Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. — Tel. štev. 25-52. 66. kos. V LJUBLJANI dne 17. avgusta 1938. Letnik IX. 4114. Uredba o dodatnem zapisniku k jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne Z8. oktobra 1836. 405. Pravilnik za izvrševanje uredbe u melioracijskem skladu. 406. Pravilnik o upravljanju melioracijskega eklada. VSEBINA: -107. Konvencija o pravicah združevanja in koaliranja kmetijskih delavcev in kdnv. o uporabi nedeljskega počitka v in-dustr, napravah. — Ratifikacija Nove Zelandije. 408. Razne objave jz Službenih nov in . Uredbe osrednje vlade. 404. Na podstavi člena 105. finančnega zakona za leto 1938./39. z dne ‘28. marca 1938. predpisuje ministrski svet na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in1'gospoda ministra za trgovino in industrijo tole uredbo* o dodatnem zapisniku k jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 193G. ,** ki se glasi: § 1. Objavlja se za izvrševanje dodatni zapisnik k jugo-slovatisko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936., podpisani v Ankari dne 1. maja 1938., Čigar besedilo se v izvirniku in prevodu glasi takole: DODATNI ZAPISNIK k jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936. Da bi se okrepila trgovinska izmenjava' med Jugoslavijo in Turčijo, sta se sporazumeli kraljevska jugoslovanska vlada in vlada republike Turčije o telile določbah: 1. — Da bi se olajšal Turčiji nakup lesa, ki se upodablja za izdelovanje škatel (zabojčkov) za fige in grozdih odobri jugoslovanska vlada izvoz 30.000 nr‘ tega lesa. y rednost tako kupljenega lesa se poravna po 50 % v Idgoslovansko-turškem kliringu, po 50 % pa z izvozom * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne l3- julija 1938., št. 155/LI/409. ** »Službeni list« št. 75/12 iz 1. 1937. bombaža, volne, oglja, suhih fig in lešnikov turškega izvora na podstavi zasebnega pobota. Ti pobotni posli so zavezani obličnostim, ki veljajo v obeh državah. 2. — Listi, priloženi h konvenciji o trgovini Ln plovitvi z dne 28. oktobra 1936., se razveljavljata in nadomeščata s spodaj objavljenima seznamoma. Kot § 3. v členu 6. jugoslovansko-turške konvencije o trgovini in plovitvi z dne 28. oktobra 1936. se vriva tale določba: »Bombaževe tkanine jugoslovanskega izvora se smejo uvažati tudi izven količin, določenih v listi B, priloženi jugoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne ‘28. oktobra 1936., če se izvažata bombaž in volna turškega izvora.« Ta zapisnik stopi v veljavo dne 1. maja 1938. in je sestavina jugoslovansko-turške konvencije o trgoviui in plovitvi z dne 28. oktobra 1936. Izdelano v Ankari v dveh primerkih dne 6. maja 1938. (M. P.) B. Adžemovič s. r. (M. P.) N. Menemencioglu s. r. Seznam A. 1 2 5 6 66 72 C. 125 A. 1. B. 2. 126 136 165 kvas 250 D. 271 278 284 285 286 299 A. B. gumbi iz koroza (rastlinska slonovina) 302 305 323 C. 324 A. 340 s poprejšnjo odobritvijo pristojnega mi-• nistrstva 341 D. 1. 2. 465 B. 494 A. samo baloni 494 B. 1. 2. 497 503 504 A. 1. 2. 505 511 A. B. C. 512 C. D. 517 519 523 C. 532 B. C. D. 551 B. C. 552 A. C. 553 A. B. 565 566 567 A. B. 568 569 575 614 623 664 s poprejšnjo odobritvijo pristojnega ministrstva 090 UDU 535 A. B. 782 538 859 B. C. 539 britvice B. A. 541 A. N. M. Seznam B. kg 378 D. 5.000 18 C. 5.000 379 50.000 19 10.000 385 500 24 A. 3.000 394 500 26 3.000 400 500 72 A. B. 10.000 401 500 87 500 414 5.000 106 A . 3.000 418 5.000 107 A. 3.OU0 427 B. 500 109 2.000 Iz 469 118 2.000 samo cement, beli 125 A. 2. 2.000 in magnezijev 30.000 137 500 Iz 469 196 10.000 samo cement, ki 234 B. 2.000 se uporablja za 234 E. 5.000 podmorske kon- 276 D. 15.000 strukcije 2,000.000 281 5.000 494 A. 1. 2. 40.000 297 5.000 502 150.000 300 5.000 532 A. 10.000 306 A'. 2.000 535 B. 1. 30.000 307 1.000 535 B. 2. 15.000 324 C. 200.000 552 B. 500.000 328 A. 500.000 632 10.000 328 B. 50.000 676 otroški vozički 20.000 341 C. 5.000 718 D. 300-000 342 A. 5.000 760 10.000 346 C. 500 853 30.000 362 1.000 B. A. 378 A. B. 1.000 N. M. 378 C. 1.000 1 *• § 2. ' Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«, in to skladno s predposlednjim odstav-kom zapisnika. .V Beogradu dne 14. junija 1938. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. (Sledijo podpisi ostalib ministrov.}, 405. Na podstavi člena 19. uredbe o melioracijskem skladu predpisujem sporazumno z ministrom za finance tale pravilnik za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu * Člen 1. Radi načrtnega izvajanja del iz člena 2. uredbe o melioracijskem skladu sestavi minister za gradbe sporazumno z ministrom za kmetijstvo za več let naprej program hidrolehničniii del, ki jih je treba izvršiti v posameznih banovinah. Pri sestavljanju programa se mora upoštevati prednost izvedbe posameznih del glede na javno korist in njihovo važnost z gospodarskega, socialnega in zdravstvenega stališča. V program se sprejemajo samo večja dela in obče-koristna dela. Za program podajo bani svoje predloge na zahtevo in po navodilih ministra za gradbe. Ob tej priložnosti določi minister za gradbe tudi dobo, za katero naj se program predloži, kakor tudi približni skupni znesek, ki ga bo mogoče za to dobo dodeliti iz sredstev sklada za vsako banovino. Program mora obsegati za vsako posamezno delo: naziv banovine, sreza in občine; namen in vrsto dela; znesek potrebnih stroškov; število let, potrebnih za izvršitev del; načrt finansiranja (koliko pride na podpore [subvencije] iz melioracijskega sklada in koliko na prispevke banovine, občin, vasi, prebivalcev in lastnikov zemljišč in ogroženih objektov — železnic, cest, tvornic itd. — kakor tudi na druga sredstva in podpore); obveznost in porazdelitev stroškov za vzdrževanje. Program mora praviloma obsegati popolno izvedbo predvidenih del. Pri velikih delih se smejo sprejeti v program posamezni deli ali objekti, ki so zase tehnična celota (odseki rek, obrambni nasipi, kanali, zapornice, črpalnice, vodovodni odseki, zajezbe itd.). Člen 2. Ko se sporazumejo ban in vsi ostali interesenti o sestavljenem programu finansiranja posameznih del za svojo banbvino in privolijo v obveznosti in določeno razmerje glede prevzema stroškov za vzdrževanje napravljenih del, izda minister za gradbe sporazumno z ministrom za kmetijstvo po odobritvi ministrskega sveta odločbo o podelitvi in višini podpore (subvencije) iz melioracijskega sklada za izvršitev teh del v mejah, določenih v členu 10. uredbe o melioracijskem skladu. Člen 3. Po odločbi o odobrenih podporah (subvencijah), izdani skladno s členom 2. tega pravilnika, izda minister za gradbe najdalj do dne 1. aprila vsakega leta raz-poredno odločbo za porazdelitev kreditov iz melioracijskega sklada v mejah razpoložljivih in predvidenih rednih dohodkov, oziraje se na začetek in napredovanje po- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. junija 1938., št. 144/XLVI/372. