DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA': posamezna številka L 25.	- Naročnina:
mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-16127
Le lu Ste>. 51
Trst - Gorica 17. decembra 1954
izhaja vsak petek
„Neodvisnau
socialistična stranka
Kdor pogleda italijansko in tudi tržaško politično pozonšče, bo gotovo takoj opazil, kako razbita in nepomembna je vsa t ko zvana »nekomunistična.« levica. Tu so Nenmiievi socialisti, Saragatovi socialisti, Titovi socialisti, dva moža, Cucchi in Magnani, itd. Nekateri od teh so sicer socialisti s mo po imenu. Nenni je navaden Togliattijev privesek. Titovci' se razlikujejo od italijanskih komunistov zgolj po tem, da imajo svojega poglavarja v Beogradu, ne pa v Moskvi. O kakšnem demokratičnem priokusu ni sledu niti pri prvih, niti pri drugih. Cucchi in Magnani sta sicer nekoč podajala nekakšne demokratične izjave, toda njuna potovanja v Titovino so tem njihovim, nameram, kakor tudi njunemu ugledu v Italiji izbila dno.
Videti pa je, da so nekatere stare napisne deske postale neprijetne in neprivlačne. Zato so njihovi lastniki sklenili, da pristopijo k preimenovanju in obnovi lokalov. Kakor vsak gostilničar, si tudi oni obetajo od tega povečan obisk in dobiček. Tako so tržaški titovci že letos poleti razpustili svojo komunistično stranko. V Gorici je bila namesto Osvobodilne fronte ustanovljena Socialističrui fronta Slovencev. Zaenkrat se izživlja v debatnem klubu, kjer študira, italijanska socialistična gibanja, v katera bi se rada vključila. Zdaj se je tovrstna živahnost prenesla še v Trst. Titovski aktivisti in prvaki romajo od vasi do vasi in poveličujejo idejo neke nove »neodvisne« socialistične stranke. Kakor gori-ška socialistična fronta, tako bi se tudi nova tržaška »neodvisna« socialistična, stranka formalno naslonila na Cucchija in Magnanija, dejansko bi pa obe ostali to, kar sta bili do sedaj: zvesti izvrševalki u-kazov režima, katerega bi se jugoslovanski narodi brez premišlja-nja otresli v prvem trenutku svobode, ki bi jim to dovolil. Smo pač v časih, ko je neiskrenost že tako razširjena, da ne smeš verjeti po-
U tržaškem gospedarsfau ure
Probiem delavskih odpustov - Prosta cona - Zveze Trsta z zaledjem
Toliko o novem imenu, od katerega tržaški titovci pričakujejo, da bo v zvezi s prebeljenimi stenami, prebarvanimi mizami in čistimi prti privabilo številne nove goste. Posebno velik naval pričakujejo iz bivših indipendentističnih vrst. Toda, če upoštevamo, da se bo v novem lokalu, pod drugačnimi etiketami, dejansko točilo staro vino, potem. kar vnaprej dvomim o, da bi se število stalnih gostov sploh kaj izpremenilo.
Ne bo torej pridobitev, pač pa upravičeno domnevamo, da bodo pristaši režima, ki bi v teh krajih morali braniti predvsem slovenske koristi, s svojim korakom povzročili novo in občutno škodo. Zakaj naj bi vendar ljudje še naprej o-stajali Slovenci, če se jim neprestano dopoveduje, da kot taki ne morejo nič pomeniti, da morajo biti srečni, če jih sprejme za svoje kakšna italijanska stranka, pa čeprav naj bi to bila tudi tista, katero vodita in tvorita dva nepomembna gospoda, Cucchi in Magnani? Samozavesti in ponosa se s takim ravnanjem res ne vzgaja. To je pokazalo že leto 1945.
Toda tovarišem je to vseeno. Ni jim važno, kakšen bo in kaj se bo zgodilo s konjem. Glavno je, da, najdejo sedlo in položijo vanj svoje dragoceno sedišče. Pri tem navajajo v opravičilo in kot primer svojo politiko na Koroškem. V isti sapi pa pozabljajo, da so se tam zvezali s koroškimi socialisti, najmočnejšo stranko, ki ima v rokah vso deželno upravo. To je nekaj podobnega, kakor bi se v Trstu zvezali z demokrščani. Od tistega ki lahko da, bi vsaj teoretično lahko pričakovali v plačilo za uslugo kakšno korist. Toda kakšno korist si vendar obetajo od Cucchija in Magnanija, ki sta celo v svojem o-kolišu prej kot pomembna politična činitelja, da o njunem vplivu pri vladi in v naših krajih s<ploh ne govorimo?
Res je, titovci so se predtem ponujali tudi saragatovcem. Toda menda prav zaradi tega, ker je to ena izmed italijanskih demokratičnih strank, se titovskim sirenam ni odzvala. Nenni tudi ni nor, da bi se zaradi prijazne družbe tržaških in goriških titovcev sprl s Togliattijem. In kakor lisica v sili muhe žre, tako so titovci končno ugriznili v Cucchija in Magnanija.
Sami prav dobro vedo, da niso dosegli tega, kar so želeli, in da ne sklepajo zveze, od katere bi si lahko kaj obetali. Njihova poteza je prepričevalen dokaz duhovne in
Rretekli petek je vladni generalni komisar sprejel predstavnik? Delaivske zbornice, v soboto Da predstavnike Delavske zveze, ki j o se oglasili pri jijem v zvezi s težkim položajem v tržaškem gospodarstvu. Delavski predstavniki sj predlagali generalnemu komisarju, naj 'bi odredil zaporo nad odpust:, toda predlog ni mogel biti sprejet, ker .bi njegovo izvajanje še bolj poslahšaLo položaj nekaterih podjetij. Poleg tega pa ni zakonskih pogojev, 'ki bi -tak ukaz dopuščali. Vsekakor pa je vladni generalni komisar takoj pozval načelnika oddelka za delo, maj priporoči podjetjem, da naj v sedanjem kritičnem trenutku ne odpuščajo delavcev. Delavski predstavniki so tudi pozvali komisarja, naj intervenira' pri vladi iza takojšnji začetek izvajanja obljubljene pomoči Trstu. Dr. Palamara je odgovoril, da je to že storil.
Za Trst, v katerem je že pred odhodom zaveznikov število 'brezposelnih stalno nihalo okrog 20.000 ter je tako obsegalo polno petino razpoložljive delovne sile, so bili odpusti vsega osebja, ki je prej delalo pri oboroženih silah zasedbenih držav, že dovolj težak udarec. Danes lahko mirno cenimo število brezposelnih na okrog 25.000. Ce bi se k tem začeli pridruževati še novi odpusti, kakor so jih napovedala podjetja Modiano, Gambis-sa, Pastificio, in' bi jim sledila .ie druga, bi to imelo nedogledne posledice.
V tem položaju postaja vedno važnejše vprašanje bodoče ureditve tržaškega gospodarstva, ki mora biti postavljeno na takšne temelje, da ibo lahko zaposlilo vsaj obstoječo delovno silo.
Vedno glasnejša je zahteva po vzpostavitvi proste cone, ki bi našemu od tujega prometa in trgovine odvisnemu pristanišču edina lahko vrnila njegov trgovski zna-vanj. trgovino, njaJ--industrijo in S tem ustvarila pogoje za novo blaginjo.
Najprej prosta cona
Ugledni italijanski tednik »II Borghese« se je tudi dotaknil teg;i vprašanja. Ugotavlja, da nima smisla izboljševati tržaškega pristanišča, graditi nova skladišča in pomole, če bi jih imela preraščati trava-. Nato omenja zahtevo po prosti coni, ki se mu zdi tako naravna, da bolj ne more biti. Doda-a sicer, da se nekaiteri tržaški industrialci boje za svoja podjetja, toda kar je poštenih med njimi, priznavajo, da bi ustanovitev proste cone v vsakem primeru močno poživila tržaško gospodarstvo. Zato upa, da bo italijanska vlada končno le osvojila to misel.
