Ljubljana, nedelja, 8. julija 1956 LETO XXII. Stev. 158 OLAVKI at ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec ureja uredniški od bob Ust Izhaja vsak dan rasen petka - cena » dinarje* PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE! •kjoota« ram c«. USTAMOVUJKNA «. OiCTOBaL* UM - UKU NAAODNOOSVO- bodcuno borbo n izaa- JALA tcoa It-DNIVni IM TEDNIK. OD OSVOBODITV* do l jiju un kot dn*v- NXX. NATO PA KO* TEDNIK -ODI JUNIJA UM OBHAJA T REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E »BORBO« Egipt navdušeno pozdravlja potovanje Gamala Abdela Naserja v Jugoslavijo (Od našega stalnega dopisnika) Kairo, 7. jul. »Po podpisu sporazuma o evakuaciji Britancev K Sueza je Gamal Abd-el Naser letoval v Bandung, po njih de-j^^kem umiku in njegovi izvo- za predsednika republike pa Sa. vodi njegovo prvo potovanje prijatelje po svetu. Egipt, Indija in Jugoslavija, tri države na treh različnih kontinentih, oddaljene na tisoče kilometrov druga od druge — so * . --------• - , j- globoko povezane med seboj s kripta v Jugoslavijo na sesta-1 skupnimi interesi za mir in za s Titom, kasneje pa tudi z spoštovanje suverenega razvoja i em,< S temi besedami je narodov. Titovo potovanje v Azi-- ^ svoj članek uvodničar »Al dežela spoštuje in ceni tudi zato,: Egipčani so bolj ko na vse ker je znal tako dobro najti prave drugo ponosni na prijateljstvo z V Saaha*. V katerem obširno raz- o egiptovski zunanjepoli- vedli do afriško-azijskega sodelo-Ju ?rientacii i in prijateljstvu z ! vanja, so nekateri politiki sraa-g »slavijo in Indijo. trali za uspehe trenutnega pome- . Na Šimih bulvarih Kaira in na> češ da niso 5Usmerjffii na esetini kilometrov dolgem Ale-■™^drijskem sprehajališču še ni in - Preneha'l° ljudsko slavje 5?Janje °t> izvolitvi Naserja za P^dsednika republike, pa so ljudmi'' Kairu in Aleksandriji in ^igod po deželi usmerili svoje ^ ?lrrtanie na bližnji veliki dogo-rnikilT Plrvo P°t predsednika re-oiike v tujino, v Evropo, v Ju-'^Javijo. maloštevilnih potovanjih po ^b^em svetu in posebno še j; v^-ji je Naser kot prvi izvoru Ki- pre^sedni:k egiptovske re-navezal stike s _''Topo prek ene izmed srtaro njenih Jugoslavijo, kajti Tito je voditelj, ki je znal voditi svojo deželo v hudih dneh vojne in ohraniti njeno neodvisnost v zapletenih povojnih razmerah. Najširši sloji dežele so se seznanili s Titom in z največjim zaupanjem spremljajo svojega državnega poglavarja na potovanje, s katerim bo vrnil obisk jugoslovanskemu predsedniku. Naserjevo potovanje v Jugoslavijo in brionski sestanek bosta pomenila po mnenju Egipčanov zgraditev novega trdnega mostu dolgo progo«. Pri tem so govorili,! in vezi med Evropo, Azijo in da je globlje sodelovanje med te- ! Afriko ter vsemi narodi sveta, ki mi tremi državami in kontinenti teže k istemu cilju: dokončni jo in Afriko kakor tudi Nehruje-va potovanja in stike, ki so pri- nemogoče tudi zavoljo pomanjkanja kohezije, ki bi jih povezovala. S temi vprašanji si je ukvarjal te dni tudi tukajšnji tisk, ki je prepričan, da so te dežele in njihovi voditelji vzlic različni družbeni ureditvi globoko in trdno povezani med seboj ravno zato, ker jih druži prav njihovo spoštovanje neodvisnosti, nacionalne suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Ravno zato, ker so iz teh načel ustvarili temelje svojih mednarodnih pri- r*a-i ~ ... iJ-iiit-u Hjcirni ovujm nicuiiai wiwii ,jJ??lajših, toda tudi najugled- zadevanj in ker se borijo za ak-Eo»1 ■drž^ — prek Titove Ju-; tivno sodelovanje med vsemi de-J*»*avije. To so prve misli Egip- želami, je vloga teh državnikov ”?v’ Porojene ob tem potovanju • segla preko okvirov politike dr-°jega predsednika, katerega vsa ! žav, ki jih predstavljajo. Jubilejno zasedanje Ekonomsko-socialnega sveta OZN y Beograd, 7. jul. (Tanjug). — je P°!J.edeljek se bo začelo v 2e-'7 XXII. zasedanje Ekonomsko 0 'finega sveta OZN. Razprava žai *ovnem gospodarskem po]0. s posebnim ozirom na raz-v prvem povojnem desetletju Sedan -Srcdišču dela bližnjega za 9?^ j, pripravil ,j^ra 0 ustanovitvi organizacije lejne,,. an» ■ Sve{a* k,' je. Jub'-! SUNFED, predlog programa ak-tovn- značaja, desetletni sve-1 _r_ kaIn1enftP”da!rki- P/^,ed' Dfv Oem k aze’ o0 Je "ll v povoj-sPoH ° , .obiu dosežen viden go->n *i napredek, saj stopnja ^.'"tenziteta naraščanja indu-j„ J*1* proizvodnje, zaposlenosti neralnega sekretarja OZN o razvoju programov in dela OZN na gospodarskem in socialnem področju po letu 1945. Ekonomsko-socialni svet bo posvetil pozornost tudi nekaterim posebnim vprašanjem gospodarskega razvoja. Tako bodo obravnavali poročilo posebnega od- cije OZN na področju industria lizacije, medsebojne trgovinske probleme in tehnično pomoč OZN. Izmed socialnih problemov so na dnevnem redu Sveta letno po-Tp ^ ed n a rod ne frg^vins ke menja - ro5i'° visokega komisarja OZN okriP^seKata ustrezne dosežke v « begunce, poročilo generalnega Wbiu med dvema vojnama. V sekretarja o praktičnih akcijah £?! do nedavna zaostalih pod- ™ socialnem področju m porogaj sveta nastajajo nova £ro- cll° k.om.lslJ « SoveSke pravice, p^na središča in napreduje mamila m za status zena. doh** Ustyarjanja podlage za so- Jugoslovansko delegacijo na ni« -0 Sospodnrjenje. Nove tež- zasedanju Ekonomsko-social-Sq m Pomembni tehnični uspehi nega sveta OZN bo vodil vele-]je ?naeiliii za gospodarsko živ- poslanik dr. lože Brilej, naš stal- L?ie in dajejo svoj pečat po-einu svetu. Toda doseženi Vnin. Ujg^darski razvoj je v precejšnji Ijivih J^eljil na specifičnih, min-ga J1 ciniteljih in spremljale so jave ' nadalje številne po- Uiej neravnovesjn, vrsta odprtih b]etnnar°dnih gospodarskih pro-°.v Pa je ostala še nadalje n Zagotovitev trajnejše- nosfapre^ka' gospodarske stabilna !• 'n '.^oljšanja gospodarske-tey azyoja nerazvitih dežel za-bj n8vp Sveta nove napore, da ga i- v okviru pozitivne- Oilj azvoja mednarodnih politič-za : ?^|nosov nadaljnje možnosti 8f>odn!2i^anje mednarodnega go- ni delegat v OZN. Ostali člani jugoslovanske delegacije so odpotovali sinoči v Ženevo. osvoboditvi, neodvisnosti in mirnemu razvoju. Boj za mar in za aktivno koeksistenco ni samo geslo, marveč nuja republikanskega Egipta, kateremu je ohranitev miru neogibno potrebna za notranji pospešeni gospodarski razvoj. Egipt se zaveda, da bi vojni spopad, pa čeprav samo lokalen, pahnil deželo v novo bedo in omogočil ponovno rovarjenje tujih agentur. »Egiptovska politična revolucija je dosegla svoj cilj. Zdaj je treba mobilizirati vse sile, da bi realizirali socialno revolucijo, ki se je šele začela, kajti naša zmaga ne bo popolna vse dotlej, dokler ne bomo dosegli socialne pravičnosti. Zato moramo delati složno, da bi tudi socialna revolucija dosegla svoj namen.« Tako je Naser ocenil dosedanjo pot Egipta in orisal načrte za prihodnost. Za dosego teh političnih ciljev republikanskega Egipta je neogibno potrebno daljše obdobje miru in zato o sedanji vladi v Egiptu lahko zanesljivo rečemo, da odkritosrčno dela za ohranitev miru na tem področju. Prav zavoljo takšne politike Egipčani z največjim zadovoljstvom pozdravljajo Naserja, ko se odpravlja v Jugoslavijo in z največjim zaupanjem pričakujejo razgovore, ki jih bo tam imel s predsednikom Titom. Pozdravljajo pa tudi bližnje srečanje treh državnikov na Brionih, sestanek Tito-Naser-Nehru, kjer so prepričani, da bo to velik dogodek v mednarodnem življenju. Zdravko Pečar Letošnji državniški obiski predsednika Naserja Kairo, 7, jul. (AFP). Predsednik republike Gamal Abdel Naser bo na povabilo grške vlade jeseni uradno obiskal Grčijo. Datum in program tega obiska bosta določena, ko se bo predsednik Naser vrnil z državniškega obiska v Jugoslaviji. Sredi avgusrta pa bo predsednik Naser potoval v Moskvo. Pozneje bo obiskal tudi Italijo. Poljska delegacija na Avali Beograd, 7. juL (Tanjug). Poljska vladna delegacija pod vodstvom ministra za kulturo in umetnost Kuryluka, ki je včeraj sklenila sporazum o kulturnem sodelovanju z našo deželo, je davi položila venec na grob neznanega vojaka na Avali. Navzoči so bili tudi poljski veleposlanik v Beogradu Grohulski z osebjem veleposlaništva ter skupina poljskih turistov, ki potuje po naši deželi. Popoldne je delegacija odpotovala iz Beograda v domovina Veleposlanik Uvalič pri kanclerju Raabn Dunaj, 7. jul. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju dr. Radivoj Uvalič je bil danes pri avstrijskem kanclerju Raabu. Razgovor je trajal pol ure. Udeležil se ga je tudi zunanji minister FigL iV* . \ Ob slovesni otvoritvi drugega obrtniškega velesejma ▼ Ljubljani je govoril zbranim gostom predsednik republiške obrtne zbornice Leopold Potočnik IZ RAZGOVORA S KANCLERJEM INZ. RAABOM NEVTRALNOSTNA POLITIKA nove koalicijske vlade v Avstriji Dunaj, julija Zvezni kancler inž. Raab se je ljubeznivo odzval predlogu našega posebnega dopisnika, naj odgovori na vprašanja s področja zunanje, notranje in gospodarske politike Avstrije. Razgovor, ki je časovno sovpadel s sestavo nove avstrijske vlade in njeno nastopno deklaracijo v Zveznem zboru, kjer je bila danes domala soglasno sprejeta, je potekal takole: ' Avstrijska zunanja politika je v veliki meri določena z ustavnim zakonom, ki proglaša nevtralnost Avstrije. Ustavni zakon nalaga Avstriji obveznost, da je nevtralna v vojni. To pomeni, je rekel kancler Raab, da se Avstrija ne bo pridružila nobenim vojaškim koalicijam, niti ne bo tujim četam ali vojaškim oporiščem mesta na njenem ozemlju. S tem je naša zunanja politika, je povzel kancler Raab, nedvomno omejena v smeri, ki bi pomenila pridobivanje zaveznikov, pristop h kakršnemukoli bloku itd. Avstrijska zunanja politika lahko opusti take težnje in se lahko posveti izključno miroljubnim ciljem. Naša težnja je, doseči z vsemi deželami prisrčne gospodarske in ! kulturne stike. Že sama sklenitev [ državne pogodbe je pomenila začetek tiste faze popuščanja v mednarodnem vzdušju, ki je omogočila izmenjavo misli med j Vzhodom in Zahodom na široki ! podlagi. Sodimo, da bomo z do-! sledno nevtralno politiko prispevali k nadaljnji utrditvi miru in da bo tako vsaj v Srednji Evropi j prišlo do pomiritve in do ureditve odnosov. Koalicijska vlada in njena nesoglasja Avstrijski kancler inž. Julius Raab £ Kam meri vlada v Bonnu z odgoditvijo ratifikacije sporazuma o naših terjatvah? Po formalni plati, toda samo sodelovanja. _ _ _ _ _ _ __ S06podar«tfk svetovnemu formalni, sporazuma niso ratifici-*» Sl™" Pregledu bo Sve- j raU zato> ker se je debata 0 za_ o tudi poročilo ge- ^ konu o vojaški obveznosti močno i zavlekla in niso utegnili obrav-V Prani navati ostalih točk. Takšno po-» j jasnilo bi utegnilo zveneti pre-7. jul. (AFP). General- pričljivo, če ne bi bili znani tudi ^ rajnik OZN Dag Hammarskjold nekateri drugi momenti, je P™tk>1 v Prago, kjer ga Poudariti je treba, da je bil ^ , ®Prf.iel zunanji sporazum podpisan 10. marca. Ta-prihoHn ^ D^v'd- Takoj po krat je bilo slišati, da sta se part- Prtvi,...-, s? Je odpeljal v rezidenco nerja dogovorila, da ga bodo ratificirali pred poletnimi počitnicami, da bi ga lahko začeli pravočasno izpolnjevati. 18. maja so v Zveznem svetu ugotovili, da nimajo nobenega ugovora zoper načrt zakona o ratifikaciji tega sporazuma. Zunanjetrgovinski odbor Zveznega zbora je potem 12. junija soglasno odobril sporazum in predlagal parlamentu, naj ga ratificira. . PodrnM NJE VREMENA j Niti zunanjepolitični odbor Zvez- ki se ?- visokega zračnega priti- nega zbora ni imel nobenega ugo- rr„Dot1'1 le “ lorel a°lo4ai0 slabi, vendar pa bo še jasen. m vremen« pri nas. V sredo se je v Zveznem zboru Bonn, 7. jul. — Ko je Zvezni zt?or davi sprejel zakon o vojaški obveznosti, je predsednik Gerstenmeier odstavil z dnevnega reda vse ostale točke. Tako bo prva prihodnja plenarna seja šele 27. septembra. Tako so tudi ratifikacijo sporazuma o jugoslovanskih predvojnih in medvojnih finančnih terjatvah s taktično potezo odgodili za najmanj tri mesece. samega ministrstva, smo zdaj prenesli v pristojnost vse vlade. Na ta način se bo moč najbolje izogniti poskusom, da bi se v teh podjetjih pojavili politični vplivi Vprašanje tnjega kapitala Avstrija je postala po sklenitvi državne pogodbe za tuji kapital znatno bolj privlačna. Mi bi (Nadaljevanje na 3. strani) t — ' J Selwyn Lloyd o Cipra ’ London, 7. jul. (Reuter - AFP). Zunanji minister Selwyn Lloyd je izjavil, da koristim in potrebam Velike Britanije ne bi ustrezalo spreminjanje Cipra v oporišče Atlantske zveze. »Od naše učinkovite uporabe obrambnih možnosti na tem otoku,« je dejal Lloyd, »je odvisna naša sposobnost, da izpolnimo pogodbene obveznosti nasproti vsem deželam na Bližnjem vzhodu. Industrijsko življenje Velike Britanije in Zahodne Evrope je zdaj in bo še dolgo odvisno od petrolejskih pfesežkov Bližnjega vzhoda. Lloyd je tudi izjavil, da britanska vlada ne bo razpravljala o tem, ali in kdaj naj Ciper postane neodvisen. »Ciper ni le stvar Velike Britanije, marveč tudi za Turčijo strateško pomemben otok.« Ob zaključku obiska Norodoma Sihanuka v Moskvi Moskva, 7. jul. (Reuter). Kam-boški ministrski predsednik No- Pogajanja o sestavi nove vlade, je dejal Raab. so trajala delj časa predvsem zato, ker se je bilo treba sporazumeti o vrsti odprtih | vprašanj. Nesoglasja med obema | koalicijskima strankama pa se | nanašajo malone docela le na gospodarska vprašanja. Glede notranje politike ni treba pričako-i vati bistvenih sprememb, če izvzamemo seveda dejstvo, da je v novi vladi v skladu z rezultati volitev avstrijska ljudska stranka v • , i -a s fc/VDIVl Hilli lO Ui O EVI ^/1 CVIOUVilllJV XI v> močneje zastopana kakor poprej. rodom sihanuk je Snoči na spre-L novim zakonom o pristojnostih j jemu v Kremlju izjavil, da je bil j * ustanovljeno ministrstvo j v razgovorih s sovjetskimi držav-za deželno obrambo Na ta način niki dosežen »popoln sporazum«, smo dali jasno vedeti, da pnpi- Na sprejemu so bili predsednik suje Avstrija poseben pomen prezidija Vrhovnega sovjeta ustanovitvi svoje vojske. j ZSSR Vorošilov, predsednik vlade Biti moramo oboroženi, je re- maršal Bulganin, prvi tajnik CK o njem, povzročila poslabšanje ^ Raab, da bi v primeru potre- KP SZ Hruščev in drugi sovjet-odnosov z Jugoslavijo. Ce k temu be branih SV?J° nevtralnost, ce- ski voditelji. Bulganin je na tem dodamo še nekatere druge mo- P™v uP,an?.’ da nam tega ne bo sprejemu izjavil, da Sovjetska — -,nr.— 1 treba nikoli storiti. zveza »pozdravlja politiko Kam- Podržavljena jx>djetja, ki so bodže, ki se noče pridružiti vo-- j—l-i v pristojnosti enega j jaškim blokom«. nr(v, JC uupei.iaii v r( gj^sednika republike, kjer se je Zgpo^P^sednikom Antoninom *®emenskb napoved *a nedeljo 8. lullja <,elnaP1oKi„xreteino Jasno, popoldne 10 !J,.nost- Temperature ponoCl 2 dan d ~na Prlmorslcem okoli 17, 30 stopinj C. začelo drugo branje zakona o splošni vojaški obveznosti, v četrtek so v glavnem debatirali o davkih, večino preostalih točk pa so kratkomalo odložili na konec zasedanja. Davi pa so sklenili, da jih bodo obravnavali šele — jeseni. V zadnjih dveh dneh so začeli krožiti po hodnikih Zveznega zbora glasovi, da se določene skupine poslancev Adenauer j eve stranke in koalicije pripravljajo na odgo-ditev ratifikacije sporazuma z Jugoslavijo bodisi neposredno z glasovanjem bodisi s pretvezo, da je dnevni red preobremenjen. Tudi na seji demokrščanske frakcije so v četrtek javno govorili o tem. O tem je včeraj zjutraj govoril tudi socialnodemokratski poslanec Kalbitzer. Rekel je, da je bilo zlasti v demokrščanski frakciji slišati govore zoper ratifikacijo jugoslovanskih terjatev, ter je poudaril, da bi odstavitev sporazuma z dnevnega reda ali njegova vključitev v dnevni red, toda na način, da ne bi bilo razprave mente, nam postane jasno, da zadeva ni takšna, kot so jo davi , 1 ,>^!vav prikazali. b,la dosle' Opogumljeni, kdo ve od koga, so razni poslanci iz koalicijske večine v zadnjih dneh odkrito govorili proti ratifikaciji sporazuma, pri čemer so to povezovali predvsem z obiskom predsednika Tita v SZ in z jugoslovansko-sovjetsko deklaracijo. V imenu Vlade se sploh v Zveznem zboru i Tunis, 7. jul. (AFP). — Pred-ni nihče zavzel, da bi sporazum sednik vlade Habib Burgiba se je ratificirali v napovedanem roku, danes vrnil iz Pariza. Ob povrat-čeprav so bila v tem smislu dana 1 ku je izjavil novinarjem, da so zatrdila z najvišjega mesta. | se francosko-tuniška pogajanja Razen tega so se v tisku poja- zaokrenila na dobro pot. »Prepri-vile nekatere vesti o izjavah ju- čan sem,« je dejal Burgiba, >da goslovanskega veleposlanika v bomo kaj kmalu našli zadovoljivo Bonnu glede odnosov med Jugo- rešitev, ki bo ustrezala načelom slavijo in Vzhodno Nemčijo. Te naše neodvisnosti in potrebi po vesti so bile docela netočne. sodelovanju s Francijo.« Skratka, mnogi opazovalci So Razgovori med obema dežela-dobili vtis, n , ^vosti nasproti zn’žanju cen industrijskega D lozofije, industrijske psihologije cenl’ P° kateri je bilo nabavljeno Za trgovino je važen tudi in estetike. blago na zalogi, ali pa če se blago lok Zveznega izvršnega sveta, v" j na zalogi zaradi svojih kvalitet- j katerem bo Narodna banka odo' Posvetovan vnrlnih nih Iastnosti ne m0Te prodati po bravala trgovini, kmetijskim *»' vin' n>; lui | prejšnji nabavni ceni. Po uredbi | drugam in kmetijskim organiz* skupnosti Makedonije lahko državni sekretar za bla- ‘ cijam (posestvom) brezobrestn^ Na včerajšnjem posvetovanju govni promet določi rok, do ka- posojila za nabavo umetnih gnoj» v Zvezi vodnih skupnosti Make- terega smejo trgovinske organi-donije je bila poudarjena potre- zacije uporabiti sredstva rezerv-P° tem, da začno vodno go- nega sklada za navedeni namen, spodarske organizacije čimprej | V sporazumu z Glavno zadružno čistiti namakalne prekope, da bi 1 zvezo FLRJ pa lahko državni se- ekonomska in splošna kulturna vprašanja, ki so neposredno povezana s prakso. V prvi letnik nah industrijskega blaga na Z3' logi. Za primer, da sredstva rezerV' nega sklada ne zadoščajo za krfW negativne razlike v ceni i°du' strijskega blaga na zalogi, pa d®' loča spremenjen odlok o upora®^ sredstev za samostojno razpO"?' ganje, da se lahko tudi ta sre®' lahko le-te za 30 do 50% bolj izkoristili kot doslej. Posebej je bilo poudarjeno, da se morajo letos vodne skupnosti odločno za1 kretariat predpiše tudi način in pogoje, po katerih lahko kmetijske zadruge uporabijo sredstva svojega rezervnega sklada vzeti za izgradnjo vodnjakov. | kritje negativnih razlik pri ce —a domače proizvodnje, in sicer ^ dobo od 1. junija do 30. septem^ bra, po tem roku pa se bodo za računale redne obresti. Ta odi® je bil izdan, da bi se trgovinsK j zadružne in kmetijske organaiza cije čimprej založile z umetnij gnojili za jesen in bi se hitra razbremenila skladišča proizva jalcev umetnih gnojil. Politika nevtralnosti nove koalicijske vlade v Avstriji (Nadaljevanje s 1. strani) do vol ji v način in iz mnogih razlasti pozdravili sodelovanje tuje- logov lahko pričakujemo, da se ga kapitala v izgradnji hotelov, bodo ti stiki še nadalje razvijali kajti sedanji, zlasti na Dunaju, spričo dobre volje na obeh Strane morejo zadostiti potrebam, ki neb- Kot edino odprto vprašanje so posledica čedalje večjega do- Je zvezni kancler Raab omenil toka turistov. V tem oziru se zdaj vprašanje avstrijskega premože-Posamezna privatna podjetja po- nia v Jugoslaviji, gajajo z ameriškimi finančnimi Potovanje predsednika Tita v krogi. Moskvo, je rekel zvezni kancler, ■ Avstrijsko elektrogospodarstvo kakor tudi sleherni neposredni b9 dobilo za nadaljnje izkorišča- stik, ki pomeni zbližanje in spo- Prizadevanja za združitev Vietnama Hanoj, 7. jul. (TASS). Predsednik Demokratske republike Vietnama Ho Si Minh je objavil poslanico ljudstvu, v kateri je poudaril, da sedanja politika nalaga vladi, da zagotovi široko in trdno enotnost vsega ljudstva, strnjenega okrog vietnamske Na poti do razorožitve ni nepremostljivih zaprek (Od našega stalnega dopisnika) New York, 7. julija. No rija razgovorov vnovič sprožila ova se-o razorožitvi je vprašanje, ki je nje naših vodnih sil od Mednarodne banke nova posojila. Začela so se tudi pogajanja o posojilih modernizacijo naših železnic. , smo zlasti zainteresirani na ^kirogospodarstvu, ker je izvoz ktričnega toka čedalje važnejša Postavka v naši trgovinski bilanci. Avstrija in OZN , Čeprav je še prezgodaj, je re-K.el Raab, da bi Avstrija razglasna svojo politiko v zvezi z OZN, » . bomo formalno šele jeseni zaceli sodelovati v tej organizaciji, endar lahko rečem, da se bo vstrija tudi v OZN zavzemala pa .mm in za sporazumevanje. ®jPrb. bo zahteve nerazvitih ^poročij. Sodimo, da zboljšanje 'Tajskega standarda v teh de-eiah lahko odpravi stalne vzroke varnosti tako v političnem ka-or gospodarskem oziru. Stiki z Jugoslavi jo Mislim, da sta lahko tako Ju-gpslavija kakor Avstrija popolno-® zadovoljni z dosedanjim ražnjem odnosov dobrih sosedov, je Poudaril kancler Raab. Blagovni Promet in kulturni stiki so se razvijal; v zadnjih letih na za- razumevanje med narodi, toplo pozdravljamo in prepričani smo, da bo prispeval k utrditvi miru, kakor tudi k neodvisnosti Jugoslavije. Na koncu je kancler Raab odgovoril, da pripravljajo in da bodo letos jeseni uveljavili predpise, Ljudske fronte. Vlada mora utr- j bilo tako često pereče v mnogih diti položaj Severnega Vietnama i desetletjih pred prvo svetovno kot oporišča za boj združitev dežele. Ho Si Minh je zatem predla- za ponovno j vojno in po njej, kakor