fragmented situation could represent a risk if we consider the constantly increasing need for knowledge on different type of materials and processes utilised by such companies. This weakness of the system can produce a variety of defects as a result of faults in one production or through the use of inappropriate materials. Defects can appear during production, at the end of the process or, more seriously, during storage, transportation or use. The consequences for the producer, can be extremely dangerous with different unwanted results: • direct economic impact (claims by customers); • loss of image; • lack of confidence in future productions; • legal consequences. The theoretical prevention of the causes of the problems would represent a great benefit for the producers, but this would mean that a deep and broad knowledge of every type of material and process is needed. This should be a constant target for the companies of the wood and furniture sec- revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem tor and the specialising education and training offered by Technical Schools and Universities represents surely a unique opportunity. The prevention of the origin of defects by the use of proper test methods is anyway a powerful mean to reduce risks. These tests can be use preventively in the setting-up phase of the process or as constant procedure to verify the entire production. A Survey of the incidence of defects in the Italian wood and furniture sector During 1999 CATAS started a specific in-depth research program on defects. The final goal was the construction of a database based of the internal experience on defects with the aim of using it as an instrument in the daily activity of defect analysis. One part of this program was an analysis of the CATAS archive to obtain a range of information about the distribution, origin and causes of defects. An interesting result was the incidence of defects attributed to different materials. Interestingly the majority of the defects were found in coatings or, rather, coated surfaces. There could be different explanations for this evidence. • Coatings are complex materials. They are chemical products involving chemical operations (mixing, diluting, etc.). • The utilisation of coatings is probably the most complex process for a company in this sector with different variables (application systems, drying systems, etc.). • Surfaces are the “visible part” of every product and so they can show defects due to every constituent material. • Surfaces are in direct contact with chemical, mechanical and physical agents. Analysing the type of defects found in coatings, the evidence was that almost the half of them is classified as defects depending on climatic variations (cracking, loss of adhesion, etc.). This result suggest an analysis of the existing test methods that can be used in order to study the behaviour of finished products under severe climatic conditions or when exposed to climatic variations. This survey includes stan- Table 1. Incidence of defects on different materials dards or test methods under development with the analysis of the type of defect they could reproduce on specific material. The prevention of the most common defects Many of the tests carried out on coated surfaces are used to investigate the properties of chairs, tables and other furniture elements. They are widely used to verify the conformity of a sample to the prescriptions of standards or to the specifications established by public bodies or private companies. Sometimes comparison tests are also carried out in order to select the most suitable material, also from an economic point of view, for a specific operation. One of the scopes of these tests can be also the prevention of defects. Many of the defects can be directly detected after production or, more frequently, they arose after certain periods. This “maturation” is consequent of ageing effects and the factors involved are usually: light, temperature and humidity. Cracking, loss of adhesion and other defects of coatings are commonly found after certain time periods. Considerable work of standardisation committees and research Institutes is oriented toward the definitions of test method capable to reproduce such defects. The resistance of coated surfaces to climate changing Wood and wood derivatives are hygro-scope materials. The dimensional changes, due to climatic variations, must be always considered during the different production phases (design, selection of materials, construction tolerances, drying phases, packaging, etc.). The combination of different materi- ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem als in the furniture industry makes this problem even more complex. Coating, for example, change their dimensions following temperature variations. Wood and its derivatives, on the contrary, are sensible to humidity. The combination of these two materials can cause tensions due to climatic variations and the result can be a defect like: cracks, detachments and so on. The different defects can be reproduced considering the type of coating and substrate. Usually the scope of test methods is to accelerate the evidence a certain defects selecting appropriate test conditions. Induction of tensions as a function of combined influence of temperatures and air moisture Some important test method are cyclic variations of temperature (e.g. -20 °C; + 50 °C) and, in some cases, humidity. The scope of these tests is to stress the specimens according to their compositions. Usual defects are cracks mainly due to the rigidity of the coating films in competition with “movements” inducted by temperature and humidity variations. Test methods: • DIN 68930, • UNI 9429, • ASTM D 1211. Typical samples: • High thickness PE varnishes, • High pigmented coatings, • Nitrocellulosic coatings. Thickness swelling of the substrate (usually of MDF) and cracking in the edges There are no official methods currently available, but the evidence of cracks in the narrow surfaces of coated MDF samples is a frequent problem. It is mainly due to the quality of the MDF panel (density, internal cohesion) and to the quality of the coating system (insulating properties, induction of tensions). Some currently researches seems to have found interesting results using high temperatures (40 °C or 50 °C), high humidity (90 %) for long testing periods (from 7 to 15 days). Some preliminary reports reveal interesting results being able to discriminate between good and bad performing products. Typical samples MDF coated samples (e.g. Doors). Yellowing of lacquers in dark conditions Yellowing of coated surfaces is a well-known problem mainly due to light. A well-known example is represented by aromatics isocianates, used in polyurethane coatings, which interaction with light produces yellow quinone compounds. There are well-established methods to study the change of colour of furniture surfaces (e.g. UNI 9427). Other yellowing effects are found after storage of coated products at high temperatures (e.g. transports). These effects are more difficult to explain also because the cause can be different (particular alkyds, nitrocellu-losic resins, some photoinitiators). Also in this case there are no official methods available but again, some studies seem to confirm the possibility to discriminate between yellowing and no-yellowing coatings. The following is an example of the change of colour of two white coatings during storage at 50 °C. This test method is also used to verify the sinkage effect (loss of specularity) of high glossy coatings. Typical samples All coatings can be subject to this problem, depending also on possible mixture of different binders (e.g. nitrocellulose with acrylic coatings). Conclusions The conclusion of this article is that defects represent a high risk for the companies of the Italian wood and furniture sector. The dimension of such companies is a critical parameter influencing experience and knowledge on all the materials used. The use of test methods can be an option to verify the entire process as an alternative or anyway a complement to a preventive theoretical studies. Tests can also suggested as a “routine” methodology to control the production. This scenario involves also the standardisation committees and research centres which activity should be directed also to supply and to valorise these important instruments to the market. bibliography 1. ISO Standard handbook, 1984, ISO. 2. UNI and DIN standards. 3. F. Bulian, Wood coatings, under publ. 4. M. Hess, 1979: Paint Film Defects – Their cause and cure, Chapman and Hall. 5. E.B. Gutoff, E.D. Choen, 1995: Coating Drying Defects, J.Wiley & Sons 6. M. Ramoni, 1999: Difettosità dei prodotti finiti nel settore mobile-arredo, Relazione di tirocinio 7. CATAS Archive on Defects Funface (research project on wood coated surfaces) documentation revijaLes 55(2003) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva 2. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva, 17. september 2003, Mokronog Dnevni red: 1. Predstavitev in ogled podjetja TOM 2. Sprejem zapisnika 1. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 3. Aktivnosti revije Les in Lesarske zalo‘be 4. Imenovanje delovnih teles UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 5. Ljubljanski pohi{tveni sejem -november 6. Prenova pano‘ne KPL 7. Raziskovalno-razvojne aktivnosti za potrebe lesarske panoge in grozdenje v lesarstvu (vklju~no Proholz Graz) 8. Razno - Sejem v Tirani Asto Dvornik (LIP Radomlje) je uvodoma želel razširitev točke dnevnega reda pod 8): • Zakon o dohodnini • Plačilo zemljiškega prispevka v posameznih občinah. Alojz Burja (LIP Bled) pa je želel k isti točki dodati še: • Obdavčitev vgradnje stavbnega pohištva lastne izdelave Razširjeni dnevni red je bil soglasno sprejet. Sejo je vodil predsednik UO GZS-Združenja lesarstva, mag. Miroslav Strajhar in predal besedo gostitelju seje, Brunu Gričarju, direktorju družbe TOM Oblazinjeno pohištvo, d.O.o., Mokronog, ki je uvodoma predstavil podjetje. Sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Zapisnik 1. seje UO z dne 23. junij 2003 se soglasno sprejme. 2. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Poro~ilo o delu Revije Les in Lesarske zalo‘be. 3. Podjetja, ki imajo ~lana UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, bodo dosedanji prispevek Reviji Les formalno spremenila v letno donatorstvo v vrednosti 190.000,00 SIT letno. 4. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva potrjuje naslednje ~lane v delovna telesa GZS-Zdru‘enja lesarstva v mandatnem obdobju 2003-2007: 1. Komisija za izobra‘evanje (mandat 2 leti): 1. Majda Horvat, LIKO Vrhnika, predsednik 2. Romana Nared, BREST Cerknica iz vsebine 3. Bojan Rojs, MARLES Maribor 4. Marko Mokorel, LIP Radomlje 5. Andra‘ Ju‘ni~, LIK Ko~evje 6. Rudi Krumpa~nik, GARANT Polzela 7. Franc Jagodi~, BOHOR [entjur 2. Komisija za varstvo okolja: (mandat 2 leti) 1. Prof. dr. Marko Petri~, BF-oddelek za lesarstvo, predsednik 2. Mag. Nada Slovnik, JELOVICA [kofja Loka 3. Matijana Slabe-Marin~, KLI Logatec 4. Fani Polanc, LIPA Ajdov{~ina 5. Jo‘e Priker‘nik, Lesna Oti{ki vrh 6. Alojz Kobe, Lesnina In‘eniring Ljubljana 7. @arko Leki~, Gorenje NO Velenje 8. Damjan Burger, TOM Mokronog 2 3. Komisija za standardizacijo in certificiranje (mandat 2 leti): 1. Mirijana Bra~i~, Marles Hi{e Maribor, predsednica 2. Jelena Srp~i~, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, podpredsednica 3. Slavko Rudolf, BF-Oddelek za lesarstvo Ljubljana 4. Bernard Likar, RCL Pivka 4. Komisija za ocenjevanje eksponatov na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 2002 in 2003 (mandat 2 leti): 1. Prof. dr. Jo‘e Ku{ar, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana 2. Lado Ko{ir, Resljeva 7, Ljubljana 3. Rajko Magdalenc, Lesnina, Ljubljana 4. Slavko Ko‘elj, IPH Ljubljana, Ljubljana 5. Anika Logar, Partizanska 46, [kofja Loka (sklep 16.seje UO Zdru‘enja z dne 19.6.2002) Informacije {t. 8/2003 oktober 2003 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2003 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 55(2003) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva 5. Komisija za ocenjevanje eksponatov na sejmu DOM (mandat 2 leti): 1. Friderik Knez, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, predsednik 2. doc. dr. Jasna Hrovatin, BF-Lesarski oddelek Ljubljana 3. ______ , ~lana predlaga Sekcija proizvajalcev stavbnega pohi{tva 6. Sekcija proizvajalcev stavbnega pohi{tva (mandat 2 leti): 1. Alojz Burja, LIP Bled, vodja sekcije 2. Franc Ga{per, GA[PER d.o.o., Radlje ob Dravi 3. Peter Cajner, GLIN @agarstvo Nazarje 4. mag. Andrej Mate, INLES Ribnica 5. Bojan Starman, JELOVICA [kofja Loka 6. Danijela Rus, KLI Logatec 7. Romar Strgar, LIKO Vrhnika 8. Franja Mori, LESNA TSP Radlje 9. Beno Kotnik, LESNA TP Pame~e 10. Marko Pogorev~nik, Kovinotehna LES Oplotnica 11. Neja Rupnik, M SORA @iri 12. Slavko Cimerman, MARLES Hi{e Maribor 13 . Andrej Rusjan, MIZAR Vol~ja Draga 7. Sekcija proizvajalcev gotovih hi{ (mandat 2 leti): 1. Slavko Cimerman, Marles hi{e, Limbu{, vodja 2. Primo‘ Sedej, Riko hi{e, Ljubljana 3. Gorazd [mid, Kager hi{a, Ptuj 4. Iztok Ribnikar, Jelovica, [kofja Loka 5. Franjo Udov~, Triangle, Celje 6. Bruno ^ibej, Trimo Trebnje, Trebnje 7. Bruno Zagode, Smreka, Gornji Grad 8. Ferdinand Kolar, Cipro{, Lobnica 9. Juraj Per~i~, Knauf, Ljubljana 10 . Miro Kri‘nar, Sika Trzin, Trzin 11. Miroslav Premrov, Fakulteta za gradbeni{tvo Maribor 8. Sekcija proizvajalcev palet (mandat 2 leti): 1. Rado Slavec, JAVOR IPP Pivka, vodja 2. Tilka Ertali~, LEVAS Kr{ko, Podj. Za zaposlovanje invalidov 3. Toni Bor{tnak, GLIN IPP Nazarje 4. Andrej Stopar, Lesnina EMMI Slovenska Bistrica 5. Boris Oberstar, Lesna galanterija Ribnica 6. Bojan Kav~i~, INDE - SALONIT Anhovo 7. Franc Tu{ek, TUPAL, Izdelov. EUR palet in drugih les. palet, Selca 8. Mladen Fekonja, FELPT, Podj. za proiz., storitve in trgovino, Maribor 9. Ivan Kerec, Slovenske ‘eleznice, d.d., Slu‘ba za strategijo in razvoj, Ljubljana 10. Ignacij Kregar, SVEA Zagorje 2 9. Uredni{ki svet za L-portal eHj (mandat 2 leti): 1. Ester Fidel, JAVOR, d.d., Pivka, vodja odbora 2. Bernard Likar, Razvojni center za lesarstvo, Pivka 3. Zvone Frelih, ALPLES @elezniki, @elezniki 4. Mateja Grabnar, NOVOLES Stra‘a, Stra‘a 5. Janu{a Verdev, GORENJE Notranja oprema, Velenje 6. prof. dr. Marko Petri~, BF-Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 7. Branka Murn, GZS-INFOLINK Ljubljana 10. FEMIB - Kontaktni osebi (mandat 4 leta): Alojz Burja, LIP Bled, vodja sekcije proizv. stavbnega pohi{tva dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja 11. FEIC - Kontaktni osebi (mandat 4 leta): Peter Tom{i~, predsednik uprave JAVOR d.d. Pivka dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja 4 12. FESYP (mandat 4 leta): direktor Tovarne ivernih plo{~ LESNA Oti{ki vrh 13. CEI Bois - Generalna skup{~ina: mag. Miroslav [trajhar, predsednik UO, Peter Tom{i~, ~astni predsednik Zdru‘enja, dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja - Technical Affairs: Mirijana Bra~i~, Marles Hi{e Maribor, predsednik Komisije za standardizacijo - Environmental Affairs: prof.dr. Marko Petri~, BF-Oddelek za lesarstvo, predsednik Komisije za varstvo okolja - Social Affairs: Bruno Gri~ar, TOM Mokronog, predsednik pogajalske skupine za prenovo KPL - International Affairs: Forestry & Raw Materials: Promotion: Lobbying: dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja 4. Pogajalska skupina za prenovo KPL je bila imenovana ‘e na 1. seji UO. 5. Na decembrsko sejo UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se uvrsti kot samostojna to~ka analiza in vizija Ljubljanskega pohi{tvenega sejma. 6. Uvodni govornik na otvoritvi Ljubljanskega pohi{tvenega sejma (november 2003) bo predvidoma predsednik vlade mag. Anton Rop. 7. Na otvoritveni slovesnosti bo igral pihalni orkester SVEA Zagorje. 8. Ljubljanski sejem naj povabi na otvoritev tudi trgovce s pohi{tvom (npr. Lesnino) in tuje novinarje (Möbelmarkt). 