Izrecno proti prosti coni se je postavil videmski »II Messaggero Veneto«, ki pravi, da bi Italija v tem primeru izgubila tržaško (tržišče, kateremu je do danes dobavila vsako leto za približno 25 mili-ard lir hrane, za 10 milijard lir industrijskih surovin in za okrog 20 milijard lir drugega blaga. List seveda dodaja, da bi to pomenilo predvsem veliko izgubo za Benečijo in Lombardijo, torej ne za Trst.
i»Corriere di Trieste« je sprejel ■te številke in ugotavlja, da je- v vsoti 55 milijard lir, če odštejemo surovine, katere je tudi Italija kupila v <tuji,ni, vsebovana približno vrednost celoletne zaposlitve 25.000 italijanskih delavcev. Po njegovem mnenju je naravno, da se je Italija borila proti uresničenju proste cone v Trstu vse dokler je za tržaške brezposelne skrbela Zavezniška voiaška uprava, medtem ko bi za morebitno brezposelnost svojih 25.000 morala skrbeti Italija sama. Danes pa je stvar drugačna. Tudi iza tržaške brezposelne mora skrbeti Italija. Problem je torej sledeč: ali vlada misli, da je pamet-ne'še imeti v Trstu 25.000 brezposelnih i-n 'oskrbovati mesto z italijanskega tržišča ali pa je bolje odreči se oskrbovanju Trsta z bla-
polttične revščine Hudi, ki nosijo v povojni zgodovini tržaških Slovencev odgovornost že za toliko usodnih ponrešk. Ce so že tako daleč, da vidiio, da jim ne preostaja drugega kot politična likvidaciji!, nli ve bi potem bilo pametneje, dn likvidiralo v korist nove slovenske, ne pa v korist kakšne italijanske politične skupine. V prvem primeru bi nHhova žrtev imela vsaj pomen očiščevanja, v drugem pa bo prodaja in nadaljevanje greha.	*	*	*
gcm, ki bi ga' lahko kupovalo v tujini in imeti v Trstu polno zaposlitev. Gotovo je tudi. da bi italijanske- dobave Trstu ne utrpele tako velikega skrčenja, 'kakor to navaja »Messaggero Veneto«. Zato bi gospodarska korist .novih zaposlitev v Trstu močno presegla škodo., ki bi jo utrpeli Benečija in Lombardija. 'Problem zaposlitve in življenja tržaškega prebivalstva bi bil torej s prosto cono tudi s splošno italijanskega vidika rešen z manjšimi stroški in večjim uspehom -kakor brez nje.
Zahteve špediterjev
Pretekli petek zvečer so v .Trs'.u zborovali tudi tržaški špediterji. Zanimivo pa je, da na svoji skupščini niso razpravljali o prosti coni, pač pa1 so obširno govorili o pripravljajoči se mednarodni konferenci o -tržaškem pristanišču. Izrazili so mnenje, da ti Italija morala nanjo povabiti tudi Češkoslovaško. Madžarsko in Zahodno Nemčijo. V glavnem so poudarili zahtevo po vzpostavitvi novih ladijskih -zvez, olajšav v prostem pristanišču, pravic pri upravi Javnih Skladišč, cestnih in železniških zvez s tujino, ureditvi tovornega avtomobilskega prometa z Avstrijo itd.
Čeprav špediterji na svojem sestanku niso postavljali velikih zahtev in so ostali povsod v okviru drobnejših predlogov, ki bistveno ne bi izpremenili obstoječega stanja, vendar je treba ugotoviti, da se tudi pri njih kaže živa želja po odstranitvi napak, ki ovirajo njihovo delo, in odpravi pomanjklji-
vosti, ki duše naše mesto.
V tem splošnem vrenju, prilag >-jevanju novemu stanju in iskanju novih .rešitev (bi res bilo kar čudno, če se ne bi zopet pojavila misel o zgraditvi igralnice v Seslja-nu. Zavezniki leta 1951 niso hotel: rešiti tega vprašanja, čeprav je občina Devin - Nabrežina takrat dala svoj pristanek. Predlagatelji pravijo. da- bi vsa okolica imela od i gralnics veliko korist, tako zaradi neposredne zaposlitve prebivalcev, kakor tudi zaradi prometa, katerega bi bili deležni lastniki vseh javnih lokalov. Občini sami bi pripadlo -60 odstotkov dobička, kar bi predvidoma zneslo okrog 200 milijonov lir na leto. -S tem bi nabre-žinska občinska uprava postala dejansko neodvisna od podpor nadrejenih oblasti.
Ameriška tovarna v Trstu
'Drug predlog, o katerem se tud: te dni razpravlja, je ponudba neke ameriške skupine, ki bi .bila pripravljena v Trstu zgraditi največjo tovarno plastičnega gradiva v Evropi. Pogoj pa je, da bi bila \ Trstu prosta cona. ki bi podjetju jamčila, da bi lahko popolnoma pros-to uvažalo vse surovine in nrav tako prosto izvažalo vse izdelke.
Ob težki in moreči nezaposlenosti, c‘b nevarnosti, da se ta začasno še poveča, se tako vendar pojavljajo in uveljavljajo načrti za bodočnost. Potrebno pa je, da turl! državne oblasti čimprej pokažejo, kakšna bo ureditev, v kateri -bodo Tržačani morali trgovati in delati.
riemci rabijo delauceu
Zadnje čase se je veliko govorik. o političnih posledicah nemške o-borožitve. le malo pa je bilo slišati o njenih gospodarskih problemih. Med temi je posebno važno vprašanje delovne sile. Zahodna Nemčija je namreč praktično doseg'* popolno zaposlitev. Statistika sicer navaja 822.000 brezposelnih, todn med temi je približno 300.000 kroničnih bolnikov in invalidov, 300 tisoč oseb predstavlja tako zvam strukturalno brezposelnost, to 5-pravi takšne, ki so brezposelni samo kratek čas, pravkar menjujejo ali iščejo novo službo, tako da preostane pravzaprav samo 222.000 pravih brezposelnih. Toda tudi za te je treba ugotoviti da prebiva večinoma v krajih, kjer ni industrije, medtem ko vlada v razvijajočih se industrijskih središčih celo pomanjkanje delovne sile. Selitev brezposelnih iz krajev odvisne delovne sile v kraje, kjer je manjka, pa. je otežkočeno zaradi pomanjkanja stanovanj.
Iz tega gospodarstva, ki ima kvečjemu 222.000 prostih delovnih moči. bo -torej nova, armada potegnila jiad 500.000 ljudi. Prištejemo k -temu še tiste, ki bodo potrebni za nova podjetja, katera bodo osk--bovala nemško vojsko, pa ibomo spoznali, da se 'bo nemška industrija že v bližnji bodočnosti znašla pred pomanjkanjem delavcev. Ce bo hotela ohraniti nezmanjšano svojo proizvodnjo za svetovni trg in obenem zadostiti nekaterim potrebam domače oborožitve, potem bo nujno morala začeti uvažati delovno silo iz tujine. S samo racionalizacijo strojnih na.prav in postopkov namreč, ne bo mogla kriti
Soujefi zapeljujejo Francoze
Sovjetski predstavniki so izkoristili proslavo desetletnice podpisa francosko-sovjetske pogodbe, kate-A se" Je vf-SHa 'V Moskvi dne lit
decembra, za nov izpad proti pariškim sporazumom, ki predvidevajo ponovno oborožitev Nemčije in njeno vključenje v atlantski pakt.
Pred kakimi štirinajstimi dnevi se je govorilo, da se bo moskovske proslave morda udeležil tudi De Gaulle. vendar se to ni zgodilo.
Tudi v svojem nedavnem govoru vodja francoskega odpora ni pokazal, da bi bil tako oster nasprotnik ponovne oborožitve Nemčije, kakor so Sovjeti in tudi drugi doslej domnevali.
Bač pa so se moskovske proslav?
-udeležile vse vidne sovjetske osebnosti, zvečer pa je Malenkov povabil francoskega veleposlanika in prvega svetnika francoske ambasade na slavnostno večerjo, na kateri so se srečali z zunanjim ministrom Molotovom, obrambnim ministrom maršalom Bulganinom, ministrom trgovine Mikovanom in seveda partijskim sekretarjem Kru-ščevom. Ob tej priliki so se dolgo pogovarjali in v obveščenih krogih pravijo, da so Sovjeti zopet močno pihah Francozom na srce.
Francoski položaj je nedvomno vse prej kot zavidanja vreden. Dočakali. so. da morajo sami pomagati pri oboroževanju svojega največjega soseda in starega sovražni- ški predstavniki sil atlantskega ka. Toda če upoštevajo, da se bo pakta obenem zahtevajo, da bi mo-
vse -to dogodilo pod nadzorstvom
in jamstvom drugih svetovnih si!, medtem ko bi v nasprotnem primeru'' vso* Evropa 'in oni sami'ostali
izpostavljeni na milost in nemi-lost 'Sovjetski zvezi, potem njihova od ločitev ne more biti težka. 'Kakor je videti, so Francozi zadnji čas tudi ie izbrali svojo pot in bodo vsa sovjetska zapeljevanja ostala 'brez uspeha. •
Nekateri dodajajo, da se nikdar ne more -z gotovostjo vedeti, kaj bo ukrenil francoski ministrski predsednik Mendes-France. Sovjetski napori jim dokazujejo, da je kakšno presenečenje še vedno možno. Tudi nekateri francoski krogi ne zaupajo preveč svojemu dinamičnemu in nedvomno sposobnemu prvemu ministru.
rali dobiti pooblastilo za uporabo taktičnega atomskega orožja v primeru nenadnega napade. Manjše
Kje je Stalinov sin?