tudi pred I drugim svetovnim spopadom in po njem, še zlasti pa v desetletju, gai, naj bi bil vzpostavljen red in I za katerega je bila značilna zaprest promet med obema conama I ostritev hladne vojne in potem Vietnama. Ustvariti je treba po- j ponovna pomiritev v mednarod-goje za vzpostavljanje stikov med nih odnosih. Ali so možnosti, da različnimi političnimi, gospodar- j bi ta najbolj zapleteni svetovni skimi in kulturnimi organizacija- j problem uredili v dogledni primi iz Severnega in Južnega Viet- hodnosti? nama. Na koncu pravi v progla- Kot doslej, se tudi zdaj odgo-su, da je treba sklicati posveto- j vor skeptikov glasi, da sporazum . I valno konferenco predstavnikov j >ni mogoč, ker je medsebojno uni-ki bodo konkretizirali določbe obeh con, na kateri bi obravna- t čevanje sestavni del človeške na-člena 7 državne pogodbe, nana- vali probleme splošnih volitev in ra ve«. Za vse ostale — to pa po- šajoče se na pravice narodnih združitev Vietnama v smislu že-1 manjšin. Dr. J. Davičo nevskih sporazumov. meni za večino preprostih ljudi na našem planetu, kakor tudi za Anketa o položaju v Alžiru k J*ruseli> 7- jul. (AFP). Izvršni svk?6 .mednarodne konference obodnih sindikatov je sklenil v poslat^ delegacijo, ki bi na rj1 mesta izvedla »anketo o po-v tej deželi-«. Potem ko je obsodila odločitev r^ncoskih °blasti, ki enemu čla-u. delegacije niso dovolili pri- V AlŽir ia maHnur/vIno IrAn. SPLOŠNA VOJAŠKA OBVEZNOST V ZAHOODNI NEMČIJI Militaristična politika Bonna v času splošne težnje po mednarodnem pomirjenju večino vlad — pa je neizpodbitno dejstvo, da postaja razorožitev, čeprav sporazum med državami ni videti dosegljiv brez velikih težav, dejansko čedalje jasnejša smer v njihovi praksi. Tako imenovana Vzhdd in Zahod se nista formalno dogovorila, da bosta zmanjšala svoje vojaške proračune ali število vojakov pod orožjem. Toda Sovjetska zveza je po Stalinovi smrti ponovno demobilizirala svoje efektive, zdaj pa je začelo 1,200.000 ljudi zamenjavati svoje uniforme za civilne obleke. V volilnem razpoloženju je opozicijska večina v ameri- sami komisiji kažeta, da trenutno ovirata sporazum dve stvari. Prvič, povezava med razorožitvijo in odprtimi političnimi spori. Zahodna teza se glasi, da ni moč začeti razorožitve, če ostane odprto, denimo, vprašanje združitve Nemčije. Takšno gledišče vsiljuje sklep, da vidijo njegovi nosilci v vojaški moči utež na mednarodni tehtnici, ki naj bi pomagala urediti politične odnose na svetu. To pa je vsekakor v protislovju s priznanjem udeležencev ženevske konference ministrskih predsednikov, da se je treba odreči vsemu, kar bi pripe- Bonn, 7. julija (Tanjuk Z glasovi vladne večine je bonnski parlament sprejel zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zahodni Nemčiji, malo po polnoči v načelu, davi v zgodnjih jutranjih urah pa dokončno. Vojaška obveznost, katere trajanj« bodo določili s posebnim zakonom, velja za vs? moške od ‘78. do 45. leta starosti. S sprejemom tega zakona se je začela poslednja faza formiranja nove za-hodnonemške vojske, ki bo štela do konca leta 1958 pol milijona ljudi. Doslej so bile vojaške enote formirane po načelu prostovoljnosti. Pričakujejo, da bodo na podlagi novega zakona prve vojaške obveznike vpoklicali v aprilu prihodnjega leta. Splošna debata o vojaški obveznosti, ki je bila zaključena po polnoči, je minila v znamenju ogorčenega političnega boja med vladnimi strankami in nasprotniki ponovne oborožitve dežele. Opozicijskim strankam se je med debato posrečilo doseči, da so ublažili samo nekatere določbe zakona, a še te večinoma samo v tehničnem smislu. Dejansko se je sukala okrog teh olajšav ve- j~?a v Ali ir, je mednarodna kem- | čina polemik, kajti že vnaprej je sklenila, uradno za- bilo jasno, da bodo Krščansko-francosko vlado za dovo- demokratska unija, Nemška stran-lahko izvede anketo v ka m liberalni disidenti s svojo večino izglasovali zakon. Jrve formacije nove zahodnonemške VSEH STRANI SVETA ITALIJA trgovinski stiki s KITAJSKO 5ovinR?! j .J111- (Tanjupr). Kitajska tr-dal# „ , delegacija si je te dni ogle-**v*rai ni®!* '"disirijska podjetja t (*r«d&ta * Delegati so se sestali s ‘'ktori« i milanskega trgovinskega »ti j ** *» 7. njimi proučevali rnožno-*flVaea k - menjave med obema dr-goviB,i,’. br?, ko bodo vzpostavljeni triko, 1 ®bki med Italijo in LR Kitaj- INDIJA TRENJA ZARADI NOVE UPRAVNE RAZMEJITVE je v a|rCliif‘ J* in|. (Reuter). Danes se ie sv ®*.kuti začela splošna stavka, ki 7 tem docela paralizirala življenje litvah poslanca v okrožja Nese Poet. Laburistični kandidat je dobil 25.2M glasov, oziroma približno 850« glasov več od svojega konservativnega nasprotnika. Na lanskih volitvah je laburistični kandidat dobil v tem volilnem okrožja le kakih ZOOO glasov več kot njegov konservativni nasprotnik. Kancler Adenauer je v debati izjavil, da se svet zdaj nahaja »v naj bed j razburljivi fazi hladne vojne« in da Zahodna Nemčija ne sme »stati križem rok, če noče, da bi se hladna vojna naperila proti njej«. Kancler je s tem odgovoril na kritiko opozicije, ki je opozorila na nevarnost oborožitve Zabodrte Nemčije, ki bi utegnila preprečiti združitev dežele in nadaljnjo ublažitev mednarodne napetosti. Kanclerjevo stališče je vzbudilo oster odpor opozicijskih strank, katerih predstavniki so izrazili prepričanje, da bo ponovna oborožitev dežele še bolj poglobila prepad med obema nemškima državama ter privedla do osamitve Zvezne republike v mednarodnih odnosih. Vojaški strokovnjak socialno - demokratske stranke Erier je izjavil, da bo ustanovitev nemške armade v novih mednarodnih okoliščinah napravila iz Zahodne Nemčije »posebno trdnjavo hladne vojne«. Svobodna demokratska stranka se v načelu ni izrekla proti formiranju vojske, izrazila pa je prepričanje, da sedaj niso dani »stvarni psihološki in tehnični pogoji« za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Strankin predstavnik Mende je obdolžil vlado, da ne upošteva političnih in vojnih dogodkov iz nedavne preteklosti. Njegova stranka sodi, da je sprejem zakona o vojaški obveznosti v sedanjih razmerah dejansko politična demonstracija, ki ni v sklad« s stvarnimi potrebami dežele. Po splošni debati v zvezi s tretjim branjem zakonskega osnutka so potem vso noč debatirali o raznih amandmajih. V določenem trenutku je bilo videti, da so se gledišča poslancev Krščansko-demokratske unije in opozicijskih socialnih demokratov glede ljudi, ki zavoljo svoje vesti nočejo služiti vojsko, zbližala. Toda hjone 222?* Jd bele približno tri mi-fajo lvalcev* Stavkajoči protesti- ttovi r»> ..Podlogo indijske vlade o *lavn£e*,lv* me^ Zahodno Bengalijo ik— 1,1 mestom Kalkuto in državo JAPONSKA VOLITVE V ZGORNJO ZBORNICO NIZOZEMSKA £ haaški Zupan — KOLABORACIONIST Hang, 7. jul. (AFP). Prednednlk | hnaške občine Schokking je po razpravi? v nizozemskem parlamentn t zvezi z ž njegovim zadržanjem med okupacijo ž odstopil. Kot predsednik občine male- j ga mesta Hazerevvoude je izročil Nem- j cem židovsko družino. O tem je po- ^ ročal neki nizozemski časnik že pred ( meseci in je zločin izzval hudo ogorče- / nje vse nizozemske javnosti. vzdušje se je ponovno zaostrilo, ko so odklonili amandma krščanskega demokrata Nehlena in amandma socialnih demokratov. Vladna večina malone ves čas ni hotela upoštevati opozicijskih zahtev, vendar je privolila v določbo, da rekrut lahko zahteva, da ga oproste vojaške službe, če bi ta ustvarila za njegovo družino »nevaren položaj«. To se nanaša na mlade ljudi, katerih družine žive v Vzhodni Nemčiji. Soglasno so sprejeli amandma, ki določa, da je poslednji sin družine, katerega bratje so padli v drugi svetovni vojni, oproščen vojaške obveznosti. Po sprejemu teh amandmajev je predsednik socialnodemokratske stranke Ollenhauer poudaril, da ta debata potrjuje, da stranke vladne koalicije odklanjajo sleherno zbližanje in spravo z opozicijo. Poudaril je, da bo uvedba splošne vojaške obveznosti otežila združitev Nemčije, na kar je predsednik krščanskodemokratske parlamentarne skupine dr. Kronne odgovoril, da ta sklep ne povečuje razkosanosti Nemčije, marveč ji »utira jx>t v svobodo«, Zakon o vojaški obveznosti so sprejeli z 270 proti 166 in 20 vzdržanimi glasovi. Pobuda italijanske vlade za prenehanje stavke kmetijskih delavcev Rim, 7. jul. (Reuter). Italijanski zemljiški posestniki so danes privolili v vladno pobudo, naj začno pogajanja s sindikati, da bi prenehala splošna stavka štirih milijonov kmetijskih delavcev in zakupnikov, ki traja že dva dni. Sindikati odločno zahtevajo nove delovne pogoje in večje ugodnosti glede socialnega zavarovanja. Stavkovni voditelji so zagrozili, da se bo stavka nadaljevala nedoločen čas, če bodo zemljiški posestniki še nadalje zavračali zahteve kmetijskih delavcev. Kanalizacija Moselle spet na dnevnem redu Luxemburg, 7. juL (AFP). V kratkem bo v glavnem mestu Luksemburške konferenca zunanjih ministrov Francije, Zahodne Nemčije in Luksemburške, ki bodo na njej obravnavali vprašanje kanalizacije reke Moselle. PISMO IZ ZDA Čanje vojaškega proračuna za okrog eno milijardo dolarjev samo zato, da bi prikazala vlado kot neodgovorno skupino ljudi, ki »se igra z usodo dežele«. Vzlic temu pa je administracija predsednika Eisenhowerja napovedala, da ne bo uporabila dodeljenih presežkov. V Angliji obširno govore o tem, da je treba odpraviti vojaško obveznost, pa tudi drugod čedalje manj poudarjajo svoj vojaški potencial in se posvečajo neposrednim nalogam gospodarskega tekmovanja med državami in sistemi. Te splošne težnje po zaviranju tekmovanja v oboroževanju in zmanjšanju oboroženih sil so se zrcalile tudi med nedavnim obiskom generala Twininga v Sovjetski zvezi. Načelnik ameriške- škem Kongresu izglasovala pove- ljalo do spopada, ki dobiva spričo jedrskega orožja izrecno samomorilni značaj. Sovjetska teza o tem pa pravi, da bi povezovanje sporazuma o razorožitvi in političnih vprašanj zavleklo ureditev i obojega v nedogled. Čeprav odobravajo naček>< medsebojne odvisnosti, pa droge dežele ne vidijo v tem protislovju nepremostljive ovire. Zato so izjavile, da nobena stvar ne bi ustvarila ugodnejšega vzdušja tudi za politične sporazume, kot sporazum o razorožitvi. Draga ovira, ki preprečuje zbližanje gledišč, se nanaša na nadzorstvo nad razorožitvijo. Za-) hodne velesile nepopustljivo vztrajajo na letalski inšpekciji, medtem ko sodi ZSSR, da to ne bi »prav nič hasnilo«. Tudi tu je bilo slišati nekatera drugačna mnenja, da bi bilo namreč dovolj, kot je na primer rekel jugoslovanski delegat v komisiji dr. Jože Brilej, če bi razorožitev začeli na tisti podlagi, glede katere se zdaj vsi strinjajo in da bi tudi nadzorstvo nad razorožitvijo določili tako, da bi bilo v sorazmerju s stopnjo omejene razorožitve. Vse je odvisno od dobre volje Jasno je, da glede ureditve niso nastale težave zavoljo pomanjkanja dobrih idej, marveč predvsem zavoljo pomanjkanja dobre volje in pripravljenosti velesil, da privolijo v realistično pot do razorožitve. Zdaj pa se tako predlog zahodnih članic ožjega odbora (postopna razorožitev, začenši s klasično, toda ob poprejšnji poravnavi političnih sporov; opustitev nadaljnjega kopičenja jedrskega orožja; strogo i nadzorstvo, vštevši letalsko inšpekcijo; odpoved sporazuma, če katera izmed držav prekrši obveznosti) kakor sovjetska resolucija (prisega držav, da se odpovedujejo sili in uporabi jedrskega orožja) mnogim opazovalcem ne zdita praktičen odgovor na občo težnjo po ukrepih, ki bi za vselej napravili konec vojni nevarnosti. Če bi sporazum o razorožitvi res hoteli, bi ga lahko dosegli tudi na podlagi točk, glede katerih se je stališče Vzhoda in Zahoda zbližalo. V ta sporazum bi lahko vključili skraja vsaj prepoved nadaljnjih eksplozij jedrskega orožja, katere bi znanost lahko nadzorovala. V procesu očitnega ponovnega proučevanja pozicij na vseh straneh se zdita zastoj in določeno pomanjkanje gibčnosti v stališčih velesil diplomatom v OZN prej znanilca novih naporov kot pa dejanski korak nazaj. V splošnem izboljšanju mednarodnega vzdušja bi ne bilo logično, opozarjajo ti diplomati, da bi se odnosi obračali na slabše, politika posameznih držav v takšnih ključnih problemih, kot je razorožitev, pa zašla v staro zagato. J. Levi Načelnik ameriškega letalskega štaba general Twming ga letalstva je predvsem poudaril, da je razmerje sil na svetu, posebno še med obema vojaškima velikanoma zdaj takšno, da je trenutno najbolje proučiti teoretične vojne probleme in izpopolnjevati vojno tehniko, ne pa še bolj kopičiti, denimo, medkonti-nentalne bombnike. Čeprav bi to lahko na prvi pogled tolmačili kot orientacijo na daljše obdobje nesporazumov, m dvoma, da je stvarni učinek takšne smeri izrazita težnja po zmanjšanju, če že ne zamrznjenju nadaljnjega oboroževanja. Pa vendar je sporazum o splošni razorožitvi še nadalje oddaljeni cilj. V diplomatski igri okrog razorožitve pa privolitev ene strani v predloge druge avtomatično prinaša opustitev teh predlogov. To vsiljuje sodbo, da so glavne države načelno pripravljene na razorožitev in da jo deloma uresničujejo v praksi, da j>a o splošnem sporazumu o razorožitvi še nadalje razpravljajo bolj ali manj s propagandnih pozicij. Dve plati ovir Poročilo ožjega odbora petih držav v razorožitveni komisiji OZN in prvi teden pravkar zaključene debate o tem poročilu v Sindikat v delniški družbi Predsednik Joe Louis kupuje za rudarje tretjino delnic v brodarski družbi (Od našega stalnega dopisnika) New York, julija Članarina, ki jo zberejo od de- ROI c ARHA Ž i®vcev ameriški sindikati, a zlasti Bolgarija ^ še prispevki industrije v pokoj- PREIMENOVANJE KRAJEV, ^ ninske sklade, ki jih vplačuje na PODJETIJ IN USTANOV ^ podlagi kolektivnih pogodb, so Sofij«, ?. jnl. (AFP). vlad« in CK \ ustvarili velikanske rezerve, ka- KP Bolgarija sta izdala odlok o i>re- z tenh vrednost znaša na stotine imenovanja vseh mest. nlie, krajev, g milijonov dolarjev. Delavski VO- t>EL\E [bonov1'?’ 7‘ (AFP). Ved kot 50 mi- j podjetij, šol in drugih ustanov, ki" soŽ l*lo to- v®?!8 ® volivcev ho jetri v o- imenujejo po Sc živih osebnostih. nov iL"?11 senatorjev. Polovico čla je si? zbornice, ki šte Mm ! vsako tretj' ^»•M^s.k;r,dN^.ki.e tnd'vodja Kl ena ŽRTEV HIROSIME ^ )?1' J,AFP)- j-ponk« Kimi Je danes umrla v 24. letu ske»« * * enajsta letošnja žrtev atom-*** sn«-i/ .^a' naKtaleKa v minuli voj-^Tositni0 *k8Plo*Ue atomske borahe v ^Jo. Ril ,*a.ponka nmrla za levke-,aniu * atomskem borobardi- Ij^na cs*in Hirošime izpostav- f^javil ,loakttvnemu dežju, ki se je “ouihardiranjii**0 okolici ‘ri dni po VELIKA BRITANIJA VOLITVE V NEW PORTU M**»k«d??' 7- Jnl. (AFP). Lahurlntidna zmagala na nadomestnih vo- NORVEšKA MEZDNA STAVKA 7. jditelji so se znašli pred proble-žmom, kam s temi velikanskimi t skladi. i 'j Sindikati že več let kupujejo £ državne obveznice ali sodelujejo , o*1”' l j"1; (AFP>- j^i J* zadružnih zavarovalnicah. Nedelo stavkah kakih 24.MM uorveikih j u.,... , gradbenih delavcev, jutri pa bo nehalo ? ““f Pan°ge Vlagajo denar V delati ie 16.000 delavcev f, zaposlenih ▼ ž banke, kjer so obresti nižje. Po-Delavski sindikati in z samezne delavske zveze, kakor na ueioanjalci se namred niso sporazumeli Z„ \ , O zvišanju plač sprido povedanja ijv-^P1' “^kovitransportnidelavci, pa Sapirni industriji, elodajalci ~ pni, npi icvr V v , nuja ■)> ■ y , y - —» *-- jenjskih stroSkov. To je nujvedja stav- 5 SO poskušali srečo tudi na borzi. La na Norveikem v zadnjih 2« letih. £ Vodstvo AFL—CIO pa odkrito AnrFNTiK. g nasprotuje vtikanju delavskega Ž denarja v borzne špekulacije. VOLITVE PRIHODNJE LETO \ Problem je zapleten: če sindi-Bnenos Aires, 7. m. (AFP). Pred- Ž ^ati kupijo delnice družbe, v ka-sodnik Argentine Pedro A ram b urn ježteri delajo njih člani, s tem tudi trfmesedju JS&d«j^Tet«"’snlrfnl"^**” 2 P°^ejo v nekem smislu litve. Vladu proučuje tudi vprašanjepredstavnik delodajalcev. Na po-nove ustave. ? gajanjih o boljših delovnih po- gojih je tedaj njihov položaj oslabljen. Skrbi delavskih voditeljev so veliko manjše, kar zadeva očitke, da gre za prevzem tovarn iz njihovih rok in potemtakem za »socializacijo« gospodarstva. Voditelji izjavljajo, da ne smatrajo za koristno stanje, ki bi sindikatom v teh razmerah nakopalo ne samo odgovornost za plače in delovne pogoje njihovih članov, temveč tudi za poslovanje podjetja. Delavci pa niso prav nič v skrbeh: njim se ne zdi prav nič čudno sodelovanje v upravljanju industrije. Razlike v nazorih se v bližnji prihodnosti še ne bodo zmanjšale in debate o tem problemu bodo še dolgotrajne. Toda če disciplina vsaj deloma veže delavske zveze, včlanjene v AFL—CIO, pa se neodvisni sindikati ne čutijo vezane spričo prevladujočega razpoloženja voditeljev največje ameriške delavske organizacije. Predsednik združenih rudarskih delavcev Joe Louis, mož, ki je bil nekoč voditelj radikalnega krila AFL in je pripomogel k ustanovitvi Kongresa industrijskih organizacij (CIO), je po vojni doživel bržkone najtežavnejše dneve svoje kariere. Naglo zože-vanje domačega trga in padec cen premoga sta povzročila krizo v rudarstvu in s tem povečanje brezposelnosti. Rudarske mezde so zaostale za nekoč slabše plačanimi delavci drugih gospodarskih panog. Nedavno pa so se premogovnikom začeli obetati boljši časi: Evropa, lačna goriva za svoje naraščajoče gospodarstvo, je postala močan odjemalec. Lastniki ameriških premogovnikov so si izboljšali svoj položaj na borzi, Louisov sindikat pa je občutil prva znamenja lepših dni. Poslednje ovire konjunkture pa niso premagali. Cena ladijskega prostora s povečanjem prekomorskih pošiljk in zahtev izvoznikov nenehno raste. Premog kot tudi druge surovine pridejo na evropski trg po ceni, katere velik negativni činitelj je — prevoz. Premogovni magnati, železnice in sindikat so spoznali, da je to njihov skupni problem. Sklenili so, da ga bodo z združenimi močmi spravili z dnevnega reda. Tako so odločili, da bodo ustanovili posebno pomorsko prevozno družbo, v kateri bi sleherna izmed treh skupin udeležencev imela po eno tretjino delnic. Računajo, da bi potencialni trg Evrope, Južne Amerike in Japonske pogoltnil do 100 milijonov ton premoga na leto. Nihanje cen ladijskega prostora povzroča, da je ta prespektiva negotova. Po drugi strani se nameravajo ladijske družbe, ki zdaj vladajo na oceanih, ostro upreti slehernemu poizkusu rudarsko-železniško-sindi-kalne konkurence. Ta opozicija bi bila še zlasti ostra, če bi skušali kupiti ladje tipa »Liberty«, izdelane med vojno, ki jih ima država v rezervi in jih prodaja domačim kupcem za mani kot po 500.000 dolarjev (7000 dolarjev mesečno, če jih vzamejo v najem). Ce pa bo nova družba svoje načrte vendarle uresničila, bo Louisovo sodelovanje v njej poskus, ki ga bodo skrbno spremljali vsi ameriški sindikati. Rudarski voditelj, se strinjajo sindikati, je odšel najdlje v ugotavljanju refleksa delavstva na zamisel o finančnem sodelovanju sindikatov v poslih kapitalistov. Jaša Levi PO OBISKU SEPILOVA V KAIRU Nov element v razvoju arabskih dežel in njih neodvisnosti Ljubljanski »Litostroj« razstavlja na tržaškem velesejmu med drugim tudi gornje ohišje statorja Peltonove turbine, težke 7 ton. Tovarna je s svojimi izdelki zbudila posebno pozornost tudi med strokovnimi delavci tržaških stojnih tovarn. (Od našega stalnega dopisnika) Kairo, julija Dejavna in dinamična politika ZSSR je povzročila nekatere spremembe v orientaciji arabskih dežel. Tako rekoč še do včeraj je to področje poznalo malone izključno vpliv posameznih zahodnih velesil. Spričo v marsičem nove politike ZSSR se je Egiptu na primer posrečilo urediti nekatera najtežavnejša vprašanja svojega PISMO IZ N E W TORKA POLITIČNE DIAGNOZE bolezni predsednika Združenih držav (Od našega stalnega dopisnika) Nem Tork, julija Naslovne strani ameriških časnikov so že več mesecev videti, ko da bi bile posnete po medicinskih strokovnih revijah. Vesti na njih so polne izrazov, kot kar-dialne funkcije, ileitis in recidive, ter zahtevajo od laika, da vzame v roko leksikon, če jih hoče natančneje spoznati in razumeti. Komentarji in redakcijski uvodniki so polni izjav znanih znanstvenikov in statistik o srčni bo- Upoz lezni, operacijah trebušne votline demokratskega nacionalnega od bato o tem, kako kaže glede njegovega zdravja. Tiskovni predstavnik Bele hiše Hagerty je morda povedal več, kot je nameraval, ko je zatrdil, da je bila za predsednikovo zdravje operacija dejansko korak naprej. V podkrepitev je navedel, da pri bolnikovi postelji na veliko opravljajo državniške posle in da so Eisenhowerju prinesli v podpis celo vrsto dokumentov. Opozicija v osebi predsednika in — predvsem — napovedi o politični temperaturi Amerike v prihodnjih šestih mesecih. Razlog je znan in razumljiv vsemu svetu: prvi državljan Amerike je bil le nekaj mesecev po srčnem napadu operiran na prebavilih. V sodobnem svetu in še posebej v tej deželi, ki je na volitev, je bolezen pred pragu bora Butlerja se je zgrozila nad to »inscenacijo politične medicine*. Njeni lastni politični zdravniki so podvomili o sklepih zdravnikov Bele hiše in ugotovili, da je ileitis (zaprtje spodnjih prebavnih organov) bolezen, ki se lahko povrne in ki utegne zahtevati nadaljnje operacije. Spor o tem se je razvnel OZN pri-e tisto, kar sednika ZDA nehala biti njego- tisku, ki je začel navajati mne-va zasebna zadeva. Neki diplomat je v vatno pripomnil, da je govore in pišejo o Eisenhower jevi bolezni, milo