9. Lesarskim podjetjem (kadrovskim slu‘bam) se po{lje dopis glede osnovne problematike razlage uporabe kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (KPL). Za operativnost izvedbe sklepa zadol‘ena: Bruno Gri~ar, vodja pogajalske skupine za prenovo KPL in dr. Jo‘e Korber, sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva. Rok izvedbe: do konca septembra 2003. 10. UO GZS-Zdru‘enja podpira predstavljeno rast razvojno-raziskovalne dejavnosti za potrebe lesarstva z reorganizacijo RCL na dve pravni osebi s tem, da bo ena prvenstveno realizirala projekte soustanoviteljic in ~lanic sedanjega RCL (lesarski grozd), druga pa bo odgovorna za razvojno raziskovalni servis vseh ~lanic Zdru‘enja lesarstva (tehnolo{ki center). 11. Tehnolo{ki center, ki bo deloval v okviru Biotehni{ke fakultete, bo formalno za~el delovati s 1.1.2004. 12. Do ustanovitve obeh novih pravnih oseb le-te konkurirajo za nove projekte preko RCL-a. 13. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva priporo~a ~lanicam, naj se direktno ne vklju~ujejo v Proholz Graz, ampak preko Razvojnega centra za lesarstvo, BF ali GZS-Zdru‘enja lesarstva. 14. GZS-Zdru‘enje lesarstva nemudoma organizira sestanek sekcije proizvajalcev stavbnih elementov, na katerega se povabi tudi tri ve~je proizvajalce plasti~- ijaLeS 55(2003) 10 GZS - Zdru`enje lesarstva nih oken in vrat (AJM okna-vrata-sen~ila, Kovinoplastiko Lo‘ in MIK Celje), podpredsednika GZS (g. Sotlarja), dav~ne svetovalce in predstavnika Ministrstva za finance. 15. Vkolikor ne bi pri{lo do ustreznega odgovora s strani Ministrstva za finance, se spro‘i ustavni spor, potrebno je spro‘iti poslansko vpra{anje, organizirati razgovore predsednika GZS Jo‘ka ^uka z ministrom za finance, Du{anom Mramorjem. 16. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva ‘eli odgovor od vodstva GZS, kaj se je konkretno premaknilo od sklepa UO GZS na tem podro~ju. Pla~evanje zemlji{kega prispevka naj bo ponovno to~ka UO GZS na eni izmed naslednjih sej. 17. Vkolikor bo dovolj prijavljenih za sejem v Tirani (in sicer najmanj 8 podjetij), bo GZS podprla ta sejem. Zadnji rok prijave: 26. september 2003. Zainteresirana podjetja naj sporo~ijo svoje stali{~e v tajni{tvo GZS-Zdru‘enja lesarstva. Ob koncu seje se je predsednik UO, mag. Miroslav [trajhar, zahvalil gostitelju seje, t.j. direktorju dru‘be TOM oblazinjeno pohi{tvo, d.o.o., Mokronog, Brunu Gri~arju, za gostoljubje pri izvedbi seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva. OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2003 Iz junijske ankete o poslovnih pri~ako-vanjih, ki jo je opravila slu‘ba SKEP GZS (Poslovna pri~akovanja podjetij - junij 2003), se ocene po posameznih ve~jih skupinah dejavnosti nekoliko razlikujejo. O vse ve~ji zaskrbljenosti nad trenutnim poslovnim polo‘ajem lahko govorimo predvsem pri delu ijaLeS 55(2003) 10 podjetij iz tekstilne in lesne industrije, po drugi strani pa se opa‘a za tretje ~etrtletje 2003 pozitivne izvozne napovedi v proizvodnji pohi{tva. Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2002 pove~al za 2,4 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih pove~al za 2,0 %. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa pove~al za 3,0 %, v proizvodnji pohi{t-va in drugih predelovalnih dejavnostih pa se je zmanj{al za 2,3 % (v sami proizvodnji pohi{tva se je zmanj{al za 2,5 %), kar je pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti. Proizvodnja v leto{njih {estih mesecih ka‘e v primerjavi z {estimi meseci lanskega leta naslednje indekse rasti: VI 03 VI 03 I-VI 03 V 03 VI 02 I-VI 02 Industrija 99,4 102,5 100,2 Predelovalne dejavnosti 98,6 103,2 100,5 Obdelava in pred. lesa 97,8 106,2 96,2 Proizv.poh. in druge pred.dej.96,8 95,0 97,1 Proizv. pohi{tva 94,2 97,2 98,9 Vir: SURS Slovenska industrija je v 1. polletju 2003 proizvedla v povpre~ju za 0,2 % ve~ kot lani v enakem obdobju, predelovalne dejavnosti pa za 0,5 % ve~ kot v enakem obdobju lani. V obdelavi lesa so proizvedli za 3,8 % manj, v proizvodnji pohi{tva pa za 1,1 % manj kot v enakem obdobju lani. V samem mesecu juniju 2003 glede na junij 2002 so industrijska podjetja proizvedla v povpre~ju za 2,5 % ve~ izdelkov (predelovalne dejavnosti za 3,2 % ve~). Podobno so se obna{ala tudi podjetja v obdelavi in predelavi lesa, ki so proizvedla za 6,2 % ve~ kot v enakem obdobju lani, podro~je lesnega stavbarstva celo 11,0 % ve~!). V enakem primerjalnem obdobju se je pove~al v obdelavi in predelavi lesa tudi obseg zalog, in sicer za 1,0% (na podro~ju lesnega stavbarstva kar za 7,4 %). V proizvodnji pohi{tva se je v enakem obdobju obseg proizvodnje zmanj{al za 2,8 %, medtem ko so se zaloge pove~a-le kar za 31,5 %. Zaposlenost v industriji se je zmanj-{evala mo~neje kot leta 2001, tako da je bila ni‘ja za 3 odstotke, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,8 odstotka. Glede na to se je produktivnost v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, lani pove~ala za 5,6 odstotka. [tevilo zaposlenih v proizvodnji po-hi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih se je v letu 2002 pove~alo za 2,2 odstotka, v obdelavi in predelavi lesa pa se je zmanj{alo za 4,1 odstotka. Vse to se je odra‘alo v rasti (fizi~ne) produktivnosti dela, ki se je v predelovalnih dejavnostih pove~ala za 4,9 odstotka, v obdelavi in predelavi lesa za 7,4 odstotka, medtem ko se je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih zmanj{ala za 4,4 %. Podatki o zaposlenih so znani za prvih {est mesecev leta 2003. Indeksi rasti v opazovanem obdobju so bili naslednji: VI 03 VI 03 I-VI 03 V 03 VI 02 I-VI 02 Industrija 99,9 97,8 98,0 Predelovalne dejavnosti 99,9 97,9 98,1 Proizv.poh. in druge pred.dej. 99,1 99,3 99,7 Obdelava in predelava lesa 100,4 98,4 98,2 Vir: SURS [e naprej pa je bila v 1. polletju 2003 v primerjavi z enakim obdobjem lani v upadanju zaposlenost tako v industriji (-2,0 %), kot tudi v predelovalnih dejavnostih (-1,9 %). Podoben upad {te-vila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-1,8 %), v pod-podro~ju proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa je {tevilo zaposlenih padlo v povpre~ju za 0,3%. Fizi~na produktivnost dela je v pov-pre~ju v prvem polletju 2003 v industriji in predelovalnih dejavnostih porasla za 1,02%, v obdelavi in prede- cifl GZS - Zdru`enje lesarstva lavi lesa je padla za 2,1%, medtem ko je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih padla za 2,7%. Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so v prvem polletju 2003 zna{ali: VI 03 VI 03 I-VI 03 V 03 VI 02 I-VI 02 Industrija 100,1 102,7 102,8 Predelovalne dejavnosti 100,1 103,1 103,5 Obdelava in pred. lesa 99,9 103,8 102,5 Proizv.poh. in druge pred.dej.100,0 106,3 106,6 Vir: SURS Medtem ko je proizvodnja v obdelavi lesa v povpre~ju dosegla pribli‘no enak indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih, pa je proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti dosegla celo malenkost vi{ji indeks rasti cen (+6,6 %). Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN/36.1) je v prvem polletju 2003 zna{ala po mesecih (v SIT): Januar Februar Marec 166.599 160.409 163.534 April Maj Junij 166.210 167245 166.167 Vir: SURS Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih {est mesecev leto{njega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) je izvoz v lesni industriji (Obdelava in lesa (DD) ter Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36)) po kriteriju dejavnost blaga zna{al 583 mio EURO, po kriteriju SKD izvoznika/ uvoznika pa 313 mio EURO. Neposreden in posreden uvoz blaga je zna{al 224 mio EURO, samo neposreden uvoz pa je znašal 136 mio EURO. D S 1.1. 2003 so izvozne številke tudi uradno v EURO (Vir: SURS). Za preračunavanje indeksov in izračune v EURO oz. USD prilagamo tabelo Devizni tečaji Banke Slovenije 1992-2003. GZS-Združenje lesarstva je tudi letos pripravilo anketo s podatki o finančnem poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2003. Anketo smo poslali vsem tistim podjetjem (skupaj 132-tim podjetjem), ki imajo več kot 20 zaposlenih in so člani GZS-Združenja lesarstva (Register GZS). Pravilno izpolnjeno anketo nam je poslalo 51 podjetij, kar predstavlja 52,3 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa, Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti). V obdelavi smo upoštevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Združenje lesarstva najkasneje do 8. oktobra 2003. Rezultati ankete o poslovanju za 1. polletje 2003 kažejo: • Prihodki v lesni industriji so porasli (v 1. polletju 2003 napram 1. polletju 2002) nominalno za 2,6 % (realno so se zmanjšali za 3,3 odstotne točke)1. V pohištvenem sektorju so prihodki porasli nominalno za 1,5 % (realno so padli za 4,3 %odstotne točke). • Odhodki v lesni industriji so porasli nominalno za 5,5 % (realno so padli za 0,5 odstotne točke). V pohištvenem sektorju so odhodki porasli nominalno za 7,1 % (realno so porasli za 0,1 odstotne točke). Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti, 2003 (I-VI) SIT I - VI Povpre~ne letne nominalno stopnje rasti (%) realno SK Skupaj 246.127 8,1 2,0 D Predelovalne dejavnosti 203.364 7,8 1,7 DD20 Obd. in predelava lesa 163.831 5,8 -0,2 DN36 Proizv.poh. in dr.pred.dej. 166.400 / / • Koeficient celotna gospodarnost2 je znašal v lesni industriji v 1. polletju 2003 0,94 (v pohištvenem sektorju 0,95, kar pomeni, da lahko ocenjujemo, da je lesnopredelovalna industrija 1. polletje 2003 zaključila z izgubo. • Delež tujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v povprečju znašal 58,5 % (v pohištvenem sektorju 58,3 %). Največji delež je znašal v proizvodnji stavbnih elementov (64,8 %). • Čisti dobiček se je v nominalnem znesku v povprečju zmanjšal za 43,1 %. Čisti dobiček je v pohištvenem sektorju v nominalnem smislu padel za 37,4 %. • Na drugi strani pa se je čista izguba nominalno povečala za 66,4 %. • Finančni odhodki so se povečali v povprečju (nominalno) za 2,1 %. • Investicije so se v povprečju v lesni industriji povečale za 38,4 %, v proizvodnji pohištva kar za 101,8 %. • Število zaposlenih je v povprečju zmanjšalo za 0,8 %, v proizvodnji pohištva se je povečalo za 2,4 %. Število zaposlenih se je zmanjšalo v proizvodnji žaganega lesa (-8,9 %), v proizvodnji furnirja in plošč (-4,9 %) in v proizvodnji stavbenih elementov (-10,0 %). • Dodana vrednost je v nominalnem znesku padla v lesni industriji v povprečju za 8,1 %, od tega najbolj v proizvodnji stavbenih elementov, in sicer nominalno za 21,4 %. Na vprašanje, kakšen se vam zdi splošen trend poslovanja glede na preteklo obdobje, pa so lesnopredelovalna podjetja odgovorila: • Enako 25,6 %, • Slabše 52,9 %, • Boljše 21,5 %, • Skupaj 100,0 %. Vir: SKEP GZS, september 2003 ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 674.07:006.83 strokovni ~lanek (Professional Paper) Razvoj premazov za pohi{tvo v lu~i VOC - direktive Development of wood coatings and VOC directive avtorja Nevenka FLAJS, univ. dipl. in`. mag. Brane KNEHTL, HELIOS d.d. izvleček/Abstract Prihodnost premazov za les je tesno povezana z zahtevami po visoko kvalitetni estetski povr{inski za{~iti v so-zvo~ju z ekonomsko – ekolo{ko (VOC direktiva) ugla{enimi sistemi. Na podro~ju razvoja potekajo najbolj intenzivne aktivnosti na podro~ju vodnih, UV utrjujo~ih klasi~nih in UV vodnih premazov. Na teh segmentih premazov za les je v naslednjih letih pri~akovana najve~ja letna rast v Evropi in pri nas. Tolik{no pri~akovano rast pa prina{a le tesno sodelovanje med proizvajalci surovin, kon~nih materialov (formulatorji lakov) in opreme, kot partnerjev v razvoju in prodaji novih sistemov in aplikacijskih tehnik. The future of wood coatings is closely bound with the requirements for the high quality aesthetic surface protection parallely with the economic – ecologically (VOC directive) adjusted systems. In the development area the most intensive activities run in water-based, UV curing standard and UV water-based coatings. In these types of wood coatings the highest annual growth in the next years in Europe and on our market is expected. Such growth may only be expected in the close cooperation between the producers of raw materials, finished materials (lacquer formulators) and equipment as the partners in the development and sale of new systems and application techniques. Klju~ne besede: trend razvoja, lesni premazi, VOC direktiva, vodni premazi, UV utrjujo~i klasi~ni premazi, UV premazi na vodni osnovi. Keywords: future trends, wood coatings, VOC directive, water based coatings, UV curing standard coatings, UV water based coatings 1. U VOD Prihodnost premazov za pohi{tvo je pogojena z dvema dejavnikoma – kvaliteto povr{inske za{~ite in zakonodajo, ki skrbi za za{~ito okolja. V zadnjem ~asu je skladno s tema pogojema razvoj novih skupin surovin in naprednih aplikacijskih metod pripeljal do korenitih sprememb / izbolj{av na podro~ju premazov za les. Re{itve, kako zadostiti VOC – direktivi, pa se razlikujejo prav zaradi posameznih dr‘avnih / regionalnih uredb. 2. TRENUTNO STANJE NA TRGU PREMAZOV ZA LES Koli~ina premazov za les predstavlja 16 % od celokupne koli~ine premazov v Evropi (slika 1). V Evropi je ena od najmo~nej{ih gonilnih sil razvoja direktiva, ki zahteva zni‘evanje hlapnih organskih komponent ( VOC direktiva ). V letu 2000 je bila potro{nja premazov v Evropi na nivoju 450.000 t, od tega 50.000 t na stavbnem pohi{tvu in 400.000 t na pohi{tvu in folijah. Pri~akovana letna rast trga premazov za les je na nivoju 1,5 % in je podobna rasti industrijskih premazov. Trg premazov za les trenutno {e ni popolnoma obvladovan s strani global- ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Slika 1. Dele‘ premazov za les v strukturi premazov v Evropi (stanje za l. 2000) cev kot je naprimer tr‘i{~e avto lakov. Globalni koncerni kot so Akzo, Becker – Acroma, Ilva – Milesi in Arch zasedajo pribli‘no 65 % tr‘ni dele‘, ostalih 35 % pa je porazdeljeno med prete‘no manj{e do srednje velike proizvajalce. Vzrok temu je mo~no razdrobljena struktura kon~nih uporabnikov, ki zahtevajo posebne izdelke, kratke dobavne roke in re{itve zahtev po principu “Tailor made”. Ne glede na premaze za {iroko potro{njo in manj{e mizarje, morajo proizvajalci premazov poskrbeti tudi za tehni~ni servis, kar ne nazadnje vklju~uje sodelovanje pri na~rtovanju tehnolo{kih linij. Klasi~ni premazi prete‘no bazirajo na nitroceluloznih, kislinsko utrjujo~ih, poliuretanskih in nenasi~enih poliestrskih. Vodni in UV utrjujo~i premazi kot nova sodobna alternativa {e pridobivajo veljavo, ki pa je glede na zakonodajo relativno regionalno omejena. Pogled na preglednico 1 ka‘e, da je UV tehnologija raz{irjena na celotnem evropskem tr‘i{~u, vodni premazi pa so ve~inoma mo~neje zastopani le v Skandinaviji in Nem~iji. V ju‘ni Evropi so namre~ vodni premazi v podrejeni vlogi v primerjavi z drugimi sistemi, {e posebno zaradi visoke porabe ener- gije za odparevanje vode iz filma. Izbolj{ave tehnolo{kih mo‘nosti (opreme) su{enja so ‘e na trgu in posebno visokofrekven~ni in mikrovalovni su{ilniki predsatvljajo velik korak k energetsko manj potratnim tehnologijam in zelo kratkim ~asom su{enja. Kakovostne zahteve premazov za les dolo~a kon~na namembnost pohi{tva. V Evropi se uporablja nekaj standardov, ki predpisujejo nivo odpornostnih lastnosti proti dolo~enim substancam. To so nem{ki standard (DIN), Evropski standard (EN) in Möbelfakta (Skandinavske dr‘ave ). 3.TRENDI RAZVOJA Razvoj premazov za les v Evropi ‘ene nara{~ajo~a zahteva po vedno vi{jih estetsko - odpornostnih lastnostih povr{in in okoljska zakonodaja. To pomeni, da bodo ekonomsko in eko-lo{ko ugla{eni sistemi zamenjali stare, prete‘no topilne sisteme. EU direktiva 1999/13/EC privzeta marca 1999 z limitiranjem emisije hlapnih organskih komponent, stopa v veljavo oktobra 2007 za podro~je celotne EU. Glavno dolo~ilo je skozi monitoring emisij na nivoju podjetij fiksirati emisijo 100 mg C/m³ za uporabnike topilnih sistemov na nivoju 15 – 25 t letno; oz. emisijo 20 – 50 mg/m³ odpadnih plinov za uporabnike prek 25 t letno. Dolo~ila te zakonodaje bodo pomagala podjetjem pri uvajanju Preglednica 1. Poraba pohi{tvenih premazov v Zahodni Evropi po regijah (stanje leta 2000) Dele‘ v % Nit rocelulozni premazi K p slinski remazi Poliuretanski premazi Poliesterski premazi UV p utrjujo~i remazi Vodni premazi Nem~ija 15 3 37 2 25 18 Italija 8 1 58 13 18 2 Francija 47 5 22 4 16 6 [panija 1 4 53 20 10 3 Skandinavija 3 54 2 0 23 17 TREND revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem ustreznejših novih tehnologij. Na drugi strani pa lahko pospeši preseljevanje pohištvenega trga države izven EU. Kako zagotoviti skladnost z zakonodajo? Rešitev je nekaj: 1. Termorazgradnja organskih hlapnih komponent. 