Pred letom dni je izbral svobodi-na Japonskem šef sovjetske vohunske službe na Daljnem vzhodu, polkovnik Rastvorov. ‘Postavil se je pod zaščito ameriških oblasti, Sov-etska obveščevalna služba je -tem doživela zelo težak udarec, ker je Rastvorov odkril mrežo sovjetske vohunske službe v dežela.!: Tihega oceana. V Avstraliji je odskočil Petrov, ki je bil poučen: o usodi Berje in o smrti Stalina.
Rastvorov je danes sV«boefen človek, o katerem lahko sodimo. d„ pripoveduje resnične dogodke, čeprav je resnica za komunističnega, zgrajenca zelo raztegljiv pojem. V ameriški reviji »Life« pripoveduj Rastvorov, kako je prišlo do pade Berje, 2e za časa Stalinovega obolenja je takratni notranji' ministf?: ii: poglavar sovjetske tajne polic; -
meru nenadnega napade. Manjše . V, .. .	J
države, jfct sta Belgija, Holandija f	.čoio<m». .ufcrej* ,
)« tv»***•>*« i-- -- -i .t. .............•	<>a	bi v skrajni potrebi lahko usme-
ril dekaj divizij proti Moskvi. Pri-
Uporaba atomskega orožja
V Parizu poteka seja sveta a-tlantskega pakta. Vojaški odbor predstavnikov glavnih stanov 14 članic te obrambne organizacije je zanjo pripravil obširno poročilo v* vojaškem položaju ob zaključku tekočega leta ter je obenem sestavil načrt del za prihodnje leto. Ker je vojaška moč v-zhodno-evropskih držav medtem precej narastla, priporoča odbor članicam atlantskeg-j pakta, da bi tudi one morale povečati svoje oborožene sile. Voja-
Grško kmetijstvo - za vzor
V času, ko pogosto beremo ali slišimo o težkočah kmetijske proizvodnje v raznih komunističnih državah, ki nikakor ne pridejo do tega, da bi pridelale vsaj toliko hrane kot pred vojno, so zanimivi in poučni rezultati, katere je po tej vojni doseglo grško kmetijstvo.
-Grčija leži v neposredni soseščini Bolgarije in Jugoslavije in se nikakor ne more pohvaliti z obilico rodovitnih zemljišč, saj obsegajo ravnine samo 20 odstotkov nične površine. -Vse drugo so hribi. Poleg tega je zemlja tudi zelo izčrpana. Kljub temu pa je Grčija v povojnih letih zelo povečala svojo kmetijsko proizvodnjo. Predvojni povprečni pridelek pšenice, ki se je sukal okrog 750.000 ton, se je s kor o podvojil ter je dosegel leta 1953 1,400.000 ton. Povečali so tudi pridelek koruze, pridelek riža pa so dvignili s 4.000 ton kar na 66.000 ton. S tem je Grčija uspešno nada ljevala razvoj svojega kmetijstva, saj se je njena proizvodnja pšenice v zadnjih 25 letih povečala za štirikrat.
Leta 1927 je s 380.000 -tonami krila 38 odstotkov domače potrošnje, leta 1938 je dosegla 1 milijon ton. s čemer je krila 64 odstotkov ali dve tretjini domače potrebe, z lanskimi 1,400.000 tonami pa je pridelala doma že toliko pšenice, kolikor je navadno rabi. Tudi letošnja žetev le malo zaostaja za lansko.
S tem je Grčija rešila svoj najvažnejši prehrambeni problem. To je dosegla s povečanjem obdelanih površin, ki so napram letu 1928 več kot podvojile, s povečanjem hektarskih donosov, ki so se pri pšenici dvignili od 10,6 stota na hektar v letih 1937-39 na 14,5 stota v letu 1953. Podobno povečanje so zabeležili tudi pri koruzi. Oboje je sad selekcije semen, skrbnejše obdelave in povečane uporabe umetnih gnojil, katerih potrošnja se je napram letu 1938 več kot potrojila. Vse -to je Grčija dosegla brez o-snovnih sprememb gospodarskega sestava svojega kmetijstva. Km?t je ostal gospodar svoje zemlje in sadov svojega znoja, nihče mu ni ubijal volje, zato se je potrudil in napredoval.
in Danska, ki na glavnih poveljniških položajih sil atlantskega pakta nimajo svojih predstavnikov. J-govarjajo temu predlogu. Tudi Ve lika Britanija meni, da -bi moralo biti. odločanje o uporabi atomskega orožja pridržano političnim činite-ljem. V primeru nenadnega napada bi napadalec verjetno itak prvi ■uporabil atomsko orožje. Ce bo ‘o storil, potem je vsako odločanj? nepotrebno. Ce pa tega ne bi sto-■il, potem je treba dobro premisliti predvsem politične posledice prve uporabe atomskega orožja. Tisti, ki ,bo prvi posegel po tem uničevalnem sredstvu, se namreč lahko izpostavi težkim očitkom in tudi sovraštvu, ki ,zna nato močno vplivati na končni izid vojaških o-peracij. Zato naj o tem sklepajo politiki Vojaki, ki menijo, da je treba v primeru spopada predvsem hitro odločati in udariti, so seveda nasprotnega mnenja.
Pri -tem gre za uporabo taktičnega atomskega orožja, torej za atomsko artilerijo in majhne atomske bombe, ki -bi jih odmetavali na bojnem polju in v njegovem neposrednem zaledju. O velikih a-tomsfcih bombah, s katerimi bi rušili oddaljena sovražna središča in industrije, o tako imenovanem strateškem atomskem orožju pa svet atlantskega pakta ne bo sklepal, ker pripada ta odločitev Združenim državam in Veliki Britaniji. Tudi tu bi Združene države že sedaj rade oskrbele svojo letalsko e-skadro z atomskimi bombami, ki je nastanjena v Veliki Britaniji. Velika Britanija, ki se seveda' boji, da bi to središče bilo prvi ciij nenadnega ali povračilnega, sovjetskega napada, pa meni, de bi t-i letalska skupina ne smela uporabljati atomskega orožja vse dokler se washingtonska in londonska vlada o -tem ne sporazumeta.
Na -sedanjem zasedanju a-tlan1-skega svčta bodo tudi odobrili skupni proračun za leto 1955. V njem je predvidenih za 136 milijard lir izdatkov. 40 odstotkov te vsote bodo uporabili za gradnjo novih -n modernizacijo nekaterih obstoječih letališč, 25 odstotkov za pomorska oporišča, 20 odstotkov za gradnjo naftovodov od velikih pristanišč v posamezna oporišča, ostalo pa za razvoj prometnih zvez in radarske naprave. Skupno bodo letos zgradili ali moderno opremili 132 letalskih oporišč.
Svoj pariški sestanek bodo zastopniki treh velesil izkoristili, tudi za razgovore o svojem -zadržanju do najnovejše sovjetske politike.
primanjkljaja. V pomoč bi lahk priskočila, Italija.
Italija ima namreč odvisno de lovno silo in ra-Di devize, Nem&b:. pa bo imela potrebo po ljudeh ':r. ima aktivno plačilno bilauco, ki b dovoljevala italijanskim deltvcere. da bi pošiljali svoje prinirauL^e v domovino, s čemer bi pomaga.i izravnavati pomanjkanj« deviz v svoji domovini.
Te okoliščine so tudi napotilo italijanskega ministra Vanonija, ki se trenutno mudi v Bonnu, da ae je začel pogajati za zaposlitev italijanskih delavcev v nemškem gospodarstvu. Pri tem pa so se pojavile težave in nasprotovanje od stiani nemških sindikatov.
Zanimivo je. da so se v italijanskem tisku že začeli pojavljati e-g!asi, s katerimi razne nemške .tvrd ke iščejo razne italijanske- tehnike področja mehanike, elektrotehnike in brodogradnja. Tako zna Nemčiji' zopet postati dežela, v katero bodo tudi naši ljudje odhajali ne delo.
dobil si je nekaj somišljenikov, med katerimi je bilo nekaj pomembnih imen: general Pavel Ar temijev. vojaški poveljnik moskovskega okrožja, general Spi-ridinov. vojaški poveljnik v Kremlju, gene ral Sinilov, poveljnik mesta v M--, skvi, in letalski general Vasilij Stalin, sin Jožefa Stalina.