rečeno, okrutno. Z vidika slehernega izven-ameriškega merila je njegova oceaa nehumanosti debate o tem, ali bo predsednik mogel preži- nja znanstvenikov za recidivo in proti njej. Literatura o ileitisu je preplavila strankine štabe. Predvolilna kampanja, ki je bila že prej polna obdolžitev o nepravilnosti, korupciji in nesposobnosti vlade oziroma opozicije, je dobila še eno, prav nič nežnejšo . ,. _ obliko spora o možnostih repu- veti še štiri leta v Beli hiši, več blikanskega predsednika, da bi preživel mandat, za katerega je napovedal svojo kandidaturo, kakor hitro je okreval po srčnem napadu. Vse to ie prineslo nove neznanke v dirko ko na mestu. Toda, odgovarjajo Američani, če je ta mož državni poglavar in če se okrog njegove osebnosti bijejo bitke med strankami in politiki vodilne zahodne države, srce in ileitis generala Eisenhowerja ne pripadata več zgolj njemu, pa naj je že to okrutno ali ne. Spričo tega razpravljajo televizijska omrežja med pripravami na strankarske konvencije tudi o problemih, kakršen je tale: ali naj bodo v primeru usodnega napada na govorniškem odru kamere še nadalie uprte v glavnega kandidata ali pa jih je treba okreniti proti občinstvu? Posel je treba opraviti, pravijo, to pa pomeni, da se je treba pripraviti na vse. Humanost in politika se skladata samo v izjemnih primerih. V tem primeru sta si očitno navzkriž. ■ Skrb, ki jo je ves svet izpričal glede Eisenhowerjevega okrevanja, a Še zlasti simpatije sovjetskih državnikov do washington-skega kolege — vse to je samo zaostrilo medicinsko-politično de- za »pokal Bele hiše«. Če bo Eisenhower v nasprotju z upi republikancev opustil kandidaturo, kdo bo potem izbranec vladne stranke? Kako kaže Stevensonu na opozicijski listi? Njegova zmaga nad Kef-auverjem v uvodnem proučevanju razpoloženja demokratov v vrsti držav, mu ni zagotovila imenovanja za predsedniškega kandidata na strankini konvenciji v avgustu: pojavil se je namreč nevaren tekmec v osebi guvernerja države New York Har-rimana. »Črni konji« opozicije postajajo čedalje številnejši in pričakujejo presenečenje sebi v prid, če bo prišlo do neodločenega izida v boju med dvema najmočnejšima v Chicagu. Čedalje pogosteje je slišati imena Sim-mingtona in drugih morebitnih kandidatov. Politiki Trumanove stranke namreč računajo, da bi demokrati zmagali na volitvah, če bi se Eisenhower umaknil, pa naj bi potem republikanci postavili na svojo listo kogarkoli in naj bi bil opozicijski izbranec — kdorkoli. Medtem pa Amerika čaka, da bi slišala in videla golo resnico, o vsem tem in končni izid vsega, kar se je odigralo izza noč in dan zastraženih oken predsedniškem apartmaja v bolnišnici Walter Reed. Simpatije Amerike so, kot kaže, na strani popularnega moža iz Bele hiše, o katerem sodijo, da je postal zdaj žrtev tudi tretje bolezni: brezobzirnosti domačih politikov. Jaša Leni Predsednik Etsenhower v krosu svojih zdravnikov gospodarstva. Predvsem se je rešil svojih presežkov bombaža in riža. Še vedno vezan na malone monokulturno pridelovanje bombaža., ki je glavno izvozno blago dežele, je bil Egipt ves čas po revoluciji, pa tudi pred njo le reven prodajalec »belega zlata«, ki je moral rotiti in prositi svoja glavna kupca, Francijo in Britanijo, da vzameta njegov bombaž, ki je najboljši na svetu. Aleksandrijska borza bombaža je ob vsakem večjem političnem nesporazumu med Egiptom in zahodnimi velesilami redno doživljala pretrese in velike zaloge bombaža so grozile narodnemu gospodarstvu s propadom. Egiptovsko gospodarstvo pa že dobro leto dni ne pozna več takšnih problemov. ZSSR, CSR in Kitajska so odkupile vse presežke bombaža in riža. »Sovjetska vlada je prepričana, da morejo dobri stiki z vladami arabskih dežel sloneti samo na enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju, suverenosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve teh držav.« S temi besedami je sovjetski zunanji minister Šepi-lov navezal prve uradne stike z arabskimi državami na kairskem letališču AlmazL Njegova turneja po Egiptu, Siriji in Libanonu je bila v središču pozornosti politične javnosti vsega sveta, ker je bil to prvi primer, da je sovjetski zunanji minister prišel v te kraje. »Rusija nam je ponudila roko in mi sodelujemo z njo To bomo storili tudi z Britanijo in ZDA če nam bodo ponudili roko,« je Naser izrazil stališče svoje dežele do ZSSR samo nekaj ur pred novim presenečenjem, ki ga je pripravil v Kairu. Vojaška parada ob proslavi Dneva britanskega umika iz Sueza je pokazala posameznim tujim opazovalcem, da je vojaška pripravljenost in opredeljenost egiptovske vojske zdaleč presegla vsa pričakovanja o ob- segu dobav orožja iz ZSSR in vzhodnih dežel. Podoben vpliv ZSSR je čutiti tudi v drugi arabski deželi — Siriji, kaitere notranja poiitičnfi razvoj kakor tudi koncepcije o ohranitvi neodvisnosti in suverenosti so malone enake egiptovskim. V Damasku ne prikrivajo zadovoljstva spričo nakupov orožja v ZSSR kakor tudi pripravljenosti ZSSR, da pomaga pri ureditvi njih perečih gospodarskih problemov kakor tudi pri izpolnitvi načrtov o razvoju in izboljšanju gospodarstva posameznih arabskih držav. Prav tolikšnega pomena so najnovejši dogodki v razvoju odnosov med ZSSR in arabsko državico na skrajnem koncu Arabskega polotoka — Jeiranom. Prestolonaslednik in dejanski krmar te dežele emir el Badr je bil na uradnem obisku v ZSSR in imel tam, kot trdi kairski »Al Ahram«, razgovore o »ponudbah tehnične ščal svoje petrolejske vire in raziskoval svoja naravna bogastva* Vse to nam bo bolj razumljivo šele, če vemo, da je ravno Jemen vse do nedavna tujcem vztrajno branil dostop na svoje ozemlje' Zelo malo Britancev, Američanom in drugih tujcev je prodrlo c®* meje emirata, o katerem je neki potopisec nedavno zapisal, da »S polno paro stopa v XX. stoletje«' Sedanji spor Jemena z BO' tanijo zaradi otoka Karamana ® obmejni spori z Adenskim Pr°' tektoratom so vsekakor pospešil* potovanje emira el Badra v Moskvo kakor tudi možni prihod prvih sovjetskih ljudi v to hudo zaostalo arabsko deželo, ki je P? svetu znana nekoliko po svoji kavi, še bolj pa po slikoviti zastavi — meču na zelenem polju-Vse to priča o dejstvu, da temelji modemi arabski prerod na trdni volji tega naroda, razdeljenega na razne neodvisne ali vi sne države, protektorate ali Srečanje sovjetskega zunanjega Gamala Abdela pomoči brez pogojev, zasnovane na prijateljskem sodelovanju«. Časnik poroča, da bo Jemen poslal svoje študente na šolanje v ZSSR, da bo z lastnimi sredstvi in s sovjetsko pomočjo izkeri- ministra Sepilova in predsednik* N as era v Kairu mandatarske uprave, da se * skupnimi akcijami čimprej resi dolgoletnega tujega vpliva in si pribori svobodo in dejansko neodvisnost Zdravko Pečar PISMO IZ VARŠAVE Da bi Poljaki bolje živeli (Od našega stalnega dopisnika) Varšava, julija Malo je evropskih dežel, ki se lahko pohvalijo s takšnim tempom industrijskega razvoja kot Poljska. V razdobju šestletnega plana, od 1949 dalje je industrijska proizvodnja naraščala za povprečno 18 % letno, konec lanskega leta pa je bila petkrat večja kakor leta 1937. Iz velikanskih peči Nove Hute in drugih metalurških kombinatov priteče letno okoli 4,5 milijonov ton jekla, poljski rudarji otmejo zemlji nad 90 milijonov ton visokokvalitet-nega premoga letno, proizvodnja električne energije pa bo letos dosegla malone 20 milijard kilovatov. Čeprav šestletni plan prav v teh gospodarskih panogah ni bil docela izpolnjen, je očitno, da so ustvarili velike nove zmogljivosti in močne potencialne vire blaginje. (Od našega stalnega dopisnika) Peking, julija Ondan nam je družinski poglavar, bivši posestnik in poslovni človek, ki zaaj ne dela, živi od rente in šola sedmero otrok, poslal za obed nenavadna darila.! To so bili kolački, podobni pu- strstvo njegovih dvajset pesnitev, dingu iz želatinastega riža, pol-; ki so preživele stoletja, njenega s sadjem; razen tega Ko se je razširila novica o nam je poslal tudi nekakšne za- smrti ljubljenega pesnika, je vitke v bambusovem listju, po- ljudstvo 5. maja pred 2233 leti vezane z lotosovimi vrvicami, v j pohitelo s čolni po reki Milo v katerih je bil prav tako riž. j upanju, da bo našlo njegovo Bil je peti dan petega meseca truplo. Odtlej pa vse do danes po kitajskem koledarju (13. junij vsako leto na ta dan ni reke niti po našem), ki ga že od njega dni jezera na Kitajskem, po katerem slave kot praznik začetka po- se ne bi ljudje prepeljavali s let ja. Po starem običaju jedo te čolni, da bi tako izrazili svojo kolačke, »džun-ci< imenovane, na žalost za pesnikom Čujem, niti čast bližnji dobri žetvi (riž pa ne bo zmaj katerekoli reke ali pomeni isto kot jed), ali pa jih jezera ostal brez kolačkov »džun-mečejo v reke in jezera, da bi cic, da bi tako obvaroval pesni-preprosili vodne zmajo, da bi po- kovo truplo. Na jugu Kitajske so darili dež in da bi ne pogoltnili znamenite veslaške tekme s čolni, tnrpla ljubljenega pesnika, ki se okrašenimi z zmajevo glavo, pri i'e pred 2233 leti vrgel v reko, katerih divje udarjajo na gong :er ni mogel več prenašati kri- v spomin na ta dogodek, vic in trpljenja, prizadejanega ^Zanimivo je, da je glavno | V počastitev zmaja obeležje tega, praznika obujanje Praznik ima dejansko starej-spemrinov in izkazovanje časti šo zgodovino in povezan je z velikemu rodoljubnemu pesniku obredom starih Kitajcev, posve-staTe Kitajske Čuj Juanu. Ni Ki- čenim pričakovanju odrešujočega tajca, ki ne bi poznal njegovih dežja. Ravno v tem času namreč pesmi, naperjenih zoper skorum- zori ozimina in kmalu bodo za-pira.no fevdalno aristokracijo in čeli pihati monsumski vetrovi, trpljenje pod dinastijo Ču, niti j Tekmovanja čolnov z zmajevimi ni pesnika, na katerega v zadnjih glavami, kakor priča izročilo, 22 stoletjih ne bi vplivala njego- naj bi izzvala boj zmajev v va ljHbezen do domovine, njego- oblakih, ki baje vedno prinese PRAZNIK POLETJA IN NJEGOVI SIMBOLI NA KITAJSKEM Zmaj dežja in pesniki loae nedoseženo umetniško moj- ljajo dež in vodo žejni zemlji. Spričo -tega tudi ni nenavadno, da je vsa Kitajska okrašena z zmaji. Nobenega templja ni, ne palače, ne hiše, ne pohištva, ne porcelana, ne obleke ali kateregakoli okraska, ki ne bi nosil pečata oboževanja te izginule go-šasti, ki so ji skupaj z želvo in feniksom pripisovali nadnaravne moči. Zmaj je bil tudi znamenje cesarske oblasti. Kaže, da so letos vodne šasti še preveč radodarne. De lije vsak dan kakor iz škafa, čeprav ga običajno pričakujejo “ le v začetku julija, in sicer v pokrajinah. Ni šele julija, lih pok v začetku glavnem v južni. Kitajca, ki se ne bi strahoma vpraševal, ali se bo ponovilo leto 1954., ko so nastale poplave, kakršnih ne pomnijo v zaanjem stoletju. Poročila z Rumene reke in Jangceja pričajo že o nevarnem naraščanju voda, reka Huaj pa je ponekod že prestopila bregove. Vse rezervoarje so odprli, noč in dan bde nad rekami in ukrepajo vse mogoče — že tretjič po osvoboditvi — da bi bila ško Vzlic resnosti položaja na rekah pa letošnji praznik začetka poletja ni bil brez optimizma. Dobro žetev bodo, kaže, vendarle pospravili, tekmovanja z »zmajevimi čolni« po naraslih rekah in jezerih na jugu pa so odkrila sled za ljubljenim pesnikom. Mar je moč velikemu rodoljubnemu umetniku (»O, ali je moč domovini služiti brez časti in si s tem zaslužiti spoštovanje?«) izreči večje priznanje in večje časti od proglasitve ustvarjalne svobode v imenu človečnosti ljudstva in socializma? Biti romantik — NI PREPOVEDANO... Te dni sem krenil na pekinško jezero Pcj-haj, čeprav sem vedel, da z »zmajevimi čolni« tekmujejo samo na jugu. Na jezeru pod slovitimi vrati »devetih zmajev«, čudovito izdelanih in oživljenih v naponu boja, je stotine zaljubljenih fantov in deklet v navadnih čolnih izkazovalo časti pesniku, ki je »osedlal da čim manjša. Da bi le žetev j zmaja in feniksa« in »z dušo, v pospravili, ki lepo obeta, pravijo! vero razcveteno«, iskal resnico in preprosti ljudje in člani parla-1 pravico. Zakaj, ni prepovedano menta, katerim je pristojni mini- j biti romantik, kakršen je bil tudi ster sredi pomembnejših in dalj-, veliki pesnik včasih, kajti »sto _ a '____ I p n n i ll n a i I- 1 ¥ I ‘ V ' 1 Vziic temu pa Poljaki ne žive lahka Ne bi mogli reči, da trg ni preskrbljen z glavnimi potrebščinami, toda življenje je drago, povprečni zaslužki zelo skromni, pomanjkanje stanovanj veliko, blago za široko potrošnjo pogo-stoma problematične kakovosti, izbira pičla, izložbe in tisto, kar je v njih, še vedno opazno prikrito s prašno »patino« distributerske ravnodušnosti in pobude ter domišljije, ki ju je ohromilo »preplaniranje«. Ce bi hoteli pri -merjati, bi lahko rekli, da je življenjski standard Poljakov dokaj nižji od standarda v sosedni Češkoslovaški in celo od standarda na Madžarskem, ki nima take gospodarske moči kakor Poljska. Opaziti je določen napredek v izboljšanju življenjskih pogojev na Poljskem, dosežen v nedavni minulosti, toda ta napredek je po mnenju voditeljev še precej skromen. Na Poljskem sem marsikod slišal, da se »ljudje zanimajo za uveljavljenje leninskih načel, toda tudi za dosego boljših življenjskih pogojev«. Ni dvoma, da je uspešna in smela demokratizacija družbenega življenja močno spodbudila razmišljanja o gospodarskih problemih dežele. Po-znanjski dogodki so še bolj poudarili nujnost odločnih akcij. Novinar, ki prihaja iz dežele, obremenjene z velikimi gospodarskimi skrbmi, bi bil neskromen, če bi skušal izreči sodbo o poljskih težavah. Zato je pravilneje, če poskusimo samo pokazati del intenzivnih razmišljanj, razprav in že praktičnih gospodarsko-po-litičnih naporov sodobne Poljske. Leta in leta so velikanska sredstva vlagali v izgradnjo nove industrije. Ta sredstva se počasi odplačujejo. Nova Huta je n. pr. pogoltnila 5 milijard zlotov, dve tretjini preračunanih investicijskih sredstev, realizirala pa je samo eno tretjino planirane proizvodnje. Izdatki za vojsko so bili zelo visoki, zlasti v dobi hladne vojne, obnova porušene Varšave, mesta, ki se z izrednim tempom dviga iz ruševin, je terjala letno okrog 8 % vsega narodnega dohodka itd. Zgradili so močno industrijo (nekateri sodijo, da so v določenih panogah zgradili celo več, kot je bilo potrebno), ki je močno odvisna od uvoženih surovin. Premog je domač, železna ruda pa od drugod. Težave v zvezi z nabavo surovin, še potencirane spričo enostranskih, pretežno vzhodnoev- va poštenost in pravičnost in ma-| dež. Ljudje so verovali, da iz nosežnejših razprav te dni raz-j raznih cvetlic lepše diši, kakor iropskih gospodarskih stikov, ki so j- svojih bisernih palač zmaji poši- ložil vso resnost položaja. ena sama«! Vlado Teslič jih šele nedavno začeli dopolnje- vati z izmenjavo na drugih tržiščih, povzročajo kdaj pa kdaj za-stoj v delu Industrije. Kasneje *° nadoknadijo s krčevitimi in j-®' sto neekonomičnimi napori. Med' tem ko se je industrija bujno razvijala, medtem ko je število za-poslenih naraslo od 1,7 miliJ0^. leta 1949 na današnjih 2,7 mil1' jona, pa je kmetijska proizvodni3 komaj prekoračila predvojno ra' ven, kajti investicije so bile pide> politične metode pa so jemale kmetovalcem pogum. Vse to P3 je vplivalo na naglo povečanje uvoza živil in ustvarilo nove pr?" bleme v zvezi z zagotovitvi!® ustreznih izvoznih protivrednosti. To je samo ena skupina vzrokov sedanjih gospodarskih Pre' glavic, na katere vas bodo opoz*?' rili na Poljskem, samo del °v _ na poti hitrejšega naraščanja življenjskega standarda. Kaj pa druga velika, osnovna skupina »neugodnih« činiteljeV' To so škodljive posledice dolg0" letne prakse togo centraliziran®' ga planiranja in upravljanj prakse, iz katere je rasel veli' kanski državni in gospodar®** aparat, zapleten in neučinkoV'^ spričo svojih zapletenih pristoJ' nosti ter konec koncev neodgovo^ ren, ker so i bistvene i manj o*' stvene sklepe sprejemale sani najvišje ustanove. Prevelik aP®1?* in'dosedanje metode upravljanj so dušili podjetja, okrnjevali n3>' hovo pobudo in jih niso vzpodbujali k proizvodnji konkurenčne® in cenenega blaga, kajti dejansK spodbudo so nadomestili z varu,1' vo težnjo, da bi čimprej izpoln11 planske postavke. (K one c prihodnja/ Stavka ameriških kovinarjev Pittsburgh, 7. jul; (Renter)■ V ZDA se nadaljuje velika staYj^ kovinarjev, zaradi česar seje P1”: izvodnja jekla skrčila na 10 °/o redne proizvodnje. Č(*P*% so delodajalci in sindikati xTTSlZ. pripravljenost znova začeti P°Se janja o delovnih pogodbah, * 5I6J nAknn • V ' * doslej še nobena stranka ▼ smeri ni napravila konkl®**®^ koraka. . Spričo stavke so ZDA malone 2 milijona ton jekla. zen 630.000 stavkajočih kovin8^ jev, pa je ostalo brez del* 50.000 drugih delavcev, zap0** nih v industriji, ki je njena izvodnja odvisna od redne P” skrbe z jeklom. ie Časnik »Steel« pravi, da bilo ameriško gospodarstvo sprl . te stavke že doslej oškodovano najmanj 250 milijonov dolarl Nova industrija bo ugodno vplivala na gospodarski razvoj Na prvem mestu so Šolski pro-'4_ri' Iz leta v leto utesnjujemo nase otroke in iščemo začasne Razgovor s predsednikom Leopoldom Mačkom Plavajoči tramvaj na Savi oreli brodnik Ivan se je krepko v®slo. Brod se je od-dvA Sl Pri 3aer vračaj o zakasneli pivci. Se- * Jlai viŠe zaračunamo prevoz.« in T desetletja sta broda pri Lazah skimV,11L* Pdtae vezi med obema sav-špnt;31 bregovoma na področju med tem,Jakobo“. in LitiJ°- Ljudje so se hi lakPnvad^i m skoraj pozabljajo, da «Hko na tem mestu stal most rešitve. Ze lani smo osnovnošolski razred preselili v barako Vevče. Prihodnjo jesen pa nam obstoječi prostori ne bodo več zadostovali. Novo gimnazijsko poslopje je že pod streho. Letos je v okrajnem proračunu predvidenih 65 milijonov dinarjev za dograditev. Refren vseh razgovorov o občinskih problemih je gradnja mostu v Zalogu. Ze leta 1941 so začeli graditi, vendar gre še vedno ves promet po lesenem provizo-riju. Občina se že vsa leta prizadeva, da bi nadalievala gradnjo, pa še do letos ni bilo moč najti dovolj sredstev. Komunalna zanimivost naše občifte je brod čez Savo, ki povezuje oba savska bregova pri Lazah. Od Šentjakoba do Litije ni mostu čez Savo. Prej ali slej bo treba misliti na gradnjo novega mostu in se tako posloviti od tradicionalne komunalne dejavnosti. Kakšne so perspektive gospodarskega razvoja občine? . Gradnja sadne hladilnice, klavnice in tovarne namakalnih naprav pomeni začetek pomembnega razdobja v gospodarskem razvoju občine. Onstran železniške proge raste industrijsko na- selje, ki bo sprejelo nove delavce iz občine, hkrati pa okoliške kmete približalo tržišču. Mnogi kmetje se že pod vplivom nastajajoče industrije usmerjajo na gojitev zelenjave. Na robu gradilišča raste tudi stanovanjsko naselje, s katerim hkrati rešujejo pereče stanovanjsko vprašanje v občini. Gradnja novih industrijskih objektov pa je prinesla občini še prijetnejšo novost — vodo. Doslej v vseh vaseh občine ni bilo vodovoda. Sedaj pa že napeljujejo vodovod iz Hrastja čez Sneberje in Zadobrovo do novih objektov, sedaj pa bo treba razmisliti o razširitvi vodovoda v smeri Polja in drugih vasi... Ze v prihodnjih letih se bo torej vevški papirnici, podjetju »Arbo« pridružili novi industrijski objekti, ki bodo dopolnili podobo Polja in Zaloga kot industrijskega predmestja Ljubljane. V občini živi na 13.546 ha zemlje v 52 vaseh 13.809 prebivalcev. , Na celotnem področju je 2838 kmečkih gospodarstev, med njimi je največ, in sicer 1371 malih kmetij do 0,5 ha. Dvanajst osnovnih Sol obiskuje 1256 učencev, dve gimnaziji 611 dijakov, glasbeno šolo 117 učencev. Razen tega je v občini vevška industrijska šola in dva otroška vrtca. Društva: 6 prosvetnih društev s 1400 člani, štiri društva »Partizan« s 529 člani, dve športni društvi s 318 člani, tri strelske družine in 11 gasilskih društev. Letošnji proračun znaša 66,107.000 dinarjev, sredstva občinskih skladov pa 84,563.000 dinarjev. Prispevek Okrajnega ljudskega odbora za gradnjo gimnazije znaša 65 milijonov 600.000 dinarjev. Betajnovi«. Svoboda v Zadvoru z razgibanim delom proslavlja svoj občinski praznik. S predsednikom Tonetom Trtnikom, delavcem iz vevške papirnice, brskava po kroniki marljivega društva. Na mizi pred nama je zlato odlikovanje ljubljanskega in jeseniškega kongresa, slike ustanoviteljev društva in prvih društvenih sekcij... Tovarna sredi cvetočih češenj Vsakdanji motiv na bregovih Ljubljanice Podgrad. Zaselek v dolini pod Ostrovškim gradom. Med nekaj kmetijami moli kvišku tovarniški dimnik, vse naokrog pa rdeče češnje vabijo slučajnega prišleca. V prijetnem kraju živi m dela kolektiv tovarne »Arbo«, mlade industrije v starem, skorajda preživelem poslopju. Od svoje ustanovitve leta 1953 se tovarna vse bolj usmerja v proizvodnji polproduktov za organska barvila, da bi tako vsaj delno zadovoljevala potrebe celjske tovarne organskih barvil in zagrebške »Zajednice za proizvodnju boja«. Tako bi prihranili dragocena devizna sredstva, saj te pol-produkte v celoti uvažamo. Na postaji se je ustavil vlak št. 640 se Vlak žt- 640 iz smeri Zagreb, Na postajo je pripeljal vlak v 761 Us^avil na tovorni postaji i Kr 4 iz Ljubljane. Za nadaljeva-riio ni?gu’ Velika lokomotiva se-; nje razgovora ni bilo več časa. triai se ®e vsa upehana od-! Zakaj na zaloških »citrah« je spet a °d vagonov, ki se jim je: zaigralo... ^ i , m oc jim jc ^kotnimi obrati približeval korn-—r^ni<< str°j- Zavlekel je BOGATA TRADICIJA Godba na pihala in pevski j • Leto 1929. Mladi revolucio-zbor koncertirata v Zadružnem j narji so se organizirali v »Svo-domu v Zalogu. Gledališka dru- i bodo«. Med imeni ustanoviteljev žina se doma marljivo pripravlja najdemo padlega narodnega he-na ^ torkovo premiero »Kralja na | roja Toneta Trtnika, španskega s «. j borca Cirila Rometa, sedanjega blagajnika društva Gabrijela Gašperina, med mladimi godbeniki Jaka Mojškriča. Svoboda v Do-brunjah je že v prvih letih življenja prerasla v žarišče revolu-cionalnega dela na desnem bregu Ljubljanice • Leto 1941. Dobrunjski svobo-daši odhajajo v partizane Revolucionarna pesem v prosvetnem domu je utihnila, zato pa še odločneje zazveni v bližnjih gozdovih. Po osvoboditvi se je vrnila domov le polovica članov. • Leto 1945. 