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v. »Službenih novinalu z dne 6. julija 1938., št. 149. sameznih del kakor tudi na možnost ukoriščanja ostalih prispevkov po določenem načrtu finansiranja. Ce je bilo najeto posojilo po členu 3. uredbe o melioracijskem skladu na podstavi dohodkov, ki se stekajo v sklad, sme obsegati razporedna odločba uporabo tudi večjega kredita v mejah posameznih trans ostvarjenega posojila. V razporedno odločbo se vzamejo tudi zneski, ki si jih je treba pridržati po členu 4 tega pravilnika, zneski, potrebni za izdatke po členih 16. in 18. uredbe o melioracijskem skladu, kakor tudi zneski za izdatke po delih, hi se finansirajo iz melioracijskega sklada po odlokih ministrskega sveta. Razporedile odločbe se pošljejo po dobljeni soglasnosti glavne kontrole ministrstvu za kmetijstvo in posameznim banskim upravam v vednost in nadaljnji postopek, računovodstvenemu odseku ministrstva za gradbe Pa radi razvida. Clen 4. Za podeljevanje podpor (subvencij) za nujno obnoVi-iev obrambnih objektov, porušenih po katastrofalnih poplavah (nasipi, zapornice v nasipih in črpalnice), se pridrži v razporedni odločbi iz člena 3. tega pravilnika 10 »/o rednih letnih dohodkov sklada. Da bi se zavarovala ta pridržba, se smejo redni letni dohodki sklada angažirati največ do 90 % za odplačevanje anuitet po najetih posojilih. Ce se znesek, pridržan za spredaj omenjeni namen, ne porabi do konca leta, za katero je bil pridržan, se nporabi predvsem za finansiranje večjih stroškov za napravljena dela skladno s členom 12. uredbe o melioracijskem skladu. Ce takih večjih stroškov ni, se porabi neizkoriščeni znesek ali za podelitev posojil po členu 5. *ega pravilnika — če ne znašajo že dana posojila četrtino rednih letnih dohodkov sklada —*ali pa za povečanje letnih kreditov, odobrenih za podpore (subvencije) v Razporedni odločbi iz člena 3. tega pravilnika, ali pa za ‘zvršitev novih del izven odobrenega programa. Člen 5. Iz sredstev melioracijskega sklada se ne morejo podeljevati nikakršne podpore (subvencije) za popravila Poškodovanih objektov in tudi ne za vzdrževanje napravljenih del iz člena 2. uredbe o melioracijskem skladu in se tudi ne morejo v breme sklada prevzemati obveznosti za vzdrževanje izvedenih objektov. Člen 6. Skupni znesek podpor (subvencij) iz sklada za dela radi preskrbe z vodo, določene v programu iz Člena 1. ega pravilnika, sme znašati največ četrtino rednih dohodkov, ki se stečejo v sklad za dobo, za katero je program sestavljen. Te podpore se ne morejo podeljevati iz dohodkov 8hlada, dobljenih s posojili. jstotako sme v razporedni odločbi iz Člena 3. tega Pravilnika skupni znesek podpor (subvencij) iz sklada za let' ra<** Pr^hrbe z vodo znašati največ četrtino rednih sl vjjRd°hodkov sklada, če ni že angažirana za anuitetno uzbo po najetih posojilih (člen 10. uredbe o meliora-ClJskeni skladu). Člen 7. cy **>*« vodnim zadrugam (člen 9. uredbe o meliora-m skladu) se odobrijo v razporednih odločbah is člena 3. tega pravilnika, če niso že vsi redni letni dohodki sklada angažirani za podpore (subvencije) in ostale izdatke, ki jih je treba določiti v teh odločbah. Skupni letni znesek teh posojil sme znašati največ četrtino rednih letnih dohodkov sklada, če ni že angažirana za anuitetno službo po najetih posojilih. Ta posojila se ne smejo dajati iz dohodkov sklada, dobljenih s posojili. Člen 8. Po odločbi, izdani o podelitvi podpore (subvencij) iz melioracijskega sklada (člen 2. tega pravilnika), se izdelajo nadrobni projekti za izvedbo odobrenih del. Projekti se morajo izdelati po navodilu, ki ga predpiše minister za gradbe. Katastrska dela in izdelava elaboratov za razlastitev zemljišč se smejo poveriti tudi katastrskim organom; stroški za te posle se izplačujejo v breme melioracijskega sklada iz kredita, določenega v razporedni odločbi za izdatke po členu 16. uredbe o melioracijskem skladu (člen 3. tega pravilnika). Člen 9. Preden se začno posamezna dela izvajati, se morajo zagotoviti vsi potrebni krediti v višini celokupnega proračunskega zneska odobrenega projekta po usvojenem načrtu finansiranja. Prispevki banovine, občin in interesentov se zagotove s pravnomočno odločbo in sklepom pristojnih organov banovine, občin in vasi in z obveznimi izjavami prizadetih prebivalcev in lastnikov zemljišč in ogroženih objektov. Denarni prispevki občin, vasi in ostalih interesentov se morajo položiti pri državnem oblastvu, preden se izda odločba o oddaji dela v izvršitev. Prispevki v brezplačni delovni sili in vožnjah kakor* tudi prispevki v brezplačnem dajanju potrebnega gradbenega materiala in sveta se morajo ostvariti, preden se izda odločba o oddaji ostalih del iz odobrenega projekta. Člen 10. Po potrebi in po svojem preudarku smejo prevzeti banovine tudi prispevke, ki odpadajo po členu 10. uredbe o melioracijskem skladu na interesente. Prav tako smejo prevzemati interesenti prispevke, ki odpadajo na banovine. Člen 11. Presežki izdatkov, ki niso pokriti z'načrtom finansiranja, obremenjajo interesente v istem razmerju kakor glavno delo, in so interesenti zavezani, pravočasno zagotoviti zneske, potrebne za pokritje teh presežkov. Člen 12. Dela, ki se izvajajo iz sredstev melioracijskega sklada, se smejo začeti, ko je predhodno bila izdana vodno-pravna dovolitev za izvršitev projektiranih vodnih naprav skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi. V dovolitvi je treba ugotoviti obveznost za vzdrževanje napravljenih del v dobrem stanju kakor tudi razmerje, v katerem naj trpe stroške vzdrževanja posamezni interesenti, povsem po usvojenem programu in odločbi, izdani po členu 2. tega pravilnika. Clen 13. Za melioracijska dela morajo interesenti ustanoviti vodno zadrugo. Vodnopravna dovolitev za dela se izda zadrugi. Za dela ob uravnavi rek, katera so po mednarodni konvenciji ali po zakonu država in banovine zavezane izvršiti in tudi vzdrževati, smejo ustanoviti banovine sklade za vzdrževanje napravljenih uravnalnih del, v katere vlagajo, letne prispevke po usvojeni porazdelitvi, ki jih morajo zagotoviti v svojih banovinskih proračunih. V te sklade se stekajo tudi prispevki države po usvojeni porazdelitvi (člen 2. tega pravilnika), ki se zagotovijo v državnem proračunu. Za dela ob uravnavi ostalih vodotokov, če ni pogojev za ustanovitev vodne zadruge, se izda dovolitev prizadetim občinam. V tem primeru se sme v dovolitvi tudi banovina zavezati za prevzem ustreznega dela stroškov za vzdrževanje napravljenih del, če je to obveznost prevzela, ko je sprejela program iz člena 1. tega pravilnika. Banovina se sme tudi brez take zaveze udeleževali stroškov za vzdrževanje s podporami iz banovinskega proračuna. Za dela radi preskrbe z vodo se izdajo dovolitve prizadetim občinam ali v ta namen ustanovljenim združbam prizadetih občin. Clen 14. Skupščine vodnih zadrug zagotovijo v zadružnih proračunih zneske, potrebne za poravnavo njih prispevkov k investicijskim stroškom, ali določijo obseg brezplačne. delovne sile, voženj, gradbenega materiala ali sveta, ki jih morajo zadružniki prispevati po vrednosti, določeni v načrtu finansiranja. Določbe člena 9. tega pravilnika, ki se nanašajo na položbo prispevkov v denarju in na opravljanje del z brezplačno delovno silo in vožnjami pred izdajo odločbe o oddaji ostalih del iz odobrenega projekta, veljajo tudi za vodne zadruge. Denarne prispevke smejo vodne zadruge zagotoviti tudi s tem, da najamejo posojilo iz melioracijskega sklada po pogojih iz člena 9. uredbe o melioracijskem skladu. Clen 15. Dela, ki se ne finansirajo s podporami (subvencijami) sklada, izvedejo banske uprave in njim podrejeni tehnični razdelki in terenske tehnične sekcije, ustanovljene skladno s § 18. zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe. Clen 16. V mejah kreditov iz razporedne odločbe (člen 3. tega pravilnika) se oddajo posamezna odobrena dela v izvršitev in izvedejo po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Posamezna večja dela, ki se morajo izvesti po svojem značaju brez prestanka in za katera se zato ne morejo razpisovati licitacije vsako leto, se smejo oddajati v izvršitev v mejah celotnega odobrenega zneska po odobrenem načrtu finansiranja. Proračune za izdatke po členu 16. uredbe o melioracijskem skladu, določene v razporedni odločbi, odobruje minister za gradbe. Clen 17. Po dovršitvi se dela z odlokom oblastva, ki je oddalo delo v izvršitev, kola