Takoj po Stalinov' smrti še ni nastopila »skrajna .potreba«
Berjo. Malenkov ni varčeval s pohvalami notranjega ministra Berje in ga je sprejel v triumvirat, ki so -začasno sestavljali Malenkov, Berja in Molotov. Naskrivaj pa j* Berja skupno z mladim Stalinom pripravljal državni udar. Te priprave pa niso ostale prikrite njegovim tekmecem. Malenkov in njegovi prijatelji, kakor .tudi mnogi sovjetski maršali so slutili nevarnost, da. bodo likvidirani ali vsaj postavljeni ob stran. Njihovemu krogu je pretila nevarnost nove čistke v znamenju Berje. Vsi so s-f zavedali, da Berja ne pozna usm -ljenja, in -tako je prišlo do proti-zarote, kar je med diktatorskimi stremuhi ne samo navada, pač p., načelo.
Maršal Zukov je z Urala potegnil v .Moskvo dve oklepni diviziji, istočasno pa so za 26. junij 1951 sklicali plenum Centralnega komiteja. Berjo so člani komiteja, ki so bili vsi oboroženi, aretirali in odpeljali. SeJe 10. julija so -zarotniški zmagovalci obvestili javnost o aretaciji Berje. Medtem so povsern razbili tajno organizacijo Berje in likvidirali generale. Izginil je tudi Vasilij Stalin.
Kult starega Stalina še vedno živi med mnogimi višjimi in nižjimi komunističnimi oblastniki v Sov jetiji in izven nje. Ta kult jo prešel tudi( na sina. Nenadziran'i poročila iz Sovjetije trdijo, da likvidacijo Berje ni bil uničen ligenj proti Malenkovu et Ko., pač pa, da živi pod pepelom, in prav’ ta žerjavica pod pepelom — -zatrjujejo ta poročila — naganja nove oblastnike v revizionizem stalinsk« politike.
Zakonski osnuthi zb Trst
-Predsednik vlade je pre-dlagui zbornici osnutke zakonov, ki-predvidevajo zboljšanje gospodarskega stanja v Trstu.
Predsednik je zahteval nujni' postopek. Predvsem so potrebna snovi zneski za opremo pristanišča, Eti V-reditev cestnega omrežja, za zgradbo ljud. hiš, kulturnih ustanov itd.
VESTI z GORIŠKEGA
Zemljiške pogodbe
Italijanske stranke in sindikalne organizacije se v tem času ibavijo vprašanjem zemljiških pogodb. Gre za odpravo zapore teh pogodb, 'ki se je izkazala za neumestno, 'ker je na splošno škodila na količini in kakovosti pridelkov.
Zaporo so namreč leni in strokovno nepripravljeni kmetje izrabljali le v svojo korist. Mnogi gospodarji pa se v nekaterih krajih ■države niso upali postaviti, ker so ih ali kmetje ali sindikalne orga-•rifcacije tudi iz političnih ozirov v em ovirale.
Zdaj pa so več ali manj vsi >a 10, da se zapora odpravi in zopet .vede nornrulno sklepanje in odpovedovanje zemljiških pogodb.
Nekateri, to so skrajni levičarji, •?e potegujejo še za to, da bi med idpravo zapore do nastopa normalnega sistema določili vmesni :as, v katerem naj bi se odpoved x>godbe izjemoma dovolila iz do-očenih vzrokov, drugi pa so mn;--ija, da je treba zaporo takoj odpraviti in pogodbam dati določen rok veljavnosti, vendar z d-o-očenimi primeri »pravičnega vzroka«, ki bi odpoved pogodbe dovo-il v vsakem času.
Tako je te dni Italijanska konfederacija svobodnih sindikatov na-edla in predlagala sprejem šest akih primerov, in sicer:	kršitev
pogodbe v znatnem obsegu; izvršitev bistvenih preobnovitvenih a-..rarnih del; prevzem zemljišča od strani najemodajalca v lastno obletavanje za dobo štirih let odnosno izročitev istega v obdelovanje svojemu 'zakoncu ali pa sorodniku •v d nu ge m kolenu; drugačna in dokončna sistemizacija zemljišča ali dela tega;, če je najemojemalec en-i-temt ali lastnik drugega zemljišča, ki zaposluje vso njegovo dru-•žino; če delovna zmožnost najemo-emalčeve družine ne zadostuje za ■obdelovanje kmetije.
ilsia Italijanska konfederacija svobodnih sindikatov predlaga tudi, in ■/ tem se strinjajo še mnogi drugi, naj zakon da najemojemalcu pravico prednosti pri odkupu kmetije. Kar se pa razdelitve pridelkov tiče, so skoro vsi mnenja, da je trema nuditi najemojemalcu večji odstotek, in izgleda, da se bodo zedinili na tem, da bo najemojemalec prejema! šestdeset odstotkov pridelkov, najemodajalec pa štirideset.
Na} omenimo še to, da je stav-jen tudi predlog, da bi zakon uvedle! določeno (fiksno) takso, name--5to proporcionalne za odkup zem-"jišča od strani najemojemalca, ker oi na ta način počasi povečali šte-ilo svobodnih lastnikov zemlje.
Iz gori navedenega sledi, da se ,• Italiji pripravlja nekaj dobrega n pametnega za ureditev zemljiških pogodto in izgleda, da bodo \' -vezi s tem napravili velik korak naprej z ozirom na gospodarski, socialni in politični pomen tega vprašanja!
Najemojemalec, ki ima zagotovljeno eksistenco pod pogoji pravic-»e po zakoniu zaščitene pogodbe, in
Ali si že porannal
naročnino?
pa kmet, lastnik svoje zemlje in njenih pridelkov, nimata prav nobenega vzroka tvegati svojo eksistenco s kolektivističnimi, smrtonosnimi poi-zkusi, ki jih edino komunizem lahko nudi!
Italijanski agrarci so že ustvarili velik čudež, ko so pridelali toliko pšenice, da je državi ni treba uvažati! Prepričani smo, da bodo napravili še marsikateri čudež, če bodo svoja kmetijska vprašanja obravnavali in reševali tako vestno, kot imajo namen rešiti in uzakoniti vprašanje kmetijskih pogodb!
V Tilovini, kjer vlada kaos gospodarskega sistema komuns-tično -socialističnega marksističnega kova, pri nespretnosti in nevednost komunističnih pustolovcev, in kjer je nekdaj svobodni in pridni kmet, ki je nudil kruh vsem svojim sodržavljanom in ga še izvažal, suženj, v tej Titovini suša, ki se Ji pravi komunizem, vsako leio zaporedoma uničuje pšenične pridelke!...
Obisk veleposlanika ZDil Luče
Na povratku iz Trsta v Rim se je ameriška poslanica gospa Luce v torek popoldne 14. t. m. pomudila tudi v Gorici, kjer so jo oblastva sprejela na giadu. Razkazali so ji državno mejo in pokazali, kako s*: plesalci iz. Ločnika znajo vrteti! Podarili so ji cvetje!
Da bi kratek obisk potekel nemoteno in v popolnem redu, niso obiska nobenemu vnaprej povedali!...
Upamo, da se bo z goriškimi Slovenci seznanila ob njenem obljubljenem prihodnjem obisku -Gorice!
Nove vojašnice
V torek 14. t. m. so blagoslovili nove vojašnice za orožnike in finančne stražnike, in sicer dve v (Steverjsnu in eno v Rupi pri So-vodniah. Svečanosti so se udeležbi predstavniki političnih, civilnih 'n vojaških oblasti ter seveda tudi o-ita župana teh dveh slovenskih občin!
V Steverjanu so tega posebno veseli, ker so orožniki in financar-ji izpraznili občinski dom, ki bo sedaj služil namenu, za- katerega je bil postavljen!
Dr. Slauko Tuta oproščen
2e 17. marca t. 1. je prizivno -beneško sodišče razveljavilo sodbo Posebnega sodišča za obrambo dr žave od 14. decembra 1941, s katero je bil dr. Slavko Tuta na znanem zgodovinskem procesu v Trstu obsojen na 30 let težkega zapora.
Proti sodbi posebnega faustovskega sodišča je dr. Tuta upravičeno zahteval revizijsko postopanje, ki se je tudi .zaključilo z oprostitvijo.
Ce smo s poročilom toliko časa počakali, je temu vzrok dejstvo, da je državni pravdnik proti oprostitvi prvotno napovedal priziv na. kasacijsko sodišče. Pozneje pa j“ ta luraen opustil in oprostilna sodba je postala pravomočna.