2e v prvih dneh osvoboditve ustanovijo preživeli člani KUD »Tone Trtnik«. Skrbno zastavijo svoj korak. Prvi predsednik je Miha Berčič. • Leto 1956. Enajst let uspešnega dela Svobode v Zadvoru. Okrog društva se zbira približno 350 članov iz Zadvora, Dobrunj, Podmeljnika, Sostrega in drugih okoliških vasi. Skoraj vsaka hiša je zastopana v Svobodi, ki je postala žarišče vsega družbenega življenja na tem področju. Trije pevski zbori. Program: nad 120 pesmi. Dve dramski skupini sta v enajstih letih pripravili nad 30 uprizoritev. Pred tremi leti so ustanovili godbo na pihala. V tem času so sami vzgojili 31 godbenikov. Zadvorska »Svoboda« je ponesla svojo pesem v vse okoliške vasi Upravičeno si je ob tem pridobila priznanje najboljšega delavskega prosvetnega društva na tem področju. , Slavka je na letni praksi v laboratoriju »Arbo«. V laboratorijskem tehniku Janezu je dobila svojega dobrega svetovalca. Ob minimalnem povečanju delovne sile je kolektiv štiridesetih članov iz leta v leto znatno dvigal proizvodnjo. V prvem letu so proizvedli za 53 milijonov različnega blaga, naslednje leta za 98 milijonov, letos pa predvidevajo proizvodnjo v vrednosti 120 milijonov dinarjev. V plan rekonstrukcij so vnesli tudi tovarno »Arbo«. Z delno rekonstrukcijo v vrednosti 40 milijonov bi mogli povečati letno proizvodnjo na 350 milijonov. Doslej je bila destilacija surovega gazolina osrednja tovarniška dejavnost Razen tega so izdelovali v manjši meri tudi pol-produkte za organska barvila, pralno sodo, fotokemikalije in druge kemične proizvode. V bodoče bodo iz tovarne pošiljali po vsej državi vse pogosteje steklenice z rdeče belimi etiketami, na katerih bodo naši domači industriji še povsem neznana imena. Benzilin, tolidin, dianizidin ... ^Pozicijo na drčo, od kjer so tir vag°m sPuščali na zaželeni ljaj. ,etr>ičarji so skrbno sprem-sm. Slgnale in naglo spreminjali bja . Premikajočim se vagonom. -eleznih »citrah« je zaigralo... vja, m°r pred prihodom novega Pici i >;SV? s kretničarjem na kret-govor Okoristila za kratek raz- sta;>ta,ini prostor delimo v pri- so i, "arfo in drčo. V pristavi harfi Zni hri za smer Zagreb, v smer' premikalni tiri- za vlake iz 'Pikal ^tubljana in v drči pre- greuvV" tiri za kompozicije izza- taka strani. Življenje se pre- Piik P° šestih uvoznih ir. 21 pre- niCan*P'h tirih. Z več ko 250 kret- ■'etno 1 Povezujemo in razdelju- V j«. ^sto omrežje železnih poti. njo .lriind vaj setih urah razmeče- aih n. sestavimo 20 rednih tovor- viakov in še nekaj izrednih. Hizj estrpno pričakujemo meha- pri' ®nefa premika kretnic, ki ga “Liiitfv ata v koprodukciji in “Danska signalna delavnica* živi' rveRi krst«. Takrat se bo rit, n'16 na sedemindvasetih ti- Postr>raVinaval0 iz novo zgrajene anke.« Prežganjski odbornik Valentin Skubic se odpravlja na senožeti. Kar med potjo smo pokramljali o problemih Prežganja In sosednjih vasi. Za praznik občine LJUBLJANA-POUE čestitajo vsem delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu na področju občine: in delovni kolektivi podjetij: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV KRAJEVNI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZVEZE VVI OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKI ODBOR DRUŠTVA REZERVNIH OFICIRJEV OBČINSKI KOMITE LMS Tovarna kemičnih izdelkov »ARBO«, Podgrad Trgovsko podjetje »POLJE« s svojimi poslovalnicami Trgovsko podjetje »PETROL«, Ljubljana KMETIJSKA ZADRUGA Besnica s poslovalnicami Javor, Prežganje in kovaško delavnico Trgovsko podjetje »ZlTO«, Ljubljana s svojim skladiščem v Zalogu Gradbeno podjetje »STAVBA POLJE« KMETIJSKA ZADRUGA Dolsko SELEKCIJSKO POSESTVO Ponoviče, obrat Dolsko KMETIJSKA ZADRUGA, Dobrunje »REMONT«, Sostro KMETIJSKA ZADRUGA, Zalog »PEKARNE«, Polje Gostinsko podjetje »POLJE« s svojimi obrati »MIZARSTVO IN TESARSTVO«, Zadobrova »KMETIJSKO POSESTVO«, Zadobrova Podjetje »VATA«, Zadobrova »MIZARSTVO IN KOLARSTVO«, Dobrunje »Kotžrtve stopadli v borbi za nas...« je zapel pevski zbor »Svobode-Zadvor« ob svečanosti na Urhu Prihodnje leto jeseni bo zaživelo v novem gimnazijskem poslopju v Polju? Luč je zasvetila Od občinskega središča v Poiju do zadnjih vasi v okolici Prežganja je približno osemnajst kilometrov, Ze tik za Sostrim se začne svet dvigati in brž si sredi visokega gričevja, ki se razteza med dolenjsko in štajersko železnico, se na eni strani spušča proti Grosupljem in Višnji gori, na drugi stmni pa proti savskim bregovom. V nekdanjo prežgan jsko občino se lahko pelješ štirikrat na teden z rednim avtobusom, ki pelje iz Ljubljane v Gabrovko. Ob vsakem drugem času pa moreš v »planinski svet« prodreti le s primitivnejsimi prevoznimi sredstvi. Občinski lindski odbor, pa tudi sami kmetje ten okoliških vasi si mar-Ijivo prizadevajo, da bi se tesneje povezali z bližnjimi središči. Elektrifikacija teh krajev je pomenila pomembno pridobitev na tej poti Letos v maju je v vaseh nekdanje pre-žganjske občine, Velikem in Malem Tre-beljevn, Volavljah, Dolgem brdu, Ga-berjah. Zg. Besnici zagorela električna luč. štiri leta so prežganjski kmetje ob znatni pomoči oblasti postavljali dro- §ove in opravljali vsa druga potrebna ela. Luč pomeni za oddaljene vasi novo življenje. V Prežganjah in Trebeljevem imajo že prve radioaparate, ki že tesneje povezujejo te prebivalce z ostalim svetom. »Elektrifikacija pa je le prvi korak na tej poti. še mnogokaj je treba napraviti, da bo življenje v tem hribovskem svetu prijetnejše. Tesneje povezati področja s tržiščem, razgibati kulturno prosvetno delo itd.«, nam je pripovedoval prežganjski odbornik Valentin Skubic. Brodnik Ivan jo krepko prijel za veslo. V dobrih dveh minutah je »plavajoči most« pristal na drugem savskem bregu. Novi potniki so vstopili in se za šest dinarjev prepeljali čez vodo. Na zaloškem polju je zrasla velika hladilnica sadja. Groba gradbena dela so že zaključena, zdaj zazidavajo stene, oblagajo strope s plu-to, hkrati pa montirajo že prve stroje. V toplih julijskih dneh je prijetno v bazenn vevškega kopališča. Posebno otroci najdejo v otroškem bazenu in na igriščih dovolj razvedrila. — Bojanček in želva sta postala dobra prijatelja. Pred letom dni je sedem študentov osnovalo rokomet- . no sekcijo pri športnem društvu »Papirničar«. V marljivi sekciji sodeluje že 34 igralcev in igralk SLIKI OBČINA POLJE V BESEDI IN DAVEK NA PLAČE otežkoča nagrajevanje po učinku v trgovini in gostinstvu Zvezni družbeni plan je predpisal stopnje posebnega proračunskega prispevka za gospodarske organizacije, ki so po posebnih predpisih obvezane plačevati ta prispevek. Prispevek — v bistvu davek na plače sicer ne pomeni nič novega, in bi proti njemu tudi nihče ne ugovarjal, če bi ponekod ne rušil že uveljavljenih pozitivnih elementov novega plačnega sistema. Gre za trgovino in gostinstvo, kjer se je od lanskega leta sem, predvsem v Sloveniji že močno uveljavilo nagrajevanje po učinku, čeprav je v začetku prevladovalo mnenje, da bo prav na teh področjih težko uveljaviti tak sistem nagrajevanja. Omenjeni davek na plače je zavrl nadaljnje širjenje in poglabljanje nagrajevanja po učinku v teh strokah in privedel tudi do teženj, ki nasprotujejo načelom plačnega sistema. Kot je znano, se v trgovini in gostinstvu formira plačni sklad v odstotku od opravljenega prometa. Občinski LO so pooblaščeni, da v odstotku, ki ga določijo za plačni sklad, upoštevajo tudi posebni proračunski prispevek. Ce bi šlo samo za to, da zaradi tega davka delavci ne bi imeli nižjih plač, bi bila s tem zadeva formalno rešena, ker se je pač odstotek za plačni sklad toliko povišaL Toda pokazalo se je, da sedaj niti v trgovini niti v gostinstvu ni zanimanja, da bi še nadalje razvijali že uveden premijski sistem, ker je davek predpisan od celotnih mesečnih prejemkov nad 7000 dinarjev ne glede na to, kakšna je osnovna tarifna postavka in kolikšna je dosežena premija. Nasprotno! Pojavljajo se celo uravnilovske težnje, namreč da bi imeli vsi skupaj kolikor mogoče nižje plače, od katerih bi ne bilo treba plačati toliko davka, ali pa nasprotno, na bi zaposlili večinoma nekvalificirano delovno silo s prejemki do sedem tisoč din. V nekem gostinskem podjetju na Gorenjskem so začasno vsem uslužbencem z upravnikom vred izplačali le sedem tisoč din mesečne plače, da jim ni bilo-treba plačati davka. Podjetja niso zainteresirana imeti delavce, ki bi presegali normo, ker jih taki delavci preveč' »stanejo«. Rajši imajo več nekvalificiranih delavcev, katerih storilnost bo manjša. To je brez dvoma nenormalen pojav, ki je v popolnem nasprotju z našimi težnjami, da bi v plačnem sistemu na eni strani obdržali stimulativen razpon plač, na drugi strani pa da bi uvedli dosleden in popolnoma sproščen sistem nagrajevanja po učinku. Posebno pereč je problem v gostinstvu, kjer jim zaradi izpada letošnje sezone prav nič ne pomaga, čeprav bi jim ljudski odbor povišal odstotek prometa za plačni sklad, ker pač ne ustvarjajo toliko dohodka, da bi krili osnovne plače, premijo in še davek na plačo. Posebno boleča je za gostince določba, da morajo plačati davek za vse leto nazaj. Zlasti so prizadeta sezonska gostinska podjetja, ki komaj ustvarjajo plačni sklad za sproti (in še to ne vedno polnega). S tega vidika je tudi razumljiv ukrep podjetja, kjer so vsem uslužben- | cem brez izjeme izplačali le do; 7000 din. ker jim je davek za; nazaj pobral toliko sredstev, da se bedo morali zadovoljiti nekaj mesecev s takimi plačami. Vpra- I šanje je le, če to ne bo privedlo do večje fluktuacije delovne sile ali pa v kriminal po načelu »znajdi se«. Na Gorenjskem imajo nekatera gostinska podjetja že zelo dobro vpeljan sistem nagrajevanja po učinku. Sedaj ne le, da so priprave za uvedbo tega sistema tudi pri drugih podjetjih praktično opustili, ker se ga podjetja sama branijo sprejeti, ampak hočejo v paničnem »begu« pred davkom v drugo skrajnost: vsi hočejo imeti pavšalno predpisan davek od prometa. To pa predvsem zaradi tega, ker računajo, da jim bo s tem poleg drugih ugodnosti odpadel davek na plače. Pavšalno predpisan davek od prometa bi bil sicer za vse gostinske obrate zelo stimulativen, ker bi jih vzpodbujal k večjemu prometu. V tem pogledu bi bilo umestno sprejeti predlog republiške gostinske zbornice, naj bi pavšalirali vsa gostinska podjetja, ki imajo prometa do 30 milijonov dinarjev letno. Toda povsem jasno je, da pavšalni davek na promet ne more biti rešitev pred posebnim proračunskim prispevkom, ki ga je večina občin že upoštevala v svojih družbenih planih. Tako so ga n. pr. v družbenem planu občine Kranj predvideli okrog 80 milijonov, medtem ko računajo, da bi ga bilo dejansko lahko kvečjemu okrog 50 milijonov, v družbenem planu občine Bled je predvidenega 16 milijonov, realno bi ga pa podjetja zmogla v seda- njem položaju kvečjemu 6 milijonov itd. Ce bi s pavšaliranjem prometnega davka gostinskim podjetjem torej odpadel davek na plače, .od kod naj tedaj občinski ljudski odbori krijejo primanjkljaj v svojih proračunih, ki bo — kakor kaže — že tako j nastal brez tega? Prišli bi v za-| čaran krog, iz katerega bi zaradi I omotice težko zopet kmalu našli izhod. Po drugi strani pa se sliši, I da je ta predpis le začasen in j bo naslednje leto že spremenjen. Potemtakem bi bile vse ponovne registracije podjetij z namenom, da bi dobila pavšalno obdavčitev, odveč, posebno še, ker zahteva NB za odobritev kreditov pav-šalistom prav tako vodeno knjigovodstvo kot pri drugih podjetjih in bi s tem na administraciji ne mogli prav nič prištediti. Predpis o posebnem proračunskem prispevku za trgovino, gostinstvo in kmetijstvo bi bilo treba spremeniti tako, da bi ne ! bil v nasprotju z nagrajevanjem j po učinku. S tega stališča bi to | moral biti republiški predpis, ki bi upošteval specifičnost svoje 1 republike (v drugih republikah n. pr. niso uvedli takega premijskega sistema v trgovini in gostinstvu kot v Sloveniji). Spre-] memba bi morala hkrati učin-: kovito preprečiti tudi dosedanje I težnje po izenačevanju plač in ! zaposlovanju nekvalificiranih de-| lavcev namesto kvalificiranih. Kranjska Gostinska zbornica i predlaga obdavčitev presežka plač nad osnovnimi tarifnimi postavkami namesto pavšalno nad 7000 dinarjev. S tem pa bi bil problem rešen le polovično. Odpravili bi le uravnilovske težnje in nesmotrno zaposlovanje nekvalificiranih delavcev. Se vedno pa podjetje ne bi bilo zainteresirano, da bi delavci presegali norme, ker bi moralo za izplačilo preseženih osnovnih tarifnih postavk plačati skoraj enako visok davek. L Kristan. IZ PROBLEMATIKE NAŠEGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Oskrbni dnevi na račun zavarovanja Za upravne odbore bolnišnic, kakor tudi za samoupravne organe socialnega zavarovanja predstavlja višina oskrbnega dne eno izmed najvažnejših proračunskih postavk. Za bolnišnice pomeni to dohodek, za socialno zavarovanje izdatek. Za slednje je to v vrsti kratkoročnih dajatev največji izdatek, saj je v letu 1955 prišlo v LRS na enega zavarovanca 5716 dinarjev. Na zadnjem zasedanju skupščine socialnega zavarovanja za mesto in okraj Ljubljana je bilo spet govora o problemu oskrbnega dne v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah. Glede na znanstveni značaj dela je oskrbni dan na teh klinikah sorazmerno višji. Lani je n. pr. znašala povprečna cena 1232 dinarjev, medtem ko je odobrena cena oskrbnega dne v Celju znašala 1023 dinarjev, na Jesenicah 954 dinarjev, v Postojni 1050 dinarjev, v Novem mestu 955 dinarjev itd. Zavod za Ljubljano trdi, da ni dolžan plačati razlike, ki nastaja od cene običajnega oskrbnega dne v bolnišnicah. Kakor bomo videli iz naslednjega, pri tem vendarle ni pri-i zadet samo ljubljanski zavod, temveč več ali manj vsi okrajni zavodi Slovenije. Predvsem je treba upoštevati, da je en del ! bolnikov-zavarovancev nujno ve-1 zai> na zdravljenje na ljubljan- ] j skih klinikah, saj nekatere bol- ; j nišnice določenih oddelkov sploh j nimajo. Pa tudi drugače prihaja j j na ljubljanske klinike prav glede na njihov značaj precejšnje j število bolnikov iz vseh krajev j j Slovenije. Po podatkih uprave ! ljubljanskih klinik je bilo leta ! 1955 na vseh klinikah okrog | 45.000 bolnikov. Od tega je bilo j 54.455 bolnikov, za katere je ! plačnik socialno zavarovanje. Od | skupnega števila bolnikov-zava-! rovancev odpade na ljubljanski j okraj 21.435 ali 42,1 Vo, medtem ! ko so vsi ostali, to je 13.020, iz drugih okrajev Slovenije. Tako }e n. pr. kranjski okraj udeležen s 4433, trboveljski s 1380, goriški in kočevski z nad 1000 bolniki itd. Oglejmo si še število oskrbnih dni. Od skupnega števila odpade na ljubljanski okraj 263.366, na ostale kraje pa 214.558 oskrbnih dnevov. Ljubljanski delež znaša- 55 “/o; enak delež je tudi glede plačevanja oskrbnine,, ki znaša za mesto in okraj Ljub-. ljana nad 333 milijonov dinarjev, za ostale okraje Slovenije pa znaša vrednost oskrbnega dne v ljubljanskih klinikah 267 milijonov. Pri tej vsoti je udeležen kranjski okraj z nad 80 milijoni, goriški z nad 24 milijoni, kočevski z nad 20 milijoni, trboveljski z nad 25 milijoni dinarjev itd. Iz navedenega izhaja, da je vprašanje cen oskrbnih dnevov na ljubljanskih klinikah ne le vprašanje ljubljanskega zavoda, čeprav ima le-ta pretežni del bolnikov v tem zdravstvenem zavodu, temveč tudi za ostale okrajne zavode Slovenije. KAJ PA POTNI STROSKI? Ce se vprašanje cen na klinikah že postavi kot problem, tedaj je s tem povezano tudi vprašanje potnih stroškov, ki jih plačuje socialno zavarovanje. Po podatkih republiškega zavoda je v letu 1955 prišlo povprečno na enega zavarovanca v LRS 609 din potnih stroškov. V. nekaterih okrajih pa je bil ta delež dokaj višji. Tako je v trboveljskem okraju prišlo na enega 980 din, v kočevskem 1626 din, v goriškem okraju pa celo t363 din, medtem ko je znašalo povprečje potnih izdatkov na enega zavarovanca v ljubljanskem okraju le 290 dinarjev, kar je najnižje od vseh okrajev. Prevoz enega bolnika Uvožene filme bomo ocenjevali Clen 58. temeljnega zakona o filma, ki bo uveljavljen dne 26. t. m-, med drugim določa, da smejo državni organi, zavodi, gospodarske in družbene organizacije ter ktabi predvajati posamezne filme,' ki so namenjeni za njihovo dejavnost ali za uresničevanje njihovih nalog, druge filme pa le za svoje delavce in uslužbence oziroma za svoje člane. Za druge osebe smejo predvajati te filme le ob pogojih, ki jih določi Sekretariat Zveznega izvršnega sveta, ki je pristojen za prosveto in kulturo. obisk ter jih tako obvarovati pred finančnimi težavami. Odsek se je tudi bežno dotaknil vprašanja ustanavljanja kinematografskih podjetij. Menil je, da za veliko večino družbenih kinematografov ne bi bila umestna osamosvojitev, ker zaradi majhnega prometa finančno ne bi bila sposobna nastaviti stalnih delavcev oziroma uslužbencev in ker po 'večini nimajo svojih lastnih prostorov, pogosto pa niti lastne aparature niti druge opreme. Zato naj bi taki kinematografi še naprej ostali v sklopu Svobod, Partizana, kmetijskih zadrug in drugih organizacij, ki pa bi bile seveda dolžne skrbeti za njihovo redno poslovanje. Na sestanku so tudi sprejeli priporočilo, naj bi kinematografi ostali v okviru tistih organizacij, pri katerih so sedaj, in da naj organizacije morebiten dobiček svojih kinematografov uporabljajo za njihov razvoj, saj je znano, da so po večini precej Osnutek za ta predpis, ki ga bo izdal omenjeni Sekretariat in ki bo uveljavljen, ko ga bo potrdil Zvezni izvršni svet, pripravljajo šele te dni. Pri sestavljanju osnutka sodeluje tudi sekcija za film pri Zvezi trgovinskih zbornic, ki je seveda pritegnila k sodelovanju tudi republiške sekcije oziroma odseke. Tako je 6. t. m. razpravljal o tem vprašanju tudi odsek za film pri Trgovinski zbornici LRS, in sicer skupno s predstavnikom Zveze Svobod Slovenije. Po mnenju odseka za film naj bi predpisi, ki bi jih izdal Sekretariat Zveznega izvršnega sveta, med drugim vseboval določbo, naj bi navedene organizacije smele predvajati druge filme za druge osebe, to je, uprizarjati javne predstave s filmi izven področja svojega rednega udejstvovanja samo v krajih, kjer ni javnih kinematografskih podjetij. S tem hoče odsek zagotoviti kinematografskim podjetjem čimvečji primitivni. Nadalje naj bi posamezne sekcije organizacij čim-prej vskladile uporabljanje dvoran, ki so največkrat skupne za vse sekcije, da kinematografom ne bo treba odpovedovati že naročenih filmov, kar je zvezano s precejšnjimi stroški in neredko povzroči tudi motnje v preskrbi s filmi. To vprašanje bo menda posebno aktualno v drugem pol letju " J radi precejšnje omejitve uvoza prihodnjega leta, ko bo za- filmov (od lanskih 164 na letoš' njih 90) na razpolago manj filmov. Člani odseka' so se na včerajšnjem sestanku seznanili tudi z zanimivo novostjo. Po novem bo menda zvezna komisija za pregled filmov ocenjevala uvožene filme s točkami, in sicer z eno točko do pet. Potem se bodo kinematografi bržčas potegovali za filme, ocenjene vsaj s 3 točkami, saj bo filme s 3 do 5 točkami mogoče predvajati po vsej drža- | vi brez nevarnosti, da bi kdo prepovedal njihovo predvajanje, medtem ko bodo o primernosti za predvajanje filmov, ocenjenih samo z eno ali dvema točkama, odločali pristojni krajevni faktorji. Tako bo ocenjevanje filmov bržčas prispevalo k izboljšanju programov naših kinematografov, Vh po reševalni postaji stane na primer iz Maribora v Ljubljano okrog 17.000 din; s tega področja je bilo lani na ljubljanskih klinikah 521 bolnikov. Glede na to, da ima Ljubljana od vseh okrajev največ zavarovancev (pa tudi najvišji dohodek na enega zavarovanca!), vpliva nižji izdatek na potninah v taki meri, da izravna višji oskrbni dan, ki ga plačujejo na klinikah. IN SE O POVPREČNIH STROSKIH ZDRAVLJENJA Kadar je govora o zdravljenju na ljubljanskih klinikah, upravičeno trdijo, da je način zdravljenja nedvomno učinkovitejši, ne glede na to, da gre'tudi za primere, ko iz medicinsko znanstvenih razlogov terja to zdravljenje sorazmerno tudi večje izdatke. Toda tudi glede na to imamo na razpolago podatke republiškega zavoda za leto 1955. Lani je prišlo povprečno na enega zavarovanca na področju LRS za zdravljenje v bolnišnicah 5716 din. Ljubljanski okraj je pri tem soudeležen s 5925 din, mariborski s 6078 din, goriški s 5968 din, celjski s 5974, na področju okraja Ptuj pa pride povprečni letni izdatek za zdravljenje v bolnišnicah na enega zavarovanca celo na 6804 din. Tako vidimo, da imajo nekateri drugi okraji večje izdatke za zdravljenje v bolnišnicah, pri tem pa je treba upoštevati še izdatke za prevoz bolnikov. Nedvomno je pravilno, da si samoupravni organi prizadevajo čimbolje gospodariti. Glede tega so še razne možnosti, in samoupravni organi z upravnimi od- bori bolnišnic