vdirajo. Prispevki interesentov z brezplačno delovno silo in vožnjami ali z brezplačnim dajanjem potrebnega gradbenega materiala in sveta se obračunavajo v denarni vrednosti po odobrenem proračunu in analizi cen. Znesek stvarnih izdatkov za izvršena dela, ki ga ugotovi kolavdacijska komisija, služi za osnovo določitvi, koliko opravljenih izdatkov pride na sklad in banov ino, koliko pa na ostale interesente po razmerju, določenem v načrtu finansiranja in v odločbi o podelitvi- podpor (subvencij). V odločbi o odobritvi kolavdacije se določi porazdelitev končnih izdatkov kakor tudi obračun porazdelitve presežkov (člen 11. lega pravilnika). Zaradi manjših stroškov za napravljena dela ne porabljeni zneski se po odobrenem obračunu vrnejo skladu, banovini in ostalim interesentom v istem razmerju, ki je določeno v načrtu finansiranja za glavno delo. Clen 18. Odločba o odobritvi kolavdacije se posije računo-vodstvenemu odseku pri ministrstvu za gradbe radi vknjižbe izdatkov, ki obremenjajo sklad. Ta odločba se vroči vsem interesentom. Clen 19. Prodaje državnih zemljišč po členu 5„ točki 2., uredbe o melioracijskem skladu, ki so že meliorirana ali ki bodo meliorirana z državnimi sredstvi ali sredstvi melioracijskega sklada, opravijo pristojne finančne direkcije na podstavi odločbe ministra za finance, izdane na predlog ministra za gradbe po predpisih S 11. finančnega zakona za leto 1938./39.; vse dohodke od te prodaje pošljejo s čekovnim računom št. 'tl 093 Državni hipotekarni banki v Beogradu za melioracijski sklad in poročajo o teni ministrstvu za gradite. Finančne direkcije ponudijo ta zemljišča poprej Privilegirani agrarni banki v odkup radi morebitne kolonizacije. Ce ne odgovori banka v treh mesecih na ponudbo, velja da ne misli kupiti ponujena zemljišča. Ce Privilegirana agrarna banka ta zemljišča odkupi, pa jih parcelica in proda, veljajo za kupce tega zemljišča predpisi § 75. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., s spremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931. in 24. junija 1933., kakor tudi pravilnika o izvrševanju predkupne pravice št. 54.415/vi-h z Topolovac . Clen 20. Tisti del povračila davka, ki odpada na zemljišča, ki so že meliorirana ali ki bodo meliorirana z državnimi in banovinskimi sredstvi ali sredstvi melioracijskega sklada, določi ministrstvo za finance sporazumno z ministrstvom za gradbe povsem po določbah členov 6. do 8. uredbe o melioracijskem skladu. Znesek tega dela povračila davka pošlje pristojna finančna direkcija s čekovnim računom št. 51.093 Državni hipotekarni banki v Beogradu za melioracijski sklad in poroča o tem ministrstvu za gradbe. Postopek za določitev povračila davka sproži ministrstvo za gradbe. Clen 21. Letne vodne prispevke za vse naprave za okoriščanje vodnih sil, ki se pobirajo v dobro melioracijskega sklada po členu 5., točki 4., uredbe o melioracijskem skladu, določijo pristojne banske uprave. V ta namen izdelajo banske uprave do konca meseca aprila vsakega leta po srezih spiske lastnikov: a) hidroelektličnih naprav z navedbo instaliranih konjskih sil; b) plovnih mlinov z navedbo števila kamnov; c) vodnih mlinov (potočnih, malih mlinov), ki imajo več ko en kamen, z navedbo števila kamnov; č) slop z navedbo števila posameznih slop; d) žag z navedbo števila rezil. V teh spiskih, ki jim predpiše obrazec minister za Eradbe, se določi višina odmere vodnega prispevka. Banske uprave pošljejo spiske po finančnih direkcijah pristojnim davčnim upravam, ki morajo pobrali vodni prispevek obenem z davkom. Davčne uprave pošljejo pobrane prispevke na koncu vsakega meseca s čekovnim računom št. 51.098 Državni hipotekarni banki v Beogradu za melioracijski sklad in poročajo o tem ministrstvu za gradbe, na koncu vsakega Proračunskega leta pa pošljejo spiske ministrstvu za gradbe in pristojni banski upravi z navedbo pobranih prispevkov. V ta namen izdelajo banske uprave spiske v treh Primerkih, od katerih ostane eden pri davčni upravi, h v a primerka pa rabita za to, da se obvestita ministrstvo za gradbe in banska uprava o prispevkih, pobranih za minulo proračunsko leto. Na podstavi prejetih spiskov o prispevkih, pobranih minulo leto, vpišejo banske uprave v spisek za novo 1 ^računsko leto poleg odmere za to leto tudi zaostanke neplačanih prispevkov iz minulih let z zakonitimi obrestmi, ki veljajo za neplačane davke. Pritožbe zoper odločbe banskih uprav o odmeri vod-nih prispevkov se predložijo ministrstvu za gradbe. Clen 22. Dohodke melioracijskega sklatil po členu o., t. 5. lri 6., uredbe o melioracijskem skladu (takse za prodajo licitacijskih elaboratov in pogodbene takse za hidro-ifihnična dela) pobirajo ministrstvo za gradbe in banske Oprave in obveščajo o tem računovodstveni odsek pri Ministrstvu za gradbe. Prejemki se vpišejo v dnevnik, denar pa se pošlje s čekovnim računom st 51.093 Državni hipotekarni banki v Beogradu za melioracijski sklad. Clen 23. Na pogodbene splošne pogoje za hidrotehnična dela postavlja namesto kolkov tole potrdilo: Pogodbena taksa v znesku din .. je bila prejeta v gotovini in vpisna v dnevnik pod st. ... z dne 19... Režiser.« Ce je kaj več ali naknadno napravljenih del. se ugo-°vi dopolnilna pogodbena taksa, ki jo je treba plačati. * °dlokom o odobritvi več ali naknadno napravljenih m. Ta odlok se vroči nadzornemu organu, da pobere akso, računovodstv enemu odseku pri ministrstvu za Eradbe pa radi razvida. , Pobrano takso posije nadzorstveni organ takoj s če-/"'nim računom st. 51.093 Državni hipotekarni banki za Melioracijski sklad. Kolavdacijska komisija ugotovi, ali je bila dopolnilna °Rodhena taksa takoj pobrana in Državni hipotekarni Minki vročena. odi SP °d°bre več ali naknadno napravljena dela t obl ° °dobritvi kolavdacije, pobere takso režiser v.. asiva' ki priobči to odločbo podjetniku, in pošlje po-ni znesek banki. Clen 24. Dohodke melioracijskega sklada po členu 5., t. 7., uredbe o melioracijskem skladu (pogodbene kazni za izvrševanje hidrotehničnih del) poberejo v gotovini izplačilne državne blagajne po odločbah oblastva, ki odobruje kolavdacijo ali likvidacijo posla, in jih pošljejo s čekovnim računom št. 51.093 Državni hipotekarni banki v Beogradu za melioracijski sklad. Clen 25. Odplačilne obroke za posojila, dana vodnim zadrugam iz melioracijskega sklada na podstavi zadružnih dohodkov od povračila davka, pošljejo pristojne finančne direkcije s čekovnim računom št. 51.093 Državni hipotekarni banki za melioracijski sklad in poročajo o tem ministrstvu za gradbe. Ce znesek povračila ne zadošča za pokritje letne anuitete ali je posojilo dano na podstavi plačevanja anuitet iz rednih zadružnih dohodkov, pošljejo zadruge dopolnitev oziroma popolno dospelo anuiteto s čekovnim računom št. 51.093 Državni hipotekarni banki za melioracijski sklad in obveste o tem ministrstvo za gradbe. Clen 26. Pristojne finančne direkcije nadzirajo poslovanje davčnih uprav glede rednega in pravilnega pobiranja dohodkov za melioracijski sklad. Clen 27. Za 1. 1938. se pobira polovica vodnega prispevka iz člena o., t. 4.. uredbe o melioracijskem skladu. Ostali dohodki po členu 5. uredbe se pobirajo v celoti, začenši z dnem 1. julija 1938., z utesnitvijo iz člena 20. uredbe glede dohodka po členu 5., t. 1., uredbe. Clen 28. Radi izvrševanja določbe člena 17. uredbe o melioracijskem skladu se ugotovi z odločbo ministra za gradbe stanje »vodnega fonda« na dan 30. junija 1938. in se mora prenesti imovina tega sklada v melioracijski sklad. Clen 29. V hidrotehnični svet po členu 18. uredbe o melioracijskem skladu spadajo poleg ostalih Članov predstavniki tehle prizadetih ministrstev: za gradbe, za kmetijstvo, za finance, za socialno politiko in ljudsko zdravje, za vojsko in mornarico, za gozdove in rudnike in za frgo-vino in industrijo. Te predstavnike imenuje minister za gradbe na predlog pristojnih ministrov. Člani sveta, ki ne stanujejo v Beogradu, imajo pravico do povračila potnih in prevoznih stroškov in dnevnic po uredbi o povračilu potnih stroškov za državne uslužbence. Clen 30. Določbe tega pravilnika je pristojen tolmačiti, spreminjati in dopolnjevati minister za gradbe sporazumno z ministrom za finance. Clen 31. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. julija 1938. V Beogradu dne 30. junija 1938.: M. g. št. 26.529. Minister za gradbe Dobr. Stosovič s. r. 406. Na podstavi Siena 19. uredbe o melioracijskem skladu in sporazumno z ministrom za finance predpisujem tale pravilnik o upravljanju melioracijskega sklada.* Člen 1. Vsi dohodki melioracijskega sklada se nalagajo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. Člen 2. Sklad upravlja minister za gradbe po uredbi o melioracijskem skladu in po določbah pravilnika za izvrševanje te uredbe in tega pravilnika. Minister za gradbe je nakazovalec I. stopnje. To svojo pravico sme prenesti minister za gradbe na svojega pomočnika ali na načelnika ministrstva za gradbe; v tem primeru smeta le-ta izdajati odločbe, ki imajo za posledico izdatke iz melioracijskega sklada do zneska 100.000 dinarjev, in izdajati izplačilne naredbe v mejah dokončno angažiranih kreditov do zneska 500.000 dinarjev. Člen 3. Da bi se imeli vsi za račun melioracijskega sklada ostvarjeni dohodki in opravljeni razhodki v razvidu, vodi računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe dnevnik in razdelilnik (partijalnik). Prav tako vodijo tudi banske uprave dnevnike in razdelilnike radi razvida iz sklada jim podeljenih kreditov in po teh kreditih opravljenih razhodkov. Poleg tega vodijo ministrstvo za gradbe in banske uprave pregledne knjige o vseh delih, ki se izvajajo iz sredstev sklada, kamor se vpisujejo vsi podatki o višini odobrenih podpor (subvencij) sklada in prispevkov banovin in ostalih interesentov kakor tudi o višini izdatkov po teh kreditih za vsako delo posebej. Obrazec za vse pregledne knjige predpiše minister za gradbe. Vsi stroški za nabavo knjig, obrazcev in drugih potrebščin za razvidovanje in vknjiževanje dohodkov in razhodkov melioracijskega sklada kakor tudi za hranjenje denarnih dokumentov in obračunov obremenjajo po členu 16. uredbe o melioracijskem skladu le-ta sklad. Prav tako se izplačujejo iz melioracijskega sklada tudi nagrade osebju, ki se najame po odločbi ministra za gradbe, izdani soglasno z ministrom za finance, za opravljanje računsko-knjigovodstvenih in administrativnih poslov tega sklada in za kontrolo izdatkov. Člen 4. Državna hipotekarna banka v Beogradu prenese, ko poprej zagotovi zneske, potrebne za poravnavo obveznosti iz člena 20. uredbe o melioracijskem skladu, na koncu vsakega meseca v melioracijski sklad eno tretjino gotovine in dohodkov državnega sklada za javna dela po členu 5., t. 1., uredbe in obvesti o tem ministrstvo za gradbe. Prav tako obvesti banka vsak mesec ministrstvo za gradbe tudi o vseh prejetih vsotah od ostalih ostvarjenih * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. junija 1938., št. 144/XLVI/373. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 6. julija 1938., št, 149. dohodkov sklada z navedbo, od katere ustanove je bil denar prejet. Člen 5. Po izdani razporedili odločbi iz člena 3. pravilnika o izvrševanju uredbe o melioracijskem skladu izdaja minister za gradbe Državni hipotekarni banki v Beogradu naredbe, s katerimi se dajejo po razpoložljivih sredstvih sklada banskim upravam na razpolago krediti v mejah podpor (subvencij), odobrenih iz melioracijskega sklada. Državna hipotekarna banka izplačuje po prejetih naredbah banskim upravam kredite po svojih podružnicah in obvešča o tem računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe. Člen 6, S podeljenimi krediti razpolaga dalje pristojni ban kot nakazovalec II. stopnje; do njih uporabe jih pusti na tekočem računu pri podružnici Državne hipotekarne banke. Ban sme prenesti pravico nakazovalca na načelnika tehničnega ali finančnega oddelka njemu podrejene banske uprave. Obresti po tekočem računu se morajo prenesti vsakega pol leta v melioracijski sklad pri Državni hipote* karni banki v Beogradu. V odločbi o odobritvi za izvedbo dela določi ban ustanovo, ki naj to delo vodi. Vsi dohodki iz kreditov melioracijskega sklada spadajo pod vizum pristojne krajevne kontrole. Člen 7. Uporaba kredita za vsako delo se izpriča melioracijskemu skladu z dokumenti v znesku podeljene podpore (subvencije), ostalim ustanovam in interesentom pa z dokumenti o znesku njih prispevkov v denarju. Zaradi manj napravljenih del ne porabljeni zneski se vrnejo po členu 17. pravilnika za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu temu skladu, o povračilu pa obvesti Državna hipotekarna banka računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe, sklicujč se na številko in datum prej izdanega izplačilnega naloga za ta kredit (člen 5. tega pravilnika). i Člen 8. Če opravlja ministrstvo za gradbe izplačila neposredno po Državni hipotekarni banki bodisi za posojila vodnim zadrugam (člen 9. uredbe o melioracijskem skladu) bodisi za opravljanje del, ki se izvajajo s podporami (subvencijami) sklada (člen 10. uredbe) ali za izdatke po členih 16. in 18. uredbe kakor tudi za izdatke po delih, ki se finansirajo iz melioracijskega sklada po odlokih ministrskega sveta, spadajo izplačilni nalogi pod pregled in vizum krajevne kontrole pri Državni hipotekarni banki. Banka obvesti o vsakem opravljenem izplačilu računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe. Člen 9. Vsi izplačani računi in ostali dokumenti, po katerih so opravile banske uprave izplačila iz melioracijskega sklada, se hranijo v denarnem arhivu pristojne bansko uprave, denarni dokumenti pa, po katerih je opravilo Izplačila ministrstvo za gradbe (člen 8. toga pravilnika)* se hranijo v denarnem arhivu ministrstva za gradbe. Clen 10. Vse predpisno kolkovane izvirne plačilne dokumente obdrže banske, uprave v svojem arhivu, njih overjeni prepisi pa se morajo priložiti duplikatu izpiska listin, ki je sestavni del kolavdacijskega elaborata. Clen 11. Banske uprave poročajo ministrstvu za gradbe vsake tri mesece o izvršenih delih, ki se izvajajo s sredstvi melioracijskega sklada, in o porabljenih kreditih tako v breme sklada kakor v breme banovin in ostalih interesentov. Clen 12. Banske uprave so dolžne pošiljati računovodstve-nemu odseku pri ministrstvu za gradbe trimesečne iz-piske o prejetih in o porabljenih vsotah melioracijskega sklada, vidirane od krajevne kontrole. Te trimesečne izpiske kakor tudi letne obračune, ki so jih dolžne sestaviti v začetku meseca aprila vsakega leta, pošiljajo banske uprave z izplačanimi računi in ostalimi dokumenti kakor tudi s primerjalnim spiskom odobrenih in izvršenih del krajevnim kontrolam v pregled in vizum; nato pa pošljejo vidirane izpiske brez dokumentov in letni račun računovodstvenemu odseku pri ministrstvu za gradbe radi vknjižbe. Trimesečni izpiski izplačanih računov po členu 8. tega pravilnika kakor tudi letni obračun ministrstva za gradbe spadajo pod pregled in vizum krajevne kontrole pri Državni hipotekarni banki. Clen 13. Po preteku proračunskega leta pošlje minister za gradbe na podstavi trimesečnih izpiskov in letnih obračunov ministru za finance nadrobno poročilo o ostvarje-ttili dohodkih in opravljenih razhodkih po melioracijskem skladu, da se izkaže