2. Znižanje emisij na izvoru. 3.1. Termični razkroj hlapnih komponent Predvidena investicija v termoreaktor za razgradnjo hlapov organskih topil (pribl. 700.000,00 EUR + pribl. 120.000,00 EUR obratovalnih stroškov/leto), bo le v redkih primerih ekonomsko upravičena, zato bo večina srednje in velikih proizvajalcev pohištva prisiljenih, da bodo skupaj s proizvajalci premaznih sredstev iskali rešitev znižanja VOC v viru samem (premazu!). 3.2. Znižanje emisij na izvoru Znižanje emisij na izvoru dosežemo z uvedbo ustreznih premaznih sistemov: • vodni premazi, • UV utrjujoči premazi -konvencionalni in vodni, • UV prah, • kombinirani sistemi za prehodno obdobje do 2007. 3.2.1. Vodni premazi Kot osnova se v glavnem uporabljajo akrilne in poliuretanske disperzije in njihove hibridne kombinacije z še vedno nekaj slabimi lastnostmi, ki preprečujejo širšo uporabo teh premazov v pohištveni industriji: • večje nabrekanje lesnih vlaken, ki zahteva skrbnejše brušenje, • drugačen - ne tako ”bister” izgled lesa, • so občutljivejši za nanašanje in ijaLeS 55(2003) 10 sušenje (zlasti pri povečani relativni vlagi ali nizkih temperaturah), • problem čiščenja odpadnih voda še ni optimalno rešen. Da bi izboljšali te lastnosti so že pred leti pričeli z nekaj evropskimi projekti razvoja, ki so vključevali razne raziskovalne inštitute, proizvajalce premazov, opreme in proizvajalce pohištva. Cilj je bil: pripraviti najboljši premaz na vodni osnovi za pohištvo in notranje lesene elemente, ki bo zadostil zahtevam industrije v smislu izgleda, odpor-nostnih lastnosti in aplikacije. Hkrati naj bi razvili ali prilagodili naprave za aplikacijo in sušenje tako, da bi lahko uporabljali tovrstne premaze v industrijskih pogojih.Projekti so zajemali več korakov: • definiranje vhodnih surovin, • določitev referenčega produkta na topilni osnovi, • formulacija premaza na vodni osnovi, • preverjanje karakteristik nanašanja, sušenja, izgleda in odpornostnih ter estetskih lastnosti, • validacija rezultatov pri uporabnikih. Razvoj pri proizvajalcih vezivnih sistemov in premaznih sredstev sedaj poteka predvsem v smeri eno in dvokom-ponentnih poliuretanskih lakov na vodni osnovi, ki naj bi izboljšali osnovne pomankljivosti vodnih premazov kot so: zapiranje por, slabša odpornost na abrazijo in razenje, slabša transpa-rennost lakiranih površin. Za izboljšanje hitrosti sušenja pa gre razvoj v smeri UV utrjujočih vodnih premazov in pa v smeri iskanja novih tehnologij sušenja. Pri tem so s tehnologijo mikrovalovnega, IR in visokofrekvenčnega sušenja dosegli nekaj zanimivih rezultatov: • izboljšanje fizikalnih in mehanskih lastnosti premazov (cold-check test, odpornost na svetlobo, abrazijo in razenje), • skraj sanje časa sušenja na samo nekaj minut. Vendar pa temperatura sušenja ne sme biti previsoka, da ne pride do mehur-jenja laka na površini. Prav tako moramo paziti na debeline nanosov, ki lahko privedejo do pokanja premazov. Tako lahko zaključimo, da se premazi na vodni osnovi, ki so trenutno na trgu sicer že približujejo kvaliteti referenčnih premazov na osnovi topil, njihov izgled pa ostaja še vedno nekoliko “drugačen” predvsem zaradi transparence in polnosti površin. 3.2.2. UV utrjujoči premazi Radiacijsko utrjujoči premazi za les že dosegajo visok kakovostni razred. Konvencionalni sistemi so se uveljavili predvsem na linijah za lakiranje ploskovnega pohištva z valjanjem. Za prilagajanje brizganju vnašamo v sistem preveliko količino organskih topil, tako da sistem postaja VOC sporen. Zad-nji razvojni dosežki na področju UV vode kažejo, da slabosti odgovarjajočega konvencionalnega sistema lahko premagamo. Na trgu so namreč že premazi na osnovi UV vodnih akrilatov in aromatskih ali alifatskih uretan-akrilatov za nanšanje z brizganjem na ravne (ploskovne) in na 3D osnove. Pomembno pri radiacijskem utrjevanju je še dejstvo, da je emisija iz premaza med utrjevanjem in po njem nizka in je direktno povezana s kvaliteto veziva (nečistoče v oligomeru) in fotoiniciatorjem (hlapnost fragmentov). Čeprav so bili UV utrjujoči premazi omejeni na notranje pohištvo, je razvoj novih veziv / sistemov ponesel UV utr-jevanje tudi na področje zunanjega stavbnega pohištva. Poleg primernih Em 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Preglednica 2. Kombinirani sistemi pohi{tvenih premazov Vodni premaz + UV utrjujo~ premaz Vodni premaz + Poliuretanski premaz UV utrjujo~ premaz + Nitrocelulozni premaz UV utrjujo~ premaz + Poliuretanski premaz Blokada na vpojni podlagi Blokada na vpojni podlagi Dobra formacija filma Dobra formacija filma Izboljšan oprijem Ni‘ja investicija Dober izgled povr{ine Dobro omakanje Visoke kemijske odpornostne lastnosti Visoke kemijske odpornostne lastnosti Visoke kemijske odpornostne lastnosti veziv je za stavbno pohi{tvo pomembna prilagoditev ustreznih UV absorberjev / stabilizatorjev. Predhodna testiranja na naravni izpostavi ka‘ejo, da kombinacija UV absorberja in Halsa daje optimalne odpornostne lastnosti. To seveda pomeni, da UV absorberji pri utrjevanju ne vplivajo na u~inkovitost fotoiniciatorja. Uvajanje nekaj tehnolo{kih novitet ka‘e na {iroko uveljavljanje UV sistemov za vse vrste aplikacij. Utrjevanje v inertni atmosferi prepre~i inhibicijo premere‘evanja zaradi prisotnega zra~-nega kisika, omogo~a skraj{anje ~asa izpostave, dobre kemijske in mehanske lastnosti, manj vonja, manj{o emisijo iz utrjenega filma ter ne nazadnje zni-‘anje potrebne koli~ine fotoiniciatorja. Inertni plin je obi~ajno du{ik, zaprt v posebnih rezervarjih, ki omogo~ajo utrjevanje le ploskovnih elementov. V primeru 3D aplikacije UV vodnih premazov z brizganjem UV utrjevanje lahko poteka v CO2 atmosferi z nizko-energetsko UV ‘arnico in reflekti-ranjem UV sevanja s posebnimi reflektorji iz aluminija. 3.2.3. UV prah Pred nekaj leti se je pri~el intenziven razvoj pra{kastih premazov tudi za lesene podlage. Velika prednost teh premazov je, da je njihova VOC ni~elna in mo‘nost recikliranja ostanka pri brizganju blizu 100 %. Ideja je prenos izku{enj in tehnologije pa{kastih premazov za kovino na lesene podlage. Tr‘i{~e za UV prah je {e v za~etni fazi, vendar pa dosedanji rezultati potr- jujejo, da je za dolo~eno podlago kot je na primer visokokvaliteten MDF, UV prah alternativa za teko~e UV materiale. Vsekakor pa so to premazi bo-do~nosti, vredni tehtnega razmisleka in pospe{enega razvoja. 3.2.4. Kombinirani sistemi Ti sistemi predstavljajo alternativo za neko prehodno obdobje do leta 2007. Mo‘ne kombinacije ka`e preglednica 2. 4. SKLEP Prihodnost premazov za les je tesno povezana z zahtevami po visoko kvalitetni estetski povr{inski za{~iti v sozvo~ju z ekonomsko – ekolo{ko (VOC direktiva) ugla{enimi sistemi. Na podro~ju razvoja potekajo najbolj intenzivne aktivnosti na podro~ju vodnih, UV utrjujo~ih klasi~nih in UV vodnih premazov. Na teh segmentih premazov za les je v naslednjih letih pri~akovana najve~ja letna rast v Evropi in pri nas. Tolik{no pri~akovano rast pa prina{a le tesno sodelovanje med proizvajalci surovin, kon~nih materialov (formu-latorji lakov) in opreme kot partnerjev v razvoju in prodaji novih sistemov in aplikacijskih tehnik. 1. Third International Woodcoatings Congress, October 2002, The Haag 2. PCI – Paint & Coatings Industry - European UV curable Coatings Market Report May, 2001 3. Cost E18 Wood Coatings Workshop 4.2002 4. Irfab – Waterborne coatings in Europe 1999 – 2009 5. European Coating Show 2003, 7th Nünberg Congress 6. Industrial Paint&Powder, May 2003 – Wood Coatings Trends in Europe and North America revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem UDK: 630*812 strokovni ~lanek (Professional Paper) Termi~ki modificireno drvo – materijal dana{njice Thermal Modified Wood – Nowadays Material avtor Marin HASAN, dipl. ing., doc. dr. sc. Radovan DESPOT, [umarski fakultet Zagreb, Hrvatska sažetak /Abstract Termi~ka modifikacija je postupak kojim se bez uno{enja dodatnih kemikalija, samo pod utjecajem topline, tlaka i vlage mijenja kemijska struktura stani~nih stjenki. Kombiniranjem vrste griju}eg medija, vremena trajanja procesa, zavr{-ne temperatura te vrste drva koja se modificira (glavnih parametara modifikacije), dobivaju se ‘eljena svojstva modificiranog drva. Promjenom kemizma stani~ne stjenke smanjuje se njen afinitet prema vodi te pobolj{ava dimenzionalna stabilnost. Smanjenjem veli~ina bubre-nja i utezanja produljuje se vijek trajanja sustava nali~-povr{ina drva. Vi{estrukim pove}anjem otpornosti prema gljivama trule‘nicama, termi~ki modificirano drvo ipak nije otporno na gljive plavila i plijesni u toj mjeri da se isto mo‘e koristiti na otvorenom bez kemijske ili povr{in-ske za{tite. Neka mehani~ka svojstva drva ovom metodom modifikacije ostaju nepromijenjena, dok se neka smanjuju. Nastavkom istra‘ivanja kombiniranja va‘nih parametara termi~ke modifikacije, izna}i }e se nove kombinacije glavnih parametara modifikacije koje }e negativne posljedice umanjiti ili potpuno eliminirati. Osim pove}anja trajnosti i dimenzionalne stabilnosti, ove metode modifikacije obe}avaju pobolj{anje i drugih svojstava drva. Thermal modification of wood is a process where without any other chemicals but only by the influence of temperature, pressure and moisture, chemical structure of cell wall is changed. By the combination of type of heating medium, processing time, final processing temperature and wood species (the main factors of thermal modification process), wood gets new desired properties. By the thermal modification chemical structure of wood cell wall is changed, hygroscopic properties and dimensional stability are improved. Better dimensional stability improves the durability of wood-coating system. Thermal modification also improves durability against brown and white rot fungi but not enough against moulds and staining fungi. Because of that modified wood can’t be used in outdoor service without chemical or coating protection. Some of mechanical properties are decreased (hardness in all directions), some are unchanged (MOE) and some as it brittleness is increased. Flammabil-ity is also increased. The colour of modified wood is changed (especially intensity of lightness and hue). The durability against weathering is increasing also. Continuing research in the field of combination of the main parameters of thermal modification, it will be found the best combination to reach desired properties of modified wood. Klju~ne rije~i: termi~ka modifikacija drva, stabilnost dimenzija, biolo{ka trajnost, mehani~ka svojstva, promjena boje i otpornost prema atmosfe-rilijama. Keywords: thermal modification of wood, dimensional stability, biological durability, mechanical properties, change of colour, and durability against weathering. ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem 1. UVOD Smanjenjem koli~ine kvalitetnijih i trajnijih vrsta drva ukazala se potreba kori{tenja manje kvalitetnih i prirodno trajnih. S druge pak strane sve su ve}i zahtjevi glede ekolo{ke prihvatljivosti za{titnih sredstava, te im se nastoji umanjiti upotreba na najmanju mogu-}u mjeru. Stani~na se stjenka drva sa-stoji uglavnom od celuloze, hemicelu-loze i lignina. Takav kemijski sastav i struktura polimera u stani~noj stjenci su glavni nositelji svih mehani~kih i fizi~kih svojstava drva. Modifikacija drva je proces kemijske obrade u kojoj se mijenja kemijska struktura drva (Stefke i Teischinger, 2002; Rep i Pohleven, 2001). Tokom zagrijavanja polimeri se unutar stjenke (posebice hemiceluloza, u manjoj mjeri lignin) razgrađuju, a tako nastali radikali se spajaju s polarnim grupama u stjenci. Smanjenjem broja polarnih grupa (vodikovih mostova) i formiranjem novih kemijskih veza smanjuje se afinitet stani~ne stjenke prema vodi te pove}a-va dimenzionalna stabilnost modifici-ranog drva. Termi~ka se modifikacija naj~e{}e odvija u reakcijskom cilindru na temperaturama između 150 i 260 0C bez pri-sustva kisika (Rapp i Sailer, 2001; Rep i Pohleven, 2001; Sailer i Rapp, 2000; Yildiz i ostali, 2003), a prema Patzeltu i ostalima (2002) od 120 do 180 0C. Prisustvo kisika u toku procesa zagri-javanja mo‘e rezultirati znatnim o{te-}enjem celuloze, a kao posljedica sma-njenjem mehani~kih svojstava drva (Patzelt i ostali 2002; Rapp i Sailer, 2001; Rep i Pohleven, 2001; Sailer i Rapp, 2000; Mitchell, 1988). Zato se naj~e{}e koristi inertna atmosfera ili biljno ulje kao medij za grijanje drva. Glavna je svrha termi~ke modifikacije pove}anje dimenzionalne stabilnosti i trajnosti uz istovremeno smanjenje gubitka ~vrsto}e drva. Upravo je stoga najve}i izazov budu}ih istra‘ivanja kako cE3 održati smanjenje mehaničkih svojstava pod nadzorom, a istovremeno poboljšati trajnost sustava drvo-premaz. 2. PARAMETRI TERMIČKE MODIFIKACIJE DRVA Svojstva termički modificiranog drva ovise o mnogim parametrima. Rep i Pohleven, (2001), Sailer i Rapp, (2000) navode vrstu grijuceg medija, vrijeme trajanja procesa, završnu temperaturu i vrstu drva kao najznačajnije parametre, a navode se i početni sadržaj vlage drva te tlak grijuceg medija. Kao grijuci medij se koristi dušik, vodena para ili razna biljna ulja jer eventualno preostali ili nastali kisik kemijski vežu na sebe (Rapp i Sailer, 2001; Rep i Pohleven, 2001; Sailer i Rapp, 2000). Medij koji ravnomjerno provodi toplinu po čitavom presjeku drvenog elementa, a uz to lako odvodi kisik iz drva i veže ga na sebe je najpo-godniji za modifikaciju. Zbog toga Rep i Pohleven, (2001); Sailer i Rapp, (2000) ubrajaju biljna ulja meöu naj-pogodnije medije. Duljinom vremena trajanja procesa definira se stupanj modifikacije drva. Sto je ono dulje to je dimenzionalna stabilnost i trajnost modificiranog drva veča, a gustoca i mehanička svojstva se srna-njuju. Produljenjem vremena modifi-ciranja mijenja se i boja drva posebice sjajnost i ton boje (Patzelt i ostali, 2002). Mnoga ispitivanja su pokazala da pove-canjem temperature dolazi do veceg stupnja modifikacije, što povlači za sobom i povečanje dimenzionalne stabilnosti i trajnosti, ali i smanjenje gusto-ce i mehaničkih svojstava. Pri visim temperaturama dolazi do razgradnje ne samo hemiceluloze, nego i dijela lig-nina. Celuloza i lignin se znatno spo-rije razgrađuju na visim temperaturama od hemiceluloze. Hemiceluloza gubi svoju ulogu povezivanja lignina i celuloze, a lignin poprima termoplas-ti~na svojstva (Feist i Sell 1987). Temperatura također zna~ajno u~estvuje u promjeni sjaja i tona boje (Patzelt i ostali, 2002). Za kvalitetnu termi~ku modifikaciju nije bitna ni permeabilnost ni poroznost vrste drva kao ni sama veli~ina elementa, jer se element po ~itavom presjeku gotovo jednoliko modificira. No za razliku od manje i nepermeabilnih vrsta drva, permeabilne vrste jedan dio ulja upijaju, pa se kod njih isti stupanj modifikacije mo‘e posti}i ni‘im temperaturama. Stupanj upijanja ulja perme-abilnih vrsta mo‘e se kontrolirati i kao takav pozitivno utje~e na otpornost prema biolo{kim {tetnicima. Tlakom se mo‘e regulirati upijanje ulja i kod neper-meabilnih vrsta drva (Rapp i Sailer, 2001; Sailer i Rapp, 2000). Pentozani u drvu lista~a daleko su podlo‘niji razgradnji nego heksozani u drvu ~etinja~a. Gledaju}i modificirana svojstva slabo trajne lista~e poput bukve pogodnije su za modifikaciju od nekih ~etinja~a. Od ~etinja~a bijeli bor je pogodniji od smreke (Yildiz i ostali, 2003; Feist i Sell, 1987). 3. SVOJSTVA MODIFICIRANOG DRVA 3.1. Dimenzionalna stabilnost Promjena fizi~kih svojstava najvi{e ovisi o toplinskoj razgradnji hemice-luloze. Nastali radikali kemijski se ve`u na polarnim mjestima unutar sta-ni~ne stjenke i na taj na~in stani~na stjenka imaj daleko manji afinitet prema vodi u odnosu na nemodifici-ranu. Feist i Sell, (1987) su na temelju istra`ivanja pokazali statisti~ki zna-~ajnu razliku u sadr`aju vlage kod to~ke zasi}enosti vlakanaca između modi-ficiranog i nemodificiranog drva. Ispi-tivanja Sailera i Rappa, (2000) su pokazala da je to~ka zasi}enosti vlaka-naca kod samo 4 sata modificiranog ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem drva na 220 0C iznosila 14 %, a kod kontrolnih uzoraka 29 %. Patzelt i ostali (2002) pak navode podatak, da se deformacija drva, koja nastaje zbog vlage, mo`e smanjiti i do 80 %, a ap-sorpcija vode i do 70 %. Isti autori tvrde da do smanjenja apsorpcije dolazi poradi smanjenja gusto}e, ali i zbog promjene u kemijskoj strukturi modifi-ciranog drva. Za isti gubitak mase naj-ve}u dimenzionalnu stabilnost poka-zuje bukovina, zatim borovina te zadnja smrekovina. 