r n Največji slovenski dnevnik IV Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 109. — STE V. 109. GLAS NARODA list .slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea $-3878 NEW Y0KK, MONDAY, MAY 9, 1932. — PONDELJEK, 9. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXJL V ATENTAT IZRABLJAJO ZA POMIČNO PROPAGANDO PARIŠKO ČASOPISJE SKUŠA DOKAZATI, DA SO ATENTAT ZASNOVALI BOLJŠEVIKI Jeklarjem bodo znatno skrčili plače Pogreb usmrčenega predsednika Paula Doumera se bo vršil v četrtek. — Nenavadna izjavo bivšega predsednika MiKeranda. — Načelnik francoske tajne službe pravi, da je atentator boljševik. V Berlinu vise zastave na poldrogu. — Predsednik nemške republike je brzojavno izrazil svoje sožalje. KONFERENCA MALE ANTANTE VOLITVE V FRANCIJI Konferenca v Beogradu Radikalni socijalisti bo- bo razpravljala o gospodarskem sodelovanju. Tudi Grška bo poslala zastopnika. do imeli v zbornici sto- RUSI SE VEŽBAJO! PREMOGOVNI BARONI SO PROTI V OROŽJU Vsak sposoben moški, ženska in mladina s e PARIZ, Francija, 7. maja. — Danes je bilo po- I loženo na mrtvaški oder truplo predsednika francoske republike, Paula Doumera, katerega je vče-, raj ustrelil slaboumni ruški fašist Gorgulov. Iz obžalovanja vrednega dogodka so že začeli j razni reakcijonarni elementi kovati politični kapital. Meščansko časopisje je začelo npmigavati, da atentator pravzaprav ni fašist, pač pa komunist. Dnevnik "L'lntransigent" je objavil pogovor z bivšim predsednikom Aleksandrom Millerandom, kateri je rekel: — Iz privatnih virov sem dobil informacije, ki mi omogočajo kategorično izjaviti, da pripada možak, ki je usmrtil predsednika Doumera, boljševiškim silam. To trditev je podprl tudi načelnik francoske tajne službe, Pierre Julien. Nekem ameriškemu dopisniku je rekel, da je po njegovem prepričanju Gorgulov boljševik. , V tem slučaju gre za izmišljotine oziroma za golo politično propagando, iz katere bodo skušali pri jutrišnjih ožjih volitvah kovati svoj kapital. Vse kaže, da bo radikalno-socijalistična stranka, ki pa ni niti radikalna, niti socijalistična, zmagala. Radikalni socijalistični stranki načeljuje Herriot. Dejanje, ki ga je izvršil slabumni Rus, bo pri volitvah najbrž precej škodovalo socijalistom in komunistom. Komunistično glasilo "L'Humanite" je moralo iziti v več izdajah. Vse se namreč zanima, kakšno stališče je zavzela komunistična stranka v tem o- ziru: \ današnjem uvodnem članku je rečeno: — * — Svetovna vojna je izbruhnila po umoru v Sarajevu. Atentatu na predsednika Doumera utegne slediti vojna proti Sovjetski Uniji. Za zločin je odgovorna francoska vlada, ki je dopustila, da so se začeli po vojni zbirati v Franciji beli Rusi, ki so vsi dobro oboroženi. Vlada te bele Ruse podpira v moralnem in finančnem pogledu. Morilec je sam izjavil, da je hotel s svojim dejanjem izzvati vojno med Francijo in Sovjetske Unijo. MOSKVA, Sovjetska Unija, 7. maja. — Sovjetsko časopisje označuje Pavla Gorgulova, morilca francoskega predsednika, kot enega najbolj zagrizenih sovražnikov sovjetske republike. BERLIN, Nemčija, 7. maja. — Poročilo o tragic ni smrti predsednika Doumera je napravilo na javnost globok vtis. Raz vsa javna poslopja vise zastave na podrogu. Predsednik nemške republike, Paul Hindenburg, je izrekel v posebni brzojavki francoski vladi in francoskemu narodu svoje sožalje. Pogreb Paula Doumera se bo vršil v četrtek. Pokopan bo v Pantheonu. PARIZ, Francija, 7. maja. — Rusa dr. Gorgulova, ki je usmrtil predsednika Doumera, so privedli danes pred preiskovalnega sodnika. V pone- šestdeset, socijalisti pa vežbajo v uporabi oro-stopetindvajset sedežev. _ žja.—Govorjenje o vojni splošno razširjeno. Pariz, Francija. H. maja. — Pri dmiašnj h ožjih volitvah so zmagali radikalni socijalisti. DAVIS KELLEYJEVI PREDLOGI Pittsburgh, Pa., 7. maja. — United States Steči Corporation je zopet znižala svojim I 75,000 uslužbencem plače. Nji bodo brez dvoma sledile tuo Bethlehem, Republic, Jones & Labhlin, Youngs-town Sheet & Tube, National in druge družbe. Zadnja neoficijelna poročila, ki O bila izdana malo preti polnoč- prav|ja na obrambo, kar se opa- Moskva, Rusija, S. maja. — Največja raizlika med novo in ca- ristovsko Rusijo je v tem. da se | livarnah lm.seejt lliarea sedanja Rusija z vso vnemo pri- ( nioil^tlli.set odstotkov. Soglasno z vladnimi podatki je znašalo zaiposlenje v jeklarnaJi in komaj Y pri- . . , i.-.- ,- meri z letom 1!*2<5 so znašale pla- jo. naznanjajo, da so dobili radi- celi sovjetski državi kajti - - - . , , . ..... ..... .... . j«. i?>fvi wiijw. ivdjii e v mesecu marcu letošnjega le- k al ni socijalisti lb<), socijalisti pa. sovjetska vlada je mnenja, da je fa k vojna neizogibna, bodisi da bo Dunaj, Avstrija, X. maja. — Ta teden se bodo v Heogradu sestali zastopniki Male anlaute. Po sedanjem načrtu se l>osta udeležila konference tudi poljski tzuna-li j i minister Zaleski in grški zu- naji minister Mihalakopoulos. — sovjeisKa viaua je mnenj«, ua jr fa ktMuaj ^tintrideset odstotkov. Četudi pravijo poročila tla je ^ mamlatov- , vojna neizogibna. bodisi da bo Ako ^ ,jH ,pta vm ,>!ai-.ail (ieln-1 namen grškega zunanjega mini-1 Vladna stranka je do zadnjega Rusija kak naem Potegnjena vpc za mjložino dela $1,| stra ob priliki konference izbolj- trenutka upala ua zmago. I'mor v vo-'n°- ah l>a bo "»padena. ,jrrhi sr(j;ij za ,sto (jelo ^ centov, sati politične odnošaje med (ir- predsednika Douiuera je izrabila; Kadar bo prišla vojna. Rusija Pomisliti je treba, da s<> delavci i ško in JugosJa vijo. vendar ni ni- v svoje namene s tem. da j«* raz- n(. mara biti nepripravljena. Iz za|H>»alem kvečjem po dva do tri dni na teden. Po novi plačilni lestvici bi* dobil delavec za tridnevno delo $!l.fi(>. Ko so jeklarjem meseca oktobra lanskega l»vta vprvit1 skrčili plaee za. deset <«Istot.kov. so jim rekli, da je bilo to potrebno za obstoj industrije. Izza onega časa je pa padlo za-, posle nje «mI odstotkov normal-i uo^a časa. na t>l odstotkov, plače pa od 4o na odstotkov. kakega dvoma*, da bosta poljski širila vesrfi, da j«1 atentator (Jor- t,.