stanje sklada v zaključnem računu Po državnem proračunu za dotično proračunsko leto. To Poročilo sestavlja računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe, vidira ga pa krajevna kontrola pri Državni hipotekarni banki. Clen 14. Za vsako odobreno delo po programu in členu 2. Pravilnika o izvrševanju uredbe o melioracijskem skladu se vodijo inventarne in materialne knjige, v katere se opisujejo predmeti, nabavljeni v breme kreditov, odobrenih za to delo. Konec meseca marca vsakega leta se ugotovi stanje inventarja in materiala in se vpišejo po potrebi primerni otlpisi in izknjižbe, da se dožene vrednost inventarja. Po končanem delu določi pristojna banska uprava oziroma ministrstvo za gradbe z odločbo o odobritvi koiavdacije tudi, ali naj se izroči preostali inventar in material za izvršitev drugega dela, ki se izvaja s sredstvi sklada, ali odstopi pristojnemu tehničnemu razdelku ali kanski upravi radi uporabe pri drugih delili ali preda osrednjemu inventarju melioracijskega sklada pri ministrstvu za gradbe ali pa prepusti ustanovi, ki mora skrbeti za vzdrževanje napravljenega dela. Clen 15. . Dohodki od prodaje izknjiženega inventarja in ma-eriula se vložijo v melioracijski sklad z odlokom ministra za gradbe ali banske uprave in se pošiljajo po čekovnem računu št. 51.093 Državni hipotekarni banki. O dohodkih, ki se dobe iz take prodaje, poročajo banske uprave ministrstvu za gradbe. Clen 16. Ta pravilnik tolmačiti, spreminjati in dopolnjevati je pristojen minister za gradbe sporazumno z ministrom za finance. Clen 17. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. julija 1938. V Beogradu dne 30. junija 1938.; M. g. št. 26.530. Minister za gradbe Dobr. Stošoviš s. r. 407. Konvencija o pravicah združevanja in koaliranja kmetijskih delavcev in konvencija o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih napravah.* Hatifikacija Nove Zelandije. Stalno tajništvo Društva narodov je z okrožnico z dne 22. aprila 1938., C. L. 68-1938-V obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada Nove Zelandije tčle konvenciji, usvojeni po mednarodni konferenci dela v njenem tretjem zasedanju v Ženevi od dne 25. oktobra do dne 19. novembra 1921.: 1. konvencijo o pravicah združevanja in koaliranja kmetijskih delavcev; 2. konvencijo o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih napravah. Ta ratifikacija je bila registrirana pri tajništvu dne 29. marca 1938. Za prvo konvencijo je bila položena ratifikacijska listina kraljevine Jugoslavije dne 30. septembra 1929. in je konvencija objavljena v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.** Za drugo konvencijo je bila položena ratifikacijska listina kraljevine Jugoslavije dne 1. aprila 1927. in je ta konvencija objavljena v »Službenih novinah« št. 95/XXII z dne 30. aprila 1927.*** Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 16. niaja 1938.; pov. br. 8176/1. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. maja 1938., št. 116/XXXVl/284. ** Prim. »Službeni list« št. 015/95 iz 1. 1937. *** Prim. »Službeni list« št. 620/95 iz 1. 1937, 408. Hazne objave iz »Službenih novin“. Številka 130 z dne 14. junija 1938. Z odločbo ministrstva za finance z dne 6. junija 1938. je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Rovšek Danica, računovodja X. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani. Številka 132 z dne 1(1. junija 193.8. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1938., I. štev. 20.760/0, so napredovali: na državni, dvorazredni trgovski šoli v Celju: za profesorja VI. položajne skupine L e nas i Konrad, profesor VII. položajne skupine iste šole; na državni trgovski akademiji v Mariboru, za profesorja VI. položajne skupine Šilc Jožef, profesor VII. položajne skupine iste akademije; na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani za profesorja VII. položajne skupine Jurančič Janko, profesor VIII. položajne skupine; na državni trgovski akademiji v Ljubljani za profesorja VIT. položajne skupine d r. M i -h e lak Josip, profesor VIII. položajne skupine iste akademije. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1938., štev. 59.479, so bili postavljeni na prošnjo: stava VII. položajne skupine kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani inž. Kranjc Ivan, pristav JV111. položajne skupine s 1. periodnim poviškom istotam. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. junija 1938., štev. 59.479, so bili postavljeni na prošnjo: za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Kočevju TurkBogomir, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Celju; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Marenbergu dr. Omladič Franc, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji Loki dr. D o u g a n Danilo, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; za pristava VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Tržiču Furlan Franc, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; premeščen je bil na prošnjo Kunič Josip, pristav VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Radečah, k okrajnemu sodišču v Laškem. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. junija 1938., štev. 59.478, sta bila premeščena: Apatič Irena, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Ribnici, na prošnjo k okrajnemu sodišču v Murski Soboti; P e r n a t Š t e f a n, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu, po službeni potrebi k okrajnemu sodišču v Ribnici, številka 133 z dne 17. junija 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. marca 1938., pov. štev. 811/1II, so bili postavljeni za davčne inšpektorje VI. položajne skupine dosedanji davčni kontrolorji iste položajne skupine davčne uprave: v Celju Cuš Franc; v Ptuju Primc Albert; v Mariboru (okolica) Železnik Bogomir; v Mariboru (mestu) Sever Josip; v Ljubljani (okolica) .Vardjan Anton. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1938., 1. štev. 2743/0, sla napredovala na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za učitelja V. položajne skupine Cundrč Marjeta in N a m o r s Leopold, predmetna učitelja iste šole. številka 134 z dne 18. junija 1938. Z odločbo ministra za prosveto z dne 21. maja 1938/ sta bila postavljena na državnem konservatoriju v Ljubljani za profesorja VIII. položajne skupine šivi c Pavel in Rupel j Karol, dasedaj uradniška pripravnika. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 3. junija 1938., Kns štev. 1380/38, razširjati in prodajati knjigo »Z a d a c i f a š i s t i č k e ideologije; od B. Progonskega, natisnjeno v Zagrebu. številka 135 z dne 20. junija 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. maja 1938. je napredoval na državnem konservatoriju v Ljubljani za učitelja VII. položajne skupine R a v u i k Anton, učitelj VIII. položajne skupine istega konservatorija. Z odločbo ministra za finance z dne 15. junija 1938., štev. 6447/1, je bil premeščen po službeni potrebi L i h t e n e g er Nikola, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine, od oddelka finačne kontrole v Planini pri Rakeku v oddelek finančne kontrole v Žalcu. Z odločbo ministra za finance z dne 8, junija 1938. so napredovali iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani v Vlil. poiožajno skupino: za prometna uradnika Vukobratovič Branko in Šegula Jakob, prometna uradnika IX. položajne skupine; za oficiala Stani Alojzija, oficial IX. položajne skupine; za prometnike: Marolt Janez, Remec Jožef, Š i b e n i k M i r o s 1 a v in M a r o 11 P. Janez, prometniki IX. položajne skupine; za blagajnika voznih listkov in prtljage F a b j a n č i č .Alojzija, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine; v IX. položajno skupino: za strojevodjo M e de Leopold, pomožni strojevodja X. položajne skupine. Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 11. junija 1938., I. št. 18.178, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati madžarski časopis S p o r t h a r g a s z , ki izhaja v Budimpešti. Številka 136 z dne 21. junija 1938. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1938., III. štev. 18.317, sta bila postavljena: za sre-skega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje, sreza konjiškega, Bavdek Ivan, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza krškega dr. Tomšič' Josip, sreski načelnik V. položajne skupine istega sreza. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. maja 1938., III. štev. 17.860, je bil postavljen za policijskega komisarja VII. položajne skupine uprave policij0 v Ljubljani D a r i a n Adolf, bivši vladni tajnik VIL položajne skupine 1. kategorije pri velikem županu v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani^ j jaka ^ jsalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 66. kosu IX. letnika z dno 17. avgusta 1938. Razglasi kraljevske banske uprave yill. No. 4749/1. 2351-2-1 Razglas. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za obrtno odobritev *n gradbeno dovolitev, da smejo od obstoječega daljnovoda Jesenice—Rateče Zgraditi približno 250 m dolg priključni vod 10.000 V napetosti do transformatorske postaje ob državni cesti blizu potoka Belca. Transformator bo imel zmogljivosti 10 k V A. Od tod se zgradi krajevno omrežje za vasi Belce in Pod-kuže. Zato se na osnovi §§ 109., 110. in 122. °h- z., §§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. št. 26, § 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1- št. 616/81) odrejata komisijski ogled in obravnava ba kraju nameravane gradnje na četrtek dne 25. avgusta 1938. s sestankom komisije ob 14.30 uri pri kolodvoru v Dovjem. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Radovljici. Obenem se interesenti pozivajo, da Prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do ''ključno 22. avgusta 1938. ali najpo-Zneje pri obravnavi sami. Poznejši ugo-'ori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnili zadržkov. V Ljubljani dne 11. avgusta 1938. Kraljevska banska uprava dravske banovine. y. No. 6243/21. 2314-3—2 Preklic razglasa. } Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani preklicuje ha podstavi naročila ministrstva za 8radbe od 2. avgusta 1938., M. G. V 30.841 z razglasi v »Službenih no-^*nah« št. 171 od 1. avgusta 1938., št. 172 2. avgusta 1938. in št. 173 od 3. av-jfUsta 1938. na dan 16. avgusta 1988. Izpisano II. javno pismeno ponudbeno ^citacijo za prevzem in izvršitev grad-jCiuh del pri gradnji stanovanjske hiše rpS hranilnice v Ljubljani z opozo-.j.°® na istočasni vnovični razpis te li-*»cije «a dan 29. avgusta 1938., y! Je. hkrati objavljena v »Službenih no-iu v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 9. avgusta 1938. * V. No. 6243/21. 2315-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. avgusta 1938. ob 11. uri dop, v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 3,692.755’08 (tri milijone šest sto devetdeset dva tisoč sedem sto petdeset pet dinarjev 08/00). Podrobuosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 9. avgusta 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev 2344 Razglasitev preklica. S sklepi okrožnega sodišča v Mariboru so preklicani: 1. s sklepom od 17. junija 1937., R 215/37—1, Gašperič Auton, roj. 1887. v Famljah pri Postojni, sedaj na Stu-dencu-Ljubljaua — zaradi slaboumnosti, popolnoma; skrbnik Gašparič Ivana v Mariboru; 2. s sklepom od 17. septembra 1937., R 216/37—1, Izek Anton, pos. v Kraljev-cih, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola, omejeno; pomočnik Slana Franc, pos. v Sovjaku; 3. s sklepom od 24. februarja 1938., R 188/38—1, Štuhec Franc, delavec, Sv. Jurij ob Ščavnici, sedaj na Studencu-Ljubliana, zaradi umobolnosti, omejeno; pomočnik Korošak Anton, pos. v Sv. Juriju ob Ščavnici; 4. s sklepom od 24. februarja 1938., R 186/38—1, Kolmanič Ana, pos. v Negovi, zaradi slaboumnosti, popolnoma; skrbnik Rihtarič Franc, pos. v Negovi; 5. s sklepom od 14. aprila 1938., R 210/38-2, Kralj Marija, pos. hči v Zagajskem vrhu, zaradi slaboumnosti, popolnoma; skrbnik Kraner Frane, pos. na Ščavnici; 6. s sklepom od 14. aprila 1938., R 209/38—2, Jurkovič Franc, pos. v Hrašenskem vrhu, zaradi slaboumnosti, popolnoma; skrbnik Gajzar Ivan, pos. v Hrašenskem vrhu. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni dne 14. avgusta 1938. P 329/38-2. 2347 Oklic. Tožeča stranka: Horvat Elizabeta roj. Nemet, pos. v Centibskib goricah št. 9, po dr. Cvetku Tonetu, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Vastagh Katarini, roj. Neinet, zasebnici, v 418-4 St. N. E. Calgari Alt Canada, radi din 8.000’— s prip. k opr. štev. P 329/38 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1938. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Jureš Franjo, viš. pis. oficial v Dolnji Lendavi, za skrbnika, k; jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 29. julija 1938. •j. P 328/38-2. 2348 Oklic. Tožeča stranka: Nemet Vendel, pos. in mizar v Gaberju št. 53, sedaj na sezonskem delu v Nemčiji, po dr. Cvetku Tonetu, adv. v Dolnji Eendavi, je vložila proti toženi stranki Vastagh Katarini, roj. Nemet, zasebnici, sedaj 41S-4 Sl. N. E. Calgari, Alt Canada, radi dinarjev 563’45 s prip. k opr. št. P 328/38-2 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na dan Ki. novembra 1938. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Jureš Franjo, viš. pis. oficial v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo po zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 29. julija 1938. P 1/38. * 2349 Oklic. Tožeča stranka: 2alek Karol in 2alek Terezija, roj. Lipič, oba pos. v Dol. Lendavi, po dr. Strasserju Arminu, odv. v Dol. Lendavi, je vložila proti toženi stranki Meznarič Ani, roj. Vitez, pos., sedaj v Braziliji, Linha Saracabanna Estaseo 13, Demaia Fasenda Aragua Aeccuo Palmeiru, radi izročitve za vknjižbo lastninske pravice sposobne listine k opr. štev. p 1/38 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1638. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 22, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni zna-no, se postavlja Jureš Franjo, viš. pis. olicial v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje 'pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. 11., dne 29. julija 1938. P 329/38—1. 2342 Oklic. Juhantu Janezu, posestniku v Gmajnici št. 6, p. Komenda, je v pravdni stvari Jereba Mihe, posestnika v Gmajnici št. 15, p. Komenda, ki ga zastopa dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku, zoper toženo stranko Juhanta Janeza, posestnika v Gmajnici št. 6, radi din 5.466'75 s pp. vročiti tožbo z dne 11. avgusta 1938., opr. Št. P 329/38—1. Ker bivališče Juhanta Janeza, pos. iz Gmajnice št. 6, ni znano, se postavlja za skrbnika Ponikvar Alojz, pos. v Kamniku — Novi trg, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne 11. avgusta 1938. V l 5112/36. 2289 Dražbeni oklic. Dne 20. septembra 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vižmarje vi. št. 17. Hiša v Vižmarjih št. 6 z gospodarskim poslopjem in zemljiške parcele (dvorišče, travnik, njiva, pašniki in gozdovi). Cenilna vrednost: din 139.202'40. Najmanjši ponudek: din 92.802'—. Varščina: din 13.921'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 'sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 26. julija 1938. 