morajo skupaj zdravstvenimi delavci predvse® skrbeti za realno višino oskrbni dnevov, za čimboljše zdravljenj ter preprečevanje kakršnega*0 izkoriščanja. Epidemija popušča nevarnosti pa so ostale Epidemija meningitisa ob venski obali je v zadnjih dneh močno popustila. MefflF da gre to na račun lepega vr^ mena. Nekateri strokovnjaki V" dijo, da virus seroznega me0^T gitisa živi in se širi le ob n®* kih temperaturah in v deževne® vremenu. To potrjuje dejstvOi ® so ob vsakem nastopu deževne^ in hladnejšega vremena v _pr® njih dveh mesecih zabeležili Pf rast obolenj. Kolikor bo v hodnjih tednih stalno vreme, čakujejo, da bodo epidemijo konca meseca zatrli. Vsi varnost ni ukrepi pa bodo ostali V v ljavi do konca meseca. Glede na razne govorice, P se širijo po Sloveniji o obses^ epidemije, naj omenimo, bilo doslej v akutnem podrofl le 170 primerov, večinoma n1"® šega značaja. . Vsekakor pa je pojav te ep' demije opozorilo, da bo pofr®£ no nsl' koprskem obalnem ročju odločneje urejevati hi0®“ ske in sanitarne naprave. mar j ena obalna mesteca s P" manjkljivo kanalizacijo so na® reč stalna nevarnost za epidemij. V zadnjih desetih 1*®. sta na tem področju izbruh^*' tudi dve manjši epidemiji pa^ ! tifusa. SEPTEMBRA ] LEIPZISKI SEJEM SEJEM VZORCEV S PONUDBO TEHNIČNIH P0TR0ŠN1H PREDMETOV Službene sejmske legitimacije izdaja: >P U T N I E« — BEOGRAD Dr. Dragoslava Jovanoviča 1 LEIPZIGER MESSEAMT, LEIPZIG C1 Hainstrasse 18 NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA 666 LEIPZIGER MESSEAMT • LEIPZIG C1 • HAIHSTRASSE 18 Znanstveno planinska odprava, ki je v nedeljo ,1. julija zjutraj odšla iz Sarajeva v jugozahodni smeri, da bi raziskala doslej neznani kanjon divje gorske reke Rakitnice, je isti dan dopoldne prispela z avtobusom v kraj Krupa c. Odtod se je kolona, v kateri je približno 100 planincev, vojakov, znanstvenikov in novinarjev ter 20 tovornih konj, napotila peš po gorskih stezah Bjelašnice. Člani odprave so ta dan v največji vročini prehodili skoraj 30 km. O mraku so prispeli v prvo taborišče, k izlivu Tušilač-kog potoka v Rakitnico. * To je bilo skoraj vse, kar sem izvedel v torek, 3. t. m. dopoldne ob svojem prihodu v Sarajevo. Pred menoj je bila težka naloga, da kakorkoli dohitim ekspedicijo. A kako naj se sam napotim v bosanske gozdove in planine, v neznane kraje brez vsakih prometnih zvez in poti? Skoraj vse dopoldne sem slabe volje prečepel v prostorih mladinske redakcije Radia Sarajevo, organizatorja ekspedicije, in poslušal mrzlične pogovore o tem, da doslej niso uspeli dobiti radio zveze z odpravo, čeprav ta razpolaga z radijskimi oddajniki. Edina vest je prišla z observatorija na vrhu Bjelašnice <2067 m), Odprava je že v soteski Rakitnice Posebni dopisnik Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika poroča sprejela pa jo je sarajevska meteorološka postaja. Vsebina te vesti je bila približno tale: V ponedeljek in torek tabori odprava v prvem taborišču pri Tušilačkom potoku. Udeleženci v več skupinah raziskujejo pobočja gorskih masivov Bjelašnice in Visočice nad taboriščem, skupina alpinistov pa skuša najti primeren dostop v neznani kanjon reke Rakitnice, ki je cilj ekspedicije. Uspeh teh kratkih pohodov so bile nekatere redke rastline, ujeli so gada, dva škorpijona in mlado sovico, ki je sedaj ljubljenka taborišča. Soviča je popolnoma krotka, pije pa le mleko. Razen tega so naleteli arheologi na grobove verske sekte Bogumilov, ki je nekako v 13. stoletju pribežala iz Srbije. V nagrobne spomenike so vklesane nekakšne živali in zareze, ki predstavljajo število mrtvecev v grobu. * Mene trenutno vse to ni posebno zanimalo. Pač pa me je tembolj razveselila novica, da bom lahko naslednje jutro, v sredo, odpotoval za ekspedicijo. Skupinica štirih ljudi, med katerimi sem bil tudi jaz, je v sredo zjutraj res odpotovala z avtomobilom iz Sarajeva, z nalogo, da ugotovi zakaj doslej ni bilo mogoče vzpostaviti radio zveze. Nekaj časa smo se vozili po vijugasti soteski, nato pa zavili po nekakšnem kolovozu in se začeli vzpenjati. Kakor pravijo, se po tej poti in v te kraje ni drznil pred nami še noben avtomobil, niti džip. Nič čudnega, saj je bila vožnja po tej kozji stezi nekaj tako razburljivega, da se skoraj ne da popisati. Skoraj ves čas smo vozili ob več sto metrov globokih prepadih in nekajkrat nas je rešila edinole prisebnost in neverjetna spretnost šoferja. Tako smo prišli do zaselka Le-diči, kjer z avtomobilom ni šlo več dalje. Ta kraj je, tako sodim, kakšnih 30 km od Sarajeva, visoko v planinah. Ljudje so občudovali avtomobil. Ljudje, pravim, vendar smo videli v vasi le ženske z zakritimi obrazi, moške pa smo kasneje opazili više gori na pašnikih, kjer so starejši kosili travo, mlajši pa pasli krave. Iz Ledičev smo začeti vzpe- njati strmo navzgor, skozi mogočne gozdove, in prispeli v dobrih dveh urah na vrh gore Treskavice. Vzpona je bilo konec. Nihče od nas sicer še ni hodil tod, vendar smo sklepali, da nas loči od taborišča še več ko dve uri hoda skozi gozdove in preko travnikov ter po ozki dolini reke Rakitnice. Ura je bila štiri popoldne in lahko smo si privoščili kratek počitek. 2e ves dan je bilo močno oblačno, ko pa smo se z vrha Treskavice napotili dalje, je začelo rahlo deževati. Megle so se naglo spuščale. Stopali smo tesno drug za drugim po široki jasi in se glasno pogovarjali, ko tisti, ki je hodil za menoj, nenadoma polglasno vzklikne: »Medved!« Kot bi nas elektriziralo, smo se vsi hkrati ozrli: kakih 50 metrov levo za nami je po visoki travi tacal velik medved in kazalo je, da se nam želi čimprej pridružiti. V mislih sem hitro preklel trenutek, ko sem se brez orožja odpravil v te divje kraje in •JJj, slim, da so nekaj podobnega ^ slili tudi moji trije tovariši- ut »Počasi naprej, nikar beža sem s težavo spravil iz se $ sam ne vem, zakaj. Menda m® v nihče slišal, ker se mi je stra*1 ^ trenutku krepko zasidral c®** glasilke. Res ni nihče zbežal, PraV jS časi smo korakali dalje. Se ne vem, ali zavestno ali naS,;e. strah stopil v noge. Menda ° mi Toda ozrl se lep čas, gotovo minuti, ni nihče. ^ Stopal sem predzadnji in vS^j čas sem pričakoval, da me f kosmatinec došel in napra^^ menoj kaj neprijetnega. Čaka*, sem zaman. Ko sem se nenad^j, ozrl, medveda ni bilo nikjer. Vsi smo si oddahnili, ^popa se le še nismo počutili- ^ šteno smo vzeli pot pod prišli tako v taborišče Poprej, kot bi najbrž sicer. v v-borišču so nas, čeprav nenaj ljene, gostoljubno sprejeli. Tako sem srečno došel dicijo in se ji pridružil- Jjjj zjutraj, v četrtek, se bo odprava v treh skupinah Tisti, ki bodo vstopili v k®" v Rakitnice, bodo prenočili soteski, ostali pa v naslednJ taborišču, 1500 m visoko. Marko ŠE O SODNIH ODPOVEDIH IN PODRAŽITVI NAJEMNIN ZA LOKALE Nekateri hišni sveti hočejo popraviti hiše na račun pretirano visokih najemnin za poslovne lokale Zaradi težav, ki jih imajo *^ ki naj bi dal občinam potrebne pristojnosti, da preprečijo n^drave pojave v zahtevah hišnih svetov po višjih najemninah, sodnih odpovedih lokalov itd. Največ takih primerov je bilo restavracija v Kolodvorski ulici. Stavba, v kateri so ti prostori, je res v slabem stanju, vendar Pa se ljudje, ki se hranijo v tej restavraciji, ne bi mogli strinjati, da bi lokal čez noč zaprli, prostore pa bi prevzelo podjetje, ki lahko plača dokaj višjo najemnino, da bi ga spremenilo v skladišče. Zelo značilen je tudi primer, ki ga je doživela časopisna agencija Tanjug. Ta ima svoj uoslej v ljubljanski občini Cen-1 sprejemni center v *?volskem ter. Po vrsti smo lahko pri teh gradu, kjer je za sobico, ki meri Pojavih ugotavljali dokajšnjo ne- 1 14 m8, doslej plačevala 1942 din zrelost nekaterih hišnih svetov, mesečne najemnine. Nova za-th njihov nepravilen odnos do hteva je bila 10.000 din najem-raznih podjetij. V težnjah hišnih nine ali enomesečna odpoved, svetov, da bi si z zvišano najem- Primeri, ko bi hoteli hišni n;no za lokale zagotovili večje sveti kar najbolj podražiti na-dohodke s katerimi bi krili stro- jemnine za posamezne lokale, so za popravila stavb, so bila i precej pogosti, nasprotno pa v hajbolj prizadeta podjetja s pod- Ljubljani skoraj ni primera, da ročja družbene prehrane in tr- bi n. pr. hišni svet iz svojih Sovine. Pretirano podražena na- sredstev kril vsaj del stroškov Jemnina bi lahko imela na tem za popravila v lokalih samih. Področju za skupnost najbolj Čestokrat pa so njihove zahteve, škodljive posledice, saj bi bila kako naj podjetja sama uredijo nekatera podjetja prisiljena, da lokale, pretirana. Take težave Podražijo prehrano in evoje ima gostinsko podjetje Operna usluge. Primer, ko je hotel hišni svet Kolizeju s sodno odpovedjo »Kmetijski pridelki« Preprečiti poslovanje, ni bil osamljen. Pred dnevi se je zna-n Pred sodiščem podjetje Daj-čf,m zaradi sodne odpovedi lo-J? ?* T° podjetje je zadnja leta ]~peva^° pavšalno najemnino, spomladi pa je hišni svet j 30n!«Va^ novo najemnino po sto m* P°sl°v«ega pro- Kljub prizadevanju uprave, , bi stvar sporazumno in po izvoru uredili, ne ,da bi hkrati ie iu * • na '*'ak° silno zvišanje, hišni svet dal preprosto od-f“Ve^> kar pa je seveda samo Pa izmed oblik pritiska na po-Jctja za povišanje najemnine. n emeijitev za to je bila kaj pre-vr^Sta' v ^iši ie treba popraviti oaovodno in električno nape-lov?’ .prePleskati okna itd. Svoj je podjetje Daj-Dam sicer /“hrzevalo samo in zato vložilo hi dokajšnja denarna sredstva, Ppvsem nemogoče pa je, da bi ‘ , tako podjetje hkrati tudi izčrpen vir dohodkov, s kate-] ?' bi nato hišni svet kril ce-.ae potrebe pri popravilu hiše. hkrati je ta hišni svet vložil tudi ozbo za odpoved lokala trgovini hkatesa in je tožbo umaknil e Pred sodiščem, potem ko klet, ki bi nujno moralo povišati 100.000 din. Dejstvo pa je, da so cene, da bi n. pr. ustreglo za- lokali, za katere plačujejo najem-htevi hišnega sveta in zgradilo j niki razmeroma visoke najemni-do strehe poseben preduh za od- j ne v novih stavbah, ki niso to-vajanje pare. Prav tako n. pr. j liko potrebne popravila, ceneni hišni sve.t v stavbi, kjer ima pro- j lokali pa so v starih, razpada-store gostinsko podjetje Figovec, jočih hišah, kjer bi bila korenita noče niti slišati o tem, da bi od- popravila nujno potrebna. Nasle-stopil podjetju kletne prostore, dnja težava pa je v tem, da pri- čeprav bi podjetje za stanovalce uredilo posebne drvarnice za hišo. Odlok, ki ga je sprejel Mestni svet, bo delno zavrl take pojave. Vendar je tu razen nerazumevanja, ki so ga pokazali nekateri hišni sveti do potreb naše gospodarske dejavnosti, še nekaj stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti. Teh nekaj primerov, ko so skušali hišni sveti na račun gospodarskih podjetij pridobiti kar največ sredstev za ureditev stavb, kaže, da bi ne bilo morda slabo, če bi bila obremenitev dohodkov od hiše urejena proporcionalno. Sedaj zadrži hišni svet 44 °/o najemnine od lokala, ne glede kolikšna je ta najemnina — ali 3000 din ali vatni obrtniki čestokrat kupijo posamezne lokale, ne glede v kakšne namene se je lokal doslej uporabljal. Vsekakor bi bilo treba tudi tu upoštevati predpise, za katere svrhe je bil urejen lokal. V nasprotnem primeru bi se sicer zgodilo, da bi imeli v Ljubljani z vsakim dnem manj ze-lenjadnjh trgovin, mlekarn itd. in vedno več obrtnih delavnic v prostorih, ki veliko bolj ustrezajo za trgovine. Ko je sklepala Uprava nepremičnin pogodbe za posamezne lokale, so nekako dosegli sorazmerje med najemninami v središču mesta in v obrobnih predelih. V zadnjem času je bilo to sorazmerje dokaj porušeno, kar bodo morale občine ob novem pregledu upoštevati in stremeti za tem, da bodo v prihodnje posamezne stroke gospodarske dejavnosti v bolj izenačenem polo- žaju. M. N. Julijsko sonce je priklicalo tisoče kopalcev na obrežja Save in Sore, pa tudi kopališče na Ljubljanici, centralno kopališče v Ljubljani (Ilirija) in vsa druga kopališča so zadnji teden oživela. — Na sliki: Sodobno kopališče v Vevčah VELIKO PROBLEMOV A MALO KONKRETNIH PREDLOGOV Iz razprave na občnem zboru Okrajne zadružne zveze Ljubljana Najemnina za lokal vpliva tudi na ceno blaga Na sobotnem občnem zboru Okrajne zadružne zveze Ljublja-: na razprava kar ni mogla iz oz-j kega okvira nekakšnega iskanja j samega sebe in raznih kritik o I pomanjkljivostih pri delu kmetij-! skih zadrug, ki bi jih — resnici na ljubo povedano — zadružniki j ob večji aktivnosti in budnosti lahko sami odpravili Delegati so ! med drugim tako prikazali problem mehanizacije v zadrugah, da je bil videz, da je vsega zla — iz- KOSTANJEV RAK na Rožniku Rožnik in Šišenski hrib sta polna dreves domačega kostanja, je ni hotelo pristati nat ki nudi jeseni, ko dozori, ljub- zvišano najemnino. ljanskim otrokom, pa tudi odra- Ijani '«* Pr'meT0V ie v Ljub- slim, veliko veselja z nabiranjem Pod! še več. Slaščičarskemu sadežev, ki so prava poslastica zvišal *Tivo1i°lnrSfm Gradcu ie izobraževal 8? • *clia irttt-C” u,autu J*- iz-uorazevaina l*°bra5AJ i uspešno zaključila svoje LU Dritl!*?0 deI°* v lignji sezoni je Poročil 12 predavanj z različnih 111 °trok o vzgoji staršev Prosvetni j^uavatelji so bili v glavnem rfi.v • . spremljana z aia- bi*k ap®2lt»vi in tudi zvočnimi filmi. PHftierjP ?davanj je bil zelo dober v J,a Je *v Prejšnjimi leti; povprečno T JP° ftto Uudi. če ne bi :r,-^epA * “esecih primanjkovalo elek-da>»nj bi Priredila LU še T /p # i dram*ka skupina KUD je po-Jii«^ . etos precejšnjo dejavnost. Mar- ^ ucjmuusi. rnur- 80 naštudirali in uprizorili 2°rili in * ,.dft^* zadnjo so upri-*?dijo >7 ***" ponovili Medvedovo trajno Prflvdo in srce« pred napol-8 to tragedijo sc v p1??1 v Pijanski dolini P°8krb#»*; ! vem Uraden pa bi asU ’ "a ^°do obnovili v doi Drena* :___ bo moral —„______ . doglednem precej izrabljene kulise. Na °*novne * * J- *eji šolskega odbora •Re Je JP nižJe ffimnazije, katere is tud’ okrajni prosvetni R!e^ali Vončina, so člani pre- °bra*nai3 odo})1:il! dolski proračun. Pri navzoči m Vzf?ojnih problemov so bili Sec*h mnl>e-n^a* da v pomladanskih me-®v°je star^* preveč zaposlujejo starSi " P" del«. Neki- Predčn* Jemljejo šoloobvezne otro-ra2^toeVan;"° *2|c; -s trm ka*cjo ne-1 odpočijejo in okrepčajo ▼ prenovljeni za 8010 slab odnos do | gostilni »Grmada«. ^ * lastnih otrok. K sreči teh staršev ni veliko. Roditeljski sestanki so bili v tem šolskem letu dobro obiskani. V petih oddelkih osnovne šole je bilo 167 učencev, od teh Jih je 129 izdelalo; učni uspeh znaša 77,25 •/•. Na nižji gimnaziji je izdelalo po popravnih izpitih 82*/*, trije dijaki so bili neocenjeni. Od obstoja gimnazije je to najboljši uspeh. Najboljši razred je bil Četrti, kjer so izdelali vsi dijaki in so nekateri že uspešno opravili sprejemne izpite na srednjih strokovnih šolah in višji gimnaziji. • Vsekakor pa bi bil že čas, da bi obnovili turizem v Polhovem Gradcu in njegovi okolici, saj so za to dani vsi pogoji. Polhov Gradec je eden izmed najbolj slikovitih krajev v bližini Ljubljane, oddaljen samo 18 kilometrov. Malo vstran stoji dvonadstropni grad, kjer sta y prenovljenih prostorih osnovna šola in gimnazija. V njem je zbirka starih slik in nelcaj rimskih izkopanin. Pred gradom stoji eden izmed najstarejših baročnih vodnjakov v Sloveniji. Nad zen se je razširila iz Italije na J Nedvomno je vzrok pojave Primorsko, od tam pa je prišla | kostanjevega raka tudi poškodo-1 ” ” 1_ 1J vanje kostanjevih dreves, pri na- biranju kostanjevih plodov, ko nabiralci poškodujejo drevje s čevlji, poleni in drugimi predmeti. Nastale rane so ugodna podlaga za okužbo in razvoj raka. Da bi preprečili poškodovanje dreves in s tem bolezen in ohranili zdravo drevje, posebno na območju zelenega pasu, je prav, da opomnimo prebivalce na odlok o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane (Uradni list LRS st. 11/55), ki prepoveduje hojo izven poti v ožjem zelenem pasu, to je na Rožniku, Šišenskem hribu ter na Golovcu. E. J. naj- Daroenin vodnjakov v blovenm. krajem se dviga prazgodovinsko dišče Polhograjska gora. Na njenem pobočju je leta 1837 našel lastnik gradu Rlagay do takrat neznano cvetlico, ki se po njem imenuje Blagajev volčin in je zaščitena. Polhov Gradec je za letoviščarje zelo ugodno izhodišče za vrsto prijetnih izletov v dolomitsko hribovje: na Grmado, Tošč, Črni vrh. Pasjo ravan itd. V poletni sezoni je zopet vzpostavljena redna nedeljska avtobusna zveza z Ljubljano. Izletniki se lahko prijetno odpočijejo in okrepčajo v prenovite E. Z. Baročni vodnjak v Polhovem Gradca sem. Kostanjev rak se zelo hitro širi, okuženo drevje se posuši, zaradi česar grozi uničenje kostanja ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji Domači kostanj zavzema v Sloveniji okoli 20.000 ha gozdne in 5 ha negozdne površine. Ker je domači kostanj zelo razširjen in daje okusne plodove, razen tega pa je kostanjev les vsestransko uporaben, je dolžnost vseh prebivalcev, da pomagajo zatirati to nevarno kostanjevo bolezen že takoj v začetku. Za nspešno zatiranje kostanjevega raka je treba izvajati odredbo o ukrepih proti kostanjevemu raku in črnilovki (Ur. list LRS št 33/52). ki je bila izdana za okužene kraje na Primorskem in ki po ugotovitvi te bolezni pri nas velja tudi za ljubljanski okraj. Po tej odredbi mora vsak lastnik, posestnik ali upravitelj vsako okužbo po kostanjevem raku, ki jo je opazil v svojem gozdu ali izven gozda v območju zelenega pasu, nemudoma prig|asiti pristojnemu gozdarskemu organu pri OLO Ljubljana (opozorilo OLO uprave za gozdarstvo — zeleni pas v Glasniku dne 3. VII. 1956). Da bi preprečili nadaljnje širjenje kostanjevega raka in tako obvarovali naše gospodarstvo velike ekonomske škode, je treba vsako okuženo drevo posekati tik nad zemljo, kostanjeve hlode in panje pa obeliti, iveri, drobne veje in skorjo pa na mestu sežgati, panje pa prekriti z zemljo, ali še bolje, izkopati in sežgati. Znaki konstanjevega raka so naslednji: Listje okuženega drevja postaja bledozeleno, nato dobiva rjavo barvo in se suši. Ko vegetacija preneha, ostane suho listje bolnega drevesa večkrat dalj časa na drevesu, tudi preko zime. Mlaria debla, veje in poganjki kostanja spremenijo na okuženih mestih najprej barvo skorje, ki preide v cinobrovo rdečo do vijoličaste m se od normalne barve vidno razlikuje. Skorja na okuženem mestu postane neznatno vdolbena in začne pokati v vzdolžni smeri, nakar se oddvaja od debla. Mnogokrat se namesto vdolbeue skorje pojavi dobro vidna nabreklina z vzdolžnimi razpokami. Na teh mestih se skorja rada lupi, pod njo pa se nahaja blcdorumenkasti micelij v obliki pahljače. Pri mladem drevju, vejah ali poganjkih se okužba Žiri v obliki prstana, iznad katerega s« deblo, veja ali poganjek sn*i, ker je zaradi okužbe prekinjen dovod soka. Izpod okuženega mesta se pojavijo mnogi poganjki, ki nam — razen omenjenih sprememb na skorji — karakteristično slikajo bolezen. Pri debelem drevju so vzdolžne razpoke globlje. V največ primerih opazimo v njih rdeča telesca (pikice), ki so razmnoževalni organi te bolezni. V ta-. kih primerih je treba dvigniti skorjo in poiskati mieelij parazita, ki potrdi I okužbo. gub pri strojnih odsekih — kriva samo previsoka amortizacija in da se skušajo zadruge strojev od-križati. Če pa gledamo, kako so zadružni stroji izkoriščeni, kako nizko zadruge zaračunavajo strojne usluge svojim članom in kako v marsikateri zadrugi strojni park vedri kar pod milim nebom, vidimo, da je v tem glavni vzrok, da so strojni odseki nedonosni. Zapirati oči pred uspehi, ki jih je naše zadružništvo doseglo v desetih letih, bi bilo škodljivo. Če se pa pri delu pojavljajo večje ali manjše napake, se je treba z njimi odločno spoprijeti in jih odpravljati. S tem se bodo zadruge okrepile in postajale vedno močnejše socialistične postojanke na vasi. Kmetijstvo in večanje proizvodnje je v rokah zadružnikov, vendar če se le-ti ne bodo otresli ozkosti in se podredili koristim skupnosti, če bi ovirali socialistično preobrazbo vasi, bi to pomenilo, da se upirajo boljšemu Vendar o tem ni konkretno govoril noben izmed delegatov in sta na to opozorila tajnik OZZ in predsednik gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ing. Ivo Klemenčič. Tovariš Klemenčič je omenil, da nas dosedanji res lepi uspehi ne smejo uspavati, temveč je ena prvih nalog Okrajne zadružne zveze in zadrug, da organizirajo čim boljšo pospeševalno službo, ki bo prispevala k povečanju in izboljšanju kmetijske proizvodnje. Sedaj se že kažejo tudi znaki povečanega investiranja v kmetijstvo, to je za zadružna posestva in zadružništvo. Skrb in naloga zadružnih organizacij je, da v zadrugah ustvarjena sredstva vračajo nazaj v kmetijske namene. Dobro organiziran odkup je nedvomno vzpodbuda za proizvajalce, ne sme pa biti edina pot do sredstev enostavno višanje cen pridelkov na račun potrošnika. Z dobro pospeševalno službo, življenju in napredku podeželja predvsem s semensko, lahko znat- kot celote. Naj pri tem omenimo samo zadružne domove. Marsikatera zadruga bi bila sedaj rešena skrbi, kam s pisarno, trgovino itd., če ne bi bil pred leti strah pred skupnim kotlom tako močan, da je preprečil gradnjo zadružnega doma. V ljubljanskem okraju je še veliko neizčrpanih možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje. Nezgoda pred Putmkom Pogled z nebotičnika na živahen promet velemesta. Na kratkem odseku avenije sl komaj utira pot sedem trolejbusov, avtobusov oziroma tramvajev. Nepozabna slika modernega velemestnega prometa? Ne. Le zastoj prometa na