«ra r<*zlo. oklici po oknih, klubih, to-stallšče svojih tat uprizorjen po naročilu iz Mu- varnah vse prebivalec, da so pri- priliko izjasniti držav "glede glavne zadeve konfe- skve. Vse to pa ni nič pomagalo, pravljenj, renče — načrla za gospodarsko Doživela je velik poraz, sodelovanje osrednje evropskih d rž a v. Posebno veliko važnost polagajo v državah Male anta4c na od-' ločitev poljskega ministra, da se udeleži konference. < >d časa do časa so poskušali privabiti Poljsko v Malo autanto. ki ima -skupen cilj. da se izvrše sklepi mi-, rovne pogodbe, toda vedno je bilo mnogo točk. ki so kazale različno mnenje in nabiranje. } j Vlada v velikem obsegu in z I Volitve so se po vsej Franciji veliko naglico, kot še nikdar po- juiko mirno zavrnile. Znani let::i!ec Ktue Fonk je v zadnjem trenutku odstopil kot kandidat ter rekel, da se bo v bodočnosti (posvetil agitaciji za zračno obrambo Pariza. prej. pripravlja vse potrebno za dežele, kajti za njenimi zadnjimi i vrati v Mandžuriji j«* poln sod' smodnika in okoli n;e;ra vse polno už ga lic. ki se krešejo. Sovjetsko časopisje že nekaj let narod VLADAR ?UYI BAJE DOBRO GOSPODARI Znižal bo davke na polovico. — Zidal bo šole. Kritizira svojega prednika. — Japonska Je imela pravico ustanoviti novo državo. Iz bojazni pred Kusijo gleda Tardieu je rekel, da ga bo pod-Poljwka z istimi «>čnii kot Komun- piral. ska, ne pa kot ('choslovaška. Iz ---_ sovraštva OZarja narr) ki > toliko let vladala K>a> larjev. Nakupii'eni prebitek drnž- ski. in Mandžuriji je l>i 1 eno uro lx* z i vaša še vedno štir.sto milijo-j v razpovoru s časnikarskimi |W>-uov dolarj4*v. j r* k" e vale i 111 je razvil svoj načrt. Washington, D. C., 7. maja. — k:tko bo uredil novo državo Man-Pred posobnim senatnim odsekom čukuo. Nova država, ki je stara so izastopniki premogovnih baro- komaj h stvareh: aili sprejme Tar- sednik nemške republike. V eve-ri-stopiti k balkanski zvezi drugače, kot da se preurede njene meje. Iransko leto tudi Jugoslavija in Romimksa niste poslali svojih zastopnikov na balkansko konferen-eo. Vsled tega vlada v diploma-tičnUi krogih mnenje. l je. tla pričakuje dolgo, pa uspešno borbo, da bo mogoče dos'vi samostojno Mandžurijo v družini narodov. Dasira\n«» govori Pn-yi angleško. vendar se rajši razgovarja s posredovanjem tolmača. V ]>ričet- Z druge strani pa .Japonci zatr-J Hiiidenburg je vstal kot vsak JUJ^i0- tla K,lsi 7.bira j(»"ob man-1 dan Ob sedmih, se je pred zajtr Jurski meji vojaštvo, tanke in prcnogovniku. k, i^prehaijal po vrtu 7, i^ »H aeroplane, kar more imeti .samo.«-^- T"VV > T!ku raz"ovora f.,sl diTe^o delo 1 -i pomen. Obe državi pa prt vsem'vany. je eskspl odiral a bomba, k, J |ir,jftjlji v,8dar Mandžurije, marten. zatrjujejo, da ne mara nobe- J" transformacijsko i>osta-|šal {>an„ ILsuehlinaiig prepričal, rekom popoldneva je Ilinden- na hoditi drugi v škodo. Kovjet- kom čel sv burg sprejel resignaeijo ekonomskega m in "stra Hermana Wann-bolda in je na njegovo me-to imenoval dosedanjega nadomestne-ra ministra Ernsta. Trendelenburfra. ski govorniki so že opetovano iz-, javili, da Rusija ne mara vojne, i jo. vsled česar so bile vse oko!i-j(ja se ne ()0 nikdar več mogel vr- ki je bilo st a roil e. ške naselbine v temi. Domneva se.jnjti v Mukden da so vrgli bombo kompanijski davno mesto Mandžui da pa tudi ne bo trpela, da bi bi-i°aJ74/ hi njena meja ogroževana. \ stra->,c- Kancler Ileiurich Druen^ng bo skušal »»bdržati svoj kabinet vsaj do konca lausansge razorožit vene konferenw v juniju. Ako pa bo kabinet pred tem časom resigni- najeteži. ki skušajo zlomiti Premogovnik straži voja-! štvy naro šlo za vzdrževanje vojske. Kot pravi Pu-vi. se bo šolstvo razvijalo na podlagi orientalskega duha v zvezi z najmodernejšimi idejami. — Naš namen je zgraditi kar največ šol, da damo mladini dober začetek in da si postavi podlago za bodoee življenje* Ravno v tem je bila velika slabost Kitajske. Poročevalec ga je nazival "vaše veličanst vo", dasi ga k it aj.sk i in japonski uradniki nazivljajo "poglavar države*'. Njegov pravj : _' na&iov še m bil uradno določen« ODA." NEW YORK, MONDAY, MAY 9, 1932 THE ULRG*ST 8L0VKNB DAILY in U. fl. A. [ Glas Naroda tt 11 Jože Benedik ITALIJI SE NE SME ZAUPATI of above offlrra: Yark City. N. T. «LII iWmtm R4IOBI Daj teipl Sundays and Holiday« valja Hrt aa Za Mev York m •SiMBZa pol leta ta ftatrt lata -41 JO $7.00 -«3.60 Za tBGMnatro aa oalo «oto-.f7.Q0 Za pol leta ...........................-$3-60 Subscription Yearly $84)0. lakaja dan lmejult nedelj ln praanlkev. aa ne pnoMaJejo D—r naj aa bVa-Idv«U peHlJaM po Moaej Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da m nam tadl prejtoja bUaUKe namanl. da Hitreje najdemo naslovnika. NABOOl", ti« W. ISt* Street, Ne« Teefc, M. Telephone: CHelaea J—W71 DOUMEE r - lVva |M»itM*ila <» atentatu na prtMlsediiikn francosko republike, Paula I>«»um«*ra. m» puščala nekoliko upanja, da bc ostal jMPtins«Ml<»irnU»srtlrtiii možak pri življenju in da rane, ki mu jih je prizadel atentator, nismo siintiione vame. l/panje j«« j»a ^inil<>. in slednji«'- je dospela vest, da je IX>umer |XMllegel. V moderni franeoski zgodovini je bilo le malo mož, ki so toliko prvtr]M'li kakor Doumet j Mussolini, ki špekulira na pri- slovanskih priimkov, da izpriča-V prijaznem »Stražišču pri Kra- jateljstvo Nemčije in vseh po mi- jo italijanstvo mesta! Poleg tega-nju je zatisnil v !I2. letu svoj«- sta- povitih pogodbah prizadetih tir- jt. pristanišče popolnoma upro-ro«tr za vedno "svoje oči g. Jože žaV. je brezilvCHn.no dober jKKiia-paščeno in mesto izumira., kakor videč psihologije mas. Zato od jdokazujejo italijanske' statistike, časa do časa vrže med njo vabo:, Tin t ne pripada ne zemljepisno Benedifc, oče g. Ludvika Benedi-ka, upravitelja (Jlas Naroda v New Yorku. Preblagi starček, ki je bil pred mn-o«imi leti mežnar in go«tilni-čar na Sv. -J o št u. je mnogim starim obiskovalcem te lepe izlet ue točke še v najboljšem spominu. Pnfcopan je bil aprila na šnrar-tinskem pokopališču. Prišel srni v Strazišče eno uro. predno so ga pokopali. Bil je še na mrtvaškem odru. Soba je bija polna poprebcev. ki so klečali o-koli odra in odsiolili svoj Oče naš 7H ranjkega. (irrnljivo je bilo gledati. ko -rr> vstali ill m rt vera v slovo po vrsti prekrižali. Pogrebne obrede j«* vodil šmartinski /-upnik ob asistenci dveh kaplanov. Ker sem stal v neposredni bližini krste. imel sem priliko opazovati, da sta se utrnili župniku dve solzi. Mogoče da so se mu vzbudili spomini na dogodke pred 25. leti —. Pevci \t. Stražišča in Kranja so zaj»eli "Vigred se povrne" in po-teni se je razvil veličasten pogreb, kakoršnega St razišče gotovo že j dolgo ni videlo. Stare gorenjske grče, hribovci od blizu in dalev so , prišli vključil okrajno -slaOeniu ! vremenu, starega svetovalen in njegovi zadnji |>oti. V cerkvi v Smart nem je bila krsta blagoslovljena. Tam so zapeli pevei "Psliši nts gospo«!