Je to že tretja oprostilna sodba 'Zloglasnih obsodb naših ljudi na procesu v Trstu, ki je zaradi o-krutnosti fašističnih nasilnikov dvignil toliko odpora v svetu in prizadel toliko gorjd našim ljudem.
Dr. Slavkota Tuto je v Benetkah branil odvetnik dr. Sfiligoj iz Gorice.
Dr. Slavku Tuti čestitamo k o-prostitvi!
Slovenci!
Plačanci pri SFS nas že več mesecev neprenehoma silijo v objem Cucehiju in Magnaniju, češ da je od njih in samo od njih odvisna rešitev Slovencev v Italiji. Mi pa jim povemo odločno, da ne verjamemo v tako rešitev, ker je nemogoče, da bi nam kaj nudila gospoda, ki v Italiji ne predstavljata prav ničesar. In tudi če bi res kaj predstavljala, kdo bo zaupal dvema komunističnima odpadnikoma, ki sta se včeraj mudila pri moskovskem gospodarju, danes pa pri beograjskem, kamor ju je zvabil jugoslovanski diktator ne zato, da bi se zavzela za. naše koristi, ampak le zato, da bi skušala reševati
GOSPODARSTVOI
NIA NJIVI
Ko pšenica požene tretje peresce, ačne .vsrkavati hranilne snovi iz emlje. Ta se dogaja prav v seda-ijem času. Zato ji moramo potr«-iiti apneni nitrat ali pa čilski soliter, in sicer v treh - štirih obrokih do meseca marca. Sest do osem kg m vsakih tisoč metrov površine ob, vsakem obroku.
Ko gnojimo, morajo biti pšenič-m stetoeloa suha, ker jih sicer gnojilo ožge in pokvari.
V VINOGRADU IN SADOVNJAKU Ce ni zemlja mokra, nadaljujemo * rigolanjem za nove nasade.
rigolanju pazimo, da poberemo vse korenine morebitnih prejšnjih klreves ali trt, ker sicer take zako-■oane korenine v zemlji splesnijo in povzročijo -korensko plesnobo, ki novim nasadom silno škoduje.
Od plesnobe okuženo drevo od-*io$no trta shira, listje zbledi in steblo pogine.
Ce pa je 'zemlja še mokra, je ne .-.metno obdelovati, dokler se vsaj imekoliko ne posuši.
Ta čas pa lahko porabimo za pripravljanje lesa za -trte. Da nam bo 4es, trajal dlje časa, ga svežega olupimo in namakamo v 5-odstotni
raztopini modre galice (brez apna), in sicer samo en meter visoko od spodaj navzgor. V modri galici naj se les moči .kakih osem dni.
Lahko suhe kole namažemo tudi s karbolinijem odnosno s katra-mom 60 do 80 cm visoko od spodaj navzgor, ker jih na tak način dolgo časa ohranimo.
V KLETI
■Pretoči vino takoj, ker je že zadnji čas za to opravilo. Kdor ni u-porabil bis-ulfita pri trgatvi, temu 'bo vino na zraku gotovo porjavela. Da to prepreči, mora obesiti v sredino soda osem do deset gramov bisulfita na vsak hektoliter vin«. Cez teden dni naj vino pretoči in dobro prezrači. Za zračenje vina pri pretakanju rabi ali rešeto ali pa -razprši-lnik, ki ga rabimo pri zalivanju v vrtu. Niti prvo, niti drugi ne smeta biti rjasta.
tPotrebno je tudi, da vino nekoliko zažveplamo, in sicer po en trak na dva do tri tol vina, ker žveplo pritegne duh nase in torej odpravi ostali duh po bisulfitu v kakih desetih dneh.
Kdor ga ima, naj pri pretakanju rabi bakren lij, odnosno drugo bakreno posodo, ki tudi priteguje vase duh po žveplu.
potapljajočo se frontaško barko, in ki bosta morda jutri služila še tretjemu gospodarju, če jima bo ts več nudil?
Takim ljudem prav gotovo ne moremo in ne smemo zaupati, in to povemo jasno v obraz plačancem pri SFS, da bodo enkrat za vselej razumeli, da so minuli tisti časi, ko so j-i-m skoraj vsi verjeli.
Izkušnje so nas namreč marsikaj naučile. Živimo pač v letu 1954 in ne v letu 1945 in zato — pa naj se le -skrivajo gospodje pod demokratičnim ali socialističnim plaščem, pa naj nas le vabijo samo v svoje razne gospodarske ali kulturne organizacije in zveze, pa naj se ie pri tem kar poslužujejo 'ljudi pri »Novem listu« — prav dobro vemo, da so in ostanejo komunisti :n samo komunisti in kot taki lahko zastopajo samo peščico svojih privržencev, ne pa Slovencev v Italiji, ki hoče-jo, zvesti narodnim izročilom, hoditi po poti časti in dostojanstva.
Slovenec
Pojasnilo glede opredelitve
Naprošeni priobčujemo sledeči članek, ki zanima visokošolce in slovensko javnost.
Visokošoici in narod
Od nekdaj so bili slovenski visokošoici, 'združeni v svojih organi-zacijan, na strani svojega naroda, se zanj brigali in potegovali, preučevali pereča narodna in- socialna vprašanja in se sploh pripravljali postati mu voditelji.
V drugem povojnem času se je sicer dober del slovenskih visokošolcev v 'zamejstvu tudi organiziral, v Trstu v »Jadranu«, v Gorici pa v »Akademski klub«. Tam in ta so zamisel in pobudo v glavnem dali narodno napredni visokošoici, ki jim je bila, in je še da-nes, narodnost sveta stvar. Njihov program je bil. in je, borba za pravice slovenskega naroda v zamejstvu, na osnovi in po vzoru demokratičnih načel, ki jih »Demokracija-« širi in tolmači.
-Seveda je že sama taka organizacija slovenskih visokošolcev pomenila hkrati tudi protikomunistično in torej proti-totalitaristično u-smeritev visokošolcev,, saj sta organizaciji nastali prav in pod silo ognjevita besede »Demokracije«, J:i je postavila slovensko stvar na jasne temelje in jasno raven, tako za Slovence v zamejstvu, kot na one v matični državi.
Razmajani stebri
V luči te opredelitve in po svojem narodnem programu, bi bili morali postati obe organizaciji močan steber v naši narodni zgradbi, saj jima ni manjkalo -umsko zdravih sil, ki so se vrgle -na delo -z vso vnemo idealizma. Kaj lepšega še in slajšega kot -borba za- svoje pravice, ki so pravice lastnega naroda7
(Pa so ‘se -takoj pojavili nasprotni elementi, tako klerikalci kot Tito-komunisti, ki so v obeh organizacijah -videli nevarne -nasprotnike. Prvi so se 7. vso opreznostjo pridružili in v organizacijah skušali tako ali drugače vplivati, ker že niso mogli takoj .na dan s pravim namenom, ki je -bil; prevladati! Potem so začeli šepetati ,da je treba verskega spirituala, in koncem koncev so prišli v Gorici z jasno željo na dan: organizacija slovensk-h visokošolcev naj bi postala odloč-
SOCIALNA VPRAŠANJA
ZDRAVSTVENA ZAŠČITA
V Jugoslaviji je stopil letos v veljavo pomemben socialni zakon, s katerim bi se lahko ponašala vsaka katoliška vlada, saj sloni na pristno evangeljski podlagi in je dejanski dokaz resnične ljubezni do 'bližnjega, ki se kaže v dejanju in ne v besedi.
Omenjeni zakon namreč določa popolno ali delno oprostitev plačevanja zdravniške pomoči, zdravniškega materiala in zdravil ter ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov. V izjemnih primerih celo brezplačno kopališko - klimatsko zdravljenje.
Ta oprostitev velja za sledeče bolnike:
1) bolniki, katerih davčni predpisi na družinskega člana ne presegajo letno 200 -din, so popolnoma oproščeni plačevanja vsake zdravstvene storitve;
2) 25 odstotkov ali četrtino stroškov plačajo bolniki, katerih davčni predpis na družinskega člana znaša od 201 do 400 din letno;
3) polovico stroškov plačajo bolniki z davčnim predpisom od 401 do 600 din na družinskega člana;
4) vsi učenci osnovnih in srednjih šol so popolnoma oproščeni plačila za preventivno zobno zdravljenje;
5) bolniki z nalezljivim} boleznimi;
6) bolniki ob lokalnih epidemijah.