1 417/38. 2330 Dražbeni oklic. Dne 16. septembra 1938. dopoldne o poli devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ribnica vi. št. 15. Cenilna vrednost: din 382.691'—. Vrednost pritekline: din 1.700'—. Najmanjši ponudek: din 200.128'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu dne 21. julija 1938. I 701/37—71. 2331 Dražbeni oklic. Dne 17. septembra 1938. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Zg. Muti dražba nepremičnin vi. št. 2 k. o. Zg. Muta, cenilna vrednost din 147.034'—, najmanjši ponudek: dinarjev 75.522'—, vi. št. 2 pritekline, cenilna vrednost: din 9.860'—, najmanjši ponudek: din 6.574'—, vi. št. 87 Zg. Muta, cenilna vrednost: din 19.516'—, najmanjši ponudek: din 13.011'—, vi. št. 1 k. o. Zg. Muta pare. št. 318, njiva in pare. št. 321/1, pašnik, cenilna vrednost: din 44.685 —, najmanjši ponudek: dinarjev 29.790'—, vi. št. 1 k. o. Zg. Muta pare. št. 315/1, njiva in pare. št. 317/1, travnik, cenilna vrednost: din 9.447'—, najmanjši ponudek: din 0.298'—, vi. št. 1 Zg. Muta pare. št. 323/1, njiva, pare. št. 322, pašnik, pare. št. 324, njiva, pare. št 325/1, njiva, cenilna vrednost: din 13.543'—, najmanjši ponudek: dinarjev 9.029'—, vi. št. 1 Zg. Muta pare. št. 352, gozd, cenilna vrednost: dinarjev 48.852'—, najmanjši ponudek: dinarjev 32.568'—. Skupaj cenilna vrednost: din 292.937'—, najmanjši ponudek: dinarjev 195.391'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 1. avgusta 1938. I 371/37—49. 2225 Dražbeni oklic. D n e 20. s e p t e m bra 1938, o 1) osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba sledečih nepremičnin: I. skupina: vi. št. 19 k. o. Stara vas, hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami. Cenilna vrednost: din 49.144'—. Najmanjši ponudek: din 32.762'66. Vadij: din 4.914’40. II. skupina: V, vi. št. 39 k. o. Dole, vinogradniška pušča in gozd. Cenilna vrednost: din 790'—. Najmanjši ponudek: din 526'66. Vadij: din 79'—. III. skupina: vi. št. 817 k. o. Zagrad, travuiške parcele. Cenilna vrednost: din 5.508'—. Najmanjši ponudek: din 3.672'—. Vadij: din 550'80. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal y dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. IL, dne 2. avgusta 1938. I 1832/37—11. 2268 Dražbeni oklic. D ne 20 s e p t e m b r a 1938. o b osmih bo na kraju samem v Herinji vasi št. 24 dražba nepremičnin po posameznih skupinah oziroma po posameznih parcelah: zemljiška knjiga llerinja vas vi. št. 193, 17, ‘288, zemljiška knjiga Zalovče vi. šl. 615 in 507, zemljiška knjiga Crešnjica vi. št. 462. Cenilna vrednost: din 63,268'20. Najmanjši ponudek: din 42.178'80. Pravice, ki bi n.e pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.a, dne 5. avgusta 1938. I 426/37-12. 2264 Dražbeni oklic. Dne 19. s e p t e m b ra 1958. d o -p o I d n e o b d e veti h bo pri tem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin hiše na Vrhniki, Stara c. 23 in 6 parcel zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 26, 273 in 762. Cenilna vrednost: din 65.403'—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 43.605'—, Vadij: din 6.545'—, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. IL, dne 2. avgusta 1938. •j. I 546/37—16. 2263 Dražbeni oklic. Dne 20. s e p t e m b r a 1938. d o * poldne ob os m i h bo pri tem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin hiše št. 54 v Borovnici in 6 zemljiških parcel zemljiška knjiga Borovnica v‘* št. 124, 127, '1228, 1229 in 1114, Cenilna vrednost: din 77.737'—. Vrednost priteklin: din 900'—. Najmanjši ponudek: din 52.425'—. Vadij: din 7.864'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri d ra/* benem naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se ne mogle več uveljavlja1 glede nepremičnin v škodo zdražitelj3« ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja ua dražbeo °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 3. avgusta 1938. • I 74/38-7. 2262 Dražbeni oklic. I) n e 20. s e |> t e m b r a 1938. d o -P o I d n e o b d e v e t i h bo pri tem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin kisa št. 14 na Vrhniki, 01) potoku in 17 parcel zemljiška knjiga Vrhnika vi. št. 45 in 386 ter Velika Ligojna vi. št. 363. Cenilna vrednost: din 158.376'—. Pri teki in ni. Najmanjši ponudek: din 105.597'—. Vadij: din 15.876'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 2. avgusta 1938, Konkurzni razglasi 8-17. 2346 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Podlogarja Alojzija, trgovca v Čevicah Ut. 39, Dol. Logatec. Konkurzni komisar: Detela Fran, starešina okrajnega sodišča v Logatcu. Upravnik mase: dr. Ciril Kraševec, Odvetnik v Dol. Logatcu. Oglasitveni rok do 20. septembra 1938. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 24. sept. 1938. ob 9. uri. “krožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. avgusta 1938, St 8/38—2. 848. 2333 Odprava konkurza. . Prezadolženim: Kaučič Marija, pos, v Mariboru, Aškerčeva ul. 9. . Konkurz, ki je bil razglašen o imo-?'bi prezadolženke s sklepom opr. št. “t 3/38—5 se odpravlja po § 179. konk. mS ker so pritrdili vsi upniki. 'krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. junija 1938. St 3/38-38. Razglasi raznih uradov in oblastev {,. 2320 tev- R. r. 1928/38, 1960/38, 2049/38, 2192/33, 2263/38, 2264/38, 2267/38, 2268/38, 2271 /38, 2272/38, 2292/38, 2330/38, 2069/38. Razglas P § 106 zakona z dne 26. oktobra * kroni ,1^7 7hL- 9 17 latu 1838 oziroma po § 130. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež zak. št. 44, se s tem razglaša zaključek postopka, tikajočega se nadrobne delitve skupnih zemljišč, ki so vpisana: 1. pod vi. št. 4, 6 in 7 k. o. Iška Loka, sodni okraj Ljubljana; 2. pod vi. št. 17 k. o. Knežja njiva, sodni okraj Lož; 3. pod vi. št. 87 k. o. Hribe, sodni okraj Kamnik; 4. pod vi. št. 603 k. o. Begunje, sodni okraj Radovljica; 5. pod vi. št. 4 in 9 k. o. Grosuplje, sodni okraj Ljubljana; 6. pod vi. št. 220 in 261 k. o. Vrbljene, sodni okraj Ljubljana; 7. pod vi. St. 32 in 536 k. o. Slivnica, sodni okraj Ljubljana; 8. pod vi. št. 10 in 42 k. o. Sela, sodni okraj Ljubljana; 9. pod vi. št. 172, 179 in 199 k. o. Slivnica, sodni okraj Ljubljana; 10. pod vi. št. 35 in 38 k. o. Ilova gora, sodni okraj Ljubljana; 11. pod vi. št. 55 in 56 k. o. Bizovik, sodni okraj Ljubljana; 12. pod vi. št. 4 in 11 k. o. Blatna Brezov/ca, sodni okraj Vrhnika; 13. pod vi. št. 181 k. o. Hadenci, sodni okraj Gornja Radgona. Z dnem, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev, tako, da le-tfl ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje zahtev, označenih v §§ 99. in 100. zgoraj cit. zakonov. Ljubljana dne 1. avgusta 1938. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. j Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. * Štev. E. r. 2110, 2165, 2394, 2327 2395, 2396, 2397, 2399, 2401, 2402, 2403, 2405, 2406, 2407, 2408, 2409. 2410, 2411, 2412, 2414, 2415, 2416, 2421, 2423, 2428. Razglas. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., k ran j. dež. zak. št. 2. iz 1. 