**. Ciasilei iz Stražišča so naredili Tako ne niore več naprej! Sedanje »tanje, ki so ga zakrivile mirovne pogockbe. je treba na vsak način revidirati sicer . . . bomo udarili. Twko je zopet enkrat sklenil veliki fašistični svet. Ko je Mussolini vrgel trnek, se zanj uiti ne zmeni več in gre dalje, (ilavno mil je. da je skalil vodo in tla ustvarja v svetu razpoloženje zase. In ribe hlastno pograbijo za v»bo. Kdo bi v teh žalostnih časih ne b.l vesel oznanila "tako ne more naprej", kdo si n«' želi boljše bodočnosti, ki jo Mussolini o-znanja po reviziji mirovnih pogodb.' Nihče se ne vpraša, ali so mirovne pogodbe res krive vsega gorja, nikogar ne zanima, kako naij se pravzaprav ta revizija izvede. Da bi svet na vse t-o pomislil.' Saj nima časa. Niti časa nima. da .bi go-pod a MussoTmija vtprašal, kako si to revizijo misli, kako bo zgradil nov svet. Mussolini je zadovoljen, da mu ni treba odgovarjati, saj se sam zaveda. da bi ga takšno vprašanje spravilo v zadrego. Kaj ko bi bilo dovoljeno to da spremljajo srojega i vprašanje uaniMussolini naj hi soseda na ' nani s fašistično odkritostjo" p«- o katerem se lahko reče, da ni imel skoro nolx-ne^a nasprotnika, pae pa ne-pP3''1' potem je zagrnila zem- ' lja moža. ki je bi! skoziinskozi politiene^a ozadja. Tstrelil ga je Rus. kateremu j nji, pot i spremljevala. broj častilcev in ol>eutloval«t*v. je politika zmedla pauiet. Atentator je baje eden <»uih ljudi, ki pod boljše vi šk o vlado »ino imeli niti miru niti obstoja ter so se razkropili po vsem svetu. Najvee jih je v Franciji, dosti jili je pa tudi po drugib srednjeevropskih državah, kjer snujejo in kujejo naklepe, kako bi strmoglavili režim, kateremu se že petnajsto leto pnk««ri pretežna večina ruskega naroda. Ti ljudje streme po easih. kakoršni so bili takrat, ko Je bil ear v Kusiji prvi /..-» Hu^um <»zir<»ma Še preti liojjjom, ter so živeli pod ewrjem kot v ilevetib nebesih. Irprememba je bila i»a tako neuadiia in prehod v drugačno življenje tako nagel, da še danes ne morejo douuie-tit kaj se je pravzaprav zgodilo, ter so trdno prepričani, da se jim godi neznanska krivica. Iz vrste teh ljudi, je izšel atentator, kateremu je potisnila orožje v roko blodna misel, da Francija, da-si j^ edina zmožna za to, noče rešiti njegove domovine izpod sovjetskega jarma. .Vse drugače bi bilo, ako bi bil atentator Francoz. V tem slučaju bi bil izid francoskih ožjih volitev bržkone Vse drugačen. S Francijo mora sleherni simpatizirati. ker je izgubila enega svojih najboljših mož. Vse svoje življenje je posvc»til svoji domovini, njegovi štirje sinovi so pa v sve tovni vojni žrtvovali svoja življenja za obrambo doni<»-jine. Pokojnik je bil sin preprostega železniškega uslužbenca. Istega dne. ko je bil on rojen, s«; mu je oče smrtno ponesrečil. 7j delom in pridnostjo se je vzpenjal višja in višje. B'l je predsednik poslanske zbornice, predsednik senata ter je slednjič d os*-gel najvišjo čast, ki jo more doseči Francoz — izvoljen ji' bil za predsednika francoske republike. Povsod s**m č-ul samo en glns: Kk<>da starrjra .lošt a rja, ki je mnogim, ne samo s svojimi dobrimi nasveti, ampak tudi drugače pomagal, ako so bili v stiski". N'a grob so bili položeni štirje vene i. Ker je bil unirli kot strasten lo-vee član Lovskega društva, ki je marsikateremu divjemu petelinu »ipiii ni I življenje, je bilo tudi ninn-«■'» članov tega društva pri po-jrrebu. Iz Kranja so prišli gg zobozdravnik Holzhaeker. znani koin-ponrst narodnih p**smi Žirovuik. inž. Zupaneje in min»vi drugi, ki jih pa ne poznam. Ranjki j«- zapustil dva sinova in eno hčer. t?4 vnukov tu 1? prav-nuka. Cast njegovemu spominu! J. R. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJTVO IN TOČNO KAKOR VAM P0KA2E NA STOPNI SEZNAM T JUGOSLAVIJO (( V ITALIJO 100 „........................$ 5.00 $ 11.50 $ 1680 Bitno Din 500 Din 1000 Din 3000 Din 5000 $ 4.— Lir $ 9 55 I Ur $18.70 $37^0 $92.50 300 Ur 300 Lir 500 ----------------$ 27.-- Ur 1000 _________________________ $ 53.35 Ur 3000 --------------------------- $106.30 ta ls»l*£Jlo MČJIli zneskov ko« i»w«J navri^i, MM v dUiarjiS aH lirah iovolJ«)*iM i« bolj« pogoj«. Nujna nakazila IrvriuJ«mo p* CABLE LETTER za pristojbine «1. WUT 11 •TUBET NEW YORK. N. V. vedal. kje naj pričnemo revidira ti. da se svet potolaži in reši katastrofe. Ker so fašistične ideje vesoljne, kakor v>ak dan jKuidar-jajo v Kimu. in morajo temu do-slinlno veljali iza vs«> namde. ]>o-tem s toliko večjo upravičenostjo pričaku ;emo. da bo iMus-olrni idejo 4* revif.iji izvedel najprej doma. Muss'olinijn je tako na -reu inir v Evropi. Ali ne predstavlja sedanja. ATsrljeua nam meja med jug. državo in Italijo nevarnost za evropski mir? Mari ni te^a dokazalo prav zadnjih deset let fašističnega režima v Julijski krajini? Xa Bazovici so fašisti slabo merili, je pisal po eksekuciji '"Pravo Lidu*\ njihovi streli so zadeli vso Kvropo. Zadeli so "|»o-sebno slovanski svet in Slovruii nismo "steniee" — ta izraz je rabil "Popolo d' Italia", ko je zagovarjal smrtne obsfnlbe v Trstu. — ki bi se daleiza zabavo Rimljanov na doljrn jw>bijati. -Na Baen viet je padla salva tudi na teiOj Evrope in jo ranila. Kaj imajo o-praviti po grozni vojni v Evropi vojaški streli.' — je vzkliknil «»-menjeni T-eški 1'hst. Zo|>» r mastV-vanje novih -.trasti. novih .-sovraštev in morda tudi nove vojne'" ne etnografsko k Italiji. Njegova mornarica, ki jo ustvarili Slovani. kakor Kozulie. Ma»rtinolič. Tripkovič iu Pfdič. je jirešla |x> dobrih desetih h tih. odkar je mesto pripadlo Itrdiji. v roke Genove in Benetk. Lastnih denarnih zavodov mesto nima več. V Trstu. ka-kor v vsej Julijski krajini, vzdržuje fašistična Italija .poVi-eij,ski aparat, ka-tprega metode in <«bseg si more predstavljati edino. kdor živi tam doli. Orožniki, milica, fašisti, železničarji, fiftanč-ni stražniki. učitelji. trgovci, zdravnik? in priseljeno delavstvo, vse je stnJno alarmirano in jiuzi na vsak korak, na vsako besedo domačega prebivalstva. — I>a vzdrži red je vrhovno fašistično sodišče doslej prisodilo Shovaitoin 111S let ječe. da ii" menjamo konfiiuiivij slovenskega raznmništva. in tudi priproste ljudstva ter v zadnjem času tudi duhovščine, in policijskih svaril združenih s policijskim nadzorstvom. Svojo lastno zemljo je morah* zapustiti okoli SM.