Najzanimivejši in morda najbolj človečanski pa je tisti člen zakona, ki predvideva popolno ali pa delno oprostitev plačevanja zdravstvenih storitev za vse- -tiste, ki bi -bili »zaradi -trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačevati stroške za zdravstvene storitve v delnem ali popolnem obsegu«.
Darujte
za »NAS DOM«
v Londonu
Darove sprejema uprava Demokraciie
'Zakon je res pravičen, pošten in plemenit, saj ščiti v vsakem primeru gospodarsko šibkejše ali gospodarsko ogrožene državljane 'n brani osnovno celico države — družino, in sicer,/tevilno družino pred posameznikom in pred maloštevilnimi družinami.
-Ima pa točko, ki je nevarna za brezvestno izkoriščanje in zlorabljanje. Zakon namreč določa, da :-.e te olajšave in oprostitve priznajo 1? na podlagi posc-hnega potrdila, ki mora vsebovati konkretne okoliščine in razloge za oprostitev ali <v mejitev, katerega izdaja tajnik pristojnega občinskega odbora. Dejansko ima -torej tajnik teh odborov, ki, žal, ni vedno najbolj pristranska oseba, v rokah usodo bo’-nikov. Pravilnejše bi bilo, če -bi zakon avtomatično veljal, čim se u-resničijo predpisani pogoji. Da se -pa to zgodi, zadostuje vsaj v prvih treh primerih davčno potrdilo ir, družinski list.
'Podobne zakone za zaščito zdravja socialno šibkih državljanov bi morale uvesti vse vlade, zlasti pa -tiste, ki se ponašajo in trdč, da slone na dvatisočletni krščanski kulturi.
Pomoč gorišhi obilni za plačilo vode
Iz Rima poročajo, da je vlada predložila zbornicama osnutek za kona, ki naj bi dal goriški občini 35 milijonov lir izredne pomoči za plačilo vode, ki jo prebivalstvo prejema iz Slovenije.
Nesreča v Mjah
V četrtek popoldne 9. t. m. sta se 9-letni Vladimir Leban in 7-letni Lojze Brumat igrala v Jam-ljah s staro granato, ki je -ležala za cerkvijo. Granata pa je počila in otroka ranila-, Lebana hujše, Brumata pa lažje. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki zagotovili ozdravljenje. -Ze 36 let neprestano morijo in pohabljajo naš rod nesrečni ostanki peklenskega morilnega orodja- o-beh svetovnih pokoljev. Oblasti ao že mnogo storile, vendar še premalo •' izogib teh stalnih nesreč.
no katoliška in se včlanila- v PAX ROMANA!-
Ped na-zivem »katoliška« so prizadeti visokošoici takoj spoznali in vedeli, da je bilo razumeti »klerikalna«, čerav-no sta to predlagala dva duhovnika!
V Trstu so duhovniki stali bolj Cb strani. Zato. pa so z večjo vnemo zasledovali v organizaciji svoje -namene laični klerikalci.
Kasneje so se- v obe organizaciji vrinili še besednjakovci. Kljub vsem opozorilom in svarilom so voditelji visokošolskih organizacij sprejeli te ljudi v svoje vrste in s tem storili drugo napako! Prva je bi’a, d-? nfrr-	rc’i klerikalcem
cilcjn;.: »Ca ..jčaa biti klerikalci, organizirajte se po svoje. Mi vam ■tega ne branimo. -Bolje pa bi bilo, da delujemo skupaj, toda strpljivo in odkritosrčno!«
Vodstvo je bilo povabilo neko znano visokošolko, naj pristopi h Klubu. Ta pa je odgovorila: »Ne maram, ker je Klub preveč katoliški.« Pozneje pa je povabljena vstopila v neko katoliško društvo ,>n javno nastopila.
Kje ie torej več katolištva, ali v Akademskem klubu ali v katoliških organizacijah?
V Trstu je titovcem in njihovim novopečenim sopotnikom, besednja-kovcem, uspelo Akademski klub »Jadran«, kar se- tiče njegovega prvotnega programa in delovanja, po-vodeniti.
V Gorici »Akademski klub« živi še vedno svoje neodvisno življenje, čeravno prežita nanj obe odnosno vse -tri nasprotne sile,, to j? klerikalci, titovci -in novi sopotniki. Delovanje se omejuje na priložnostna predavanja, ker nima gmotnih sredstev in drugih pogojev za javne nastope. Upati pa je, da ibo njegova bodočnost v tem o-ziru boljša!
Med nekomunisti ne sme biti razprtij
Članka v »Primorskem dnevniku« od 5. t. m. in v »Katoliškem glasu« od 9. t. m. imata oba isti namen: -kritizirati iz zavisti in postaviti Klub k Gorici v slabo luč!
Ne vem, ali in &aj bo vodstvo kluba odgovorilo. Za svojo osebo podajam tu svoje misli in trdim,, da -ne vidim razlike med visokošoici »liberalci«, kot nas »Katoliški glas« nalašč naziva, in med visokošoici »klerikalci«. Vem samo -to, da smo prvi narodno zavedni Slovenci in strogi demokratje ter želimo taki ostati in živeti. Smo kristjani in katoličani in nas kaka izjema v verskem udejstvovanju programsko ne zanima, ker nismo verska organizacija. Nas pa zanima osebna nravnost članov! Drugi pa nis-i nič boljši od nas, le da. se naziva-jo »katoličane«, v resnici pa so -klerikalci. V tem je razlika med nami in njimi!
Pošten ples je dovoljen in ni »•eh. Tudi katoliški možje in ženske so vedno plesali in, verjamem, bodo še naprej. Dvakrat greh pa ;e svoje grehe pod krinko katoliške organizacije skrivati!
Da je tajnik kluba prefekt v Dijaškem domu, -nam ne more ni hče od klerikalcev šteti v zlo, če pomislimo, da je vsaj pet duhovn,-kov na Goriškem v vrstah dr. Be-sednjakove skupine, o kateri trdi »Katoliški glas«, da je . . to", kar smo že večkrat čitali in razumeli: titovsko usmerjena. Pa vendar jih »Ka-toliški glas« ne smatra za ne-katoličane in »liberalce«.
Svetovna ideologije je tudi demokracija! Klerikalizem pa ni in ne more biti svetovna ideologija, ampak samo politična stranka! Sicer pa vsi vemo, kaj nam klerikalizem lahko nudi, če pomislimo, kako laški klerikalci, ki se olepševalno nazivajo demokristjane, z nami Slovenci ravnajo: osporavajo nem vse bistvene človečanske pravice, prezirajo nas in raznaroduje-
jo! Se- v cerkvi izpodrivajo slovenski jezik!
Ce bi oni bili resnični katoličan; m če bi ravnali po Jezusovem nauku, bi nas morali šteti za brate in bratsko z nami ravnati!
Sodelovanje je mogoče
Kljub -temu, da nam italijanski klerikalci ničesar ne priznavajo, marveč nas le raznarodujejo, jso se našli slovenski duhovniki, ki so zahtevali, da- morajo slovenski volivci glasovati za italijanske klerikalce! Kaj -takega slovenski visoko-šole-c, kot si ga jaz mislim, ne more in ne sme storiti v kolikor gre proti koristim slovenskega naroda. In da je šlo proti tem koristim priča dejstvo, da nas laški klerikalci prezirajo in raznarodujejo.
iZakaj pa -ne bi bilo možno sodelovanje med na-mi in klerikalci? Iz članka v »Katoliškem glasu« sled’, da skupno združenje ni mogoče! Jaz sem drugačnega mišljenja in vem, da bi bilo možno, če bi voditelji klerikalcev ne zahtevali, da moramo biti vsi klerikalci!
-Zdaj pa še nekaj:	Kdor druge
kritizira, ta mora pokazati kaj sam zna in dela! Niti »Prim. dnevnik«, niti »Kat. glas« se .ne upata pokazati svojega plodnega dela v okviru visokošolske dejavnosti.
Da nismo titovci, ker nismo komunisti in totalitarci, je vrabcem na strehi jasno.
Mem katoličanom in klerikalcem pa je zopet velikanska razlika! Slučajno poznam trgovca klerikalca, ki vsako leto odslovi delavce, ko je čas počitnic, samo da, jim teh ne plača. 'Pozneje pa jih zopet sprejme na delo. Ali je tako početje katoliško?
Bele vrane so sicer izjema, toda vedno možne!
Slišal sem tudi trditi: Prvo katoličani in šele potem Slovenci!
Ker pa nas je Bog ustvaril Slovence. moramo biti v istem času Slovenci in katoličani hkrati!
tZdaj pa še to: Ali so klerikalci pozitivno protikomunistični? -Izgloda, da ne vselej in povsod, če pomislimo, da se je v Trstu in na Goriškem pojavila klerikalna struja, ki velja za sopotnico titovcev.