Titovi cestL Neprevidni kolesarje zapeljal pred trolejbus, ki je naglo zavil. »Trola« je padla in se zataknila za žico tramvajskega voda in ga pretrgala. Promet je zastal za dobre četrt ure, kar pa je bilo dovolj, da se je nabralo nekaj vozil mestnega prometa In še več radovednežev no povečamo hektarski donos, pa tudi z organizacijo plemenilnih postaj, zbiralnic za mleko, sušilnic strojnih postaj itd. lahko ogromno vplivamo na povečanje proizvodnje, kakovost, asortiman in ceno pridelkov. Odkup pa mora v bodoče zajeti večje količine kot doslej, ko so ostale precejšnje količine tržnih presežkov v ljubljanskem okraju neodkupljene s strani zadružne trgovine, trgovska podjetja pa so od drugod vozila osnovna živila za prehrano prebivalstva. Zadružnim posestvom in zadrugam so na občnem zboru položili na srce, naj bolj skrbno pripravijo investicijske programe in projekte, sicer se bo ponovilo isto ko lani, ko so mnogim kmetijskim organizacijam na zveznem natečaju za kreditiranje investicij v kmetijstvu odklonili kredite. Na včerajšnjem občnem zboru so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi gospodarske poslovne zveze in izvoliil njen iniciativni oziroma upravni odbor. Izvolili so tudi iniciativni odbor za formiranje kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez, ki jih bodo v ljubljanskem okraju postopoma in po potrebi ustanavljali. M. R. Odhod mladinske delovne brigade »Stane 2agar« Ljubljana, 8. jul. — Danes zjutraj Je odpotovala na gradnjo brkinske ce-ste ljubi Janška mladinska delovna bri-/Stane Žagar«, ki jo sestavljajo b^grajskih gimnazij in srednjih Sol, vajenci Instituta za elektro-zveze in PTT šole. Brigada bo ostala na gradilišču pri Premu tri tedne, skupaj z brigadami iz celjskega, mariborskega in koprskega* okraja. Slabost med vožnjo to rja Ivan Urbas iz Ivanjega sela. Komisija ni mogla ugotoviti vzroka nesreče, čula pa je, da je omenjenemu motoristu večkrat med vožnjo postalo slabo. Tako ga je tudi v tem primeru verjetno prevzela slabost ln je izgubil sposobnost ravnanja z vozilom. Drveči motor ga je ie 42 metrov vlekel po cesti. Ponesrečeni motorist se je ustavil na robu, potem ko je z glavo uda-Na cesti med Logatcem in Planino ril ob skalo. Prt tem sl je ranil lobanjo je včeraj okrog poldneva padel z mo- 1 in dobil hud pretres možganov. Najnovejše v športu BEOGRAD—MOSKVA V VATERPOLU 4:4 Sinoči sta jugoslovanska reprezentanca pod imenom Beograda in sovjetska reprezentanca pod imenom Moskve Igrali tretjo tekmo v vaterpolu, ki se Je končala neodločeno 4:4, čeprav Je imelo naše moštvo mnogo priložnosti za zmago, saj je vodilo že 3:0 in pozneje 4:2. Poročila pravijo, da Je našim zmanjkalo kondicije, prav tako kakor na tekmi v Ljubljani. V ŽENSKEM ROKOMETU JUGOSLAVIJA PETA V Darmstadtu Je včeraj jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca premagala rrancljo 10:3 (4:3) ln s tem osvojila peto mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu. BAJC 11., BERGANT PA 21. V DIRKI PO AVSTRIJI Včeraj je bila končana kolesarska dirka po Avstriji. Zmagal je Sved Strčm s časom 3g;39:06. Drugi Je bil Ignjatovič (Avstrija), tretji pa Sved Geranson. Naš tekmovalec Bajc je enajsti s časom 39;16:06, Bergant 21. s časom 39;43:33, Vukojevič pa 30. Ekipno pa Je zmagala Avstrija s časom 117;04:2«; Jugoslavija je šesta s časom 119;1(:02. POMENIMO SE SE O TEM 'M '■ ■ mm Nekaj pripomb o tem kdaj je treba otroku reči »da« kdaj »ne< So starši, ki ne morejo izreži besede »ne« iz preprostega razloga, ker sodijo, da se ljubezen do otroka kaže v tem, da mu dovoliš vse, kar hoče. So pa tudi takšni starši, ki vedo, da morajo biti odločni, toda to svojo odločnost nenehno odlagajo. Seveda na otroka škodljivo vpliva, če mu stalno v vsem rečemo »ne« in če uravnavamo njegovo življenje, kakor da bi bil kak pruski vojak. Kje je potem meja med obema skraj-nostima? Navedli bomo nekaj pripomb, ki utegnejo pomagati staršem, da bodo odločili, kdaj je treba reči »da« in kdaj »ne«. NAJPREJ POMISLITE IN SELE POTEM RECITE DA ALI NE Če otrok kaj zahteva, vi pa ne veste, ali naj mu to dovolite ali ne, je bolje da mu pošteno priznate, da morate stvar najprej malo pretehtati. Prav gotovo boste čez nekaj časa, ko boste razmislili o tej stvari, pravilno odločili. CE STE SE 2E ODLOČILI VZTRAJAJTE NA SVOJEM SKLEPU To ne pomeni, da nikdar ne morete spremeniti sklepa, če ste medtem zvedeli nove podrobno- sti. Toda v devetih primerih izmed desetih morate takoj pravilno odločiti. Če se boste ravnali po svojem sklepu, se boste izognili nepotrebnemu pojasnjevanju in nepotrebnim položajem in kar je še važnejše — otrok bo čutil, da ste odločni, nepristranski in močni. POJASNITE OTROKU SVOJO ODLOČITEV Celo če ste že mnogokrat poprej na isto otrokovo- zahtevo navedli iste razloge, zavoljo katerih jo odklanjate, smatrajo vsak tak primer za popolnoma nov. Nikar ne storite napake, ki je pri starših tako pogosto, in ne recite: »Prav dobro veš, kaj jaz o tem mislim.« To- otroku prav nič ne pomeni. Razlog vsa- bodite kratki in jedrnati, ko pojasnjujete svoj sklep. OTROKU SKUŠAJTE OLAJŠATI, DA BO SPREJEL VAS SKLEP Če gre za določene obveznosti, kot je čas vstajanja, čas, ko je treba jesti in iti spat, skušajte najti zanimivo pojasnilo, ki bo otroku olajšalo, da vas bo poslušal. Takšen način bo vsekakor prispeval k temu, da bo vsakodnevno enolično ponavljanje istih stvari postalo za otroka zanimivejše. NOBENIH DOLGOVEZNIH POJASNJEVANJ ALI PREPIROV Pričkanje prav nič ne hasne. Če se boste z otrokom pričkali, kasneje kupili kaj boljšeg* a trpežnejšega. Če boste tako ra*' nali, če ga ne boste grobo zavr' nili, bo postopoma razumel, <* današnja zavrnitev utegne P0, meniti jutri prijetno preseneča nje. OLAJŠAJTE OTROKU, DA SPREJME VASO ZAVRNITEV Nenehno pomnite, da otrok čuti veliko potrebo po ljube®1 in nežnosti. Čutiti mora, da s« na njegovi strani, ne pa P10*1 njemu, in sicer celo takrat, & mu kaj prepoveste. Vi ste *anJ avtoriteta, toda avtoriteta, ki S3 ščiti in ki mu pomaga, ne P4 nekdo, ki pravi to ali ono saffl0 zato, da bi zavrnil njegove in zahteve. poletni paQuv.e\. . a *°. ljubko poletno bluzo z velikim Štirioglatim izrezom in kratkimi kimono rokavčki potrebujete 250 gr tanke volne, dve pletilki štev. 3. in pa ustrezno kvačko. Če imate 80 cm v pasu, ustreza priloženi kroj, če ne ga morate zmanjšati ali povečati. Vzorček pa pletete po shemi in opisanih znakih. 31 pentelj do 10 cm širine, 46 vrst pa 10 cm višine. Za prednjik nasnujete 129 pentelj. Pletete vzorček, ki vam ga bomo spodaj opisali. Prvo zanko na pletilki snamete, zadnjo pa podpletete za rob. Tako napletete 54 vrst, kar da 12 cm višine in med tem posnamete na vsaki strani po eno pentljo v 26 vrsti, 40 ter 54 vrsti. Naslednjih 92 vrst vam da pri- $ * bližno 20 cm višine. Ko jih pletete, na-rastete v vsaki deseti vrsti na vsaki strani po eno pentljo (9x); na začetku dveh zadniih vrst nasnujte po 16 pentelj za rolcave. Sedaj imate na pletilkah 173 pentelj, kar vam da prioližno 56 cm višine. Nato napletite spet 10 vrst vzorčka, kar vam da približno 2 cm višine. Ko pletete zadnjo vrstico, posnemite v sredini 61 pentelj za izrez in pletite vsako polovico zase. Na vsaki polovici vam ostane 56 pentelj. 14 cm, to je približno 64 vrstic, pletite ravno. Po tem posnemate približno 10 x po 5 pentelj in enkrat 6 pentelj za ramo. Zadnji del pletete prav tako kot prednjega, le da ne delate izreza, temveč posnamete 61 pentelj ob vratu in z njimi končate delo potem, ko ste za ramena že posnele 10 x 5 in 1x6 pentelj. Oba dela pripnite z bucikami na kroj, ki ste si ga naredile in ju rahlo prelikajte. Potem ju ob straneh na ramenih prešijte in skvačkajte ob roka- vih ena in pol cm, ob vratnem izrezu pa dva in pol cm visok rob. Vzorček: Delajte ga po priloženi shemi. Del med obema mastnima črtama ponavljajte. Pentlje pred prvo krepko črto podpletate na začetku pletilke, za drugo krepko črto pa na koncu pletilke. Znaki pomenijo sledeče: prazen kvadratek = desno; pika “ levo; znak v obliki erke v *= ovita pentlja: črn kvadratek = 1 pentljo sneti, 2 na desno skupaj, sneto je treba prevleči čez obe skupaj podpleteni; krepka črtica = 7 pentelj povezati tako, da zabodete iglo med 7. in 8. pentljo, povlečete zanko med njima in jo potegnete čez vseh 7 pentelj, nataknete na konec pletilke in io hkrati s prejšnjo prvo zanko na pletilki na levo podpletete tako, da pletilko zabodete odzadaj; poln trikotnik == 2 na desno skupaj; kflžec — 4 pentlje je treba povezati tako, kot ste jih prej povezale sedem, le da zabodete pletilko med 4. in 5. pentljo. Takole oblečemo otroka poleti za igro in i^e^ kokrat ponovite potrpežljivo in brez jeze. Otrok ne razume stvari kar takoj. Razumel bo samo, če je vaše stališče dosledno in jasno. V POJASNJEVANJU BODITE KRATKI Testi so pokazali, da otrok popolnoma sosredi svojo pozornost samo 9 do 10 sekund. Zato DIŠEČI GRAH Značilno za naše vrtičke je, da srečujemo v njih skoraj vsako leto Iste okrasne rastline. Sele ko tla opešajo, skušamo nabaviti drugo rastlino. ki potem nekaj let spat dobro uspeva. Tako se brez pravega razloga nekaj časa navdušujemo za vrtnice, ko te opešajo, morda za gladl-jole itd. Dišeči grah pa se v tem kolobarju nikdar ni pojavil v naših vrtovih, čeprav je razmeroma zelo stara rastlina. Poleg prekrasnih raznobarvnih in lepo dišečih cvetov, ki jih ta rastlina daje, nam tudi Izboljšuje vrtna tla in ugodno vpliva na rast drugih rastlin. Zaradi tega dišeči grah brez predsodkov lahko uvrstimo v kolobar na zelenjadnem vrtu in ga posadimo na eno Izmed gredic, ki smo Jih namenili metuljnlcam (grah, fižol, bob). Prav rad se namreč vzpenja po običajnem natičju za grah, tako da se tudi glede tega v zelenjadnem vrtu prav dobro poda. Odličen pa je za Mariborska glosa Ali bodo nekateri ostali vse počitnice na dvorišču? Otroci in mladina mariborskih sol so nastopili sooje počitnice. Mnogi od njih odhajajo te dni p počitniške kolonije in na taborjenja. Ponekod pa za letovanje otrok niso poskrbeli. Mnogo je otrok, katerih starši niso zmogli sredstev za počitniške kolonije in jih tudi niso mogli priključiti raznim skupinam, ki gredo na stroške socialnega skrbstva ali drugih organizacij. Taki otroci bodo ostali doma na svojih dvoriščih in se s počitnicami ne bodo mogli pohvaliti. V večini primerov gre za otroke, ki žive v skromnejših domačih razmerah. Ali tej mladini res ni mogoče pomagati? Zanimivo je. da organizirajo potovalni uradi razne izlete na morje in v planine z avtobusi, a doslej še ni nihče prišel na idejo, da bi bilo mogoče take izlete pripraviti tudi za otroke. S prevoznimi sredstvi razpolagajo tudi razna podjetja, v Mariboru konkretno TAM. ki bi bila prav gotovo pripravljena za nekaj dni odstopiti kako vozilo. Stroški za nekajdnevne izlete gotovo ne bi presegli zmožnosti mnogih družin. ki sicer niso mogle poslati otrok v kolonije, a bi nekaj za svoje otroke le žrtvovale. Če bi bili taki izleti smotrno orinravlieni in bi jih vodili izkušeni starejši ljudje, bi bilo gotovo ustreženo mnogim otrokom in mladincem, ki bodo sicer morali prebiti ose počitnice doma. -od. V kaj bomo oblekli našega najmlajšega? Mariborske trgovine že dolgo niso najbolje založene s tekstilnim blagom. Obratni krediti trgovskih podjetij in drugi podobni razlogi naj bi predstavljali glavno oviro, da trgovine ne premorejo večjega izbora blaga. Toda medtem, ko je trgovina še do neke mere založena z metrskim in konfekcijskim blagom, je zelo občutno pomanjkanje večjega izbora otroške konfekcije. Podobno je tudi z obutvijo. Za tako stanje je seveda odgovorna tudi trgovina, razen proizvajalcev, ki očitno zanemarjajo izdelavo konfekcijskih izdelkov za otroke. Izdelki otroške konfekcije so zelo redki, za mnoge starostne stopnje jih mnogokrat sploh ni, ali pa so enolični Kaže, da v proizvodnji tovrstnega konfekcijskega blaga nismo prav dosti napredovali. Zaželeno bi bilo, da bi se vsi, ki se ukvarjajo z *mt>dnimi skrbmi«, bolj zavzeli za otroke. Začeti bi bilo treba že pri proizvajalcih tekstilnega blaga, ki so izdelavo otroške konfekcije očividno postavili na zadnje mesto jemo ga od marca do maja 15 cm narazen in največ 3 cm globoko. Za oporo lahko uporabimo, kot smo že omenili, natičje za grah, lepše pa so štirioglate palčke, povezane med seboj z nerjavečo žico. Mladim rastli-nam pomagamo najti oporo, ki se je v nadaljnjem razvoju same močno oprimejo z oprijemalnimi viticami. Za zgodnje cvetje posadimo dišeči grah že februarja v lončke, ki jih postavimo v hladno sobo. Proti koncu aprila jih dobro utrjene presadimo na piano. Za prav zgodnje cvetje posadimo samo Spencerjeve sorte v začetku avgusta nekoliko globlje v zemljo. Do zime zraste dišeči grah približno 10 cm visoko. Pred nastopom hujšega mraza rastline na lahko pokrijemo s smrekovimi vejami, da Jih zavarujemo pred zimskim soncem. Proti koncu Junija prihodnjega leta Je tako vzgojen dišeči grah v najlepšem cvetju. Večkratno okopavanje in gnojenje z lesnim pepelom mu zelo ugaja. Namesto lesnega pepela lahko vržete na vsakih 10 m’ površine 5,0 kg 40 •/.kalijeve soli in 0,26 kg superfo-sfata In gnojila in plitko podkopljete. Dišeči grah bo napravil 40 cm dolga cvetna stebla, ki jih boste rezali skoraj do jeseni. Rezanle cvetov namreč zelo ugodno vpliva na nadaljnji razvoj rastline in cvetja. Miha Ogorevc se bo tudi on naučil tega. Mirno zahtevajte naj otrok stori tisto, kar ima storiti. V tem primeru bo otrok znal ceniti vašo odločnost. Ce sumite, da otrok bržkone iz strahu noče ustreči vaši želji (če se n. pr. boji zaspati v temni sobi), pojdite z njim, opogumite ga, malo ga poljubkujte in morebiti pustite vrata sobe, v, kateri leži, odprta, da se ne bi čutil preveč osamljenega. CE JE MOGOČE, PONUDITE OTROKU DRUGO REŠITEV Namesto da bi kupili igračko brez vrednosti, ki jo otrok zahteva, mu pojasnite, da se bo razbila v desetih minutah in da je zato bolje varčevati, da bi Zbiramo za vas zbirajte ZA NAS Da ne bomo imeli, ko prebil®15? sadje ali ga lupimo, prav tako pa 1,1 ; zelenjavo, umazanih rok, jih umijmo s kisom. S. * je Muhe ne bodo lezle po mesu# damo nanj nekaj narezane čebule-^ * Šivi suknenih in debelih tkanin * pri likanju često odtisnejo na lice pa. To preprečimo, če jin po robo ^ vlažimo, podložimo okroglo paliČic0 zlikamo. * V kisu raztopljena želatina -7. je izvrstno lepilo za vezavo knji£»_/ pirja in stekla. B» Drobne stvari iz starih krp Ob deževju in sploh ob mokrem vremenu se jezimo, ker nam, posebno otroci, prineso v stanovanje kar precej mokrote, in če prednjo sobo loščite, se kar upravičeno Jezite. Iz starih klobukov ali kakršnega koli starega blaga in nerabnega kosa sukna, žakljevine ali podobnega blaga naredite copate za čevlje. Za natikače izrežete Iz raznega debelejšega blaga podplate, malo večje kakor so čevlji. Star predpasnik lz gumija ali polivinila pa uporabite za gornii del podplatov ln za 6 cm širok pas, ki %a pritrdite zgoraj. Vse sešijete na stroj. Ko pridete domov z mokrimi čevlji, nataknete na čevlje copate-natikače, ln pod ostane čist. Večkrat se Jezimo, če se na lošče-nem podu poznajo risi stolov. Temu se Izognemo, če na noge stolov, miz itd. nalepimo kos klobučevine. Kljuke za perilo spravljate najbrž v škatlo ali košarico. Koliko pripogi-bov bi si prihranili, če bi sl naredili predpasnik za kljuke. Naredimo po-dolgasto vrečico ca. 40 cm dolžine in 30 cm višine. Na straneh zašijemo, gornji del, to je odprtino pa zarobimo. Približno 10 cm od roba, na obeh straneh pa zašijemo trakova, ki Ju zavežemo okrog pasu. Nazadnje pa še nekaj. Stvari, ki res niso za nobeno rabo več, nikoli ne zavrzlmo! Krpe potrebuje marsikatero podjetje za brisanje strojev. In na leto se nabere kar lep kup Ke. Ce jih prodaste, dobite kar nekaj „ nar J a. Tudi ostalih stvari ne 2ayr,rfu. pač pa naj Jih otroci neso k OdPa „ izkupiček pa naj lmalo za šolske -Pte trebščine. Kaj pa steklenice? dobro pomijte ln jih nesite v trgovi' Vse to je denar, na katerega n*0. računali in se vam bo zdel kakor v darjen. Tako se oblečemo, ko Kremo na počitnice premakljive žive stene, za ozelenitev oken, balkonov, ograj in golih debele visokih vrtnic, v večini naštetih primerov ga sadimo v zabojčke. Nekateri menijo, da se je obnesel tudi kot viseča rastlina, s čimer pa imam Jaz slabe izkušnje. Nizke sorte dišečega graha (Cupldo) se odlikujejo za sajenje v skupinah in za gojitev v loncih. Ker imajo zelo kratka cvetna stebla, niso tako primerne za rezanje kakor visoke Spencerjeve sorte dišečega graha. Sicer pa dišeči grah ni občutlijv. Kakor vse metuljnice, tudi dišeči grah ne mara pognojenih tal, dobro pa se počuti v tleh, ki so v stari moči. Se- Sezona borovnie Je tu. Otroci iz Lukovice sjatraj nabirat hite zgodaj Borovnice za zimo BOROVNIČEV SOK BREZ SLADKORJA Prebrane, umite in dobro od-cejene borovnice, kuhamo Četr* ure, in sicer 1 kg borovnic 8 četrt litra vode. Borovnice premečkamo in jih precedi®0 skozi platneno krpo. Najbolj»e to napravimo tako, da obrnem0 kuhinjski stol, navežemo krpe ?.fl noge, spodaj pa podstavimo sto porcelanasto skledo. Ko 80 se borovnice dobro odcedile, ***' jemo sok še enkrat v emajlir®' no posodo in ga kuhamo 10 m*-nut. Vroč sok nalijemo v pogrc' te, dobro umite steklenice, dobro zamašimo z zamaški, ki jih aft' lijemo z voskom. BOROVNIČEV SOK 8 SLADKORJEM Prebrane in umite borovnic® zmečkamo, jih stresemo v lirano posodo, in sicer damo 1 borovnic, četrt kg sladkorja 10 malo limoninega soka. Brozi*0 pustimo kvasiti 2 do 3 dni. n®t0 spet precedimo kakor zgoraj. P?' tem kuhamo sok 10 do 15 m»' nut, ga nalijemo v pogrete Menice, ki jih zamašimo t maški in spravimo na suh, hi®' den prostor. BOROVNICE Z VINOM Dva in pol kilograma prf-KV nih, opranih in dobro odcejeni** borovnic stresemo v emajlirflI^ popodo dva prsta na debelo, tem pa damo plast sladkorja. P* spet borovnice tako, da porfliV" mo tri četrt kg sladkorja borovnice zlijemo tri osmine •*' tra črnega vina, dodamo ci®*5' tovo skorjo, nekaj na^eljnovlD žbic, postavimo na ogeni. Borovnice naj vro 5 minut. Nazadn.t« primešamo žlico žganja, v katerem smo raztopili 2 gr salicil®* Vse skupaj dobro premešamo nalijemo v pogrete kozarce, na-vrh položimo pivnik, namočen v žganje, kozarce pa pokrijem^ • celofan papirjem, jin zavežem« in shranimo na suhem hladnem mestu. IPOBT IN TBLBSNS VZGOJA DRŽAVNO PRVENSTVO PARTIZANA JUGOSLAVIJE V MNOGOBOJIH Revija množičnosti, pestrosti in zdravja Sodeluje 2400 pripadnikov telesnovzgojnih društev iz vse Jugoslavije DNEVNE NOVICE Maribor, 7. julija. — Danes se je začelo v Mariboru državno prvenstvo Jugoslavije v ljudskem mnogoboju in v mnogoboju v vajah na orodju. Na prvenstvu sodeluje nad 2400 Pripadnikov telesnovzgojnih društev, in sicer okrog 750 iz Srbije, 500 iz Slovenije, 240 iz Bosne in Hercegovine, 40 iz Crne gore in 550 iz Hrvatske. Razen njih nastopajo na prvenstvu tudi tekmovalci zveznega razreda v vajah na orodju in kot gostje telovadci češkoslovaške telovadne organizacije ROH, ki bodo mimo tega nastopili jutri ob 20. uri na stadionu Branika v Ljudskem vrtu. Kot minula leta se tudi letos društva »Partizan« borijo te prehodne zastave pokrovitelja prvenstva predsednika Tita. t \ prekodne zastave osvoji društvo, ki ima najboljše uspehe ta.ko pri ženski, kot pri moški vrsti. Prehodne zastave branijo od lani v I. razredu Subotica, v Tl. razredu Bačka Polanka in v III. razredu Mol. Pri računanju rezultatov (okrog 20.000) dela cela vrsta strokovnjakov, vseeno pa bodo rezultati tekmovanja p ljudskem mnogoboju znam šele pozno v noč, tako da jih bomo objavili v jutrišnji Merniki. ohJ+^na^e tetro telovadcem ni najboljše. Nebo je bilo Preprezeno z rdečimi, grozečimi v-L, m tu pa tam je padla tudi ni “^.^Plja dežja. Vse to pa ob Vstopajočih, ki so že ^njem” Z^u^ra^ začeli s tekmo- viVsCK^ so S6r sklepala pri.jase tlv3' so se srečevali, so s w, .ova^ci iz Stipa pozdravili JeSi iz Splita, Novega Sada V nr .es’ tekmovanje je potekalo vri, yateljskem in tekmovalnem S^iu, bilo pa je tudi re-zdra, ^9^‘čnosti, raznovrstnosti, lp, via m sproščenosti naše te-ovzgojne organizacije. t , -imo si pobliže stadion v dis*«, m vrtu> ki je dva dni sre-Ipc Pozornosti ljubiteljev te-e vzgoje iz vse države. ZADOVOLJNI... ?azno je Mo, da so se vsi ^Stopajoti resno pripravljali na st2» najpomembnejši na- šo K?v^ne<* začetkom tekmovanja oua namreč vsi v izredni f orje *,■? bfoljgi od drugega. Vse f ° kot po maslu. Stoje, ra-.. ke, elegantne drže. Vsega je u° na pretek. Toda ... •••IN NEZADOVOLJNI bil,?0 1)3 te šlo za res, pa ni 110 vse gladko. Sa ifako obvladam vajo, p« sem slišal POlomfl-* je bilo često moč iaži*lDu’ ,****> si imel,« ga je to-^ kolega ali p>a vodnik vrste, ran . .veda, ampak ravno jaz in ji6} Vaii • •.« dava«- ie običajno sledilo pre-PrenlV0 .0 toliko in tolikokrat Ved>^, . ' vaji, o zanesljivosti iz-lahw , še ste hoteli, ste vajo k^zhibn 6nlcrat videli. — Tokrat če X6aciar se ni dalo pomagati, Je vrvica zataknila med no- AHSKA DIRKA PO AVSTRIJI Ofenziva Švedov Prcvr,*jii'tt>!'