3.2. Mehani~ka svojstva Slabljenje otpornosti na cijepanje kao i mehani~kih svojstava u smjeru vlaka-naca i u smjeru okomitom na smjer vlakanca, te zna~ajan porast krtosti posljedica je termi~ke modifikacije (Feist i Sell, 1987; Rapp i Sailer, 2001; Rep i Pohleven, 2001; Sailer i Rapp, 2000; Sinn i ostali, 2002). Pove}anjem temperature modifikacije, smanjuju se ~vrsto}a na cijepanje kao i tvrdo}a u smjeru vlakanaca (Feist i Sell, 1987). Modifikacijom drva u inertnoj atmosferi ~vrsto}a na savijanje ne}e se sma-njiti, nego uz mali gubitak gusto}e mo‘e se i pove}ati (Patzelt i ostali, 2002). Sailer i Rapp, (2000) te (Sinn i ostali, 2002) u ispitivanjima dobivaju podatak da se modul elasti~nosti na 200 0C modificiranog i kontrolnog drva nije promijenio te da nema razlike između u ulju i u du{iku modificiranog drva. ^vrsto}a na udarac se linearno smanjuje pove}anjem temperature. U ulju modificirano drvo pokazuje ve}u ~vrsto}u (51 % kontrolne pri 220 0C) u odnosu na drvo modificirano u du{i-ku (37 % pri 220 0C). Upravo je ~vrsto-}a na udarac najkriti~nije svojstvo mo-dificiranog drva te se njegovom kon-trolom mogu procijeniti sva ostala me-hani~ka svojstva (Rapp i Sailer, 2001). Sinn i ostali, (2002) opisuju da se ~vr-sto}a na udarac termi~ki modificiranog drva smanjuje gotovo za 60 %. Isti ijaLeS 55(2003) 10 autori navode da je ~vrsto}a na udarac drva modificiranog u zraku zna~ajno manja od drva modificiranog u du{iku. 3.3. Promjena boje Patzelt i ostali, (2002) su u svojim mje-renjima analizirali boju termi~ki modi-ficiranog i nemodificiranog drva L*C*h sustavom analize boje. Parametri boje se mijenjaju ako stupanj modifikacije raste, pri ~emu se najvi{e mjenja sjaj boje. On se smanjuje za 45 % kod visokog stupnja modifikacije, a razlika izmeðu slabo i jako modifici-ranog drva mo‘e biti i do 20 %. Sva tri mjenjana parametra (temperatura, po~etni sadr‘aj vlage i vrijeme trajanja modifikacije) uz visok stupanj korela-cije su zna~ajni za sjaj i ton boje modi-ficiranog drva. Oni zaklju~uju da se na temelju analize promjene boje mogu vrlo precizno procijeniti i ostala svoj-stva modificiranog drva. Kao takva, ne-destruktivna i brza metoda određivanja boje drva vrlo je zna~ajna za određi-vanje ostalih svojstava. Yildiz, (2003) oslanjaju}i se na mnoge autore utvrđuje da danas ima veliki broj razli~itih vrsta modifikacije. Boja modificiranog drva jako je promjenjiva te se na temelju pro-mjene boje nikako ne mogu procijeniti ostala svojstva modificiranog drva. Rapp i Seifert, (2001) su vr{ili ispiti-vanja na drvu bijelog bora i smreke te zaklju~uju da kod ni‘eg stupnja modifikacije u ulju povr{ina drva poprimi svjetlo-smeđu, a kako pove}avamo stu-panj modifikacije, drvo dobiva sve tamniju smeðu boju. Također su zapazili da novonastala boja nije stabilna uslijed djelovanja UV zraka. 3.4. Gubitak mase Patzelt i ostali (2002) su utvrdili da pove}anjem po~etne vlage drva prije modifikacije, temperature ili vremena trajanja procesa modifikacije, proporcionalno dolazi do pove}anja gubitka mase. Za iste uvjete modifikacije, drvo bukve uvijek je gubilo ve}i postotak mase od smreke. Rezultati su također pokazali da modifikacija u kojoj je medij zrak izaziva znatno ve}i stupanj razgradnje drvne tvari nego ona u kojoj je medij bio du{ik. Prisustvo kisika u toku procesa zagrijavanja (modifikacije) mo‘e rezultirati u znatnoj mjeri oksidacijom celuloze i hemiceluloze te na taj na~in smanjiti gusto}u modifi-ciranog drva (Rapp i Sailer, 2001; Rep i Pohleven, 2001; Patzelt i ostali, 2002). Patzelt i ostali, (2002) navode rezultate ispitivanja Fengela (1989): pove}anjem temperature od 120 do 200 0C, gubitak mase smrekovine raste s 0,8 na 15,5 %, a bukovine od 8,1 % (pri 150 0C) do 9,8 % (pri 200 0C). 3.5. Biolo{ka trajnost Ispitivanja Sailera i Rappa, (2000) su pokazala da se otpornost prema gljiva-ma trule‘nicama pove}ava, pove}a-njem stupnja modifikacije. Modifikacija u biljnom ulju se pokazala kao vi{estruko bolja od modifikacije u zraku. Modifikacija u zraku nije pokazala nikakvo pobolj{anje otpornosti u uspo-redbi s kontrolnim drvom. Pove}anjem retencije ulja u modificiranom drvu pove}ava se i biolo{ka otpornost. Feist i Sell, (1987) izla‘u modificirano drvo vanjskim uvjetima te opisuju da modificirani uzorci nakon 8 mjeseci izlaganja ne pokazuju nikakve znakove trule‘i. Promjena boje uslijed kolonizacije gljivama plijesni i promjene boje u zna~ajnoj je mjeri manje. [to je ve}i stupanj modifikacije drvo je otpornije i na plijesni i gljive plavila. Ova tenden-cija usporavanja rasta gljiva na modificiranim uzorcima u odnosu na nemo-dificirane postaje sve o~itija između 8 i 14 mjeseci izlaganja. Oni navode ob-ja{njenje Stamma i Baechlera, (1960) za{to dolazi do smanjenja zaraze na modificiranom drvu gljivama plijesni i plavila. Razlog je u zna~ajnom smanje-nju koli~ine jednostavnih {e}era te Elij 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem raspadu i kemijskoj promjeni sadr‘aja parenhimskih stanica tako da enzimi gljiva plijesni i plavila ne “prepoznaju” novu strukturu i nisu tako djelotvorni. Ladner i Halmschlager, (2002) istra‘i-vanjima pokazuju enormno pove}anje otpornosti termi~ki modificiranog drva u odnosu na nemodificirano. Inte-resantan je podatak da modificirani uzorci odmah po izlaganju djelovanju gljivi imaju prosje~no 50 % manji sa-dr‘aj vlage od kontrolnih, za sve 4 vrste gljiva uzro~nika smeđe trule‘i. 3.6. Otpornost prema atmosferilijama Feist i Sell, (1987) u svojim ispitivanji-ma na bukovini i smrekovini u dva stup-nja modifikacije dolaze do zaklju~ka da modifikacija na bukovini te ve}i stupanj modifikacije na smrekovini ima statisti~-ki zna~ajan utjecaj na smanjenje erozije povr{ine zbog djelovanja atmosferilija. S druge pak strane manji stupanj modifikacije na smrekovini je pokazao pove}a-nje erozije povr{ine za ~ak 33 %, s puno brojnijim popre~nim pukotinama. Modificirana je bukovina isto tako pokazala daleko manje i manji broj povr{inskih pukotina nego smrekovina u odnosu na kontrolu. Pojavu pobolj{anja otpornosti prema atmosferilijama obja{njavaju preko smanjenja sadr‘aja vlage u modifi-ciranom drvu, a poznato je da vlaga drva ima va‘nu ulogu u fotodegradaciji. Pojavu kod smrekovine obja{njavaju kod procesa modifikacije preko raspadanja hemiceluloze, ali nedovoljne energije da se radikali (u dovoljnoj mjeri) kemijski ve‘u s polarnim grupama na celulozi. Patzelt i ostali, (2002) vr{e}i ispitivanja na smrekovini i borovini također po-tvrđuju da termi~ka modifikacija nema pozitivan utjecaj na eroziju i fotode-gradaciju simultanim djelovanjem atmosferilija. Rapp i Sailer, (2001) govore, da smeđi ton boje povr{ine modificiranog drva nije UV stabilan. Modificirano drvo je znatno otpornije na eroziju pomo}u vode od nemodifici-ranog drva (Sinn i ostali, 2002). 3.7. Zapaljivost Patzelt i ostali, (2002) u sklopu svojih istra‘ivanja vr{e i ispitivanje modifi-ciranog drva na gorivost povr{ine. Rezultati pokazuju da se pove}anjem stupnja modifikacije pove}ava i zapa-ljivost povr{ine modificiranog drva. 4. ZAVR[NA RAZMATRANJA Termi~kom modifikacijom mijenja se kemijska struktura u stani~noj stjenci, smanjuje se njen afinitet prema vodi te se pobolj{ava dimenzionalna stabilnost. Smanjenim sadr‘ajem vode u drvu sma-njuju se i tlakovi para ispod nepropusnih debelostjenih premaza. Smanjenjem ve-li~ina bubrenja i utezanja, smanjuju se naprezanja u sustavu premaz-povr{ina drva te mu se produljuje vijek trajanja kao i iz takvog drva izrađenih proizvoda. U ulju modificirano drvo trebalo bi biti pogodnije za za{titu uljnim premazima i lakovima, kao i akrilima. Za razliku vi{estrukog pove}anja ot-pornosti prema gljivama trule‘nicama, termi~ki modificirano drvo jo{ nije zado-voljavaju}e otporno na gljive plavila i plijesni, te se ne preporu~a kori{tenje istog bez povr{inske obrade u vanjskim uvjetima. Neka mehani~ka svojstva drva ovom metodom modifikacije ostaju nepromi-jenjena, dok se neka smanjuju. Nastavkom istra‘ivanja kombiniranja va‘nih parametara termi~ke modifikacije, izna-}i }e se nove metode koje }e negativne posljedice umanjiti ili potpuno eliminirati. S druge pak strane metode termi~ke modifikacije ekolo{ki su najprihvatljivije od svih tradicionalnih metoda za{tite. Ter-mi~ka i druge vrste modifikacija zasi-gurno }e biti jedna od najzna~ajnijih alternativa u za{titi drva u budu}nosti. 1. Feist, W. C, Sell, J. 1987: Weathering Behavior of Dimensionally Stabilized Wood Treated by Heating under Pressure of Nitrogen Gas, Wood and Fiber Science, 19 (2) 183- 195; 2. Ladner, C, Halmschlager, E. 2002: Dauerhaftigkeit von modifiziertem Holz gegenüber holzzerstörenden Pilzen, poglavlje u knjizi: Modifiziertes Holz: Eigenschaften und Märkte, Lignovisionen Band 3, September 2002, 191-219; 3. Mitchell, P. H. 1988: Irreversible Property Changes of Small Loblolly pine Specimens Heated in Air, Nitrogen, or Oxygen, Wood and Fiber Science, 20 (3), 320- 355; 4. Patzelt , M, Stigl, R, Teischinger, A. 2002: Thermische Modifikation von Holz und deren Einfluß auf ausgewählte Holzeigenschaften, poglavlje u knjizi: Modifiziertes Holz: Eigenschaften und Märkte, Ligno-visionen Band 3, September 2002, 101-147; 5. Rapp, A. O, Sailer, M. 2001: Oil-heat-treatment of wood – process and properties, Drvna industrija, 52: 2, 63-70; 6. Rep, G, Pohleven, F. 2001: Wood modification – a promising method for wood preservation, International Conference: Wood in construction industry: Tradition and future, Zagreb, Croatia, 25 April 2001, 27-38; 7. Sailer, M, Rapp, A. O. 2000: Upgrading of wood by aplication of an oil-heat treatment, Holz als Roh-und Werkstoff 58: 1-2, 15-22; 8. Sinn, G, Gindl, M, Reiterer, A. 2002: Ausgewählte materialphysikalische Eigenschaften von modifiziertem Holz, poglavlje u knjizi: Modifiziertes Holz: Eigenschaften und Märkte, Lignovisionen Band 3, September 2002, 171-189; 9. Stefke, B, Teischinger, A. 2002: Methoden der Holzmodifikation, poglavlje u knjizi: Modifiziertes Holz: Eigenschaften und Märkte, Lignovisionen Band 3, September 2002, 5-23; 10. Stingl, R, Patzelt , M, Teischinger, A. 2002: Ein- und Rückblick in ausgewählte Verfahren der termischen Modifikation, poglavlje u knjizi: Modifiziertes Holz: Eigenschaften und Märkte, Lignovisionen Band 3, September 2002, 57-99; 11. Yildiz, S, Yildiz, Ü, Çolako|lu, G, Derya, E, Temýz Ali G. 2003: The Effcts of heat Treatment on the specific Gravity of Beech and Spruce Wood, IRG 34th Annual Meeting in Brisbane, Australia, IRG/WP 03– 40254; revijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Kdaj slovenskim lesarjem “vremena bodo se zjasnila”? avtorica Fani Poto~nik Od na{e osamosvojitve je preteklo ve~ kot deset let. Z mnogo vidikov je to dolga doba, z vidika lastninjenja, prestrukturiranja in na novo organiziranja gospodarstva pa to zagotovo ni. Tudi lesna industrija se je zna{la v “praznem prostoru”. Podjetja so morala ~ez no~ poiskati nove trge in se reorganizirati po principih tr`nega gospodarstva. Veliko podjetij je bilo pri tem uspe{nih, nekatera pa so izginila s trga. Prestrukturiranje podjetij je bilo bole~e tudi s socialnega vidika, saj je delo v tej panogi izgubilo prek 10.000 delavcev. Po razpadu jugoslovanskega-tedaj doma~ega trga, se je lesnopredelovalna industrija usmerila prete‘no na trge zahodne Evrope. Podjetja so se tu sre-~ala z visokimi kvalitetnimi zahtevami in ostrimi prodajnimi pogoji ter cenami, ki so bile v~asih tudi pod pragom rentabilnosti. Toda “vstopnino” je bilo treba pla~ati. Podjetja so se v letih prilagajanja na nove tr‘ne razmere reorganizirala, tehnolo{ko opremila ter racionalizirala proizvodnjo. Ko pa je ‘e kazalo, da se je stanje stabiliziralo, so se sre~ala z novim “udarcem”. V Zahodni Evropi je nastopila gospodarska recesija, ki se je za~ela nekako v letu 2000 in se je nato iz leta v leto stopnjevala. Najizrazitej{a je v Nem~iji, ki je na{e najve~je izvozno tr‘i{~e. Ve~letna recesija na teh trgih ter na{a velika odvisnost od njih, je privedla na{o lesnopredelovalno industrijo spet na rob pre‘ivetja. Nem{ka industrija in trgovina s pohi{tvom skupaj proti krizi Recesija je prizadela tudi doma~a proizvodna in trgovska podjetja s pohi{t-vom na teh trgih. Promet iz leta v leto upada, prodajne cene se zni‘ujejo, podjetja kr~ijo proizvodnjo in se zapirajo, zmanj{uje se {tevilo delovnih mest. Nizka gospodarska rast, ve~je socialne in dav~ne obremenitve, pove~ana nezaposlenost in negotova prihodnost so vplivali na nakupovalno razpolo-‘enje potro{nikov. Kaj storiti, da pri potro{nikih o‘ivijo povpra{evanje po pohi{tvu? Zakaj v kriznem obdobju niso vse gospodarske panoge enako prizadete? Zakaj se kljub krizi relativno dobro prodajajo avtomobili, zakaj farmacevtski koncerni pove~ujejo promet in ustvarjajo velike dobi~ke? Obe od zgoraj omenjenih panog vlagata ogromna sredstva v ogla{evanje in informiranje potro{nika ter ustvarjata tako globalno javno mnenje, da pri kupcih spodbudi potrebo po njihovih proizvodih. Motivacija kupcev za po-tro{njo je danes izredno pomembna. V dana{njem ~asu prese‘ne ponudbe na odlo~itev o nakupu nekega izdelka ne vpliva samo ~ista potreba, ampak emocija, te‘nja po zadovoljitvi ‘elja, kot so: presti‘ v dru‘benem okolju, zdravje in dobro po~utje, varnost itd. Dana{nji kupec i{~e sprostitev od vsakdanjih stresov v nakupih, ki mu povzro~ijo dolo~eno pozitivno vznemirjanje ali z vidika racionalnosti obna{anja “mali greh”. Seveda pa je {e velik del kupcev takih, ki ‘eli imeti od izdelka neposredno korist in ga kupiti po najni‘ji mo‘ni ceni. Z ogla{evanjem je treba ustvariti javno mnenje, ki bo pri kupcih dvignilo “nakupovalno prioriteto“ pohi{tva in opreme doma. Ni dovolj izdelati kvalitetno, funkcionalno in oblikovno dovr{eno pohi{tvo, ~e potencialni kupec ne za~u-ti potrebe po nakupu ali zamenjavi po-hi{tva in raje denar nameni za drugo. Pohi{tvena panoga je vidik vplivanja na obna{anje potro{nika preve~ zanemarila. Obse‘nega – globalnega ogla{evanja niso zmo‘na realizirati posamezna podjetja, ker je akcija zdru‘ena z velikimi finan~nimi vlaganji. Treba je “stopiti skupaj”. @e v letih 2001 in 2002 so nem{ka zdru‘enja pohi{tvene industrije in trgovine za~ela z dogovarjanjem in usklajevanjem skupnih ogla-{evalskih akcij za promoviranje ”‘iveti doma” (living at home) ali kot tudi pravijo “homing”. Snovalci si obetajo, ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem da bodo tudi trenutne razmere v svetu pripomogle k dosegu njihovega cilja. Svet postaja vse bolj nemiren, pred terorizmom nismo skoraj nikjer varni, poslovni svet je vse bolj negotov in do-‘ivlja velike pretrese. ^lovek posameznik zato ne najde ve~ svoje uveljavitve na podro~jih, kjer jih je do sedaj in vse bolj se ~uti ogro‘enega. Zato~i{~e za svojo varnost, dobro po~utje, za ~rpanje svojih mo~i in intuicij naj bi mu sedaj bil dom. Dom bo postal njegov center sveta, pribe‘ali{~e in sredi{~e energijskega napajanja. Lasten dom si zato ustvarja tako, da mu bo pomenil potrditev uspe{nosti, ‘ivljenjsko zadovoljstvo in dru‘beni presti‘. To zahteva tudi temeljite spremembe v na~inu ponudbe. Ni dovolj, ~e nudijo trgovine le “golo pohi{tvo”, ampak je treba potencialnim kupcem predstaviti celostne ambiente. Nem{ki pohi{tve-niki jemljejo za vzor Ikeo, ki to dobro obvlada in je uspe{na. Druga va`na komponenta je zagotovitev kupcu kompleten servis “od zasnove ambi-enta” do prevoza, prostorske ureditve in postavitve pohi{tva. Aktualna je starodavna vzhodnja{ka veda o opremljanja in urejanju bivalnih prostorov feng shui, ki je morda v~asih “zlorabljena” v marketin{ke namene. Potro{nika je treba “vzgajati”, da se bo zavedel vrednosti in pomembnosti svojega doma, da mu pri opremljanju ne bo vodilo samo nizka cena, ampak dober dizajn, dovr{enost v izdelavi, funkcionalnost, presti`nost. Koliko bo ogla{evanje zares uspelo dolgoletno naravnanost potro{nika spremeniti, bo