Biti komunist pomeni biti proli narodnosti, proti veri, proti človeški svobodi in človečanskim pravicam. Biti komunist pomeni -tudi biti za nasilje. Zato se za komunizem slovenski visokošolec ne mor" opredeliti!
Zeli-m, da -bi se mi in klerikalci znašli v skupni organizaciji, ki naj ima skupen narodnim koristim in demokratičnim, načelom odgovarjajoči program.
Združeni lahko dosežemo marsikateri uspeh, ločeni pa povečini V zoprn« trenje in nezaupljivost.
Naše delovanje je itak zamišljeno na osnovi krščanskih načel, ki jih demokracija vzorno tolmači.
Ce tu- ni skupno delovanje mn-go8e, zakaj pa nekatera katoliška dr.uštva iščejo in imajo za sodelavce ‘udi »liberalce«?
■Pri dobri volji bi se našel izhod
položaja, ki ni zadovoljiv!
G.
DAROVI:	Za	potrebne učence :n
dijake: N.'N. -iz Benetk 3.000 lir.
Darilne pakete
za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka
ALASKA
Š. H A V E R I C
TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658
Zajamčeno jtrvovrstno blago po najugodnejših cenah
DROGERIJA ANTON	PODGORNIK		
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na		Komu -	Tel. 3009
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNIC* -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP - TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohitiva
Tel. 32
Cormona ■
K R M I N prov. Gorizla
Uranska mrzlica v Ameriki
Puščava khče... kliče farmarja ob M,ss sSrppijU, tovarniškega delavca v Maugamu, uslužbenca v New Yonai m konjarja v Texasu. Puščava Kiicc in vabi: Pridi in čez ;ioč ooogaaš!
Pusij-va je lam, kjer se meje štirih urzav stikajo: Colorado, Utah, Ar..zona in New Mexico. Dve sto lisoc Kvadratnih kilometrov peska ■n golfga skalovja, Coloradska planota. Pod tem skalovjem pa ležijo akladi, in na tisoče ljudi iz vseh predelov Amerike prihaja sem, da ztrga naravi njena bogastva.
Ti ljudje ne mislijo na nič drugega kakor na bogastvo pod nogami. Sanjarijo o milijonih; mrzlica oo bogastvu, ki že stoletja poganja človeštvo do najvišjiih vršacev dolarske sreče, da jih nato pahne v .najnižje globeli bede in siroma-■tva, ta mrzlica ponovno razsaja po vseh predelih Združenih držav. Nekoč je bilo- zlato, danes je to čr .ii prah: uran.
Uran, element, ki z enim samim udarom spreminja v prah in pepel .svetovna mesta; uran, ki premika 5 svojo skrivnostno silo gorovja in 5preminja vodovju struge; uran -surovina atomske energije. Kemiki ga označujejo z velikim U, ta »ve-iki U« vlada v puščavi Colorado.
Pred osemdesetimi leti je tu vla-lalo zlaito. Ze drugič v teku enegs ;toletja dežujejo dolarji v puščavi. Kopači zakladov prihajajo s svojini avtomobili, s stanovanjskimi prikolicami, 2 družinami. Prihaja-o v dolgih vrstah, na tisoče in tisoče marljivih, pridnih ljudi, ki so TapustiLi svoja zaposlenja in drvi-o za problematično srečo. Vesti o pravljičnih zakladih se širijo od :ist do ust, vžigajo strasti in poganjajo ljudi na pot, v divji vrtinec ioijufive sreče.
Nekateri puščajo v puščavi zdrav-e■ -in, težko prisluženi denar, druge oožre negostoljubna puščava. V sr-;a kopačev se je vgnezdil zločin. Zaradi urana se množijo umori in, uboji. V globokem skalnatem prepisu je zapela strojna pištola. Z -»eigerskim števcem, s pripravo, ki iakaz>uje prisotnost nesrečne rude, e omahnil v smrt kopač, ki se mu e sreča nasmehnila. Geigerski števec je termometer za mrzličnega skale«.. Mala, črna tikajoča škatla e tista čarovna palica, ki pokaži; e milijone...
Osamljeni mož si utira pot skozi puščavo z busolo v roki. Od ča--a do časa obstane, s h-nbta si snažne svoj težki nahrbtnik — ne za-o, da tri se oddahnil. S krampom n lopato grebe \> globino, dokler le udari na trdo skalo. S težavo odlomi kos skale in z geigerskim Bevcem prisluhne mrtvi gmoti. Kazalec na števcu se ne premakne Razočaran vrže izkopanino od seje. Nadaljuje težavno pot in naporno delo. od jutra do večera gre-oe, lomi. preiskuje...
Trmasta vztrajnost
Ze nad eno leto išče zaman, bor-M za milijone pa se ne odpove. To ie Charles Steen. Pravijo mu de-oeloglavee. Študiral je geologijo. Kot rudarski inženir se je uveljavil v raznih rudnikih. Živel je u-iobno in celo razkošno. Puščava ?a je premamila. Pobrala mu je ženo, podivjala njega in otroke. Charles je zapravil vse svoje ime-je. Celo geigerski števec je moral prodati, da niso otroci pomrli od !akote. Ostal pa je vztrajno na u-ranskem bojišču. Nekega dne m:i je njegovo geološko znanje, ob vsakdanjem grebenju po puščavi '.ašepetalo skrivnostno besedo: u-rati. Zadrvel je 40 kilometrov poa
1o	prijatelja, da si izposodi gei-40rski števec. Popolnoma izčrpan n obnemogel se je vrnil. Kazale': se je divje- zasukal: uran, milijoni.
Danes je Charles Steen neizmerljivo bogat na dolarjih. Njegova najdišča cenijo na šest milijard lir. Ta mož je sprožil mrzlico urau-skeg-a iskanja.
Nekateri zelo redki iskalci so tudi našli nekaj malega, ogromna večina puščavskih potnikov pa je obubožala.
Časnikarske dirke
Gotovo ni zgolj častihlepje, da se veliki svetovni časniki ne strašijo stroškov pri tekmovanju za prvenstvo objavljanja važnih , dogodkov. Prav zato poJagajo lastniki teh listov veliko važnost na zanesljivost in urnost časnikarjev. Svoječasno je zaslovel James Hozier, posebni dopisnik londonskega dnevnika »Times«.
Po bitki pri Sedan-u je onesposobil kar tri konje, da bi prvi prijezdil v luksemburško mesto Bec-kerich in od tam brzojavil v London točno poročilo o poteku bitke. Nikjer drugod v bližini Sedana n: bilo brzojavnih uradov. Hozier j? prispel točno pet minut pred svojim tekmecem, ki je zastopal londonski list »Standard«. Takoj j'-1 odšel v brzojavni urad in izroč'1 uradniku staro številko »Timesa« ter ga prosil, r.aj brzojavi: v London uvodnik te številke. Istočasno je položil na blagajni bankovec za
100 funtov. To je bila v tistih časih naravnost ogromna vsota. U-radnik je najprej domneval ,da i-ma opravka z norcem. Vendar ga je Hozier hitro potolažil, ko mu je odkril svojo namero. Hozierju je šlo predvsem za to, da zase zasede brzojav.
Medtem ko je brzojavni uradnik tiktakal 'zastareli uvodnik, je spretni časnikar po svojih zapiskih e-stavljal svoje poročilo o kapitulaciji Sedana. Ko je prispel tekmec od '»Standarda«, mu je uradnik sporočil, da je aparat zaseden za najmanj dve uri. Razjarjen je tekmec odšel, Hozier pa je vlagal svoje izgotovljene strani brez zveze v -brzojavko sproti kakor jih je napisal. Tako si je zagotovil prostor in čas.
Štiri ure je trajalo delo in brzojavka je stala 220 funtov. Zato pa re je londonski Y°dilni dnevnik lahko postavil, da je kot prvi objavil poročilo o bitki pri Sedanu.
Današnji časnikarji v svobodnem svetu drvijo v tekmi zi prvenstva z isto gorečnostjo kot njihovi predniki kljub temu, da razpolagajo z najmodernejšimi obveščevalnimi sredstvi. Napori, pogum, drznost in bo.rba za re-snico, te odlike se niso spremenile. Le časnikarski roboti v komunističnih državah so se jim odpovedali, kakor so se odpoveda.i sploh lastni misli.