<» silo i^b dnhovščhio. ki še vztraja na svojeui mestu. V imenu dva tisoč let ne civilczaeije. j«> bilo zaprtih .">."»() slovanskih šol raTipuščenih okoli r> bodo", hoče »»stali na Brenner ju in na Snežniku, kakor neprestano poudarja. Mussolini hoče stra tenko mejo. ki jo stražijo baterije na Nanos-u. Zgodovina je poka zala. da so narodne meje varnej še kakor strateške. Ako so go spodje v Rimu nasprotnega mile nja. potem na i vsaj molčijo in naj ne t«nanjajo evangelija sa i n o drugim! Ako mora Italija, tlržava 40 milijonskega naroda vladati v Julijski krajini ,4z ognjeni in mečem". kakor pravi nekje filunta, ako je morala uničiti toliko nepreeenljivih kulturnih in g^spoilarskih d "brin malejrn naroda. ako je morala prizadeti toliko gorja nesrečnemu ljudstvu, zato flit te kraje ohrani j*» Gledališče-Glasba-Kino ter so bili njegova najbližja žlali-ta njegovi društveni sotoratje. tlanes živi in meni se ima zahvalit i za življenje. To je bilo pa takole: Nekega jutra mi tajnik sporo-i. da je -»obrat Pepe nevarno obolel ter d;* sem jaz določen za bolniškega obiskovalca. Ne vem. kaj je imel. Ali je bil tifus ali kolera i:di kaka druga zdravju škodljiva peštilenea. Zvečer sem se odpravil k njemu. — Stanoval je v furnished rooinu. tprepuščeu samemu sebi. Na stopnieah s«in srečal zilravnika. — Ce greš k njemu — mi je rekel, — ue hodi preblizu postelje — Ali .r nevarno* — ga vprašam ves v skrheh. — Hahaha! — se je zarež.d dedec. — pa še vprašaš, če je nevarno. — Smrtno nevarno je. ri r«*-eem in je nal>'»ljše. da pripravite vsi- potrebno za pogreb. — Pozdravljen. Pepe. — pravim bolniku in sedem daleč vstran od njegove' postelje, kolikor so dopuščale sten«' male sobice. — Salameut. tebe je pa zdelalo. — .Ta. — je rekel. — dobro me je zdelalo. — Ali oi-ta nekaj govorila iz dohtarjem v veži.' Kaj pra vi — Pravi, da je vse zastonj in da ti nobena žavba več ne pomaga. Bolnik je samo vzdihnil. Nastala je uničila tišina. Un ni mogel d<>sti govoriti jaz pa nisem ved-l. kaj. Toda nekaj je bilo treba r*s-i. — Ja. ja. tako hotno šli drug zri drugim. — J-ra sobratsko tolažil. — Eden prej. eden pozneje. Društvo bo sicer zopet stroške imelo, pač nič zato. Saj si ž«- THE STRANGE LOVE OF MOLLY LOUVAINE". V gledališču STKANI) na Broadway in 47. cesti v New Yorku am Fr ! kažejo film z gornjim naslovom. (»lavno vh»gir igra Ann T>vorak". iu vloga ji daje priliko, da razvije kot talentirana igralka« vse svoje zmožnosti. Krasna Molly je zašla ua slabo pot. dobila j«* oiroka ter je bila i■ umor. ki ara ima to zna.m^nj>. da pač ne spadaro k j spletena tudi v njej! Mussolini bi moral izvajati • na t udi doma konsekvenee v snii^lu: ln,e" načela o reviziji mirrtvnih po- Koleba m M ljubeznijo in pu-godb. Saj je narodna meja tudi stojovstvom ter ljubeznijo do svo-geografsko tako lejni začrtana inj1''^ "»"»k«. Proti koncu jo pa teče tam od (»enione. uh C'adu do povzdigne m^ž. četudi jo Wspo- Ir_fč«itka Zhsl«*dt»vnL ? \ ^ Tracy, kateri igra \ h»gi» SEZNANITI SE hočem z dekletom ali vdovo v stanji i od "IT> do 40 let. tudi z enim «#l rokom ni izključena, star s«-iu (fcl let in imam nekaj prihrankov, llesiie ponudbe pošljite na : A. P., Box 5, Crosby, Pa. Soer ,pri Tržiču iu potem v iu«»r je! To je naša narodna meja. ki s»- že let ni premaknila! Za j kaj bi tudi politična ne šla tod. 1 ako naj se mirovne pogodbe po Mu-solinijevem nasvetu rev id i ra- polioijskega repnrterja iu Hiehard Cromwell igrata izborilo glavni moški vlogi. Italija je šla v vojno, da "o«l-reši" ok tudi morajo kaj dali. Skoda, i da ne iplaerrjo smrtnine takrat, ko je človek še zdrav in krepak, da bi že vsaj kaj imel od trstih s.»i-dov. Po -sin rt i pa rts ue ve. kaj bi ž njimi po."-'d. Bolnik je čudno zahropel. — Blagor tehi — se in nadaljeval. -— ti si vročine vajen, ker si bil bh»k.w. Meni se ho malo Težje privaditi, ko bo prišla hudoba pome. Holnik je »»pet zahropel. — Kaj lia tako čudno h ropes' — sem ga sočutno vprašal. — ^ es. to pa nič dobrega ne )wuiieni. \ našem kraju muo inuli bolni 1*1. ki je has Tako hr«*p.-l k"t ti daj. No. j»a ni dolgo. Eno samo n.m". Zjutraj je hit mr/.e! Iz postelje je prihajalo čudno šklepeta nje. — Oj. revež - saj je vroče v sobi. ti pa kar / zobmi *kb»j>e.-»*š. l.e ; »očak a j. se boš ugrel. Kaj misliš, koliko je kaj vročine tam doli* Nekateri pravijo, da tri sto sti.pitij Fahrenheita To je preeej za iia«»- skromne ra/in -re l>o^*i pa pri|H»?ti«»reTa g*»reča smola in žveplo šendnš. inein- kar stn-sf. š.- V-e m- s rigart»1«» ni prijetno, ne pa da bi človeka v ^♦ir.s'-i siu>>li em a rili. S i»osTelje ni bilo n Iwnega od govora na to m«»jo tolažbo z drugim cvetom. Le neko -.umljivo premikanje s.-m pod odejo — Kaj.' Pa n's». morda to fr' mrtvaški krči — sem |n»tiliem Ustrašil, naglas pa r»*k»d: — O. hitra stnrr je najlepša sturt. pa adijo u*»! l>.dliiku svetile o."; v čud- nem "gnjn. Ki.r mab» nstrasit sem se Navzlic Teiuu s.-iu ga »si še tolažil: — Vidiš. ravu«. prav. hunts je pe?«»k. 4*V te ponoči stisne, te v netleljo Že lahko pok«5>ljej»». V nedelj.% imajo ljud e Iwdj čas za pogreb Te«laj se je zgodilo nekaj nepričakovanega Holnik je vrgel odej« s sebe ter «.i v sami srajci k«t je bi!. »4»ul z bliskovito naglico čevelj ua dcs. no nogo. Z desnico me je zgrabil za vrat. 7. levic«* je odprl vraTs- ter me tako strašno brenil f»o stopnicah, da so zaropotale uiojp ko*ti daleč •! lir l»ri ««4jili mikih MrMrnerln popust. Ixi>la>'ul^mu tu4i \ i; K iMarila in mk«xuj*-m| ilcinr mm. svoji |m.š»» l»ir» \».ik- r.< ' .-lhitk-i. — VM p«».;!jVe naslov ite n»: LEO ZAKRAJ&EK General Travel Service t iS* — »nS Avi., New V »rit, N. Y. t 5!/), * I! 5-1 t l«.'