pokazala prihodnost. Trenutni ekonomski kazalci lesne panoge v Nem~iji in preostali zahodni Evropi {e ne ka‘ejo spodbudnih rezultatov. Eno Organiziranost prodaje pohi{tva v Evropi V Evropi prodajo najve~ pohi{tva kon-cerni (v Nem~iji kar 80 %), ki imajo verige velikih specializiranih prodajnih centrov za pohi{tvo in so razpr{eni po ve~jih mestih. Tu ima kupec mo‘nost {iroke izbire in svetovanja prodajalca-strokovnjaka. Pohi{tvo je razstavljeno po tematiki. V~asih je tako velika ponudba za kupca ‘e obremenjujo~a, zato se na koncu sploh ne odlo~i za nakup. Lahko pa je tudi nasprotno, da ga ponudba spodbudi k nakupu. Nara{~a prodaja pohi{tva v diskontnih trgovskih centrih z gradbenim materialom, artikli za dom in “napravi si sam”. Semkaj prihajajo kupci, ki ne pri~akujejo visoke kvalitete izdelka, ampak ugodno ceno. Potem so specializirani trgovski centri za prodajo posameznih skupin pohi{tva npr: kuhinj, spalnic itd. Pohi{tvo se lahko kupuje tudi doma preko katalogov in svetovnega spleta. Za razliko od na{ih razmer, v Nem~iji ve~ina ljudi, ki opremlja stanovanje, poi{~e pohi{tvo na zgoraj omenjenih prodajnih mestih oziroma na zgoraj opisan na~in. Le malo je tistih, ki si za opremljanje izberejo arhitekta in naro-~ijo izdelavo pohi{tva po meri pri obrtniku ali manj{em proizvajalcu. Kak{no naj bo pohi{tvo? Enotnega recepta za dobro prodajan izdelek ni, ker na prodajo vpliva ogromno faktorjev, od katerih so bili nekateri ‘e omenjeni. Na tr‘i{~u najdemo razli~ne stile po-hi{tva. S kombinacijo barv, vzorcev in materialov pa si kupci ustvarjajo {e svoj lasten stil. Pohi{tvo mora biti privla~no na pogled, udobno in funkcionalno. Pri kupcih nara{~a ‘elja po individual- nosti, zato mora ponudba nuditi razli~-ne variante. Nekateri ljudje ‘elijo spreminjati ambient in pohi{tvo prilagajajo trenutnemu razpolo‘enju. Firma Schieder je predstavila na hi{nem sejmu v septembru vitrino Cube Mood Lihgt. Vitrina je osvetljena, svetlobo, ki se {iri v prostor je glede na razpolo‘enje mo‘no izbirati med 16 barvnimi niansami. Velik tr‘ni potencial so kupci nad 50 let starosti. Njihova kupna mo~ je relativno dobra, denar so pripravljeni potro{iti za izdelke, ki jim pomenijo zdravo ‘ivljenje, udobje, telesno in du{evno aktivnost, hobije. Na zahodu jih imenujejo: zlata generacija, ali best age generation. Pohi{tvo je zanje posebej prilagojeno, npr. vi{je postelje, se-de‘ne garniture ergometrijskih oblik itd. Vse generacije rade kupujejo posami~-ne pohi{tvene kose, ki so po videzu, stilu, materialih nekaj atraktivnega in jim pomenijo vrednoto, kot je npr. umetni{ka slika na steni. Ali pa je izdelek izjemno funkcionalen in uporaben: masa‘ni fotelji, doma~e pisarne, stoli itd. Pohi{tvo je lahko izdelano iz lesa in njenih proizvodov, iz stekla, kovine, umetnih snovi, ali pa v kombinaciji vseh na{tetih. Oblazinjeno pohi{tvo je udobnih oblik, prijetnih materialov (usnje), vseh stilov in barv. Tudi ponudba kuhinj je velika in raznovrstna. Sodobne kuhinje so razli~nih velikosti in vi{ine delovnih povr{in, dopolnjene so s kuhinjskimi aparati z ra~unalni{kem krmiljenjem. Nekateri proizvajalci znajo poiskati tr‘ne ni{e in izdelati pohi{tvo, ki je iskano, povpra{evanje po njihovih izdelkih je veliko. Ta k primer je firma Stokke oziroma njeni stoli trip trap za ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem otroke, stoli - kle~alniki in podobni. V svojem programu so vedno korak pred konkurenco, zato jim ni treba biti cenovnega boja. Mo~ je v zdru‘evanju Posamezna podjetja so proti globalnim problemom nemo~na. Zato vidijo re{itve v povezovanju in zdru‘evanju. To velja tako za proizvodno kot tudi za trgovsko plat. Povezave so zelo razli~-ne: vertikalne (npr. od gozdnega gospodarstva do proizvajalca kon~nega izdelka), horizontalne (zdru‘evanje proizvajalcev ali trgovcev podobnih proizvodov), ~vrste, ki tvorijo velika podjetja ali koncerne, ali ohlapna. Povezovanje majhnih in srednjih podjetij sre~amo npr. v Italiji, Avstriji, Danski, velika podjetja in koncerne pa v Nem~iji, Franciji, Ameriki itd. Povezovanje se {iri tudi preko meja posameznih dr‘av. Med seboj povezane verige prodajnih centrov pohi{tva so kapitalsko zelo mo~ne, zato so proizvajalna podjetja ve~krat neenakopraven pogajalski partner. Centrale zdru‘enj se selijo v bli‘ino centra Evropske unije. Krepi se tudi mo~ Evropske zveze zdru‘enj trgovine FENA ter Evropske konfederacije lesnopredelovalne CEI BOIS, katerega ~lanica je tudi slovensko Zdru‘enje lesarstva pri GZS. Ne povezujejo se samo zaradi skupnih ogla{evalskih akcij, ‘elijo sodelovati pri pravnih odlo-~itvah, ki se sprejemajo v Bruslju, in zadevajo njihovo interesno podro~je. Zato je za celotno panogo pomembno, da so zraven, da svetujejo, da lobirajo. FENA je pred kratkim izdala predloge evropskih enotnih nakupnih pogojev za pohi{tvo, prizadeva se za uvedbo ekolo{ke nalepke-certifikata za pohi{t-vo, zavzemajo se za enotne informacijske povezave med industrijo in trgovino na celotnem evropskem trgu. CEI BOIS pa je med drugim opozorila ijaLeS 55(2003) 10 Evropsko komisijo o bojazni, da bi zaradi spo{tovanja Kjotskega protokola lahko pri{lo do prekomerne porabe lesa za potrebe biomase, kar bi lahko ogrozilo gozdove in delo okoli 42.000 podjetij, oziroma pribli‘no dva milijona delavcev, ki so v Evropi zaposleni v lesni panogi. Les in lesne izdelke je treba promovirati @ivimo v ~asu informacijske dru‘be in nove ekonomije, ki prina{a ogromno sprememb v na{e ‘ivljenje. Mnogokrat vplivajo tudi na spremembo na{ih ‘iv-ljenjskih vrednot. V obdobju prena-si~enosti trga z dobrinami in pestre ponudbe so iskani le tisti izdelki, ki so “ogla{evalsko” podprti, da vzbujajo emocijo, potrebo po samopotrjevanju, notranjem zadovoljstvu, po presti‘u ter po dru‘beni uveljavitvi. Les in lesni izdelki se med take niso uvr{~ali, ker se v ogla{evanje in promocijo ni investiralo. Dr‘i se ga imid‘ staromodnosti. Vendar so lesni proizvodi z novo tehnologijo obdelave lesa, s sodobnim dizajnom in s {iroko mo‘-nostjo uporabe postali moderni, aktualni. “Les si zaslu‘i, da stopi iz anonimnosti”, je dejal Jan Soederling, direktor Nordic Timber Council v Kölnu na mednarodnem posvetovanju ekspertov o skupnem promoviranju lesa v Evropi. Vizija porabe lesa na prebivalca v Evropi, ki jo predlaga Skandinavija, naj bi se od sedanjih 0,19 m3 pove~ala do leta 2010 na 0,25 m3. (Za primer: poraba lesa v Ameriki je bila l. 2001 0,49 m3/prebivalca.) Javnost in strokovnjake je treba informirati o koristnosti porabe lesa z vidika ohranjanja zdravega okolja. Les se mnogo premalo uporablja v gradbeni{tvu, ~eprav se v mnogih lastnostih lahko primerja ali celo preka{a gradbene materiale, ki so trenutno v modi. Za promocijo lesa na nivoju dr‘av in regij v posameznih dr‘avah skrbijo javne institucije, ki jih delno financira dr‘ava, delno podjetja iz gozdno-lesarskega podro~ja. V Nem~iji je za to odgovoren HAF-Holzabsatzfond, v Avstriji Pro-Holz, v Italiji Promo-legno itd. Pri koordiniranju teh aktivnosti na nivoju Evrope ima pomembno vlogo ‘e omenjena evropska konfederacija CEI-BOIS. Slovenska lesna industrija in evropski trg Glede na dogajanja na trgu EU, v katerega enakopravno vstopamo v letu 2004, je nujno povezovanje lesne industrije tako znotraj Slovenije kot tudi preko meja. Na{a lesna industrija je v tujih trgovskih verigah s svojimi izdelki ve~inoma le posredno opazna prek dobav evropskim proizvajalcem. S tem so na{e cene {e ni‘je, negotovost v poslu pa ve~ja. Zdru‘eni v “lesarski grozd” bomo morda imeli dovolj veliko in pestro ponudbo, da bomo lahko direkten partner trgovskim verigam. Seveda je prvi pogoj, da bomo tehnolo{ko usposobljeni in da bomo sposobni sprejeti njihove nakupne pogoje, logistiko, se vklju~iti v njihov informacijski sistem itd. Sodelovanje med izobra‘evalnimi institucijami in lesno industrijo mora biti ve~je, da bodo pri snovanju novih izdelkov tesneje sodelovali oblikovalci, tehnologi, tr‘ni specialisti in ekonomisti. Ponudbe standardnih izdelkov so zaradi prenasi~enosti pod velikim cenovnim pritiskom. Usmeriti se je treba v iskanje tr‘nih ni{ za izdelke z vi{jo dodano vrednostjo. Lastno znanje v podjetjih v~asih ne zadostuje. Potreba po svetovanju zunanjih strokovnih teamov-specialistov za posamezna podro~ja je skoraj neiz-be‘na.Vendar si zaradi velikih stro{kov to lahko privo{~ijo le velika podjetja. Tudi to je razlog ve~ za zdru‘evanje oziroma povezovanje podjetij. eED 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem Pogoj za dosego razvojne konkuren~-nosti gospodarstva je tudi usklajen razvojni program vseh klju~nih dru‘-benih partnerjev. Vlada je junija sprejela program za u~inkovit vstop v EU z dolo~enimi makro- in mikroekonomskimi ukrepi. Nekateri od teh ukrepov bodo podjetja {e bolj obremenjevali, vendar podjetja lahko na za~etku pri~akujejo del pristopne finan~ne pomo~i EU. Primeren koordinator med dr‘avo, ki to pomo~ razporeja, in lesno industrijo je Razvojni center za lesarstvo, ki naj ima pomembno vlogo pri zdru‘evanju in povezovanju. Da so “lesarji trdo`ivi” so v preteklosti `e velikokrat dokazali. Tudi tokrat ne smejo izgubiti optimizma. Na sre~o tudi v Evropi pri~akujejo leto 2004 z ve~jim optimizmom. Vlade pripravljajo politi~ne in upravne ukrepe, ki bodo dale gospodarstvu ve~ji zagon. V na{em, slovenskem prostoru je lesna panoga zelo pomembna. Poleg tega, da zaposluje prek 20.000 ljudi so nanjo vezane izobra‘evalne in strokovne institucije ki zagotavljajo razvoj in uporabo lastnega znanja. V dr‘avno blagajno prina{a lesna industrija 3 - 4 krat ve~ tujih deviz, kot jih iz nje ~rpa. Les in njeni proizvodi postajajo vse pomembnej{i z vidika ohranjanja zdravega okolja. Lesna industrija ohranja poseljenost pode‘elja, razvoj turizma in drugih gospodarskih panog. PROIZVODNJA IN PRODAJA POHI[TVA na globaliziranem trgu EVROPSKE UNIJE in ostale Evrope - novosti, izzivi, problemi in te‘ave strokovni posvet petek, 7. 11. 2003 dvorana Forum, hala B-2, vhod iz Dunajske Organizator: DRU[TVO IN@ENIRJEV IN TEHNIKOV LESARSTVA LJUBLJANA, ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE IN ZDRU@ENJE LESARSTVA pri GZS program 10 . 00 - 10.15 Uvodni pozdrav 10 . 15 - 11.00 Spremembe, novosti in izzivi, ki jih prina{a vklju~itev v Evropsko unijo - prof. dr. Lojze So~an 11 .00 - 11.30 Novi poslovni prijemi za o‘ivljanje prodaje pohi{tva s poudarkom na izku{njah nem{kih proizvajalcev pohi{tva -Fani Poto~nik 1 1 . 30 - 12.15 Izku{nje prodajnega sistema IKEA pri obvladovanju konkurence - Zdravko Grnjak, vodja izpostave IKEA v Sloveniji 12.15 - 12.45 Izku{nje podjetja Jera Mix pri uvajanju novih postopkov v proizvodnji pohi{tva za potrebe IKEA - Miran Hribernik 12.45 - 13.15 Spremembe izvozne in uvozne dokumentacije po vklju~itvi v EU - Pavla Zupan, GZS 13 .15 - 13.45 Interkomunikativni re‘im v EU - Marjetka Stemberger, Glavni dav~ni urad Slovenije Posvetovanje je namenjeno predvsem vodilnim in vodstvenim delavcem v slovenski lesni industriji, vodjem razvoja, priprave dela in proizvodnje, komercialistom v nabavi in prodaji ter ostalim, ki bodo morali re{evati probleme prilagajanja v novo nastalih razmerah na trgu, po priklju~itvi Republike Slovenije Evropski uniji. Na posvetovanju se bomo seznanili z izku{njami, ki so jih pridobile `e priklju~ene dr`ave pri nastopu v Evropski uniji, s poudarki na premagovanju dekonjukture, s spremembami v organizaciji proizvodnje in prodaje pri na novo nastajajo~ih povezavah in izzivi, ki jih prina{a novi ~as. Na posvetovanju bomo opozorili tudi na izredno pomembno podro~je sprememb v izvozni, uvozni, statisti~ni ban~ni in dav~ni dokumentaciji, ki bo dano v uporabo po priklju~itvi v maju 2004. Prijave po{ljite do 05. novembra 2003 na DIT lesarstva Ljubljana, Karlov{ka c. 3, faks 01/421-46-64. Kotizacija zna{a 10.000,00 SIT, vsi ~lani DIT (ne le iz ljubljanskega) pa imajo 20 % popust. Transakcijski ra~un DIT lesarstva Ljubljana pri ABANKI, {t. 05100-8010520612. V izjemnih primerih je mogo~e kotizacijo pla~ati pred pri~etkom posvetovanja. ^lani DIT, ki so poravnali ~lanarino za leto 2003, bodo prejeli kartone za dvig brezpla~nih vstopnic za ogled sejma, te pa bodo veljale le za dan posveta, 7. novembra. ijaLes 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem IKEIN na~in kupovanja izdelkov za opremljanje doma avtor Zdravko GRNJAK, IKEA 1. IKEINA zamisel na kratko Naše videnje Da bi ustvarili boljše vsakdanje življenje za mnoge ljudi. Naša poslovna zamisel Ponudili bomo zelo različne dobro oblikovne funkcionalne izdelke za oprem-ljanje doma po tako nizkih cenah, da si jih bo lahko privoščilo čim več ljudi. To bo doseženo s pomočjo: • racionalnega razvoja različnih izdelkov in s prilagoditvijo oblikovanja izdelkov proizvodnim pogojem, • racionalne zamisli o distribuciji hkrati s srečanji s številnimi ljudmi, ki jim bomo posvetili veliko pozornosti • strogega upoštevanja stroškov na vseh področjih. 2. Kupci in dobavitelji v središču pozornosti Enkrat in za vselej smo se odločili, da bomo na strani večine. To je cilj, ki prinaša obveznosti. Našim kupcem hočemo ponuditi nizke cene za kakovostne dobro oblikovne in funkcionalne izdelke za opremljanje domov, ki so jih po sprejemljivih delovnih pogojih izdelali dobavitelji, ki skrbijo za okolje. IKEA je maloprodajna družba, usmerjena v proizvodnjo. Prizadevamo si, da bi zgradili dolgoročne odnose z dobavitelji, ki z nami delijo našo obvezo pospeševanja dobre prakse in želijo rasti ter se razvijati skupaj z IKEO. Dobavitelji lahko pričakujejo od IKEE: • da bo zanesljiva, • da bo prilagodila naše izdelke proizvodnji, • da bo prispevala k učinkoviti proizvodnji, • da skrbi za okolje, • da podpira tehnike varčevanja z materialom in energijo, • da ima jasno stališče o delovnih pogojih, • da spoštuje različne kulture, • da ima jasne in medsebojno dogovorjene komercialne pogoje. 4. Proizvodnja za IKEO vključuje naslednje zahteve Pravne zahteve Dobavitelji morajo upoštevati državne zakone in predpise ter mednarodne kon-vencije o socialnih in delovnih pogojih, otroškem delu in varstvu okolja. Socialni in delovni pogoji IKEA pričakuje, da bodo njeni dobavitelji spoštovali osnovne človekove pravice, ravnali s svojo delovno silo pošteno in spoštljivo. Dobavitelji morajo: • nuditi zdravo in varno delovno okolje, • plačevati najmanj minimalno zakonsko določeno plačo in nadomestilo za nadure, • če nudijo bivališče, zagotoviti razumno zasebnost, mir in osebno higieno. Dobavitelji ne smejo: • uporabljati otroškega dela • uporabljati prisilnega ali obveznega dela, • delati razlik, • uporabljati nezakonitega nadurnega dela, • preprečevati delavcem svobodnega sindikalnega povezovanja s katerim koli delavskim združenjem ali skupino, ki jo izberejo, ali se kolektivno dogovarjati, • sprejeti kakršne koli oblike duševnih ali fizičnih disciplinskih ukrepov vključno z nadlegovanjem. Okolje in gozdarstvo V IKEI si bomo vedno prizadevali za zmanjšanje možnih škodljivih učinkov na okolje, ki so lahko posledica naših dejavnosti. Zato IKEA in njeni dobavitelji stalno zmanjšujejo vplive obratovanja na okolje. Dobavitelji morajo: • prizadevati si za zmanjšanje odpadkov in emisij v zrak, tla in vodo, • ravnati s kemikalijami na okolju varen način, • ravnati z odpadki, jih hraniti in odlagati na okolju varen način, • prispevati k recikliranju in ponovni uporabi materialov in izdelkov, • uporabljati les iz poznanih področij in, če je mogoče, iz virov, ki so ijaLeS 55(2003) 10 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem dobro upravljani in po možnosti neodvisno potrjeni kot taki. Dobavitelji ne smejo: • uporabljati ali preseči uporabe snovi, ki so na IKEINEM seznamu “kemičnih spojin in snovi” prepovedane ali omejene, • uporabljati lesa, ki izvira iz narodnih parkov, naravnih rezervatov, neokrnjenih naravnih gozdov ali področij z uradno opredeljeno veliko vrednostjo, razen če je to potrjeno. 5. Izvajanje Dobavitelj vsem svojim poddobavite-ljem kot tudi svojim lastnim sodelavcem učinkovito sporoči vsebino “IKE-INEGA načina kupovanja izdelkov za opremljanje doma” in zagotavlja ustrezno izvajanje vseh zahtevanih ukrepov. IKEA prek mreže uradov službe Trading podpira svoje dobavitelje, da izboljšajo svoje poslovanje. Ker IKEA verjame v dolgoročne odnose, ne prekine odnosov samo zaradi neizpolnjevanja, dokler obstaja pripravljenost za izboljšanje v pravo smer z dogovorjenim akcijskim načrtom za izpolnitev IKEINIH zahtev v sprejemljivem časovnem okviru. Ponovljene kršitve IKEINIH obveznosti pa bodo privedle do odpovedi sodelovanja. 