1888. je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev nadrobne delitve oziroma uredbe užitkov in uprave na skupnih zemljiščih postavila banovinskega svetnika Pokorna Ivana kot komisarja za agrarne operacije, in sicer glede skupnih zemljišč, ki so vpisana pod: 1. vi. št. 37 k. o. Vrhtrehnje, sodni okraj Trebnje; 2. vi. št. 626 k. o. Zagrad in 280 k. o. Krsinji vrh. sodni okraj Mokronog; 3. vi. št. 150 in 843 k. o. Senuše, sodni okraj Krško; 4. vi. št. 542 k. o. Korita, sodni okraj Trebnje; 5. vi. št. 543 k. o. Korita, sodni okraj Trebnje; 6. vi. št, 541 k. o. Korita, sodui okraj Trebnje; 7. vi. št. 137 k. o. Bistrica, sodni okraj Tržič; 8. vi. št. 172 in 186 k. o. Višelnica, sodni okraj Radovljica; 9. vi. št. 95 k. o. Bušeča vas, sodn^ okraj Kostanjevica; 10. vi. št. 60 k. o. Ravno, sodni okraj Krško; 11. vt. št. 314 k. o. Dole, sodni okraj Mokronog; 12. vi. št. 398 k. o. Zagrad, sodni okraj Mokronog; 13. vi. št. 172 in 179 k. o. Rudnik, sodni okraj Ljubljana; 14. vi. št. 60 k. o. Male Dule, sodni okraj Višnja gora; 15. vi. št. 12 in 41 k. o. Topol, sodni okraj Lož; 16. vi. št. 147 k. o. Gorjuše, sodui okraj Radovljica; 17. vi. št. 56, 68, 78, 81 in 83 k. o. Dobrunje, sodni okraj Ljubljana; 18. vi. št, 113 in 114 k. o. Lipoglav, sodni okraj Ljubljana; 19. vi. št. 134 in 135 k. o. Višelnica, sodni okraj Radovljica; 20. yl. št. 164 in 174 k. o. Višelnica, sodni okraj Radovljica; 21. vi. št. 151 k. o. Slape in 181 k. o. Šmartno ob Savi, sodni okraj Ljubljana; 22. vi. št. 80 k. o. Mršeča vas, sodni okraj Krško; 23. vi. št. 114 k. o. Šmarje, sodni okraj Ljubljana; 24. vi. št. 246 k. o. Bizovik, sodni okraj Ljubljana. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež zak. št. 2 iz 1. 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, ki jih ti oddajo, ali poravnav, fialere sklenejo, naposled glede zavez-nosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati z izvršitvijo agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. Ljubljana dne 27. junija 1938. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. * Štev. E. r. 2398, 2404, 2413, 2328 2427, 2433, 2419, 2420, 2424, 2425, 2429. Razglas. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2. iz I. 1888. oziroma po § 65. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44, je komisija za agrarne operacije v Ljuoljani v izvršitev nadrobne delitve oziroma uredbe užitkov in uprave na skupnih zemljiščih postavila banovinskega sekretarja dr. Maršiča Roberta kot komisarja za agrarne operacije, in sicer glede skupnih zemljišč, ki so vpisana pod: 1. vi. št. 75 k. o. Zamostec, sodni okral Ribnica; 2. vi. št. 81 k. o. Vinji vrh, sodai okraj Črnomelj; 3. vi. St. 65 k. o. Sv. Peter, sodni okraj Novo mesto; 4. vi. št. 123 k. o. Krasinc in vi. st. 148 k. o. Podzemelj, sodni okraj Metlika; 5. vi. št. 34 k. o. Štalcerji, sodni okraj Kočevje; 6. vi. št. 52 in 137 k. o. Brezovica, sodni okraj Lendava; 7. vi. št. 1 k. o. Mlajtinci, sodni okraj Murska Sobota; 8. vi. št. 111 k. o. Slemene, sodni okraj Slov. Konjice; 9. vi. št. 77 k. o. Pusto polje, sodni okraj Gornji grud; 10. vi. št. 109 k. o. Zabljek, sodni okraj Slov. Bistrica. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj, S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888. oziroma zakona z dne 26. maja 1909., Staj. dež. zak. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, ki jih ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, končno glede obveznost; pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ki je nastal z izvršitvijo teh agrarnih operacij. Ljubljana dne 27. junija 1938. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. A Štev. 2624, ‘ 2337 Razglas. Po določbah čl. 47., 48. in 51. uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike proda direkcija gozdov v Ljubljani ca 600 plin smrekovega in jelovega tehnično-uporabnega lesa, ki ga je izdelala v režiji gozdna uprava Kranjska gora v gozdnem kompleksu Martuljk. Izklicna cena znaša din 58.000'—. Interesenti naj pri omenjeni gozdni upravi položijo vadij v znesku din 6.000'— (inozemci din 12.000'—) v vrednostnih papirjih nominale ali v gotovini najkasneje do 10. ure dne 31. avgusta 1038., z din 100'— kolkovane in na predpisanem vzorcu pisane ponudbe pa do ll. ure navedenega dne. Vsa nadaljnja pojasnila ter tiskovine za vložitev ponudbe se dobijo pri direkciji gozdov v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1. in pri gozdni upravi v Kranjski gori. Direkcija gozdov v Ljubljani dne 11. avgusta 1938. * T. No. 924/561-1938. 2340-3-1 Razglas o licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva f Mariboru razpisuje za gradnjo sodob- nega cestišča od malih kock na drž. cesti št. 50 od km 138'040—141*763 (Maribor—Pesnica) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. septembra 1938. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tem razdelku. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 4,538.243'40. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru dne 12. avgusta 1938. Štev. 1110/2-38. 2334 Razpis. Občina Škofja Loka, srez škofjeloški, razpisuje dve pragmatični službeni mesti: 1. službeno mesto občinskega tajnika-pripravnika, 2. službeno mesto občinskega blagajnika in vojnega referenta-pripravnika. Predpisana šolska izobrazba: za vsako mesto 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole oziroma spregled kvalifikacije v smislu čl. 152. uredbe o občinskih uslužbencih. Za mesto blagajnika in vojnega referenta se predpisuje varščina v znesku din 5.000'—. Pravilno kolkovane in lastnoročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini. Občina Škofja Loka dne 12. avgusta 1938. # Št. 38.852/1938. 2259-3-3 Razpis licitacije. Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje za dan 16. avgusta 1938. ob enajstih v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za napravo poti iz kremenčevega prodea in ureditev terena pri novem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku. Ponudbe se morajo predložiti najkasneje do navedenega dne v zapečatenem omotu z označbo: »Ponuda za iz-vedbu sljunčanih staža i uredjenje terena oko novogradnje Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.« Kavcijo je položiti v smislu licitacijskih pogojev. Brzojavne, zakasnele, ne-predpisno sestavljene ali nepopolne ponudbe se ne bodo upoštevale. Podatki za sestavo ponudbe se dobe pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavurovanje delavcev v Zagrebu, Mi-hanovičeva ul-3/lV., soba št. 416, ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijeku vsak dan med uradnimi urami proti plačilu din 25-—. V Zagrebu dne 3. avgusta 1938. Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Razne objave 2352 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 29. marca 1938, št. 86.057/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo: 1. odlog plačil za dobo 6 let od 29. marca 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 12. novembrom 1937.; 2. obrestno mero za stare vloge po 2%, od 12. novembra 1937. dalje. Sevnica dne 9. avgusta 1938. Hranilnica in posojilnica v Sevnici, r. z. z n. z. * 2336 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 30. marca 1938., št. 16.652, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo: L odlog plačil za 6 let, od 30. marca 1938, dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 22. febr. 1938.; 2. obrestno mero za stare vloge po 2 % od 22. febr. 1938. dalje. Sv. Marko niže Ptuja dne 11. avg. 1938. Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. pri Sv. Marku niže Ptuja. Poziv upnikom. Nabavna zadruga trgovcev mežiške doline r. z. z o. z. v Prevaljah poziva vse eventualne upnike, da prijavijo morebitne terjatve najkasneje v 30 dneh m* objave tega poziva. Likvidatorja: Nino Punzengruber s. r., Črna pri Prevaljah, Al, Peče s. r., Prevalje. Objava. Izgubil sem letno spričevalo gradbe; ne rokodelske šole na tehnični srednj1 šoli v Ljubljani z dne 30. oktobra 198L» kat. št. 29, in ga proglašam za neveljavno. Svetek Alojzij s. r.,, Bizovik pri Ljubija111, Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. / Ulaka In zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik; fi, Mihalek s Ljubljani, j