« I t T7.C9 t -.3 ; — Pred jrad je prišel pa pogačo je jedel — so pravili hlapci. Ljudje so odkimavali. Valpet je besno tolkel z bičem, pa tudi bič ni spravil pšenice na dan. — Saj smo že dali desetino. — s) premišljevali kmetje. — Desetina gor, desetina dol, — jc skakal valpet. — Pogačo ste peril'. — Nismo jc. — so trdili vaščani. Šc enkat so hlapci pregledali vse koče, potem so se pa odpravili v grad. Pogače pa niso našli. Ko so šli mimo hrasta, so pogledali, če leži še berač v snegu. Poznale so se krvave lise in stopinje, človeka pa ni bilo več. — Hvala Bogu, — je zamrmral vaJpct. — Vsaj ubil ga nisem Skrbelo ga je, kaj bo rekel gospod. Pogače pa ni bilo. Tisti kos, ki so ga vzeli beraču, jc spravil valpet. dr; bi ga pokazal gospodu. Toda ni ga pokazal. Morda je pozabil. Pa je preteklo nekaj časa, men-čf. par let. Valpet sc je postaral, tudi gospod se je postaral, huda in cforna sta bila pa še zmeraj, — kmetje v vasi pa še zmeraj tako ponižni kot je postava in navada. Takat je bila dobra letina. Tudi pogače jc bilo dovolj in so jo lah-kj tudi kmete jedli, takole na skrivaj seveda. Pa sc je gospodu zazdelo, da je hrast pod gradom previsok. Prc-ši: oko se je že razgrnil, zaprl je pogled v dolino. — Posekajte ga! — jc ukazal hlapcem. Šli so sekati: valpet je bil z njimi. Šlo je že na jesen. Listje je šumelo po tleh. da ni bilo čuti stopanj. Zamišljeni so bili v priprave, ko jih je prekinil naenkrat tuj £lao. — Dobro srečo vam Bog daj! Ozrli so se in so videli, da so jih oklenili tuji ljudje. Skočili so kvišku in zgrabili za sekire. Tuji ljudje so se pa smejali. Nič se niso bali, ampak počasi so šli k njim. prav k valptu so stopili in rekli: — Na pogačo smo prišli! • Valpet je prebledel in je spustil orožje na tla. Med tujci je bil tudi berač, kateremu je tisto zimo vzel pogačo. Pa takrat je bil mutec, — tdaj je pa anal govoriti. — No. pogačo nam dajte! Prieli so ga pod pazduho in ga. pelali s seboj v grad. Hlapci so gle-oali nekaj časa za njimi potem jih je obšla groza, vrgli so sekire in zbežali v vas, kjer so bili doma. Dolgo se ni nihče upal v grad. Drugo pomlad ni nihče klical na tlako. Kmetje so čakali in čakali. Ne valpta ne graščaka ni bilo od nikoder. Šli so poslušat pod zidove. Nihče sc ni oglasil. Vedeli so, da je konec. Tisto pomlad so za se j ali hudo dosti pšenice. Dobro je rodila. Ko so spekli prvo pogaeo, so presodili, da šc nikdar ni bila tako dobra. Hrasta pod Taborom pa niso posekali. 8p i s n i k a n"d i t Spisal AL. JENNINGS 28 USODNA ZAMENJAVA Knjigarna "Glas Naroda" 216 We«t 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) P« nt runi klobuk riai svona ........... Pri »(riru ........... Pn4 Intlji ........... .................50 ...................40 _____________„....«0 ...................30 Tmlris. |m>vcM ix Irske junnSkc do- Ih» .................................................X* Prva ljubezen .....:.............................50 !'» gorah ii» dolinah .....................,....HO Pol litra viparra ..._____________________„.„..60 Powlrilnji MrfcUuHire ......................30 Pravljice H. Majar .............................30 Pretitržani, Preftern lit dragi svetniki v gramofonu _________________......25 Prigiidt* rrtorlire .Maje. trda vea I—j Pllee selivke, tnla vr* ______________________H Pred net ihto .......-......................-33 Popotniki .............................................60 Posnsva Hogm --------------------------------St Plrhi ..............................---------M Povodenj ................—.........................-30 Praski judek ........................................25 Priaegft Huronakega glavarja ........30 Pravljice in pripovedke (KoSutnik) 1. zveaek ----------—----------- 2. zvezek ------------------—40 Stlrl smrti. 4. zv............................. Smrt pred hišo _______________________ Stanley v Afriki ........................... Spomin znanega poforalr« .......... Stritarjeva Anthologija. hruč .... Siste Šesto, povest iz AWru<-ev .... Sin medvedjega loira, PutopUui rotuan .......................................... Student naj bt, V. *v. .........______ Štela Noihurgm ............................. Spifije, male |«>ve*ti ...................... Stezosledec ...................................... Šopek SantolMPk« ..............-........ Sveta not . ................................... Svetlobe in icure ........................... SHke r. Kari Eusliš) Denar nnrr*lr»>giis|Midarski spis. pošlo venil dr. Albiu Ogris. str.« hroš...........................................M St. 1J. (Fnm Milanski i Mogočni prstan. uar GompnH In Komurasaki. japuoski roman, iz fp^Cioc prevel dr. Fran llra- dač, 154 strani, Itruč. .....--------------45 St. 21. (Frilolln 2olna> Dvsssjd kratkočasolh ggodbic, 1L, 73 str. St. 22. (Toistoj) Kreotzerjeva JO Mednarodno razsodišče v Haagu bo razpravljalo te dni o zanimiven primeru, ki je edinstven med tragičnimi dogodki svetovne vojne. ! Preti koncu vojne sta bila pri Rcimsu v Franciji istočasno posla-nad cd ncnvke in francoske strani dva vojaka, da bi preiskala gozdnato ozemlje med postojankama obeh sovražnikov. Nemški vojak se je pisal Pavei Reins, francoski pa Rene Brissac. Oba sta bila zmožna obeh jezikov, bila sta približno enako visoka in tudi enako stara. K 3 sta sc pla.?ila drug proti drugemu. je pa naenkrat eksplodirala i"redi med njima granata. Koščki i?le grante so ranili oba na glavi in obrr u in čudno naključje je hotelo. da so bile tudi rane obeh skoraj enake. Francoski sanitetni vojaki so ocipc'jali cba v bolnico, kjer sta ii.iela vsak nad svojo posteljo tablico z imenom in drugimi podatki. Pri obeh je bila potrebna trtpanacija lobanje in oba sta izgubila po operaciji spomin. Ko so la odnašali iz operacijske dvorane, so ju pa zamenjali. Nemca so položili na Francozovo posteljo in nasprotno. Ko sta okrevala, so Nemca odpeljali v Pariz in pustili v domači oskrbi. Francoza so pa internirali. Oba sta imela tako iz-premenje obraze, da Brassacovi domači niso opazili, da jim je bil sin zamenjan. Po vojni je prišel Francoz Brassac v Nemčijo, Nemec Reins je pa živel v Parizu. Šele zdaj je prišla namenjava na dan. Brissacov domači zdravnik je lečil dozdevnega Brissaca in čudno -C mu je zdelo, da nima na nogi brszgotine, ki mu je bila ostala po avtomobilski nesreči pred vojno. Začel se je zanimati, kaj to pomeni. in tako je prišla usodna zamenjava na dan. Zanimivo je pa, da sta oba vojaka š svojo usodo zadovoljna in-da ne želita nobenih iz-prememb. Treba je pa urediti neko zapuščinsko zadevo in zato se bo rr.oralo pečati z zamenjavo francoskega in nemškega vojaka mednarodno rzsodišče v Haagu. Toda že malo dni pozneje se je nama r Porterjem izpričalo, kako sijajen f-lovek j" Iiektor. Ta antipatija med obema jo bila nekaj risto površnega. ; A' hotehi s»» priredili ples. Vsi oUUeniki družbe, elani kabineta, predsednik Mehike, Porfirio Diaz, vse senjorite in vsi doni cso bili povabljeni. Rektor je priskrbel vabila tudi za nas. Pripravljali smo se s tako nervozno nosijo, kakor da se prvikrat v svojem življenju odpravljamo ua ples. Rektor nam j«' svojega krojača stavil na razpolago in ta nas je vse tri vtaknil v odliene fryke. Ki> smo se oblekli, sem si jaz opažal še svoj mer. Frank in Rektor sta mi branila. — Pustita mu no, naj ima svoje o rož j " s sel>oj. je Poller jwdegnil z mano. Vsaj ene.ua ueiitlemana moramo vendar imeti s seboj. lISflF; 'i- t«. . Njegova angleščina je bila <*ttvojim plemenitim načinom me je po])olnoma osvojil. 