6. Podpora in spremljanje Za podporo in spremljanje dobaviteljev so neposredno odgovorni uradi službe IKEA Trading. Da bi IKEA zagotovila upoštevanje zahtev, je oblikovala tudi skupino za globalno upoštevanje in spremljanje, da bo globalno podpirala razvoj in mu sledila. IKEA si vedno pridržuje pravico do pre-verjanja dobaviteljev s pomočjo neodvisnih organizacij. To je živ dokument in ko bomo dobili več izkušenj in se iz tega naučili, ga bomo popravili. D POLETNE DEJAVNOSTI NA SREDNJI LESARSKI [OLI NOVA GORICA avtor Evgen MARKOVČIČ, SLŠ Nova Gorica MLADINSKO KIPARSKO SRE^ANJE S-KULTURA 16. – 22. junij 2003 DELAVNICA ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL, 2. - 4. julij 2003 SKULTURA 2001 Mladinsko kiparsko srečanje Simposio arlistico di giovani scultori Šiandrež Sani'Andrea «i/dai 16/06/2003 do/d 22/06/2003 V ~asu od 16. do 22. junija je v zamejskem kraju Je-remiti{~e v Italiji potekalo mednarodno kiparsko delovno sre~anje S-kultura, na katerem so sodelovale skupine dijakov in {tudentov Akademije lepih umetnosti iz Benetk, [ole mozaikov iz Spi-limberga in Srednje lesarske {ole iz Nove Gorice. Na{o {olo je zastopalo pet dijakov 1. in 2. razreda programa mizar. Darjo Kov{ca, Alen Anderli~, Daniel Pufek, Ivan Bremec in Gregor Jungi~. Pod vodstvom mentorja Antona Je-drlini~a so se odlo~ili za izdelavo skulpture, ki ponazarja lastovi~ji rep, tipi~no dol‘insko lesarsko vez. Skul-pturo so oblikovali iz nekaj metrov dolgega hrastovega hloda. V okviru dejavnosti, ki jih med poletnimi po~itnicami za osnovno{olce organizira mladinski center, je na {oli med 2. in 4. julijem potekala delavnica, ki so jo pripravili u~itelji prakti~nega pouka Zdenko [uligoj, Marko Per{i~ in Evgen Markov~i~. Delavnice so se udele‘ili u~enci razli~nih osnovnih {ol, ki so spoznali nekaj osnov izdelovanja preprostih rezbarij, poleg tega so risali na les in vanj tudi v‘igali preproste slike. revijaLes 55(2003) 10 intervju intervju Pred odprtimi vrati avtorica Sanja PIRC Za Bojana Starmana, direktorja dru‘be Jelovica d.d., bi lahko rekli, da je specialist za te‘ke bolnike. Svojo kariero je za~el v Alpini, nadaljeval v Planiki, se za kratek ~as prestavil v dr‘avno upravo, ki je za delovnega ~loveka zelo kmalu prenehala biti izziv, ter se spopadel z novim in res-ni~no velikim, ko se je odlo~il presedlati iz obutvene v lesno panogo, natan~neje v Jelovico d.d. Neko~ paradni konj ne le Gorenjske, temve~ slovenske stavbne industrije, je v zadnjih desetih letih bredel v vedno ve~je te‘ave. Ko je septembra 2001 prevzel vajeti v svoje roke, je v enem letu zmanj{al izgubo iz poslovanja za skoraj 600 milijonov tolarjev. Pravi, da mu pri temeljitem prestrukturiranju podjetja veliko pomagajo izku{-nje, pridobljene v obutvenih podjetjih. ^e se tak proces v podjetju ne zgodi, so dr‘avne subvencije zgolj kapljice morfija. Sam zelo proti odpu{~anju je {e toliko bolj kriti~en do dr‘ave, ki nepremi{ljeno odklaplja delovno intenzivno panogo. Vse ka‘e, da bo izreden racionalist z zalogami treznih argumentov Jelovico znova postavil na noge in bo po desetletju izgub kon~ala poslovno leto z dobi~-kom. Najbolj{i recept za pridobivanje mi{i~ne mase je uporaba notranjih rezerv, za katere ima Starman izredno pro-nicljivo oko. V zadnjih dneh pretresajo slovensko javnost burne razprave, povezane z zaprtjem obratov Alpine v Gorenji vasi in Colu. Sami ste za~eli svojo poklicno pot ravno v Alpini v @ireh ter postali direktor podjetja v njegovih najbolj kriti~nih letih, tj. od 1986 do 1994. Kako komentirate aktualno dogajanje? Malo sem razo~aran. Takrat je bilo v prestrukturiranje podjetja vlo‘enega kar precej truda. V tistih te‘kih ~asih smo namre~ dosegli, da se je kljub panogi, ki ni kaj prida donosna, zopet poslovalo pozitivno. Alpina je tudi zelo pomembna za sam kraj, saj zaposluje pribli‘no 40 odstotkov ljudi, pa ne samo iz @irov, temve~ tudi iz nekoliko bolj odro~nih vasi. Kljub temu da razumem sistem globalizacije in argumente visokih stro{kov dela, menim, da bi lahko tako veliko podjetje, ki ‘e tako ali tako veliko svojih izdelkov kupuje in proizvaja drugje, lahko zadr‘alo ta delovna mesta. Kak{nega velikega dobi~ka te delavke tako ali tako ne bi prina{ale, zato pa vsaj izgube ne bi smele. Bojim se posledic. Vedno je enako: ko se enkrat za~ne v proizvodnem podjetju odpu{~ati, to pomeni tisto spiralo pove~anja stro{kov na enoto proizvodov drugih, ki jih nikoli ne more{ toliko zmanj{ati. In potem se ta plaz nadaljuje. Za~elo se je pri obratih zunaj ob~ine @iri, verjetno pa se bo nadaljevalo. Begajo me na eni strani Alpinini pozitivni rezultati, po drugi strani pa ta poteza, ki ka‘e bolj na to, da je podjetje o~itno v neki krizi, kajti sami pravijo, da je potrebno pra-vo~asno odreagirati. Te ra~unice so bile popolnoma enake pred dvajsetimi leti. ^e bi se takrat tako obna{ali, bi imeli ‘e zdavnaj vse zaprto! Meni pa se zdi, da smo v Sloveniji ‘e do sedaj veliko delovnih mest prehitro zaprli in izgubili. Prehod v tr‘no gospodarstvo in na tuje trge je bil zelo hiter, mi pa se nismo ustrezno prilagodili. Izhajali smo iz sistema, ki mu je vladala ijaLeS 55(2003) 10 intervju zelo slaba produktivnost, v proizvodnih podjetjih je bilo preve~ raznih administrativnih slu‘b ipd. Obstoje~i trgi so nam do nedavnega kljub vsemu omo-go~ali mo‘nost pre‘ivetja; ko je bilo tega ne ~isto pravega trga konec, so za~ela podjetja prihajati v krizo, vedno ve~je izgube so se iztekale v zaprtja. Ta k sistem se je seveda najprej zgrudil pri delovno intenzivnih panogah. Te‘-ko si priznamo, da imamo slabo produktivnost in da bi bilo treba narediti veliko ve~ na pove~anju u~inkovitosti in na zni‘evanju stro{kov dela. Verjetno bi morala tudi dr‘ava zaslediti ta problem in na to sistemsko ukrepati, ne pa da daje kapljice morfija pomagal raznim podjetjem. Imate kak{en konkretni predlog, glede na to, da ste opravljali tudi dve razli~ni dr‘avni slu‘bi – najprej ste bili vodja urada za logistiko pri Ministrstvu za obrambo, potem {e sekretar za industrijo in dr‘avno premo‘enje na Ministrstvu za gospodarstvo? @e npr. samo z omilitvijo dolo~enih prispevkov in stro{kov dela bi se lahko v vsem tem ~asu ohranilo neprimerno ve~ delovnih mest. Dr‘ava namre~ pri vsem tem ne upo{teva nekaterih dejstev: prvi~, da je lastnik v skoraj vseh podjetjih in ima odlo~ilno besedo – dr‘ava pa je zelo slab lastnik in v podjetjih ne izvaja svojega interesa. Druga zadeva pa je ra~unica izgubljenega delovnega mesta, ki je nih~e resno ne obravnava. Najslab{e delovno mesto, ki prina{a samo zaslu‘ek zakonsko dolo~ene mininimalne pla~e, pomeni na grobo zaokro‘eno 75.000 tolarjev za delavca, 65.000 pa za dr‘avo. ^e ima torej ~lovek delo, pokrije sebe in hkrati prispeva v skupno blagajno. Za samo funkcioniranje sistema bi bilo veliko bolj{e, ~e bi za nekaj ~asa zamrznilo pla~evanje prispevkov, kot pa da se delovno mesto zapre in pade ~lovek kompletno na breme dr‘ave, saj je tako EH3 efekt izgube dvakraten. In tega kot da si ne zna nih~e izra~unati! Dejansko smo se v Sloveniji premalo potrudili pri iskanju vzrokov, ~emu v delovno intenzivnih panogah tako hiteti z masovnim zapiranjem obratov in delovnih mest. In o~itno nas {e ni ni~ izu~ilo, saj se po vseh teh letih vedno znova ~udi-mo temu, da podjetje prihaja v te‘ave. Je pa dejansko ta problem velik: na{e delo je preve~ obdav~eno in nismo konkuren~ni drugim panogam. Vendar pa ste bili usnjarji in tekstilci za razliko od lesarjev takrat dele‘ni vsaj konkretnih dr‘avnih subvencij. Torej vam je bila namesto nenehnih praznih obljub vsaj podana roka na pomo~? Da, to so bili posebni programi, v katerih je bilo popolnoma nesistema-ti~no razdeljenih precej subvencij. Poleg tega so praviloma prihajale prepozno in niso bile po{teno razdeljene med vse nosilce teh aktivnosti, pri ~emer je treba vedeti, da subvencije same po sebi {e zdale~ niso zadosten faktor, ki bi lahko uredil bolna podjetja. Vzporedno z njimi se mora za okrevanje in pre‘ivetje podjetja zgoditi korenito notranje prestrukturiranje. Vsi vemo, da je dr‘ava slab in nemaren gospodar, vendar pa ima prek razli~nih oblik, npr. kapitalskega in od{kodnin-skega sklada svojo mo~ v podjetjih. Zanimivo je, da sta danes v Sloveniji postala sinonima za delovno intenzivno panogo zgolj usnjarska in tekstilna industrija; a ~e pogledamo dele‘ stro{-kov dela v enoti proizvoda, zna{a le-ta v Jelovici 28 odstotkov, kar je popolnoma enako kot npr. v Alpini ali kaki drugi tovarni obutve. Iz usnjarske ste se s kratkim postankom v politiki znova vrnili v industrijo, tokrat lesarsko. V ~em vidite njene glavne pomanjkljivosti? Mislim, da sta v lesarstvu dva pro- blema: zaenkrat se je dalo poslovati in ‘iveti na nekem robu. V zadnjem letu, dveh pa se vedno bolj kristalizira dejanski pritisk trga in njegovih krutih zakonitosti, ki zahtevajo zni‘evanje cen in donosov, zaradi ~esar se vedno ve~ podjetij pojavlja v izgubah. Ob dejanskih so se na nesre~o zna{li {e ob~asni vzroki, kot so razne recesije. Dejstvo je, da se v lesarski panogi pravzaprav {e ni pri~el resni~ni proces prestrukturiranja v samih podjetjih. Treba je nam-re~ definirati: Kaj je sploh proces prestrukturiranja? Vsi se strinjamo, da so potrebne nove tehnologije, znanja ipd. [e prej pa je treba marsikaj postoriti. Glede na va{e dolgoletne konkretne izku{nje bodiva konkretna – kaj in kako? Sam razdeljujem proces prestrukturiranja na tri to~ke, med katerimi je najpomembnej{a pove~anje u~inko-vitost ljudi in sredstev, s katerimi razpolagamo. Velikokrat sem ‘e bil so-o~en s podobnimi situacijami – dejansko sem peljal te procese v dveh oziroma {tirih velikih podjetjih. Za za~etek je treba izmeriti produktivnost tovarne kot celote. Velikokrat se nam je zdelo, da delamo zelo dobro, kar se je kasneje, ko ~lovek se{teje tovarno kot celoto, izkazalo za zelo varljiv ob~utek. Kako bomo trdili, da delamo tako dobro kot v tujini, ~e pa pri njih dnevno naredijo na zaposlenega 15, pri nas pa le 3 pare podobne obutve?! Danes pravim v hi{i (op. Jelovici): Ko bomo enkrat uspeli narediti z istimi kapacitetami vseh proizvodov dvakrat ve~ – namesto 60.000 120.000 oken – bomo dosegli tudi ustrezne pozitivne rezultate. Tako pove~anje produktivnosti pa je zelo te‘ko dose~i! [e sploh, ~e je delovnopravna zakonodaja taka, da dopu{~a zelo malo manevrskega prostora. Da so zakoni bili in so zelo ~udni, se vidi ‘e po tem, da se ljudi na novo ijaLeS 55(2003) 10 intervju zaposluje prakti~no le za dolo~en ~as, kajti v nasprotnem primeru so tveganja za delodajalca prevelika. [e slab{a je praksa sodi{~, kjer ne obveljajo niti popolnoma evidentni primeri kr{enja pravil, tako da ti po desetih, petnajstih letih ne le znova pripeljejo nazaj slabega delavca, ampak zahtevajo {e celo poravnavo vseh obveznosti skupaj z zamudnimi obrestmi! Zato je toliko te‘je dose~i to ve~jo produktivnost. Pri nas npr. ne more{ enostavno premestiti ljudi iz re‘ije v proizvodnjo, kajti tu je cel kup zapletov! ^e se vrnem, je moja izku{nja in videnje dejanskega prestrukturiranja v 100-odstotnem pove-~anju produktivnosti, v 20 do 30-od-stotnem zni‘anju stro{kov vhodnega materiala, kar se s pravilnim na~inom in organizacijo tudi da dose~i, ter 40-odstotnem zni‘anju vrste drugih nepotrebnih stro{kov, ki jih prakti~no najdemo v vsakem takem podjetju. ^e bi nam uspelo dose~i to v primeru Jelovice, bi to pomenilo namesto 700 milijonov izgube ravno toliko dobi~ka. [e enkrat pa poudarjam, da se v lesni panogi proces prestrukturiranje {e ni za~el: mi {e vedno zelo povr{no spremljamo te stvari in ne pridemo do tega, da smo slabo u~inkoviti. S svojimi proizvodi bomo morali biti bolj konkuren~ni, kar pomeni narediti ve~ za isto oziroma ni‘jo ceno ter si hkrati pove~ati bruto dodano vrednost. V Jelovici ste glede na zadnje poslovne rezultate zelo hitro prepoznali in diagnosticirali njene rak rane in druge {ibke to~ke. Kljub za stavbeni{tvo zelo hudim ~asom bolnik namre~ okreva -zelo naglo in nad vsemi pri~akovanji. Ko sem sredi septembra 2001 pri{el v Jelovico, sem si zastavil za cilj pove~ati bruto dodano vrednost na 35.000 nem{kih mark, kar je tisti minimum, da ne dela{ izgube. Tega procesa smo se lotili na vseh koncih in v letu 2002 smo glede na 2001 pove~ali BDV na zaposlenega za 65 odstotkov. ^e ponazorim s {tevilkami: BDV na zaposlenega je v 2001 zna{ala 1,892 milijonov tolarjev, lani pa ‘e 3,088 milijone tolarjev. Lani smo seveda {e vedno imeli izgubo iz poslovanja, in sicer 153 milijonov tolarjev, kar pa je bilo za skoraj 600 milijonov tolarjev manj kot leto poprej. Dolo~eni premiki se dogajajo, vendar so premajhni. A takega procesa prestrukturiranja, ko se nismo odlo~ili za koncept odpu{~anja ljudi, se tudi ne da bistveno pospe{iti. Nikogar namre~ nismo odpustili, ampak smo za ljudi za~eli iskati novo delo, dodatne kapacitete, se podali na nove trge, zni‘evali cene ipd. V povpre~ju smo dosegli pove~anje dodane vrednosti za 60 odstotkov ob pribli‘no 7 do 8 odstotkih realno ni‘jih cenah. Kot pravim – rezerve v podjetjih so, a te‘ko, te‘ko jih je spraviti na plan! V dolo~enem obdobju so dale banke Jelovici kredit, ko pa se je zna{la v likvidnostnih te‘avah, je bilo vsega konec. Trenutno niti nimamo niti ne i{~emo kak{nih takih novih mo‘nosti, ker imamo ‘e skoraj vse pod hipotekami. @ivimo izklju~no od teko-~ih prilivov, kjer pa je te‘ko pove~evati obseg proizvodnje za 20, 30 odstotkov letno. Zato nam posamezni obrati velikokrat prakti~no stojijo, ker eno- stavno nimamo obratnega kapitala, da bi sfinancirali tak pove~an obseg proizvodnje in pri{li na zeleno vejo. Cel kup ovir je. Podjetje je imelo deset let pri-bli‘no 3 milijone nem{kih mark izgube iz poslovanja, kar je kljub nenehnemu krpanju posledi~no osiroma{ilo vse segmente. Lesna panoga se je zna{la v polo‘aju, ko je treba bistveno pove~ati u~inkovitost in zni‘ati stro{ke poslovanja – kdor bo to uspel dose~i, bo obstal, kdor ne, bo propadel. Ob lastnih prizadevanjih pa bi morala podjetja dobiti tudi kak{no sistemsko pomo~ dr‘ave, ~esar pri usnjarjih in tekstilcih le-ta ‘al ni bila sposobna speljati. V mislih imam predvsem ni‘je stro{ke delovne sile, vsaj dokler se ne pripravi taka zakonodaja, ki bo omogo~ala ve~-jo fleksibilnost pri zaposlenih. A dr‘ava se je o~itno odlo~ila vstopati v gospodarstvo bolj posredno, preko spodbujanja grozdenja in podobnih oblik medpodjetni{kega povezovanja; Jelovica je tudi ena od ustanoviteljic Razvojnega centra za lesarstvo, ~lanica lesarskega grozda. Kaj menite o tem na~inu vstopanja? To je kapljica v morje. Poglejte, mi imamo dolo~ena razmi{ljanja, koncepte in tudi pogovore o povezovanju te industrije na dolo~enih skupnih segmentih. Je pa ta stvar dejansko te‘ko izvedljiva, ker se vsi soo~amo z enakimi problemi: slabi rezultati, premajhen trg in premalo naro~il. Speljati take povezovalne procese v razmerah, ko se vsak bori za svoje lastno pre‘ivetje, ‘ivi v strahu za svoje podjetje, je sila nehva-le‘no po~etje. Hkrati bi ob realizaciji dolo~enih segmentov povezovalnih procesov pri{lo tudi do zaposlitvenih prese‘kov, predvsem v administraciji. Kako dosegate pri ljudeh, da delajo ve~ in hkrati bolj{e? To je zelo te‘ko dose~i in je treba nenehno iskati nove na~ine in poti. V ijaLeS 55(2003) 10 intervju Jelovici so bile ukinjene norme, pa smo jih znova uvedli, pa jih po dolo~e-nem ~asu spet ukinili … S tem se je treba stalno in zelo veliko ukvarjati, da se dose‘e, da se namesto v~asih {tiri dela drugi~ osem ur; da se to izpelje mirno, da ne povzro~a stalnih zastojev in prekinitev. Najprej mora{ sprejeti dejstvo, da pa~ nisi najbolj{i, potem pa skozi motivacijo, stimulacijo, dnevno sledenje zadevam ustrezno ukrepati. Pa {e nekaj: treba je ugotavljati u~inko-vitost celotne tovarne. Moj srednje-ro~ni cilj je, da zni‘amo stro{ke dela s 15 na 10 evrov na uro, s tem da se pla~e dvignejo za 30 odstotkov. Zadeve se premikajo, vendar po~asi. V nekaterih drugih podjetjih sem to pove~anje dosegel hitreje, v Planiki na primer smo pri 2000 zaposlenih pove~ali u~inko-vitost in produktivnost za 120 odstotkov v treh letih. Proizvodni obrat, ki je skupaj z re‘ijo prej ustvarjal v enem delovnem dnevu 175 efektivnih