*,"rsk> dirki po Avstriji do Kren, 1° etapo, in sicer od Ru gami, če je bila miza prenizko postavljena, in jo je tekmovalka podrla, če preval ni lep>o uspel, če je rokometna žoga odskočila drugače kot običajno, če... In teh »če« ni bilo malo, sicer pa vsaka šola nekaj stane. TEKMOVALNO »KOPANJE« Prireditelj je imel v načrtu plavalno tekmovanje (za moške, ki so tekmovali v mnogoboju v vajah na orodju) na Mariborskem otoku. Ker pa je Mariborski otok oddaljen in ker bi prevoz stal lepe denarce, so se odločili za enostavno in usp>elo rešitev. Namen plavalnega tekmovanja ni bil namreč čimboljši rezultat na tej in tej progi, marveč je bistvo, da zna tekmovalec plavati In kje so plavali? V »banjici« za domom 60 m in tek čez telovadne ovire. Kot običajno sta imeli obe najhitrejši progi vedno dovolj gledalcev. Seveda, visoki, nizki, stari, mladi, zmagovalca videli bi radi... Kajti borbe so bile zanimive in ostre, rezultati pa za »amaterje«, ki se večinoma tekli bosi, dobri. Marsikdo izmed mladih tekmovalcev je p>ostavil danes svoj osebni rekord. PRIZNANJE PRIREDITELJEM Današnje tekmovanje je pokazalo, da je organizacija te veličastne prireditve odlična. Vse se je odvijalo kot na tekočem traku. Sodniki so bili vedno na mestu, tekmovalci p>a disciplinirani Strumno so prikorakali k vsakemu orodju ali k tekmovanju v p>osamezni panogi in prav tako tudi odkorakali . Če še enkrat pianovimo: letošnje državno prvenstvo je re- zdravja, sproščenosti in — disciplina Tekmovanje se bo nadaljevalo na stadionu v Ljudskem vrtu jutri ves dan in sicer ob 6. uri zjutraj z vajami na orodju za vse oddelke, ob 8. uri bo tekmovanje zveznega razreda v obveznih sestavah, ob 18. uri bo razglasitev rezultatov, ob 20. uri p>a akademija z nastopom moške in ženske sindikalne vrste CSR. TEKMOVANJA V MNOGOBOJU V VAJAH NA ORODJU Popoldne se je začete tudi tekmovanje v mnogoboju v vajah na orodju. V času pioročanja vodi pri preskoku čez konja Caklec — Zagreb — 9,50; na bradlji Furlan (Ljubljana-Vič) — 8,85, pri. ženskah p>a Pogačnikova (Ljubljana-Narodni dom) pri preskoku čez konja z 9,30 točke in na dvovi-šinski bradlji Iličeva (Beograd) POZIV I upravičencem otroških dodatkov Pozivamo vse tiste upravičence otroških dodatkov, ki so lastniki ali solastniki zemljišč, ki so jih oddali v brezplačen zakup kmetijskim zadrugam, drž. posestvom ali katerimkoli j organizacijam oziroma ustanovam, da to takoj sporoče tistemu zavodu za socialno zavarovanje, ki jim je izdal odločbo o pripoznanju otroških dodatkov. Po spremenjeni uredbi o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ št. 26-56) namreč oddaja v brezplačen zakup bremeni lastnika oz. solastnika zemlje, kot da sam uživa zemljo. S pravočasno priglasitvijo bodo upravičenci omogočili zavodom, da bodo čimprej izdali nove odločbe, da ne bodo nastala večja preplačila, ki jih bodo morali upravičenci vračati. Za- vi ja množičnosti, raznovrstnosti, [ z 8,30 točke. V. Šlamberger Češki telovadci v Mariboru Zaradi nepredvidenih težav na po- | o nastopu čeških telovadcev ter o to vanju so češki gostje prispeli namesto ob 2. uri popoldne šele ob 17. Po kratkem obvestilu po zvočniku je bila pozornost gledalcev posvečena dogodkom na stranskem igrišču, kjer so se češki gostje »ogrevali«. Nekaj po 17. uri je bila svečana otvoritev drugega dela državnega prvenstva. Na stadion so prikorakali na čelu s praporščakoma češki in naši telovadci ter se postrojili na sredini igrišča. Po odigranju obeh himen in dvigu državnih zastav je spregovoril podpredsednik 01.0 Maribor tov. Janžekovič, ki je pozdravil najprej za- zaključku državnega prvenstva v mnogoboju v vajah na orodju bomo še obširneje poročali. Branika, ki je približno velika stopnika predsednika Tita generalnega kot polovica ljubljanskega zimskega bazena. Vrsta za vrsto je stopala v bazenček in naredila »pozdravni krog« ob navdušenem navijanju gledalcev, katerih je bilo prav tu okrog največ. ZMAGOVALCA VIDELI BI RADI... Od atletskih disciplin so bile na sporedu met bombe, skok v višino, met kopja in tek na 100 m za moške, za ženske pa tek na podpolkovnika Nikolo Karanoviča, nato pa zaželel gostom prijetno bivanje v naši republiki. Po kratkem odmoru so češki gostje (obe vrsti) nastopili pri preskoku čez konja. Videti je bilo, da so to odlični telovadci, poznala pa se jim je utrujenost od napornega potovanja. Gostje upajo, da si bodo do srede zvečer, ko se bodo v Trbovljah pomerili z reprezentanco Slovenije v orodni telovadbi, dodobra spočili in pokazali vse svoje znanje. Pri preskoku čez konja sta od čeških telovadcev dosegla najboljša rezultata pri moških: Prohaska 9,4« točke, pri ženskah pa Senoa z 9,20 točke. . . ’ ........ SINDIKALNO'MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Hude borbe Na predtekmovanjih letošnjega VIII. moštvenega šahovskega prvenstva Slovenije Je sodelovalo v okrajih Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje, Kranj in Trbovlje 117 šestčlanskih moštev. Šahovska zveza Slovenije je v soglasju z Republiškim svetom sindikatov Slovenije povabila na zaključno tekmovanje v Rogaško Slatino 22 moštev, od katerih se je odzvalo vabilu 13 moštev. Dne 4. Julija se je začelo polfinalno tekmovanje v štirih skupinah, ki Je dalo tele izide: I. skupina: Železarna Jesenice 7, Litostroj 6, Hidromontaža Maribor 5 točk. — n. skupina: Direkcija PTT Ljubljana 10,5, Rudnik Trbovlje 4 in Metalna Maribor 3,5 točke. — III. skupina: TAM Maribor 9,5, Cinkarna Celje 7, Rudnik Kočevje 2,5 točke. — IV. skupina: DOZ Ljubljana 11, Železarna Store 10, Mariborska tiskarna 9 in Železniško transportno podjetje Ljubljana 7 točk. V finalnem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: PTT—DOZ 4:2, TAM—Železanra Jesenice 4,5:1,5, PTT—TAM 3:2 (1), DOZ—Železarna Jesenice 5:1. Vrstni red za razvrstitev od 1. do 4. mesta: PTT 7 (1), DOZ 7, TAM 6(1), Železarna Jes. 2,5, Cinkarna : Litostroj 3,5:2,5, Rudnik Trbov- Železarna 0,5. Zadnja skupina Je igrala dvokrožni brzopotezni turnir, v katerem je zmagala Mariborska tiskarna 30,5 pred Metalno 29,5, Hldro- montažna 27,5, 2TP Ljubljana 18,5 in Rudnik Kočevje 14. Danes dopoldne bo tekmovanje zaključeno. |—Brzojavke- • ROUEN, 7. jul. (APP). — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke »Tour de France« Je zmagal Italijan Padovan, ki je porabil za 225 km od Lilla do Rouena 0:34,31. v skupni razvrstitvi vodi po tretji etapi Belgijec De Smet. • SOFIJA, 7. jul. — Na košarkarskem turnirju v Sofiji Je sinoči beograjski Partizan premagal Crveno zna-me z rezultatom 67:65 (29:30). Po tretjem dnevu turnirja vodi Partizan 6 točkami brez izgubljene tekme. • TITOGRAD, 7. Jul. — Na mladinskem nogometnem prvenstvu Jugoslavije sta Crvena zvezda in Budučnost igrala neodločeno z 0:0 Vardar pa je premagal Dinamo s 3:2. Vodi Budučnost pred Crveno zvezdo. • SPLIT, 7. Jul. — V drugi skupini mladinskega nogometnega prvenstva Jugoslavije Je Hajduk premagal Rudarja z 10:0, Vojvodina in-, Velež pa sta igrala neodločeno 2:2. Rezultati prvega dne: Hajduk—Vojvodina 2:2 in Velež—Rudar 5:2. Hajduk in Velež pa imata po 3 točke in vodita na lestvici. 9 PARIZ, 7. Jul. — Jugoslovanski atleti Mugoža, Marjanovič in Mihalič bodo jutri startali na velikem mednarodnem atletskem mitingu v Parizu, Nastopili bodo atleti 13 držav, med drugimi tudi sovjetski rekorderji Iva-kln, Cernjavskl, Hin in Samocvetov Ceha Skobla in Jungwlrth, Nizozemec Wisser ter Irec Delaney. NOGOMETNI POKAL Branik — Kladivar 4:0 Čestitka Lojzki Hrastarjevi in Jožetu Gotarju k življenjskemu prazniku iskreno čestitata in želita vso srečo in zadovoljstvo Tončka in Rado Sturm. Poročili so se v Ljubljani ▼ soboto, dne 7. julija 1956 Trg. pom. Josip Oven in delavka Marija Vurušič; čevljar Edvard Tanko in uslužbenka Darinka Čampa; kovinostrugar Zvonko Tušek in na-meščenka Ivanka Škrjanec; mizar Ivan Kovačič in knjigovodkinja Milena Vavpotič; zidar Dionizij Bremec ______________________ in delavka Angela Kranjc; novinar vodi bodo sicer sami izvršili določbe Vladimir Jarc in nameščenka Zdenka spremenjene uredbe po uradni dolž- Gerželj; cestar Edvard Hvalec in kuh. so , - .n —. v« Ruda ) 5-ivnS k®)* Zmagal je Deutsch "T°di ^ P*^d Švedom Stromom, ki T®dskli»,- *nena plasmaju pred drugimi Umovalci in drugimi. V tej ;sa odločilo glede prvega mesta. c? *8i ek»pa je bila t ofenzivi _____ . . edai J V vozači so ji zelo pomagali. 1 lje—Železarna Store 5:1, Cinkarna— ^ta0 J*1*, avstrijska ekipa z dvomi- Rudnik Trbovlje 4:2, Litostroj—Zele-Polila nos*i° Prefl švedsko. Tretja žarna Store 5,5:0,5. Vrstni red za raz-^°sUvu« * Cetr^a Avstrija II., peta Ju- vrstitev od 4. do *. mesta: Litostroj Zapustila nas je naša ljubljena gospa VERA ŠLAJMER ROJ. VIDRIČ Pogreb bo v ponedeljek, 9. julija ob 16. uri iz hiše Sentvid-Poljane 21 na pokopališče v Šentvidu. Ljubljana Šentvid, Knin, Beograd, Maribor, Zagreb, 7. julija 1956. Družine Šlajmer, Vidrič nosti. — Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. »Avtobusni promet« Celje dodaja na avtobusni progi Celje—Dobrna za čas zdraviliške sezone od 8. Julija dalje še eno vožnjo ob nedeljah In praznikih z odhodom Iz Dobrne ob 18.45 In prihodom v Celje ob 19-30. Iz Celja se vrača ob 19.50 s prihodom v Dobrno Ob 20.35. Vzgojna posvetovalnica, Ljubljana, Koblarjeva 34, zaradi letnih dopustov v mesecu juliju ne bo sprejemala strank. Uprava Cankarjeve založbe Ljubljana sporoča, da bo knjigarna v Nebotičniku zaprta od 9,—31. julija 1956 zaradi beljenja ln urejevanja prostorov. Urbanistično društvo Slovenije vabi na svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 9. julija ob 17 v prostorih »Kluba kulturnih ln znanstvenih delavcev«, Wolfova 1-m. Hkrati bo o problemih Iz urbanistične prakse predaval arh. V. Strmeckl. Klub ljubiteljev športnih psov priredi v nedeljo, dne 8. Julija 1956 nastop šolanih psov ob 15 v Ljubljani pom. Albina Božiček: godbenik Ser-glo Volpi In baletka Vida Klančar; študent Miloš Djordjevič ln študent Andrlja Kozlevčar; uslužbenec Edgar Vončina'ln uslužbenka Marija Cmllec; klepar Pavel Pevec in poslovodklnja Marija Kocijan; profesor Milan Pri-tekelj ln študent Adela Klodič; gostilničar Karol Klemenčič ln uslužbenka Frančiška Pemišek: kurir Ludvik Fajfar ln delavka Kristina Vidovič; modelni mizar Jože Kodrič ln delavka Greti Jarc. POTNIK SLOVENIJA obvešča 21. julija dvodnevni avtobusni Izlet na PLITVlCKA JEZERA ln v CRI-KVENICO. V septembru 5-dnevnl avtobusni Izlet na DUNAJ ln v PRAGO. Udeležite se 4-dnevnega avtobusnega Izleta v BERLIN. Vse Interesente opozarjamo na naše 10-dnevno potovanje z ladjo REKA —ATENE—REKA. • Konec vsakega meseca organiziramo dvodnevni Izlet z avtobusom v TRST. Zahtevajte programe naših avto- na Brdu. Po nastopu družabna prlre- busnlh potovanj v VERONO ln 5ULA-ditev s plesom ln srečolovom pri NO, po DOLOMITIH Margonu. Igra priznani orkester. — NAL na i^kt^erfest« v Mt^CHEN, Vstopnine ni. | v RIM, NEAPELJ in POMPEJE Itd., Podrobne programe za vsa potovanja zahtevajte v najbližji poslovalnici »PUTNIK SLOVENIJA«. — Poslužujte se PUTNIKOVTH uslug! Postreženi boste hitro ln solidno! Mestna plinarna v Ljubljani obvešča vse interesente, da je do nadaljnjega znižala ceno plinskemu koksu I. (kosovec) od 20 na 17 din za kilogram. Zaloga je omejena, zato izkoristite priliko In pohitite z nakupom. FESTIVAL od 36. junija do 21. julija MR Nedelja, 8. julija: ob 20.30: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Izvaja ljubljanska Opera. Dirigent: Rado Simoniti. Marinko poje Z. Gašperšič, Janka M. Brajnik, Kecala F. Lupša, Vaška L. Kobal. Križanke. V primeru slabega vremena v Operi. Ponedeljek, 9. Julija: ob 20.30: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Izvaja ljubljanska Opera. Križanke. V primeru slabega vremena v Operi. Zaradi nujnih tehničnih razlogov Protiperonospoma služba Poročilo za dne 7. julija 1956 Srednja dnevna temperatura se je gibala med' 21 ln 24 stopinj Celzija. Maksimalna temperatura se je dvignila včeraj na 30 stopinj, minimalna pa je nihala med 12 in 16 stopinj. V vsej Sloveniji padavin ni bilo. Do vključno 8. julija pa naj tretjič poškropijo vinograde v okolici Svečine, Mokronoga na Dolenjskem In v okolici Podlehnika (Haloze). Opozarjamo vinogradnike Primorske, da še ni čas za četrto škropljenje vinogradov. Pravi čas škropljenja bomo pravočasno objavili. Svetujemo vinogradnikom Primorske, naj po-žveplajo svoje vinograde, ker je pričakovati večji pojav oidija v tako toplem vremenu. OBVESTILO ČEBELARJEM Tistim, ki bodo zasledovali naša obvestila, ki nam jih pošiljajo opazo- bo nastopil balet ljubljanske Opere I valnlee o gozdni paši, sporočamo, da v Križankah v torek, 10. ln v sredo, i bomo namesto absolutne teže panjev 11. julija. Tisti, ki so že kupili vstop- ’ na tehtnicah uporabljali ocene od 1 nlce za baletno predstavo, predvideno do 5. S tem se bo besedilo skrajšalo za nedeljo, 8. julija, lahko vrnejo 1 ln poenostavilo. Ocena 1 pomeni pa-vstopnice proti vrnitvi denarja ali za- \ dec teže tehtanega panja ali lzrav- menjajo Iste za vstopnice za »Prodano nevesto« 8. julija. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 8. julija ob 20.30: Wilder: »Naše mesto«. Gostovanje ljubljanske Drame v Zagorju. Zaključek dramske sezone. OPERA Nedelja, 8. julija ob 20.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Festivalna predstava na Letnem gledališču v Križankah ali v primeru slabega vre- nano tehtnico, 2 donos do 0,50 kg, 3 donos od 0,50 do 1 kg, 4 donos od 1 do 2 kg ln 5 donos, višji od 2 kg. Do sedaj je prihajalo premalo poročil, da bi mogli dati kolikor toliko zanesljivo oceno pogozdnih paš. Tudi Je deževje povzročilo, da Je večina gozdnih opazovalnic javljala , nezadovoljive podatke. Edino opazovalnice lz Trnovskega gozda (Nemci, Predmeja, Podkraj) so zadnje dni junija in prve dni julija javljale o donosih, ki so nekatere dneve dosegli do 1 kg. Za 1. Julij smo prejeli naslednje obvestilo: Nemci 3, Predmeja 4, Hrušice 2, Iška 1, Kompolje 2, Crmošnji-ce 2, Podturn 1, Šmartno na Poh. 2. _ __ 2. Julija: Nemci 1, Predmeja 4, mena v Operi. — Zasedba! Zlata Rakek 1, Preserje 1, Iška 1, Fara ob Gašperšičeva, Miro Brajnik, Frid. Kolpi 1, Crmošnjice 3, Lovrenc na Pohorju 1, Šmartno na Pohorju 1. 4. julija: Nemci 3, Predmeja 4, Ravber komanda 1, Crmošnjice 1. Čebelarji naj te podatke prlmer- ____________ __________ jajo s padavinskimi podatki, ki Jih žankah ali v primeru slabega vre- - je objavljala protiperonospoma služ-mena v Operi. — Zasedba: Ksenija ba za navedene dni. Lupša, Ljubo Kobal. — Dirigent: Rado Simoniti. Ponedeljek, 9. julija ob 20.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Festivalna predstava na Letnem gledališču v Kri Vidalljeva, Rudolf Franci, Ladko Korošec, Ljubo Kobal. — Dirigent: Demetrij Zebre. Zahvaljujemo se odboru BVP pri sindikalni podružnici SNG v Ljubljani ln vsemu članstvu, ki se je z velikim razumevanjem odzvalo nabiralni akciji ln s tem finančno podprlo oba nedorasla otroka pokojne tov. Marije Veldin, partizanske vdove ln bivše članice Opere v Mariboru. — Odbor BVP pri slnd. podr. SNG v N Mariboru. Kmetijski Inštitut Slovenije ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo predobro, ljubo mamo Marijo Restar spremili na zadnji poti ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. Žalujoči mož, hčerka ln sin *VAN JAN: NOVO SEME c ODLOMEK IZ POVESTI »VROČA SRCA« J je jj^ . 6 se je hitro spustilo na drugo stran, kjer cestj 5 •tadto kolo, in se mirno odpeljala po fevo ^rati Gabrju. Strah za Boštjanove in Ribi-tam razjedal vso pot. Pred vasjo, prav V "te*1 se od ceste loči ozka, prijetna steza bkibila A* Pr?ti Vrbovju, je srečala dva avto-bohearu tte11101- s Franjom in z obema družinama bvanŠT1 “Rtov. Franjo ji je po pozdravu s ki-tia J*™ Slave vrgel pomemben pogled. Verjel je, aU m. t u1 Za. korak bliže, če bo to ona hotela spomnil j njegova stvar. Morda se je tudi on razJrrii ■ te Prav tu pred dvema letoma sPomrTiiSV103® 23,1)0 Boreče srce. Morda se je tudi sovražn’ “k0 mu je pobegnila, kako jezno in težil! £ *ga, 3e Pogledala. Veri se je še zdaj du ' ko se je na tem mestu in ob pogle- A tv na te ^Udi sporrnajala istega dogodka, dovai t?1110, ~ ne Prosi več, ne bo vedno mole-bo njegova 150 ^itisnU in takrat, ej, takrat • sonce a Za okolico razburljive nedelje je v hlad , teko’ da te človeka in žival vleklo V rest™m , vodi. Vera je kot običajno koala restavraciji in tudi šturmfirer je bil tu. »Ste že z izleta?« Se morda norčuje? A ni videti. Sedela je kot na trnju. A prav danes mora vzdržati in izvedeti še več: o Franju, o tistih, ki jih je zasledoval in izdajal. Toda danes šturmfirer ni nič .rad govoril. , Danes bi se rad menil o njej, njenem očetu, njenem domu, o vsem, kar je o njej zvedel včeraj. Nekoga bo vendar nekega dne izbrala in oče mu je zatrjeval, da tega še ni storila. On je pravi zanjo in tudi enakih misli sta. Drugače ne bi bila pri njih v službi. To mu je potrjevalo tudi njeno poreklo. A o tem, o sebi je bila Vera kratka, čeprav pazljiva in tehtajoča. Hudiči zeleni, kopljete nam jame, selite nas, vihtite svoj kulturno zgrajeni bič, a ml naj vas ljubimo!? Preden nas bo konec, boste še marsikaj doživeli... Popoldne je šla v kopališče, da bi bilo videti, kot da ji ni to, kar se je zgodilo zjutraj, nič mar. Legla je na teraso, a ni bila dolgo sama. Sturm-firer jo je poiskal tudi tu. V naslednjih dneh je bil vse večkrat ob njej. Ljudje so začeli šepetati, da se je čisto zbližala z Nemci in da sta si sedaj z očetom spet dobra. Kaže, da je tisti gestapovski oficir že malo manj kakor ženin. Domačini so se vse bolj odvračali od nje. Veri je bilo zdaj laže zbirati podatke, a dolgo tako ne bo moglo iti. Tudi Franjo jo je že nekajkrat dvoumno spraševal zelo nerodne reči Oče pa je sploh ni razumel: hodi z Nemci zanje dela, ljubimka s šturmfirer jem njega pa je že dvakrat vzela v roke zaradi Nemcev? Kdo na svetu jim kaj more? Taka organizacija, taka moč, taka vojska in red!... !Kaj potem hočejo tisti norci, ki zaljubljeno gledajo v komunistično Rusijo? Res — nič drugega kot nevarni, samomorilni norci so! A dnevi so tekli in se spreminjali v tedne, mesece... Hribar se je z Viktorjem potil na žagi, ko je precej daleč nekaj zaropotalo. Se enkrat. S fantom sta prisluhnila. Zdaj je ropotalo še bolj. Strojnice, puške! »To je nekje nad Pečmi!« ja strokovnjaško in svetlih oči ugotovil Viktor. »Gošarji in zelenci so se udarili!« Hribar je ostro pogledali sina in mu s trdim glasom zabičal: »Ce mi še enkrat zineš tisto o zelencih, mi ne hodi več pred oči!« Fant ga je gledal z menjajočimi občutki, a ni se vzdržal. Iz njega je govorila Vera in neugnana mladost: »Zakaj pa ne bi dr? «1 z našimi? Pa še kako so korajžni! Ali Slišiš, spet poka!« Hribarjev že tako zardeli ooraz je dobil zariplo, višnjevo barvo. Stegnil je težko desnico in oplazil sina tako, da se je pod udarcem opotekel in ob tramu komaj ulovil ravnotežje. Fant, do dna duše užaljen, je skočil proti hiši, da se izogne očetovi jezi in slabi vesti, a bi se pri vhodu na žago kmalu zaletel v Vero, ki je stala tam s kolesom v roki Vse je videla, precej tudi slišala. Prav nič ni pomišljala in molče je z obtožujočim pogledom pristopila k podivjanemu očetu. »Ali ste slišali streljanje tam gori? To je začetek, in kdor bo tak kot Nemci naj vse posledice pripiše sebi!« Govorila je odsekano, preteče. Oče jo je gledal in poslušal kakor vkopan. »Nesrečno dekle, ali naj tudi tebe?« Vera ga je pogledala, da je povesil oči in ni vedel reči drugega, kot da je mladost norost. Vera se je obrnila, sedla na kolo in se naglo odpeljala. Pred stanovanjem jo je čakal Franjo. Bil je lepo oblečen, zelo resen in oči so mu neprestano visele na njej. »Nekaj važnega bi rad govoril z vami. A ne tukaj na cesti.« Ton njegovega glasu je bil drugačen, kot ga je bila vajena doslej. Gotovo ji bo povedal kaj važnega. O poskusu Andrejeve aretacije in aretacije njegovih prijateljev, o selitvi njihovih družin še nista nič govorila. Morebiti ga peče vest? Ali pa je tudi on zvedel, da bodo konec meseca selili v Gabrju, Koritih in Vrbovju, ker so nad Pečmi padli trije Nemci? Zdaj ga je to spametovalo in skuša popraviti svoje grehe ir se z menoj pomeniti, si olajšati vest? Povabile ga je v svoje stanovanje. Z veseljem ji je sledil »Torej — kaj bo dobrega?« Postregla mu je z žganjem ŠOLSTVO Uprava Doma srednješolk Anice Cernejeve, Ljubljana, Ambrožev trg »t. 8, obvešča dijakinje, ki žele biti sprejete v Dom za šolsko leto 1956-57, da morajo poslati upravi »Vprašalno polo za sprejem gojenca« (dobite jo v Državni založbi), kolkovano s kolkom za 30 din državne in 20 din mestne takse (Ljubljana). Namesto mestne takse lahko prilože bankovec za 20 dinarjev. Prvenstveno bodo sprejete v Dom partizanske sirote, žrtve fašističnega terorja in socialno šibke dijakinje, ki v svojem okraju nimajo prilike obiskovati šole ali nimajo internata. Druge bo mogoče sprejeti le v primeru, če bo dovolj prostora. — Vprašalno polo naj prosilke izpolnijo v vseh rubrikah točno in natančno z navedbo šole in razreda, ki ga nameravajo obiskovati v šolskem letu 1956-57. Za odgovor je treba priložiti dve znamki za 15 din in za 10 din. Mesečna oskrbnina znaša 5300 din in mora biti plačana vsak mesec vnaprej. Štipendisti morajo predložiti veljavno odločbo o štipendiranju, za znesek, ki presega štipendijo, pa mora podpisati dotičnik, ki garantira za redno plačevanje. Lanski dolžniki, ki ne bodo poravnali dolga 'do konca julija 1956, ne bodo sprejeti v dom. Rok za vlaganje prošenj je 31. julij 1956. Prošnje, vložene pozneje, ne pridejo v poštev. O sprejemu bo vsaka prosilka pismeno obveščena in bo prejela prospekt z vsemi potrebnimi navodili. Obvestilo o sprejemu gojencev v Dijaški dom »Ivana Cankarja«, Ljubljana, Poljanska cesta 28, v šolskem letu 1956-57. — Vsak prosilec mora izpolniti »Vprašalno polo« (obr. 1, 74) in jo dostaviti zavodu najkasneje do 31. julija 1966. V rubriki lil morajo biti podatki točno izpolnjeni v vseh rubrikah, kar potrdi pristojni odbor občine v. rubriki Vin. Ako je kdo od roditeljev v službi, mora potrditi delodajalec v rubriki VI. V rubriko V vpišite 5300 din mesečno in se podpišite, s čimer se zavezujete, da boste redno vsak, mesec nakazovali Upravi doma navedeno vzdrževalnino. Prosilci, ki prvič prosijo za sprejem v dom, predlože še prepis zadnjega šolskega spričevala. »Vprašalno polo« kolkujte s 30 din državnega kolka in 20 din kolka mestne občine Ljubljana. Za morebitno podporo za vzdrževanje v domu vložite takoj prošnjo na pristojni Občinski ljudski odbor. Ce prosilec ne more plačati vzdrževalnine, mora imeti potrdilo Obč. ljudskega odbora, da bo kril stroške vzdrževanja, odnosno kril primanjkljaj. Potrdilo je treba priložiti »Vprašalni poli«. Ob vstopu v zavod je treba plačati za prvi mesec celotno oskrbovalnino in 500 din vpisnin«. Ob vstopu v dom mora dijak prinesti s seboj tudi zdravstveno izkaznico in odjavnico iz dosedanjega bivališča v Ljubljano. Obvestilo o sprejemu prejme dijak v drugi polovici avgusta. — Uprava internata. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 8. julija: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Ponedeljek, dne 9. julija: lekarna Center«, Gosposka »lica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni fBra: »Ukročena trmoglavka«. UDARNIK: Italijanski film: »Smrt prihaja«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 8. julija ob 20: Giordano: »Andre Chenier«. Izven. Zadnjič v sezoni. Umetnostna galerija. Retrospektivna grafična razstava Božidarja Jakca. Umetnik razstavlja iz svojega bogatega opusa blizu 200 lesorezov, litografij, jedkanic, suhih igel, akva-tint, med temi tudi nekaj ilustracij in exlibrisov. Razstava je odprta do 15. julija dnevno od 10—18, ob nedeljah pa od 10—13. CELJSKE VESTI KINO »UNION*: Ameriški film: »Kraljica Kristina«. Predstave ob 16, 18 in 20. »METROPOL«: Angleški barvni film: »Bistre glave« (Stanlio in Olio). Predstave ob 16.16, 1-8.IS in 20.15. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški barvni film: »Dvigni zaveso«. Predstavi ob 16.30 in 19. IZ MURSKE SOBOTE KINO Ameriški film: »Obzirni kapitan«. INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ LJUBLJANA bo od 18. Junija dalje vpisovala učence v I. razred za šolsko leto 1956/57, vsak dan (razen nedelje) od 8. do 12. ure v poklice: livar, modelni mizar, strugar in strojni ključavničar. Vpišejo se lahko vsi, telesno in duševno spodobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in ob istih pogojih partizanske sirote. Vsi prijavljeni bodo pred končnim sprejemom preizkušeni (psihotehnični preizkus — opravljali bodo preizkušnjo iz slov. jezika, matematike in prostoročnega risanja) in zdravniško pregledani. V času šolanja, ki traja tri leta, prejemajo učenci denarne nagrade po doseženem učnem uspehu, in sicer od 1500 do 3500 din mesečno; učenci-livarji pa dobivajo še posebne mesečne dodatke po 500 din Za vpis je potrebna lastnoročno pisana prošnja, kolkovana s 30 din državne in 20 din mestne takse, roj- , stni list in zadnje šolsko spričevalo. Tisti, ki bodo stanovali v internatu, ! morajo priložiti še prijavo za sprejem v .internat. Vzdrževalnina v internatu znaša 4000 din mesečno. i Vse ostale informacije lahko dobite pisiheno od uprave šole ali tele- j fonično na št. 21-810 do 819, interno 417. NATEČAJ za sprejem dijakov v Srednjo hidrometeorološko šolo v Beogradu Uprava šole bo za šolsko leto 1956-57 sprejela v I. razred meteorološkega odseka pet dijakov iz Slovenije. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da niso mlajši od 14 in ne starejši od 17 let, 2. da so dovršili osemletko ali nižjo gimnazijo, 3. da prihajajo neposredno iz šole, 4. da so duševno in telesno zdravi, 5. da imajo v zaključnem izpriče-valu odličen ali prav dober uspeh iz matematike in fizike. Šolanje traja 4 leta. Po zaključenem šolanju bodo absolventi razporejeni kot pripravniki za naziv meteorološkega tehnika. Svojeročno napisani prošnji, kol-kovani s 30 din, je priložiti: a) rojstni list, b) originalno izpričevalo o dovršeni osemletki ali nižji gimnaziji, c) zdravniško spričevalo, d) obvezno izjavo staršev, overovljeno od pristojnega ljudskega odbora, da bodo za svojega sina (navesti je njegovo ime) redno plačevali za internat vsakega 1. do 5. v mesecu mesečni znesek 5500 din (pet tisoč pet sto dinarjev), kolikor so predvideni stroški internata. Vsi dokumenti morajo biti v originalu ali sodno overovljenih prepisih. Dijaki imajo zagotovljeno stanovanje in hrano v internatu v Beogradu in bodo od 1. septembra 1956 dalje prejemali štipendije po predpisih zakona o štipendijah. Prošnje je predložiti Hidrometeorološkemu zavodu LRS v Ljubljani, Resljeva cesta 14 a-in. do 1. avg. 1956. INEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški barvni film Dvoriščno okno Tednik: Filmske novosti št. 26. — Predstave ob 16, 18 in 20.30. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Grace Kelly in James Stewart. — Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Avstralski Robin Hood«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Ob 10 matineja istega filma. KINO »VIC«: Ameriški barvni film: »Noro početje«. Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavni vlogi Danny Kaye. KINO »SOCA«: Ameriški barvni film: »Noro početje«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 in 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški film: »Boj za lastnino«. Predstava ob 20.30. KINO »TRIGLAV« KINO »SLOGA« Ameriški barvni film »Boi za lastnino« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi John Derek. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški film: »Cirkuški deček«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Lepotica za milijon dolarjev«. Tednik: Filmske novosti 20. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Francoski film »CAS1MIR« V glavni vlogi: Femandel, Bernard La J ari ge m Germaine Montero. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja Vstopnic od M.30 dalje. KINO »SISKA« Francoski film »CAS1MIR« V glavni vlogi: Femandel In Bernard la Jarige. Predstav« ob IS, 18 fti 2». Prodaja vstopnic od 15 dalje IZ DOMŽAL Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FL,EX. Vse madeže masti, olja, znoja očistiš zanesljivo s preparatom FL#EX. Teint Bell ROŽNO MLEKO dobiš v vseh parfumerijah. Za tvojo nego nepogrešljivo, odlično parfumirano ta zelo izdatno je ROŽNO MLEKO. Lonec, skleda, šipa, kad, pipa, školjka, ogledalo, vse se bo s čistilom »Vera. čudovito lesketalo. ČISTUNI PRAŠEK KINO Ameriški barvni film: »Nežna pesem«. V glavni vlogi Joan Crawford. Predstave ob 16, 18 in 20. VEST! IZ KBANJfl KINO »STOR2IC«: Ob 10 matineja pre- J miere belgijskega filma: »Banket tiho- ! tapcev«, ob 14 ameriški barvni film: i »Na Rivieri«, ob 16, 18 in 20 ameriški barvni film: »Avanture Don Juana«, j V glavni vlogi Errol Flynn. »SVOBODA«: Belgijski film: »Ban- j ket tihotapcev«. Predstave ob 16, 18 ( in 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: Premiera ameriškega barvnega filma: , »Steza slonov«. V glavni vlogi Eliza- j beth Taylor in Dana Andrews. Pred- j< stava ob 20.20. IZ NAKLEGA KINO Ameriški barvni film: »Na Rivieri«. Predstavi ob 16 in 20. — Ob 18 jugoslovanski film: »Zasledovanje«. Z BLEDA KINO Ameriški barvni film: »Rapsodija«. Predstava ob 20.30. V glavni vlogi Elizabeth Taylor, Wittorio Gassman in John Ericson. Ob 10, 14, 16 in 18 ameriški barvni film: »Crni labod«. — v glavni vlogi Tyrone Po\ver, Maureen 0’Hara, Laird Cregar in Thomas Mitchell. Z JESENIC IN OKOLICE Brivsko dežurno ilužbo ima v nedeljo, 8. julija, Franc Debeljak, brivski salon, Javornik. Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Boris Mušič, bolnica. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - CENTER«: Ameriški film: »Želim te«. »SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Amer. barvni film; »Ljubim Melvina«. RADIO LJUBLJANA DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 8. JULIJA 135« Poročila; fcJS, 7.»», 13.M, 1S.M, »JI in 22.00. 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Operetne melodije — 8.00 Otroška predstava — Niko Kuret: Zlatorog (ponovitev) — 8.30 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in domačih napevov — 9.30 Se pomnite, tovariši! — Jožica Veble: Krvava pot — 10.00 Nedeljski simfonični koncert — Richard Wagner: Uvertura k operi »Mojstri pevci«; Lud-wig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru; Nikolaj Rimski Korsakov: Car Saltan, simfonična suita — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Mala revija lahke gl,asbe — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas — 14.15—16.30 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 16.30 Noč ob feralu jadranskih ribičev — 16.55 Glasbena medigra — 17.00 Promenadni koncert — 18.00 Radijska igra — So-merstMaugham: Deževje — 18.25 Wolf-gang Geri: Notturno izvaja orkester južnonemškega radia p. v. Heinza Schiedorja — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Športna poročila — 21.15 Popevke in ritmi — 22.1.1—23.00 Nočni koncert — Stanojlo Rajičič: Koncert za čelo in orkester: Josip Slavenski: Štiri balkanske igre — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). • TOTI TEATER Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v petek, 13 • soboto, 14 • nedeljo, 15. julija • Dnevno dve predstavi ob 19.30 In 21.15 — Popolnoma nov spored štev. 5. 2651 iiiiiiiMiiiiiimiiumiiuiiiiiimiimiimmiMiiiiiiHiMiiiimiiimiiiiiiiN oprava »Ljudske pravice« ima na zalogi vse letnike »Ljudske pravice« 0(1 osvobodttve do danes OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE razpisuje naslednja službena mesta za: DIREKTORJA ZAVODA ZA GOSPODARSKO PLANIRANJE Pogoji: višja strokovna izobrazba, dovršena ekonomska fakulteta ati srednja ekonomska šola z večletno prakso v planskem debi SEFA UPRAVE ZA DOHODKE Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno davčno prakso EKONOMISTA Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z večletno prakso Plača po predpisih. Prošnje z življenjepisom vložite pri naslovu najkasneje do 20. julija 1956. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 2666 OBVESTILO članom družin padlih pripadnikov vojnega letalstva S pravilnikom o pomoči družinam vojaških oseb, ki so izgubile življenje pri opravljanju službe, objavljenim v Uradnem listu FLRJ, štev. 12/56, je predvidena dodelitev enkratne pomoči tudi članom družin padlih vojaških oseb, ki so izgubile življenje v času od 15. maja 1945 do dneva izida pravilnika. Obveščamo vse člane padlih pripadnikov vojnega letalstva, da je treba vlagati prošnje za podelitev pomoči z dokumenti na nastor: Vojna pošta 8115-12 Zemun Za vsa pojasnila se obrnite na navedeno vojno pošto. 2469 OKRAJNI LJUBLJANA LJUDSKI ODBOR SVET ZA KULTURO RAZPISUJE NATEČAJ za naslednja delovna mesta: DIREKTORJA Slovenskega narodnega gledališča, OPERA DIREKTORJA Slovenske filharmonije DIREKTORJA Ljubljanskega festivala Kvalifikacije prosilcev morajo ustrezati pogojem, Id potrebni za umetniško in upravno vodstvo navede«#1 ustanov. Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovni* življenjepisom vložite pri Tajništvu za kulturo OLO Ljnb" ljana — Kresija, soba št. 57/11, do 20. julija 1956. KOMISIJA ZA IZVOLITVE IN IMENOVANJA OLO LJUBLJANA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJURLJANA-CENTER RAZPISUJE SPLOŠNI ANONIMNI NATEČAJ za urbanistično ureditev središča mesta Ljubljane Razpisne predloge dobite od 12. julija do 20. avgusta t !■ v oddelku za gradbene in komunalne zadeve ObLO Ljub-Ijana-Center — Ljubljana, Kresija n. nadstropje, soba 60, proti kavciji 2500 din NAGRADE: 1. nagrada . . 2. nagrada . . 3. nagrada . . 4. nagrada . . Odkupi skupno 450.000 din 350.000 din 250.000 din 200.000 din 250.000 din skupaj . . 1,500.000 din Rok predaje elaboratov je 10. november 1956 do 14. ra« ali po pošti na zgornji naslov. nFT.SNri tovarna športnega orodja »t BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje naslednja delovna mesta za: ZDRAVNIKA za svojo ambulanto in tehnično higiensko zaščito RAČUNOVODJO, specialista za izvozne in uvozne poste PRAVNEGA, REFERENTA INŽENIRJA LESNE STROKE VEC TEHNIKOV LESNE STROKE STENODAKTILOGRAFINJO z znanjem nemščine, angleščine in ruščine STROJEPISKO Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja pošljite tajništvu Tovarne športnega orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem. Industrija platnenih izdelkov Jarše — pošta Domžale sprejme takoj (ali po dogovoru) v službo mojstra opiemenilnice tkanin V poštev pridejo reflektanti z dovršeno tekstilno šolo, & imajo vsaj 3 do 5 let prakse v oplemenilnlci. ali pa *ud> tehniki kemije, ki so že delali in imajo prakso v tekstil^ Industriji Plača po dogovoru. Komfortno stanovanje za sam®0 ali za poročenega je takoj na razpolago Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 15. julija 19®^ 2503 0RVESTIL0 Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sporoča®0’ da smo začeli s 1. julijem t. 1. samostojno posloval pod naslovom TOVARNA VIJAKOV,LJUBLJANA Tomažičeva 4 • telefon 20-053 Novoustanovljeno podjetje je nastalo z izločitvijo ** podjetja SKIP, Strojno kovinsko podjetje, Ljubljana-Vižmaf' je 170. Ust Izdaja Casopisno-založnlSko podjetje .Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/m, telefon St 89-181 _ Notranieoolitična — gospodarska ... „ telefon it 21-887 Nazorjeva ulica 1001 - Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-18! - Teleion za naročnino In ogtaTft sČosT? TeleC^S ^ C ^ ; ' 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-Z-1393 - poštni predal 42 - Tisk tiskarne »Ljudske pravice« - Poštnina plaS v ^RoSisl « ne ,ra^ Časopisno-založniško podjetje »LJUDSKA PRAVICA« proda večjo količino potiskanega časopisnega papirja po ceni 80 din za kg. Interesenti naj se javijo od 8. do 12. ure v tehnični pisarni tiskarne. - 2699 VAJENCJ V/sS^KO’ .kl lma veselje do knjig, nm, 315 akoj knjigarna. Pismene ponudbe v upravo I*p pod »CZ-56«. EL^r??OINSTALATERSKA DELAV-f~A v Ljubljani sprejme vajenca j lastnim stanovanjem Ponudbe po-°Slssnl oddelek LP pod Vajfm?,?lnstalacije«. 137 v za Pekarsko obrt sprejmem. pn.t i'n0' da lma svoje stanovanje. »Poi w °Slasni oddelek LP pod dva vi';- 138 v snrJ;AJENCA za pekovsko stroko e tako;) Pekama Stari Vod-“/■ “biartinska 6. Prednost Imajo stanovanjem v Ljubljani. Zgla-CPvt t od 7~12- 2526 d m^,ARRKEGA VAJENCA sprej-.f, Ponudbe v upravo LP pod VAjPM,ia.r'' 139 v ».„2 2a avtollčarsko obrt sprejem- Ponudbo v oglasni oddelek LP SPRFiM?°bra stroka«. 143 v - vajenca za izučltev v noval^ obrti. Zaželeno lastno sta-siaH ]e- Pismeno ponudbo Je po-’ oglasni oddelek LP pod Vajenr ka obrt*' 140 v r _za tesarsko rbrt sprej-PonnnV ~ lastno stanovanje. »Tesali* v nSlasni oddelek LP ood tesarstvo«. 134 v ^SLUŽBO IŠČE ttenor°,,IifK1'E z dežele, čisto, po-Sbortit* , kuhe, išče službo go-all n«. ? Pomočnice v gostilni ali olM?, - Najraje v Ljubljani Ivanki .i' ~ Ponudbe na Kunčič “ta, Koper, Combijeva ulica 3. HOSPon,™.™ Ko 49 si jena POMOČNICA, va- felj -Y“eb gospodinskih poslov, se LP 1». ^ • Naslov v podružnici AVTo.fenAce- 83 J «če ,flAI4IK z večletno prakso bovanio °S ev- Po možnosti sta-leD ni* Ponudbe na glasni odde-SPREjLod »Avtomehanik«. J 50 sklacjiS,,, MESTO komercialista, ka. rfli™*,. nabavljača ali potni-Sloveni* *tamorkoli, tudi izven Pici Id Ponudbe poslati podruž-v Mariboru pod »Agilen«. ^GOvrr-a „ M 223 si • laktu?^ POMOČNICA iz manu-išče iv,* n galanterijske stroke boru i-E?zno zaposlitev v Marljiv sp S JIa tudl kje tlrugje. D^Maribom v Podružnici LP v RRojacp?; 928 1 3o stmk- ' *Posobna za vsa v svo- - meniti shi»hada5oča dela’ žel1 spre" ' mužbo. Naslov v podružnici Lovski d 81 J Prakso .**OMocNIK, izučen, s fta ohrnil. zaposlitev v pekami & Ipravt r^u Ljubljane. Naslov v Acun • »si v Lif?^?DKINJA s stanovanjem benom *nl žeH spremeniti služ-Ueeja , r°- Absolventka trgovskega v Podio** pitom in ^-letno prakso delki, « *• Naslov v oglasnem od-JCUhar LJudske Pravice. 945 si Vseh POMOČNICA, vajena ZaPoslito del> bi rada novo barice »; Prevzame tudi delo so-OT^oseniee aslov v podružnici LP Rasbent' *, 82 J slPžbo J PEDAGOG išče primemo Ponudil Ljubljani ali kje v bližini. MLAjs- Poslati v upravo LP. 982 delavi agICa. s prakso v lz- namest?n? oblek, išče ustrezno »5 ipiam iZ knjigoveznici iščem. t-v ogia- ® nekaj let prakse. Naslov Šivalnem oddelku LP. 943 si R»,b°. Na«i5,krojevalka, želi v služ-Ra2iLKaOV v upravi LP. 983 »Oglasne,« ie zaposlitev. Naslov v ZaSTop|!J?,.oddelku LP. 951 ali e«I * sprejmem za Ljublja-btinir-Jmuualno za vso Slovenijo. nudbo ,, dober organizator. Po-*Zaston«*. oglasnl oddelek LP pod pstvo«. 94i si DROBNI OGLASI SLAŠČIČARSKA POMOČNICA s triletno prakso, absolventka gostinske šole, išče službo. Naslov posreduje uprava LP. 958 AVTOMEHANIK, mlajši, s petletno prakso, se želi zaposliti kot avtomehanik v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku LP. 940 si ISCEM SLUŽBO NATAKARICE. Sem že pet let delala v tem poslu. Naslov v podružnici Ljudske pravice v Mariboru. 909 i ISCEM ZAPOSLITEV v torbarski stroki. Večletna praksa v tej stroki. Ponudbe prosim v upravo LP. 959 ABSOLVENT TURISTIČNE SOLE se želi zaposliti v turističnem sektorju. Naslov v oglasnem odd. LP. 936 si MLAJŠA TRGOVSKA POMOČNICA z enoinpolletno prakso želi zaposlitve v Mariboru. Naslov v podružnici LP v Mariboru. 627 M VIŠJI KOMERCIALIST, z večletno prakso, išče zaposlitev v trgovskem podjetju, najraje v Ljubljani. Naslov posreduje uprava LP. 960 ŠOFER išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. 952 EKONOM želi mesto nabavljača ali ekonoma. Srednješolska izobrazba in deset let prakse v stroki. Ponudbe v oglasni oddelek LP. 935 sl TRGOVSKI POSLOVODJA želi pre-menjati službeno mesto v območju mesta Ljubljane. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 961 SOBARICA se želi zaposliti v hotelu v Ljubljani ali v kakem obmorskem kraju. Prosim ponudbo v oglasni oddelek LP. 947 SLU2BO ŠOFERJA bi rad menjal. Trezen, mlajši vozač s petletno prakso. Vajen popravil. Naslov v oglasnem oddelku LP. 950 PODJETJE »T 0 T R A« LJUBLJANA, Zg. Hrušica 14 telefon 31-635 ima naprodaj sledeče: poltovomi avto generalno popravljen, nosilnost 800 leg, po zelo ugodni ceni, 600.000 din, proti takojšnjemu plačilu elektromotor 14 kW, trofazni, 1450 obratov, znamke »ŠKODA« trokolo nosilnost 200 kg, v brezhibnem stanju Interesenti se lahko obnejo na zgornji naslov, oziroma telefonsko številko. 2696 SLUŽBO DOBI EKONOMSKEGA ANALITIKA sprejme upravni odbor Tvomice duha-na, Banja Luka. Pogoj: ekonomska fakulteta in 2 leti prakse. Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja poslati upravi podjetja. 2421 FINANČNI KNJIGOVODJA z ustrezno izobrazbo dobi takoj zaposlitev. Lahko tudi honorarno. Ponudbo je poslati v oglasni oddelek LP pod »Finance«. 1084 d INŽENIRJE metalurge in Inženirje tehnologe sprejme uprava podjetja »Valjaonica bakra Sevojno«. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja je poslati upravi podjetja. Sprejmejo se tudi začetniki. Stanovanje preskrbljeno. 2406 MESTO TEHNIČNEGA VODJE podjetja dobi tekstilni tehnik z večletno prakso v svilarski stroki. Ponudbe pošljite podjetju »Svilanit«, Kamnik. 1083 d CINKARNA CELJE sprejme inženirja kemije za raziskovalni laboratorij podjetja. V poštev pridejo tudi kandidati brez prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje z življenjepisom je poslati v upravo podjetja. C 170 GRADBENEGA TEHNIKA sprejme Gradbeno podjetje na Dolenjskem. Nastop službe takoj. Naslov v ogl. oddelku LP. 1075 d Ujetje #’ v Ameriki, 25. tuj dvoglasnik, tiča za »Narodno republiko«. REŠITEV KRIŽANKE Z 24. JUNIJA LlP: Vodoravno: Mno Ce Tung, I* 10. stol, 11. ara, g, 13. Aro, fi zli, 17. ik, 18. istrati, s, 21. inseJ^V no, 25. oba, 26. on, 87. Ist, a, 2,1 30, Caen, 32. kroj, 33. atmosfer®- MIRAN SATTLER - FRANC MAVFC NAS NOVI ROMAN! HANS FALLADA Kaj zdaj, fant?** S človeško toploto in s prisrčno besedo napisana zgodba o malem človeku, o njegovih skrbeh in radosti. Izvrstni nemški pripovednik in opisovalec razmer med obema vojnama HANS FALLADA bo predstavil bralcem knjigovodjo Finneberga in njegovo ženo, ob njiju dveh pa movrico značajev, dobrih in slabih, galerijo človekoljubnosti, strasti in zablod. NE POZABITE! Cez nekaj dni bomo začeli objavljati zanimiv družinski podlistek v nadaljevanjih, zato si zagotovite redno prejemanje lista! Ko so ga po dveh dnevih izpustili iz jet-nismce, so mu dali za dom majhno pasjo utico. Bila je prav takšna, kot jo je imel Cibo Debeloglaveo. Triku je bila zelo všeč. »Tu bom bolj samostojen,« si je mislil. Samo nekaj minut je bil nerazpoložen, ko je ugotovil, da hišica nima vrat »Nič ne de, sam si bom naredil vrata.« Vzel je desko, ki ga je pred dnevi tako irtCAlrM —----1 — n__X — _ A 1 a w . visoko v slonil des rgla. Brž je stekel sko na mizo in zače r> zago, pri-žagati. Spo- Je Sladko, potem pa vedno teže. Mišice so se mu napenjale, znoj mu je tekel z obraza. Še nekaj centimetrov je imel d° .h-cl11 Žaga je zamolklo pela. Zadnji so bili najtežji. Še petkrat je PS i1 potem pa je močno zaropotalo in obsedel na tleh sredi razpolovljene katero je hkrati z desko prežag81 dvoje.