11 »češ nočeš sem ga moral sam pri sebi primerjati s tistim ploskonoginii. denarja la skrb koiiiiiiihi lii'ibovei, ki [»»navadi polnijo a-meriške plesne dvorane. Poln spoštovanja sem bil pred tem Kastilijaneein. No, Porte rja ni njegova zahteva napravila niti najmanjšega vtisa. Vrsta plesaleev se je spet pomikala mimo. Jaz ne vem. kakšen vrag je zlezel dekletu v glavo. Bilo je. ka*. »r »la se med Porterjem in njo pretaka električna stru-ja. Ko je plesala 11111110, je >v<>j . mantiljo (.spustila na tla — tako lagodno in spretno. — Jaz sem ti porok, da noeo.j meča boš rabil, mi je obetal Rektor. n(4 da niti njen don ni zapazil. • Porter se je sklonil, pobral mantiljo, jo v .............. 11 V rv 1 - trenutek pridržal pri sebi in šel liotein }»o- Z odporom sem odloži! orozie. I oda eez , 1 1.........., • - * 1 . , lagoma /.a parom. >>enioriti je vn»el viteško eas sem se vrnil 111 sem svoj revolver vtak-j , • ' , .,, ... .. . 1 drzen pogled. >e priklonil m n sam vrnil <»- ml za j kis. j . . ' ; 1 Porter je bil ta večer sijajen kakor kak-. u'J" ...... * r, • -1-1 1 it ii* — Senionta, to sle vi ziruoih. kaj ne: — sen print*, /mirom je bilo zelo skrbno oble- *■ čeli. t«»da v fraku je njegova plemenita postava še |>oseht»i prišla do izraza. Porter ie. ....... , ..... . .. 11-- 1 - • i Porter siiaineisi. «-arol>nejsi kakor ti-ti ve- hi! elovek. ki je moral zinirom 111 povsod;^ vzbujati jm»zoriiost. je dejal. Vzela j«- in se smehljala. Nikoli ni bil Bili eer. Tn bil je v enem tistih svojih najbo! brezskrbnih dovtipnih raz|»oloženj. Sloneli) smo ob stebru sredi dvorane. Porter je bil j ves navdušen za Spanee v njihovih svile- si je, da je vse skupaj z lepoto in godlto veselega večera ena sama harmoni ja, — Ti ljudje imajo poezijo v svojih oble-j kali. je dejal. Kakšna čudovita slika! 1 — N«*. zdaj .-i pa lepega vrnira skuhal, sem ga tile« pozdrstvil. >«• .i«' vi nil. •Španski »»hiraj zahteva, da moraš izroditi »lomi. ka»- j»- nam»'iijeno njeg»»vi .-»-njuiti. ... . O11 ti potem zahvali v njenem ine-mi. ili nogavicah 111 barvitih preiiasmeah, ki v- i- 1 ... ... -1,1.-. -, : — No. jaz >«'i»i v svojem zivljrnjn sku- » se tesno ovijale njihovih ledij, m menil . . * . , . _ , ....... , 4 . ,, I hal tudi ze kaj »trugega kak»»r :« !»• noeoj. Bilo je kakšuiii d<^< t minnl nato. N»d»e- »len »nI naju ni vi«!» l »iona prihajati, dokler ni kakor tigri* .-Jal lik pre« I I Vrt »'ijem. Z . .bliskovitim zamahom je s. plosk » roko uda- Kakor v potrdilo njegovih besed je prav|rj, ,.rf;1 „.„..,vllllSt v 0i,raz. ! l'dare»- jr priš»»l ;ak»» n»*nad<»ma in jr l»il t tako divje besen, da jr I' rterja pro- n. I )oii je stopil nazaj in -i poln za- St. 13. (Sopbokiea) AatiSMM, talna igra, poslov. C. Golar, 00 str. broširano ..............—----------—-M St. 'M. (E. L. Bslwer) Poslednji dnevi hapejev. I. del, 355 broš. ----------...■■---------------------— 6t. 'JS. Poflledaji dMvl fkapiji. II. del....................................—JN St. 26. (L. Andrejev) trae dt, pMlov. Jostp Vkbnar, 82 str. broS. ________________________________________-» St. 27. (Fran Brjaree) Btnp« Mino* ki pi ilihii flkrbslva za 8» str, hvo«. ---------X* Knjige pofcjjamo poitnine Drasto "GLAS NARODA" ti* W. M Poživ! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza- t deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. »t tedaj eden najlepši parov priplesal 11111110. < "e je sploh bila kdaj kje kakšna popolna božja stvar, je bil ta španski don. Stoletna5 " , , . - 1-1 - •« -1 1 ti stebi kulutra je bila v earn njegovih gibov. \ graeiji njegove hoje. Bil je vitek, okreten, eleganten. Njegov obraz je bil ena sama izklesana popolnost. \ Njegova plesalka je bila dekle izredne lepote. — človek bi bil kar padel pred njo. Njeni rdeči lasje, njene čudovite modre o-("i in njena biserna bela p»»lt so sredi skoraj samih temnih obrazov sijali v nekem nad-naravem sijaju. Bila je oblečena v lila. — Krasota barv je družila s čarom živega o-pala. Okrenil sem se. da bi Billa ojmzoril nanjo. Tudi dekle je opazila njega. Ko je pri-plesala mimo .je glavo vrgla malo nazaj in se mu nasmehnila z nasmeškom, ki je zatrepetal bolj v njenih očeh kakor 11a ustnah. S s|H>štljivostjo, kakršna pritiee kralji-»•i. se je Porter poklonil pred njo in se nasmehnil nazaj. Drža Spanea je v tistem trenutki postala nekam toga, toda z nobeno potezo v obrazu ni trenil. Preeej sem vedei. da se ta afera ne bo končala kar tako. — Bili. napak ravnaš. Zdražbo delaš med temi ljudmi, sem mu dejal. — Polkovnik, jaz mislim, da bi to saiu»> malo življenja prineslo v ta večer. Njegovi mirni nekam zadušeni ton ni niti malo izdajal njegove razposajene razpolo-ženosti. — Gospod, kakor vidim, ste tujee pri nas, naju je tedaj nekdo ©govoril z glasom, ki je bil poln in voljan kakor maslo. Bil je don. Njegov smekljaj bi bil za vsakogar zadostilo svairilo, samo za Billa Porter ja ne. — Naši običaji vam niso znani. Žal mi je. da vas nimaui čast poznati. Če bi vas poznal. bi mi bilo, v veliko radost, da vas sc-ujoriti predstavim. Toda ker še nisem i-mel te časti, vas laliko samo prosim, da poslej moji nevesti ne posvečate nobene pozornosti več. i ničevanja ohri>al roko. Ljudje >»» brez hese- 1 de stali okrog in strmeli nad to nezaslišano a rna - ,. .. , - žalitvijo »list 111^*1 ranega tnjea. Vse skupaj je trajalo en sam hip. Porter je planil pokon»*i. s svojimi širokimi pleči je sunil naprej, njegov obraz j<' l>ii ves rd^č »•ti togote. Na nego ve m lieu so s<- pokazale štiri blede proge kakor štirje dolgi beli mehurji. Na tem pozoriš»'u najbolj izbrane kulture se je naenkrat razpalila divjina pragozda. Porter je planil 11a dona in je kakor besen bik tolkel na levo 111 na desno okrog se-be. Španee se je vrgel proti njemu in ga zajel okrog pasu. Nekaj je zablisnilo v zraku, še tisti hip je bilo njegovo bodalo naperjeno naravnost na Porterjevo grlo. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna "Glas Naroda" "GLAS «■ — lllODi' NEW YORK, MOHDAY, jHAY 9, 1932 THE LARGEST SLOyENE DAILY id O. 8. A. Naj ljubezen joče SOMAN a ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil L H. g g a = i o- (Nadaljevanje.) — Ali vam jc toliko za tega gozdarja? — noslja poročnik. — ali je res tako zmožen — Ako .je zmožen! Nikdo ga. no inore nadomestiti. V celi okolici ni niti enega, ki bi mu bil par in četudi ima kdo že višjo službo. — Ne dela samo za malo iplačo, temveč je pri svojem delu s srcem in ljubeznijo. Svoj revir ima tako rad kot mati svojega otroka. ali ženin svojo nevesto. Izvrsten jr*. Kad bi vedel, kaj je zlezlo preko njegovega srca. — Ilapla. .Juta — _ • Stari Ejrer poskoči. — Kaj pa ti je.' Pazi vendar. yko hočeš voziti; tukaj vendar nismo na glavni e»-^ti. — zakliče nejevoljno. Juta je preveč nategnila vajeti in konj je poskočil. Konj je skočil na stran in lahki koleselj se je nagnil na stran. (Dalje prihodnjič.) POŠTENA LEKCIJA LENEMU URADNIKU Ne daleč od hiše je Erik postavil klop za svojo mater, od koder je mogla gledati na cesto, da je imela kako izpremembo. Ljudje iz vasi so morali priti tu mimo, ako so hoteli na postajo. Oba sedeta na to klon. Krik se pritožuje nad materino trdosrčnostjo do Lori, toda izrazi upanje, da bo nekoliko bolj pomislila in ipostala drugega mnenja. — Čutim, da starih stvatii ne more nikdar pozabiti. Toda ja/. ne vzamem tako k srcu — —■ Zares. Erik.' In ko bi sedaj v vašem življenju nastopila kaka izprememba Erik se (presenečen obrne proti Rudolfu. — Kako? Ne maram nobene izpremonibe! — Trdno se stisnejo njegove ustnice; ne. nobene želje n>i imel več. odkar ga je njegova ljuba prevarila. — Ako bi vas kdaj iskal oče, kaj boste rekli, kaj br* rekla vaša mati.' Vem. tla to namerava. — Boljše je. če to misel opu-ti. Zakaj .* Vprašani sam. Za Lori /eliui vso srečo. ' Rudolf išče po svoji listnici. Našel je. kar je iskal: bratovo pismo. Ponudi g« Eriku. — Berite. Erik. To pismo vašega očeta vam bo natančnejše povedalo vse. kakor »pa bi vam jaz mogel povedati. Itudolf opazuje svojega nečaka, na čegar obrazu se pokaže velika resnost, čegar roka se trese, ko bere. kar je pisal njegov oče kot pozno priznanje svojega velikega kesanja, navdan iskrene želje. da bi popravil. * Erik čuti z vsakim trenutkom večjo naklonjenost dn Rudolfa, ki mu ;e prinesel veselo sporočilo. Mož. ki s«Hli -poleg njega, je pra-f . . t , _ . .... _ . 1 » ' sejo vse. kar jim poloze na mizo, roeitL Pripravljen sem vi \ erdm. Humonstični list komunistične • Uredništvo humorističnega dnev-stranke v Moskvi ''Krokodil" se je r.:ka •• Krokodil*' v Moskvi, spravil zadnje dni zelo radikalno Smatram za svojo dolžnost, drain duhovito nad malomarne sov-' gi tovariš "Krokodil", sporočiti jetake uradnike in vsak teden po- ti. da sem bil poklican po kolosal-roca, da je dobil ta ali oni sovjet- nem nesporazumu na mesto stro- po jugu bolj kot tovorna živina.' Seveda so različne vrste oslov, ka- i terih vsak je primerna za gotovo! opravilo. Oprema za osle, mezge in mule ni dosti različna od konjske,1 ravna se pa po ozemlju, kjer osel služi. i Osel pa nam je tudi mrtev v veliko korist. Iz svoje kože so svoj-| ča:- izdelovali pergament; da bi v Italiji izdelovali iz oslovskega me- . sa salame, ni verjetno, pač pa uporabljajo oslovsko mleko za priprav-1 1 j an je parmezanskega sira. Prej je bilo čislano kot dobro hranivo za tiojence. V ftaUji in Španiji zavži-vajo tudi meso mlade živine, ki je b^je mehko in okusno. SHIPPING -NEWS ' W PARADIŽNIKI V PODMORNICI ski uradnik za svojo vzorno lenobo v uradu "Ruski red krokodila *'. Dokaze o tem, da je odliko-vanec visoko odlikovanje res za-siužil, zbira uredništvo '' Krokodi- . la" na jako originalen način. Po- kevnjaka v racijonalnem vodstvu proizvodnje, da sem bil po usodni pomoti povišan za ravnatelja tovarne in da v svojo lastno začudenje še zdaj vodim ravnateljske posle. V tovarno prihajam le redko. Iu vpraša radovedno Rudolf, ko Erik zgane pismo —1 srečena žrtev moskovskega humo- ker me delo v nji presneto malo nstičnega lista je postal zlati rav- zanima. Počenjam vse, česar bi ne natelj tovarne čevljev v Tiflisu ysn. Express*", bo angleška vojna mornarica kmalu hvaležno upokojila vse kanarčke in bele miške, ki so rešile toliko tisoč človeških življenj v podmornicah vsled izredne občutljivosti do strupenih plinov. Daljše poizkušnje v vojnih laboratorijih so namreč dokazale, da io lističi navadnega paradižnika še brili dovzetni za nevarne pline kakor pljuča omenjeniji živalic. Zato bo v najbližnji bodočnosti dob=la sltherna angleška podmornica poseben "vrtec", leseni zabojček z; nasajenimi paradižniki. jn — Večjega zadoščenja moja matii ne bi mogla dobiti. — Samo to odgovorite na to.' Malo presenečenje zveni iz Rudolforih 'besed. — Kaj naj s>> rečem ' Ali se naj v resnici priznam za tako hvaležnega. da si- nas j»- naš oče po šestnajstih letih zopet spomnil.' Svojim materi privoščim to zadoščenje. — In za sebe si ne želite ničesar. Erik? — Ne. ničesar! — In ako vas vaš o<"e prizna za svojega postavnega sina in Lori za svojo hčer.' — vpraša počasi Rudolf. Erik iza trenutek zatisue oči. Kaj bi mislila Juta, je bila njegova prva misel. Prav gotovo bi se kesala. Toda ta občutek ga naglo premaga. — Zakaj me hočete potegniti iz mojih priprostih razmor, .ki so se mi tako zelo priljubile* Priznavam, da mi dobro hočete. Toda med tem sem poslal star trideset let in nočelu več imeti drugače.. Zadovoljen m-iii s svojo used o in s svojim meščanskim imenom.. Itud"lf ga precej trdo strese za ramo. — Erik! Ne bodite tako čez mero ponosni — ne .preprečite možu. ki se kesa. da ne hi mogel popraviti, kar je zakrivil. Ali naj vaš oče. ako pride, stoji pred zaprtimi vrati, pred zaprtimi srci.' Ali ste ravno Tako trmasti kot vaša mat.i— ilojo >rečo je že podrla! obljubiti mi morate da boste govorili svoji materi v prilog mojega brata. — Daj t e mi t" pismo - prosi Krik po kratkem premisleku. — \ ide! bom. kaj bo k temu rekla. Zdi mi. tla ne bo brez upliva na njo. Kajti povem vam naravnost : .nanj je njena jeza obrnjena pro- i vašemu vratu, kot pa -proti vam. Za njega, ki je vendar vsega kriv. je še vedno imela dobro besedo. Kdo more pogledati v žensko srce.' Rudolf pogleda na uro. — Zame je prišel t'-iis. Se vedno lahko dobilu vlak. — Samo eno prošnjo. Krik : poročajte mi večkrat o Lori — tukaj je moj naslov. In vporočite mi. ako hi bilo primerno, da pride moj brat tu sem. Kajti o tem. da sem vas našel, mu bom že jutri povedal. — Dovolile moji materi nekoliko ča*a, da se zbere. Zdaj je še 'ircvee polna sovraštva, katero je* Toliko let gojila in ga držala živega. Iz tega f»beutka bi ga mogoče še zavrnila, samo da okusi svoje popolno zmag«»slavje — in če bi ji pozneje bilo še tako hudo in 7al. Poznam svojo mater. Na to je čakala, ker je bila prepričana, da mora tako priti. V najhu.