minut, je po kon~anem procesu prestrukturiranja dosegel 375 efektivnih minut – takih, ki jih je kupec priznal in seveda pla~al. Seveda pa v takih podjetjih najprej naleti{ na zelo veliko zme{-njavo, preden si sploh raz~isti{, kaj je produktivnost. Najslab{a varianta je, ~e ugotovi{, da si najbolj{i in da so vsi drugi krivi, da ti zadeva ne funkcionira. Takrat nima{ ve{ kaj po~eti. Veste, filozofija proizvodnih podjetij ni tr‘no zanimiva – enostavno ne najdete mladih ljudi, ki bi se tega lotevali. Zadeva je po eni strani zahtevna, po drugi pa bolj kot ne kratkoro~no propada. Mladi, vsa ta znanja, ki prihajajo iz {ol, be-‘ijo na vsaj navidezno svetle~a in krat-koro~no obetavnej{a podro~ja – vsi bi se ukvarjali s trgom vrednostnih papirjev, vsi bi delali po zavarovalnicah in razli~nih ustanovah, kjer je dr‘ava poskrbela, da ne primanjkuje denarja. Prelaganje denarja iz kup~ka na kup~ek je neprimerno enostavnej{e od vsakodnevnega soo~anja s proizvodnimi ESO problemi, kjer si nenehno izpostavljen velikim pritiskom. Omenili ste, da zadeve v Jelovici, glede na svoja pri~akovanja oziroma izku{nje iz Alpine in Planike, potekajo prepo~asi. Ste ‘e uspeli ugotoviti vzroke? Lahko bi rekel, da je ~as in z njim korenite spremembe tr‘nega okolja, kjer ni ve~ prostora za velike serije in proizvodnje, tisto, kar {e ni uspelo priti v razmi{ljanja vseh ljudi. [e vedno delamo veliko preve~ na silo in smo premalo elasti~ni. Trg ‘e zdavnaj ni ve~ neomejena dobrina, zato se je treba reorganizirati, se tako prilagoditi tudi manj{im serijam, da si {e vedno u~in-kovit. Bistvenih razlik med panogami ni. Je pa tudi res, da slovenski gospodarstveniki sami sebe v razli~nih obdobjih razli~no vidimo: pred leti smo bili prepri~ani, da bo hudo, kasneje pa smo dobili la‘ni ob~utek, da je ‘e dobro. Mogo~e nekaterim v na{i dr‘avi ‘e - a lesarjem, nam ni prav ni~ dobro! Smo na kriti~ni meji – ali se bomo zlomili ali pa se uspeli pobrati. Kljub temu da so predvsem stav-barski trg zasuli najrazli~nej{i surogati za les, ste se v Jelovici odlo~ili vztrajati zgolj pri lesu. Pomeni to neko dolgo-ro~no strategijo, tr‘no ni{o Jelovice ali nameravate po sanaciji podjetja svojo ponudbo raz{iriti tudi z drugimi materiali? Zaenkrat res gradimo zgolj na lesu, pri ~emer ‘elimo do skrajnosti izpiliti svoje podro~je. S tako, na znanju te-melje~o konkuren~no prednostjo, nam ve~ ne bi bilo potrebno zahajati na druga podro~ja. Zavedamo se, da imamo veliko znanja, da smo sposobni narediti kvalitetne izdelke, da pa hkrati veliko izgubljamo na t. i. “final touchu”: ko je treba izdelek pripeljati, ga vgraditi, se preve~krat zgodi, da kaj manjka. S tem spravlja{ ljudi ob ‘ivce. In to velja tako za stavbno pohi{tvo kot za monta‘ne hi{e. Premalo se zavedamo, da bo v prihodnje posamezen kupec ali podjetje ob kakovostnem izdelku vedno bolj iskalo tudi kakovosten servis – svetovanje pred nakupom, dostavo, vgradnjo, zagotovljeno garancijo, popravilo. In na tem podro~ju imamo {e ogromno neizrabljenih mo‘nosti. Glede plastike nismo odlo~no rekli, da ne bomo nikoli posegli po njej. A zadnje tr‘ne analize ka‘ejo, da je prodaja plasti~nih oken o~itno dosegla svoj vrh, kar pomeni z drugimi besedami, da je glavna smetana tako reko~ ‘e pobrana, saj {tevilna konkurenca na tem pod-ro~ju zni‘uje relativno visoko donosnost. Sami smo se zaenkrat odlo~ili usmeriti vse sile v obstoje~e lesene programe in tako uspeli letos zvi{ati prodajo ‘e za 40 odstotkov. ^e pa bo plastika vzdr‘ala tudi pozitivne kritike glede vzdr‘evanja, se je bomo gotovo lotili. Kajti mi smo eden redkih proizvajalcev, ki oskrbujemo celo paleto stavbnega pohi{tva – kakor je to po eni strani neracionalno, pa pomeni po drugi manj{o ranljivost. Nas npr. ravno zaradi tega ni toliko ranila recesija v Nem~iji, saj smo toliko bolj pritisnili na druge, ‘e ute~ene trge in tr‘ne poti. Vendar ali niso ravno pre{iroki portfelji eden glavnih o~itkov slab{e konkuren~nosti doma~ega lesarstva? Problem je v neizkori{~enih kapacitetah – v nekih programih bi namre~ lahko oskrbeli kar pol Evrope. Seveda nam zato oprema stoji. Tehnologija tako ali tako izredno hitro zastari, a ~e stroji {e stojijo, te slej ali prej pojedo. In mi jo gotovo premalo izkori{~amo. Danes Jelovico sestavljajo tri enote – proizvodnja stavbnega pohi{tva v [kofji Loki ter ‘agarski obrat in proizvodnja monta‘nih hi{ v Preddvoru. Pozitivne trende pri prodaji stavbnega pohi{tva ste ‘e omenili; kaj pa drugi dve enoti? ijaLeS 55(2003) 10 intervju Primarna proizvodnja je bila vmes ‘e ukinjena, pa smo jo znova aktivirali s polno paro: danes raz‘agamo v Preddvoru pribli‘no 2500 m3 hlodovine mese~no; s tem zadovoljimo devetdeset odstotkov lastnih potreb, preostalo pa delamo za druge. Prav tako se pobira tudi enota proizvodnje monta‘nih hi{, kjer je bilo v preteklosti tudi veliko te‘av. Kmalu bomo dosegli proizvodnjo 250 monta‘nih hi{ na leto, kar je za 90 zaposlenih kar velika {tevilka. Najve~ eksterne realizacije pa ima seveda stavbno pohi{tvo. Te programe vrtimo sedaj in jih bomo tudi v prihodnje; v njih se nameravamo izpopolniti ter s tem bistveno dvigniti kvaliteto ne samo izdelkov, temve~ tudi storitev. Omenili ste, da se vam ve~a prodaja monta‘ni hi{. Gre za ve~je povpra-{evanje doma ali na tujih trgih? Dele‘ prodaje na{ih monta‘nih hi{ je -podobno kot pri drugih - bistveno ve~ji v izvozu kot doma: od pribli‘no 70 odstotkov jih najve~ postavimo v zahodnoevropskih dr‘avah, potem so tu {e Tur~ija, ^rna gora, Rusija … Poleg treh tipov individualnih hi{ (od t. i. grobe do hi{e na klju~) delamo tudi razne poslovne objekte ve~jih razse‘-nosti; trenutno npr. dva hotela na Pohorju. V Sloveniji se zelo po~asi zgublja predsodek pred monta‘no gradnjo; ljudem ste‘ka dopove{, da se sedanja monta‘na od klasi~no zidane hi{a po materialih razlikuje zgolj le {e v lesenih veznih elementih. Tega, da ima monta‘-na hi{a {e vrsto drugih prednosti – energetska var~nost, ve~ji volumni, prilagodljivost … - niti ne bom na{teval. Seveda pa bolj kot v predsodkih ti~ijo razlogi za nizko zastopanost monta‘-nih hi{ v Sloveniji specifi~ne gradbene navade, kar je bilo do sedaj logi~no. Sodoben ‘ivljenjski stil, ve~ja fleksibilnost ban~nega sistema ter nacionalna var~evalna shema napovedujeta spremembe in ve~jo konkuren~nost mon- ta‘nih hi{ – za primerjavo: m2 na{e grobe hi{e zna{a 300 evrov, m2 hi{e na klju~ pa 656 evrov. V~asih se je leta in leta var~evalo za hi{o, sedaj pa se jo bo po klasi~nem sistemu, ki deluje pa~ povsod v razvitem svetu, vzelo na kredit. ^eprav so Slovenci glede kreditov zaenkrat {e kar precej prestra{eni in nezaupljivi, za kar so krivi sumljivi stanovanjski krediti iz bli‘nje preteklosti. V Jelovici ‘e poslujete na ruskem trgu. Po gospodarskih raziskavah in napovedih naj bi v prihodnjih nekaj letih na njem narasla vrednost prodaje pohi{tva za 88 odstotkov, medtem ko naj bi npr. v Nem~iji le za 16 odstotkov. Iz teh {tevilk se da sklepati, da je celotna Rusija trenutno eno samo gradbi{~e, kjer je kruha za vse? Nam zaenkrat pomeni enega od {tevil-nih trgov, se pa zavedamo, da ima na eni strani izreden potencial, hkrati pa – vsaj zaenkrat - tudi zelo velike rizike. Jelovica je bila od nekdaj odmevna s svojimi promocijskimi aktivnostmi; nekateri slogani so skoraj po-narodeli, bili so tudi ve~krat aktualizirani ... Ker smo trenutno v procesu sanacije in prestrukturiranja, smo prakti~no brez promocijskih aktivnosti oz. s tistimi najslab{imi, ko samo ob~asno objavljamo popuste. Vendar se pripravljamo tudi za to podro~je. Na trgih biv{e Jugoslavije se nas zaenkrat {e vedno zelo dobro spominjajo, v Sloveniji pa bo potrebnega ve~ napora pri osvajanju mladih generacij. Kljub tveganju se nameravamo bolj odpreti v svoji spletni trgovini, da si bo lahko ~lovek sam na{el natan~no tisto, kar i{~e – skupaj z merami, oblikami, pogoji in cenami. Meni osebno od vseh sloganov najbolj odmeva v glavi tisti prvi: “Ne bo vam uspelo. To je Jelovica.” novi diplomanti KR@E, Janez Vklju~evanje naro~il s kraj{imi preto~nimi ~asi v proizvodni proces Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Lidija Zadnik Stirn Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 X, 49 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 49. UDK: 658.51 L vn 391 COBISS.SI-ID 897161 Klju~ne besede: naro~ila, dobavni roki, planiranje proizvodnje, proizvodni proces V podjetju Inles d.d. proizvajajo okna in vrata po naro~ilu kupcev, pri ~emer so za redna naro~ila dobavni roki dolo~eni. Problem pa predstavljajo naro~ila,ki so posledica reklamacij in raznih urgentnih naro~il. Za te primere so dobavni roki praviloma kratki. Analizirali smo redna in urgentna naro~ila, prikazali na~in planiranja proizvodnje in spremljanja naro~il z namenom, da bi ~im bolj skraj{ali preto~ne ~ase urgentnih naro~il... ijaLeS 55(2003) 10 strokovne vesti Tr‘ne prilo‘nosti za prodajo pohi{tva v Ruski federaciji avtorici Sanja PIRC, Tadeja COLNAR LESKOV[EK Statisti~ni podatki zadnjih treh let ka-‘ejo, da postaja Ruska federacija ena najpomembnej{ih gospodarskih partneric za Slovenijo. Zato je bila po na-ro~ilu Gospodarske zbornice Slovenije in Ministrstva za gospodarstvo sredi oktobra pripravljena Strategija nastopa slovenskih podjetij na ruskem trgu, pripravili pa so jo na Centru za mednarodno konkuren~nost. [tudija, ki je zajela tudi lesno panogo, je pokazala velike tr‘ne prilo‘nosti za prodajo pohi{tva v Moskvi in moskovski oblasti. O slasteh in pasteh ruskega trga smo se v reviji Les precej na {iroko razpisali ‘e lani, ko je v za~etku aprila 2001 GZS doma organizirala poslovno sre~anje slovenskih pohi{tvenikov z Asociacijo proizvajalcev pohi{tva R F, pano‘nim zdru‘enjem, ki deluje v okviru gospodarske zbornice Ruske federacije, njegovih 68 ~lanov pa proizvede ve~ kot 65 odstotkov vsega ruskega pohi{tva. Sre~anja v Ljubljani so se udele‘ili po-slovne‘i 20 klju~nih podjetij iz Moskovske in Leningrajske regije – prva predstavlja 47,8 %, druga pa 13,4 % dele‘a celotne doma~e pohi{tvene proizvodnje. Tudi sicer je doma~a pohi{tvena industrija skoraj v celoti skoncentrirana na evropski del Rusije, sibirski in azijski del pa sta le trga za proizvajalce pohi{tva iz evropskega dela. Podatki iz Euromonitorjeve baze ka‘ejo, da je bila skupna velikost trga pohi{tva v RF leta 2001 1.576 milijonov USD. Ruski trg pohi{tva sicer dosega samo 8 % velikosti nem{kega, ki je najve~ji evropski trg pohi{tva. Povpre~en nem{ki potro{nik nameni za pohi{tvo na leto 244 USD, povpre~en Rus pa samo 10,9 USD. Po zadnjih raziskavah (oktober 2003) pa primerjava pri~akovanih stopenj rasti poka‘e zanimivej{o sliko. V obdobju od 2001 do 2007 naj bi vrednost prodaje pohi{tva v Nem~iji narasla za 16,3 %, v Rusiji pa kar za 87,9 %. Pov-pra{evanje zadnji dve leti nara{~a predvsem zaradi rasti na podro~ju gradbe-ni{tva in turizma. Doma~i proizvajalci se kljub pove~a-nemu povpra{evanju sre~ujejo s {tevil-nimi problemi, kot so pomanjkanje ban~nih kreditov, zastarele proizvodne zmogljivosti, slab design izdelkov, nizko kakovostna izdelava ipd. Raziskava ruskega zdru‘enja pohi{tvenih podjetij tudi ka‘e, da je ve~ina pohi{tva ruskih proizvajalcev proizvedenega iz naravnih materialov, medtem kot tuji ponudniki uporabljajo umetne materiale. Vseeno pa doma~a pohi{tvena industrija te‘ko konkurira tujim proizvajalcem. Kdo so najpomembnej{i doma~i ponudniki? Najve~ji doma~i proizvajalec pohi{tva je podjetje Shatura (www.sha-tura.com) iz Moskovske oblasti, ki proizvaja pohi{tvo za dom, pisarne in hotele. [e dva pomembna proizvajalca lahko najdemo tudi na spletnih straneh: www.moscom.ru oz. www. stoross.ru Rusi so s svojimi neskon~nimi zalogami lesa zelo mo~ni pri osnovnem materialu, precej {ibki pa na podro~ju obli- kovanja ter obdelave. Svojo najve~jo krizo so do‘iveli v letih 1997 in 1998, ko se je dele‘ prodanega uvo‘enega po-hi{tva povzpel kar na 45 odstotkov. Danes je ta dele‘ nekoliko ni‘ji, ostaja pa dejstvo, da se vsi izvozniki, med katerimi so najmo~nej{i italijanski, {pan-ski, nem{ki in angle{ki proizvajalci pohi{tva, na ruskem trgu soo~ajo z nepredvidljivostjo ukrepov zunanje-trgo-vinske politike - predvsem z vidika vi{ine uvoznih dajatev, ki bi jih doma~i lobiji ‘eleli zvi{ati in tako okrepiti polo‘aj lokalnih proizvajalcev. Najspretnej{i tuji proizvajalci zato z lokalnimi proizvodnimi zmogljivostmi pospe{eno prestopajo na stran lokalnih proizvajalcev. RF – neizkori{~ena prilo‘nost slovenskih lesarjev? Po statisti~nih podatkih za leto 2001 so slovenski lesarji izvozili v Rusko federacijo za 6,8 mio USD, kar zna{a le 0,8 % celotnega doma~ega izvoza. Tudi uvoz lesa iz Rusije, ki je bil v preteklosti pomembna uvozna postavka, je zdaj zanemarljiv. Slovenski pohi{tveniki se sicer redno predstavljajo na MEBLU, velikem moskovskem pohi{tvenem sejmu, a vsaj po {tevilkah sode~ posli ne te~ejo ravno z vratolomno hitrostjo. Po njihovem mnenju jim ne uspe najti primernega doma~ega, tj. ruskega distributerja. Zato ne gre zamuditi prilo‘nosti, ki se obeta v ~asu leto{njega MEBLA – slo-vensko-rusko poslovno sre~anje. Slovensko predstavni{tvo v RF z dr. Adamom Purgom na ~elu ka‘e veliko pripravljenost za pomo~ slovenskim lesarjem pri vzpostavljanju za~etnih kontaktov z ruskimi kolegi s {ir{ega podro~ja pohi{tvene industrije, tudi s pomembnimi ruskimi trgovci. Vlaki za Rusijo, ki se je zadnja leta upra-vi~eno dr‘i pe~at poslovnega eldorada, se namre~ naglo polnijo. Tako je lahko pri~akovati, da bo, v ~eprav izredno prostrani de‘eli, prehitro zmanjkalo prostora – vsaj tistega bolj{ega. revijaLes 55(2003) 10 strokovne vesti Nove strategije za izbolj{anje dela avtorica Bo`ena KRAMAR Uvod Tehnika, ki jo v ~lanku obravnavamo, se je v praksi pri~ela uporabljati kot eno izmed orodij managementa. Zato je ~lanek namenjen managerjem in tistim, ki se ukvarjajo s preu~evanjem vedenja na delovnih mestih, da bodo odlo~itve o izpopolnjevanju in motivi-ranju zaposlenih la`je in bolje sprejemali. Opisuje tudi orodja za dolo~anje diagnoze obstoje~ega dela in pripo-mo~ke za interpretacijo in implementacijo rezultatov diagnoze v specifi~ne ukrepe, potrebne za spremembe. ^lanek predstavlja naslednje: 1. Teorije, ki dolo~ajo, kdaj ljudje postanejo osebno predani in poka`ejo, katere vrste dela najbolj generirajo navdu{enje in predanost do dela. 2. Splet akcijskih ukrepov za obogatitev dela, osnovan na teoriji, ki opisuje, kako je treba zasnovati dela, da postanejo motivacijski faktor za ljudi, ki jih opravljajo. 3. Dokaze, da teorija prispeva k izbolj{evanju delovnih navad, zadovoljstvu pri delu in finan~-nim u~inkom dolo~ene organizacije. Teorije o strategijah Kaj naredi zaposlene predane njihovemu delu? Za zelo ambiciozne posameznike je delo podoben izziv kot igra oz.hobi. Tri psihi~na stanja so klju~na pri ugotavljanju ~lovekovih motivacijskih faktorjev: 1. dojemanje pomembnosti: vsak posameznik mora svoje delo dovolj visoko ceniti; 2. odgovornost: mora verjeti, da je osebno odgovoren za rezultate svojega dela; 3. zavedanje rezultatov: na osnovi veljavnih meril mora biti vsak posameznik sposoben dolo~iti, ali so rezultati njegovega dela zadovoljivi. Ko je zado{~eno vsem trem parametrom, se zaposleni kljub vlo`enemu trudu po~uti dobro in ti ob~utki mu zado{~ajo, da bo {e naprej z entuzi-azmom opravljal svoje delo. Ta dejstva sodijo med notranje motivatorje in se nana{ajo na notranja ob~utenja ki jih spro`i potrditev dobrega dela. V primeru, da eden od omenjenih treh psiholo{kih faktorjev manjka, motivacija drasti~no upade. ^e so vidni vsi trije, so tako notranja motivacija in zadovoljstvo kot tudi kvaliteta dela na zelo visokem nivoju in sta posledi~no odsotnost ter fluktuacija zaposlenih dokaj nizka. Karakteristike dela Zadnje raziskave so pokazale nekaj osrednjih karakteristik dela, ki vplivajo na zgoraj opisana psihi~na stanja in zagotavljajo klju~ do sprememb v taki meri, da zagotavljajo velik potencial za motivacijo ljudi. 1. Kar tri od petih dimenzij vplivajo na dojemanje pomembnosti dolo~e-nega dela. a) Raznolikost ve{~in: stopnja, do katere sama narava dela zahteva od delavca izkazovanje njegovih ve{~in in sposobnosti. To je {e posebej izra‚eno takrat, ko je treba uporabiti ve~ ve{~in hkrati, saj pride tako bolj do izraza posameznik kot oseba. b) Istovetnost nalog: stopnja, do katere delo zahteva zaklju~ek celotnega dela, torej od za~etka do zaklju~ka s kon~nim uspehom. To sicer zahteva ve~je obvladovanje mnogoterih ve{~in, prav tako pa tudi razli~nih nalog. c) Pomembnost nalog: stopnja, do katere ima delo o~iten vpliv na `ivljenje drugih ljudi, bodisi v organizaciji, ali v zunanjem svetu. Vse od teh treh dimenzij vplivajo na posameznikovo dojemanje pomembnosti dela in ~etudi sta dve izmed njih zelo slabo izra`ene, je lahko tretja tako mo~na, da naredi delo dovolj pomembno. 2. ^etrta dimenzija – avtonomija, usmerja delavca, da ~uti odgovornost do svojega dela. Avtonomija pomeni torej dolo~en nivo neodvisnosti, svobode ter diskretnosti pri razporejanju dela. Bolj je delo avtonomno, bolj se posameznik zana{a na lastne iniciative in trud kot na napotke nadrejenih ter ustaljene delovne procedure. 3. Zadnja, peta kategorija, pa so povratne informacije, ki se nana{ajo na zavedanje rezultatov. Tu gre za dolo~eno mero pridobivanja podatkov o u~inkovitosti vlo`enega truda. Te dimenzije so pomembne pri ocenjevanju skale motivacijskega potenciala ijaLeS 55(2003) 10 strokovne vesti (SMP), ki z objektivnimi karakteristikami dela vrednotijo notranjo delovno motivacijo. Delo z visokim motivacijskim potencialom mora ustrezati vsaj eni izmed postavk, ki vplivajo na dojemanje pomembnosti, poleg tega pa mora biti avtonomno in imeti dovolj povratnih informacij. SMP je izredno koristna pri diagnoziranju dela ter doseganju ve~je u~inkovitosti zaradi aktivnosti za izbolj{evanje dela. Ali teorija ustreza vsem? Vsak posameznik, `al, ni enako dojemljiv za motivacijske faktorje, ~etudi so le-ti na zelo visokem nivoju. Vendar pa psihologi poudarjajo, da ima prav vsak vsaj del~ek potrebe po osebnostni rasti in razvoju, pri ~emer ima tudi mo~an vpliv okolje, v katerem dela. Tako je na primer od osebe, ki je bila vse `ivljenje izpostavljena zaviralnemu okolju, te`ko pri~akovati visoko motiviranost ob prvi ponujeni prilo`nosti. Ravno zaradi tega je treba pri katego-riziranju ljudi glede njihovega motivacijskega potenciala ravnati {e posebej previdno, saj ne moremo predvideti, ali so se posameznikove ambicije kljub zaviralnim okoli{~inam v njihovi organizaciji ponovno o`ivile. Tako je osnovna naloga podjetij, da zaposlenim omo-go~ijo mo`nost rasti in razvoja, kadarkoli je to mogo~e. (nadaljevanje sledi) Literatura 1. F. Herzberg, B. Mausner and Snyderman, 1959, The Motivation to Work, New York: John Wiley & Sons 2. F. Herzberg, 1966, Work and the Nature of Man, Cleveland: World 3. R. N. Ford, 1969, Motivation Through the Work Itself, New York: American Management Association ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si CENIK KNJIG Avtor/Nas I ov...........................................................................................................................................................................................................MPC v SIT UČBENIKI KONSTRUKCIJE Rozman V, Gaber.: Tehnično risanje in kons. dokumentacija.....................................................3.48700 Rozman V.: Konstrukcijski elementi - konstrukcije 2..................................................................................2.520,00 Rozman V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3......................................................................................2.033,00 Rozman V.: Snovanje pohištva..........................................................................................................................................................4374,00 TEHNOLOGIJA Pipa, R.: Anatomija in tehnologija lesa.....................................................................................................................................993,00 Čermak, M.: Furnirji in plošče............................................................................................................................................................3.621,00 Čermak, M.: Tehnologija lesa 1 (PAMI)..................................................................................................................................2.151,00 Grošelj, A.: Tehnologija lesa 2...........................................................................................................................................................2.858,00 Tehnologija lesa 3..................................................................................................................................................................................................2374,00 Arnič, A.: Vaje iz tehnologije.................................................................................................................................................................1.543,00 Sedej, R,...: Tehnologija žagarstva.................................................................................................................................................3.669,00 STROJI IN NAPRAVE Geršak, M.: Lesnoobdelovalni stroji.............................................................................................................................................898,00 Geršak, M.: Transportne naprave..........................................................................................................................................................86700 Geršak, M.: Stroji za primarno obdelavo.................................................................................................................................773,00 Geršak, M.: Pnevmatične in hidravlične naprave....................................................................................................679,00 Geršak, M. ...: Stroji in naprave v lesarstvu.........................................................................................................................1.898,00 Prošek, M....: Stroji za obdelavo lesa......................................................................................................................................5.838,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3...................................................................................................................1.810,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4............................................................................................................1.718,00 Steblovnik, Z....: Podjetništvo.................................................................................................................................................................3225,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI).....................................................................1.521,00 Bizjak, J.: Rešene naloge za učitelja (PAMI).........................................................................................................................309,00 Steblovnik, Z. ...: Navodila za izdelavo mape in zaklj. izd. z mapo (PAMI)......................1704,00 Jelovčan, I. ...: Gospodarjenje............................................................................................................................................................3.055,00 PRIROČNIKI Gorišek, Ž. ...: Sušenje lesa...........................................................................................................................................................................2550,00 Dimitrov T: Klima i prirodno sušenje drva................................................................................................................4500,00 Mihevc, S. ...: Obnovimo pohištvo..............................................................................................................................................1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec........................................................................................7900,00 revijaLes 55(2003) 10 OGLAS BREST OGLAS VBH Oglas SVEA NAREDI SAM NAREDI SAM OBLČ d.o.o. Mirka Vadnova 14, 4000 Kranj Slovenija Tel.: + 386 (0)4 201 5030 Faks: + 386 (0)4 201 5042 E-naslov: oblc@s5.net Spajanje, prodaja furnirja in izdelava kosovnic. Pohištvo po naročilu - interieri ter hobi program. Trgovina z mizarskim materialom. strokovne vesti Novosti iz Javorovih programov plo{~ za gradbeni{tvo avtor Ale{ CANTARUTTI, JAVOR Pivka d.d. Dejavnost poslovnega sistema JAVOR Pivka tradicionalno temelji na proizvodnji vezanih in opa‘nih plo{~, po-hi{tva ter furnirja. Bogata je tradicija proizvodnje vezanih plo{~, ki se v Pivki kontinuirano ohranja ‘e od leta 1934, proizvodnja opa‘nih plo{~ pa je stekla v letu 1964. Javorove opa‘ne plo{~e in specialne vezane plo{~e tudi danes ohranjajo sloves visoke kakovosti. Opa‘na plo{~a JAVOR Compact Zahtevam in pri~akovanjem trga ‘elimo v celotnem poslovnem sistemu Javor slediti s ponudbo novih izdelkov, pri katerih velikokrat izkoristimo tudi mo‘nosti sinergij na{ih razli~nih proizvodnih programov. Pri razvoju nove Javorove opa‘ne plo{~e Compact, ki smo jo tr‘i{~u ponudili v leto{njem letu, smo za njen zunanji sloj uporabili vodoodporno vezano plo{~o. Opa‘na plo{~a Compact je na{ odgovor na zahteve gradbincev po vse bolj{i kvaliteti betoniranih povr{in. Javorova tradicija in kakovost - tako v proizvodnji opa‘-nih kot vezanih plo{~ - sta poro{tvo za zadovoljstvo kupcev z na{im novim izdelkom. Stabilen in zanesljiv konstrukcijski material Opa‘na plo{~a JAVOR Compact je sestavljena iz masivnega lesa in vezane plo{~e. Zunanja sloja sta iz vodoodporne vezane plo{~e, srednji sloj pa sestavljajo pre~no polo‘ene letvice, ki so uokvirjene z vzdol‘nimi zaklju~nimi letvicami. Sloji so zlepljeni z vodoodpornimi lepili. Opa‘ne plo{~e Javor Compact so za{~itene s posebno melaminsko smolo, izdelano po vro~em postopku, robovi pa so za{~iteni z visoko kvalitetnimi akrilnimi barvami. Ve~ja stabilnost in dalj{a ‘ivljenjska doba Plo{~o odlikuje predvsem stabilnost in dolga ‘ivljenjska doba. Zaradi trdnosti je plo{~a primerna tudi za opa‘e pri zahtevnej{em betoniranju. Za gradbince pomeni na{a nova plo{~a racionalno in kakovostnej{o izbiro, saj se njena povr{ina tudi po ve~kratni uporabi ne deformira, zaradi primerne za{~ite pa je odporna proti razli~nim zunanjim vremenskim vplivom. Isoplyform® Plo{~a Isoplyform®, ki se uporablja v velikih sistemskih opa‘ih, je rezultat stalnega razvoja specialnih vezanih plo{~ v Javoru. Z najnovej{o plo{~o nadgrajujemo Javorov program plo{~ za gradbeni{tvo. Isoplyform® je plo{~a, pri katerih je na nosilno lesno plo{~o z vodoodpornimi lepili nalepljena posebna plasti~na masa. Kot nosilne plo{~e se uporabljajo vodo-odporne vezane plo{~e, ki so izdelane iz navzkri‘no zlepljenih slojev lu{~enega furnirja breze ali bukve. Plasti~na obloga je iz posebnega polipropilena, njena standardna debelina pa je 1,6 mm, kar omogo~a visoko odpornost proti po{- kodbam. Odlikuje jo tudi zelo majhen navzem vlage in po~asno staranje. Shema sestave plo{~e Isoplyform®: Javorove Isoplyform® plo{~e so namenjene zlasti vgradnji v velike sistemske opa‘e. Zaradi posebne sestave omogo~ajo bolj{i videz vidnega betona, plasti~na obloga pa u~inkovito {~iti nosilno lesno plo{~o pred vodo in betonom. To zagotavlja dolgo ‘ivljenjsko dobo plo{~e; uporabimo jih namre~ lahko tudi do stokrat - odvisno od konstrukcije in vrste nosilne plo{~e. Pri Isoplyform® plo{~ah je lo~evanje plo{~ od betona enostavno, kakovost betonske povr{ine pa je v celotnem obdobju uporabe plo{~ zelo visoka. Betonska povr-{ina je matirana, zato jo je mogo~e barvati. Plo{~e odlikuje tudi majhna ob~utljivost na po{kodbe, majhne praske na plo{~ah pa na betonski povr{ini ne pu{~ajo sledi. Plo{~e so razli~nih dimenzij, kar omogo~a enostavno prilagajanje razli~nim opa‘nim sistemom. Obe novosti smo med 15. in 19. oktobrom predstavili na sejmu SAIE v Bologni. Dodatne informacije o proizvodih iz Javorovega gradbenega programa pa dobite na spletni strani www.javor.si ali na elektronskem naslovu: info@javor.si. ijaLeS 55(2003) 10 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 8. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko stroj za obláganje - ôja -- -- m del linije za oblaganje plo{~ stroj za oplá{~anje -ôja -- -- m stroj za oplemenitenje zaklju~nih in okrasnih letev s furnirjem in folijami Ummantelungsmaschine f wrapping machine stroj za razvlaknjevánje -ôja -- --m stroj za mehani~no pridobivanje vlaken Zerfaserungsmaschine f defibrating machine súhi postópek -ega -pka m postopek pri izdelavi vlaknenk, ko vlakna posu{imo in hkrati dezorientiramo (preusmerimo na vse strani, da je njihov potek ~immanj vzporeden) v toku vro~ega zraka trocken Verfahren (der Faserplattenherstellung) m dry process (fibreboard manufacturing) suspendírati -am snov v teko~ini enakomerno razdeliti (npr. vlakna v vodi pri mokrem postopku v proizvodnji vlaknenk) {irína plô{~e -e -- ` dimenzija, merjena pravokotno na dol`ino plo{~e Plattenbreite f width of the panel tlá~na létev -e -tve ` kovinska letev pred no`em na rezalniku in lu{~ilniku za furnir, ki prepre~uje pokanje furnirja Druckleiste f nose bar (of veneering machines) tlá~na strán -e -í ` stran rezanega ali lu{~enega furnirja, ki le`i nasproti prosti strani in je v dotiku s tla~no letvijo geschlossene Seite f tight side tôpi spoj -ega -ôja m spoj dveh furnirjev, obdelanih ostrorobo in pravokotno na povr{ino furnirja Stossfuge f butt joint trá~na krpa -e -e ` vlo`ki v obliki dolgega, ozkega furnirnega traku geschnittener Flickstreifen m shim trák za oblikovánje prepróge -a -- -- -- m brezkon~ni trak, na katerega kontinuirano natresamo olepljeno iverje ali vlakna Formband m forming belt trhla gr~a -e -e ` preperela gr~a v zadnjem stadiju razkrajanja lesne snovi zaradi oku`be z glivami fauler Ast m rotten knot, decayed knot udárni krí`ni mlín -ega -ega -a m mlin, ki drobi suho iverje z udarci zvezdastega rotorja; za dodatno mletje iverja ( po su{enju) Schlagkreuzmühle f wing-beater mill ugréznjeni spah -ega -áha m vdolbina na licu furnirne plo{~e nad odprtim spahom sredice ali odprtim spahom notranjega sloja eingesunkene Fuge f sunken joint uréa -ee ` (uréja) brezbarvna kristalna snov, ki je v se~u; se~nina; sesta- vina lepila Urea n uréa-formaldehídno lepílo -ega -a s (UF) vrsta sinteti~nega lepila Harnstoffkleber m, Formaldehyd-Klebstoff m formaldehyde adhesive, urea glue utrjevánje -a s (vezanje) utrditev lepilnega spoja (- z dodatkom trdilca, -z IR sevanjem, - z UV sevanjem) Aushärten n, Verfestigen n, Abbinden n setting, curing vákuumski nakladálnik -ega -a m transportna naprava v proizvodnji plo{~, ki prepre~uje po{kodbe plo{~ z oplemeniteno povr{ino; plo{~o prime, dvigne in prenese váljasti su{ílnik s {óbami -ega -a m vrsta su{ilnika za su{enje iverja s {obami Düsenrohrtrockner m jet dryer váljasti cévni su{ílnik -ega -ega -a m vrsta su{ilnika za iverje s snopom cevi v valju Rohrbündel - trockner m tube dryer válj~na stiskálnica -e -e ` stiskalnica za oplemenitenje nosilnih materialov s termoplasti~nimi (npr. PVC) in upogljivimi papirnimi folijami Walzenpresse f continuous roller press válj~ni brusílni stroj -ega -ega -ôja m stroj za bru{enje lesnih povr{in Walzenschleif-machine f drum sander, drum sanding machine válj~ni iverílnik -ega -a m iverilnik za direktno iverjenje (za zunanji sloj) Messerwellenzerspaner m chip-flaker válj~ni nana{álnik -ega -a m naprava za nana{anje lepila Leimauftragmaschine f glue speader válj~ni sekálnik -ega -a m vrsta sekalnika za pridobivanje sekancev iz ostankov; ima no`e vpete v rotor ve~jega premera Trommelhacker m drum-chipper valovíta plô{~a -e-e ` plo{~a valovite oblike gewellte Platte f wariness valovíta vlákna -ih -en s (mn) lesna vlakna, ki so valovita, vendar med seboj vzporedna welliger Faseverlauf m wavy grain ve~slôjna plô{~a -e -e ` plo{~a, sestavljena najmanj iz treh slojev mehrschichtige Platte f multi-ply vejanje ivérja -a -- s na~in oblikovanja iverne preproge z zra~no (pnevmati~no) vejalno komoro Windstreuung f vertikálni rezálnik za furnír -ega -a ---- m stroj za rezanje furnirja, pri katerem se prizma giblje v navpi~ni smeri vertical veneer slicing machine vézan lés -ega -á m proizvod, izdelan iz najmanj treh, medsebojno zlepljenih slojev lesa Sperrholz n plywood vézana plô{~a -e -e ` plo{~a, izdelana iz najmanj treh medsebojno zlepljenih slojev lesa (sredica je lahko tudi iz drugega materiala) Sperrplatte f plywood revijaLes 55(2003) 10 urea