^š h časih jo je vzdrževala misel na povračilo. — Zakaj bi su*t*r poslala Lori v njegovo hišo. ker je ravno nanesla priložnost! Bil sem proti temu! Rudolf prikima. Videl je. da ima Erik prav. Razume in mu oprosti. Že davno »c je odvadil soditi in obsojati. In tudi g"*pej Mariji ni zameril njenega sovraštva. — razumel je. To sovraštvo jc bilo pa tudi nekaj vzvišenega. Nič malenkostnega ni bilo na njem. Kdor je znal tako strastno sovražiti, je mogel tudi z isto silo ljubiti. In razumel je tudi brata, da te žene. ki je bila še vedno dostojanstvena in lepa. ni mogel (pozabiti; vedel je. da jo bo Otokar bolel iskati, ker je s-jvomin ua prejšnjo srečo postal premogočen vsled razočaranj zadnjih let. Navzlic neprijetnostim zadjih ur je čutil Rudolf v sebi neko veselje. Lori mu je bila enko v retina. In njej se ni hotel odpovedati; njegova je morala biti. Da bi zdaj silil v njo. da se odloči zanj in se odpove svoji materi, n«' bi bilo prav — za sedaj se je moral ukloniti njeni odločbi. Toda zadnja beseda še ni bila izrečena. Oba v sta net a iu gresta proti avtomobilu, ki je stal v majhni daljavi. — Erik. ako imate še malo časa. pel ji te se še malo časa z me-1 no in mi povejte kaj o sebi. o svojem življenju in željah. Mene vst to zanima. V vsakem oziru bi vam šel na roko. bi vam pomagal. — Hvala go*pod grof; toda sedaj nimam nikakc želje! — Pre-drznejše. kot pa je mislil, mu pridejo besede iz ust. Zakaj tako ponosni iu zakaj mi dajete take formalne naslove? — .Oprostite, toda privaditi *e moram na drugo. — Ne pozabite, katerega morate nazivati bolj domače. Še v svaku Kcm našel svojega nečaka. Nedaleč o je "pameten kot osel", s čimer do-ka-ujejo, da poznajo osla bolje kot mi. Kakor že cmenjeno. uporabljajo o^ia predvsem za vprego, tovoren je in ježo. Po Srednji Evropi služi o-sel kot vprega za manjša vozila. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 2ABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m cita umo tkm članstvo, pač pa vti Slovenci v vaši okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig. A. SafUA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Joseph Bilsh. J. Bevčlč. J. Lukanich. Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah. Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborieh KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Stey?r,' J. Cerne Kitzmiller, Fr. VodopWec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Fran« Pucelj Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povie Virginia. Frank Hrvatlcb Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Brdderlck NEW YORK Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barbertcn, John Balant, Joe H^r Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kariinger, Jacob Resnik, John Slap-hik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. Kurr&c N.les, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Racier Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. KobU.* PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki« Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre vič, Louis Zupan. tlč, A. Skerl] Farrell, Jerry Okora Forest Cit7, Math Kamin Greensburg. Prank Novak Homer City in okolico, Frank fc renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martin Koroshets Krayn. Ant. Tauielj Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlviek Midway, John Ž ust Moon Run. Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, f. B. Demshar 12. maja: Kurnp). Chpfbnurip. Mrf-men New Yvrk. Cherbourg. Hamburg 14. maja: I'aris, Havre Auuiiania, Cherbourg Wendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Keiiance, Cherbourg. Hamburg Majestic, Cberbouig 17. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Vulcania, Uubroviilt, Trst 19. maja: Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 20. maja: Homeric, Cherbourg 21. maja: Bremt n. Cherbourg. Promen Statfiidum. Boulogne sur Mer. Bot terdam 25. maja: Ber^ngarla. Cherbourg 26. maja: Hamburg. Cherbcurg, Hamburg 27. maja: Franc«, Havre Olympic. Cherbourg 28. maja: Ruropa, Cherbourg, Brpm»»n Volcndam, Boulogne Sur iter. Rotter dam St. I-oiils, Chebourg. Haxnburx 1. junija: Atauretania v Cherbourg VABLJENI STE 2. Junija: Columbus v Cherbourg In Bremen uli>guc sur M»*r 15. Junija: Olympic v Cherbourg I-ereiiKaria v Cherbourg lluropa v Cherbourg iu Urotnen 16. junija: France. Havre I'trlin v Brmien 17. Junija: l.oin;t v Hen-ivn 1 eimlaiid v Havre 13. Junija: M^iei.iUini v I'-'ul'Cti.- «>ir Mer Miniietorika \ Cherl*.urg 2t. Junija: l_if;t; t-tie v Havre 22 Junija: lie Ulik«- t« ga potoraajA. Naše naslednje skupno pot..vanje n.t istem parniku se vrši * 9. JULIJA Za vsr- informacije f- obrnite na: LEO ZAKRAJ5EK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 SECOND AVE- NEW YORK. N. Y. 25. junija: Volenda iu B, ul""n« f«ur Mt 26 junija: Cootuinhup v Chei-|M>uTg iti Breiueti Za. junija: r.iii?r "Jrai'de v lifimvi 1 .> v i , 1 Si., u v Cherbourg CT junija: Paris v Havre Ai|uit.urg 30 junija: <'li.imp'ain i.VnVIl v ll.nr-> Cetieial \«>ti Steuben V Bremen V JUGOSLAVIJO Preko Havr* Na Hitrem Eitspresnem Parniku PARIS 11. MAJA »12:05 A.M > 10. Junija — 29. Junija ILE DE FRANCE 4. Junija • Opoldne) 21. Ju.iija — 8. Ju ija (opolnoči) FRANCE 16. Julija 3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej Za pojasnil in potne nate vprašajte niše pooblaščene agent« <3r*eoek JQ/ie 19 STATE STREET, NEW YORK Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okoUco, J. Bkerlj Pr. Schifrer West Newton, Joseph J o van WUlock, J. Petera ei UTAH Helper. Pr. Kj-eb» WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Job Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST AT.I.T8 Frank Skok WYOMING Rock Bprlngs, Louis Tmuch^r Dlamondvllle. Joe Rollcfc Vsak sastopnlk lzaa potrdilo u svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "OJas Naroda": Za eno leto $«.; za pol leta za Stlrl mesece $2.; za čet-* leta I $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina gak> it to. ta Brrtnn t« «7 sa