Kulturne razmere
med tržaškimi Slovenci
Utrujen od dolgega in napornega celodnevnega dela sem se zvečer odpravil v - našo slikovito tržaško predmestje, da malo pokramljam s prijatelji in se naužijem svežega zraka. V starodavni okoličanski gostilni sem našel nekaj prijateljev. Prisedel sem kar k najbližji mizi; pri njej je sedel gospodar sam, gospod A. Kačun. Bral je in istočasno iz ust puhal dim. Prav hitro sva s® pričela razgovarjati o tem un onem, predvsem o naših žalost-n.h lazmerah.
Gospod Anton je obujal spomine na lepo, mirno in složno življenje našega naroda, ko so nastopali Slovenci v narodni slogi.
Takoj sem opazil, da imam opraviti s starim učenim samoukom. »Občudujem vas, kako lepo, čisto slovenščino govorite«, sem mu rekel navdušeno. — »Veste, to mi je dala dobra slovenska šola še ob koncu preteklega stoletja. V našem okolišu je poučeval učitelj Jereb, kakršnega danes zlepa ne najdemo. Skrbel je za ms kot oče. Koliko koristnega nas je naučil, znal, je zbujati veselje za našo kulturo: skrbno js- pazil, da smo mladi imeli vedno dosti poučnega beriva in nas je pridno uril v slovnici tako, da se lahko še danes dobro izkažemo.« Gospod Anton- je nadalje-
Ameriška pomoč tujini
Gornji grafikoni nam nazorno kažejo veličino pomoči, s katero 3', iZdružene države po drugi svetovni vojni pomagale svobodnemu svetu, da se je postavil na noge. Pri tem je šlo najprej za ozdravljenje v vojni omajanih in uničenih gospodarstev,. nato pa tudi za organizacijo vojaške obrambe pred grožnjo, 'ki je prihajala od komunistične strani. Temu primerno se je iz-premi-njal odnos med količino sredstev, namenjenih gospodarski :n vojaški pomoči. Ce je danes Zahodna Evropa trdna, je to v veliki meri zasluga Združenih držav in njenih davkoplačevalcev.
Toda. še nekaj nam kažejo te slike. Razdelitev ameriške pomoči tujini se je neprestano prilagojevala izpremenjenim političnim okoliščinam. Dokler je- bila največja nevarnost v Evropi, je levji delež pomoči dobila Evropa, ko je pa tu bilo stanje že popravljeno in se je s korejsko vojno glavno težišče komunistične ekspanzije preneslo na Azijo, je večina pomoči danes namenjena azijskim državam. V času, ko se je smatralo, da grozi neposredni vojaški spopad, je pri tem imela prednost vojaška pomoč, zdaj, ko se. upravičeno ali neupravičeno, uveljavlja prepričanje, da je pr<~:l človeštvom nekaj let mirnega tekmovanja med komunizmom in kapitalizmom. pa se ameriški krogi, zopet izrekajo tudi v azijskem primeru za povečanje deleža gospodarske pomoči.
Od 5,2 milijard dolarjev skupnega programa ameriške pomoči tujini v letu 1954-55 odpade približno 60 odstotkov na Južno in Vzh. Azijo. Polovica tega deleža bo porabljena za ukrepe in dobave, ki naj povečajo gospodarsko moč :n socialno blagostanje dežel vse od Irana pa do Japonske. Drugo polo-, vica je namenjena vojaškim doba vam.
Gospodarska pomoč Evropi je dejansko zaključena. Dobile jo bodo samo še Španija. Grčija in Turčija, katerih gospodarstva so obremenjena s tako velikimi obrambni-
mi napori, da jim sama niso kos.
Razen v primeru Nemčije, ki se bo šele začela oboroževati, se bo tudi vojaška pomoč ostalim evropskim deželam močno zmanjšala. Združene države so v okviru svojega programa vojaške in gospodarske pomoči poslale doslej evropskim državam za okrog 7 milijard orožja".
S tem so krile bistveno potrebo in izvršile prevzeto obvezo. Zdaj preostaja saimo dopolnjevanje in redna zamenjava zastarele ali obrabljene opreme. V ta namen bo zadostovalo 700.000 milijonov dolar-produkcije.
15?EI»5ltA POVOJNA P0W0<i~
jev. Pri tem je treba seveda upoštevati, da izdajo zahodnoevropske države same za izpopolnjevanje in, vzdrževanje svojih oboroženih sil 11 milijard dolarjev ali 6.930 milijard lir na leto.
V	okviru pomoči tujini bo poslano v potrebne države tudi za 1 milijardo dolarjev raznih kmetijskih pridelkov. Z njimi bodo odstranili nevarnost lakote, z denarjem, katerega se bo vnovčilo za njihovo prodajo, pa bodo prizadete države nato finansirale povečanje svoje
SKUPNA
12AMOiteM POMOČI
f OO TEGA ZA MUHI VZHOtt
fcilUKl V MlUJftSPAttOtfL.
i*
buirNA
val počasi, videti je bilo, da je bil prirojeno nadarjen za. lep razgovor. Poslušal, sem ga z velikim zanimanjem. Nato je -vzdihnil: »Kako danes govori naša mladina, je kar žalostno.« Odgovarjal sem mu, da vellika je krivda površnosti, vs!-vlj-ivega tujega kvarnega branja, skratka, mestni vrvež, današnje nemirno in hrupno življenje,, lov za vsakdanji kruh in končno narodna nestrpnost italijanskega soseda. Objasnil sem, da bo odslej boljše, da imamo lepo število mladine, ki je izšla iz naših šol, ki posega po peresu -in skuša vsaj skromno hoditi za našimi velikimi pesniki i,n pisatelji. »Da, res je«, je pritrdil gospod Anton in mi je pravil, kako so še danes naši kulturni delavci zapostavljeni, dosti je brezposelnih maturantov itd..., bilo je videti, da dobro pozna naše razmere, saj je bil pred leti dolgo časa naš zastopnik tudi v mestnem tržaškem -svetu. Nadaljeval je: »Naša mladini ni kaj prida, navdušuje se povečini samo za kino, »giorna-line« in ples. Od nje ni dosti pričakovati. Nobene resnosti nima, vse je vihravo, lahkomiselno, brezskrbno v njej, vse samo od danes do jutri.« Razresnil sem se in rekel, da bo šola storila, kar je v njeni moči, a potrebna je tudi domača spodbuda, da bo naša1 kultura v Trstu opravila vlogo, ki ji jo je zgodovina postavila*. Ko bomo imeli ištevilne visokošolsko izobražene domačine, ki ne bodo gledali samo preko luže, ampak bodo kot domačini prvi na svoji zemlji. Ti bodo nadaljevali tam, kjer so predniki morali prenehati. Vidoma je bil gospod Anton občuteno ganjen, ko sem podal tako lepo sliko, vendar pa je dodal: »Moramo vam pomagati tudi mi stari, ki smo bogati na izkušnjah in prekaljeni v narodni borbi.«
Ko sem bil tako prepričan, kako j-e- samouki g. Anton tako občutljiv za našo narodno rast in kulturno dragocenost, -sem ga želel š i vprašati, kaj misli o našem kulturnem utripu na prosvetnem popri-šču. »Vse premalo se danes snuje, in kar se dela, mi diši po strankar-, stvu«, je rekel. »Eden deluje v o kvir.u Slov.-hrv. prosv. zveze (ti-tovci), drugi v okviru Slov.-hrv. ljudske prosvete (ikominformovci), potem Slov. prosveta (klerikalci) in Slov. prosv. matica (narodni na-prednja-ški demokrati). Vsakdo vleče na svojo stran, ali mislim, da ne bi bilo težko -najti paritetni sporazum med temi štirimi kulturnimi organizacijami ob pozabi za trenutek na strankarstvo, kvarno mednarodnost (internacionelnost). Sedaj, ko imamo jamstva naš’h pravic, zagotovljeno zgraditev Kulturnega doma v mestu, je moja želja, da se gradi Dom v samem srcu mesta .in ne v Petronijevi ulici kjer je tako malo naših rojakov. Da bomo kot nekdaj čuli glas in dihali pristnost domovine tudi v naš?m lepem 'Trstu. Da bomo dokazali svetu, da pri nas živi zdrav' in nadarjen del slovenskega naroda, ki noče biti ozkosrčen do soseda ali celo do lastnega brata, da noče po spolzki internacionalnos1,;, da hoče braniti rast in napredek naše kulture pred tujecem.«
Ura je bila že pozna, moral sem se vračati domov. Poslovil sem se od prijaznega g. Antona in se mu zahvalil za .poučen pomenek. Obljubil mi je, da mi bo prihodnjič •še marsikaj povedal.
Poln upanja v našo bodočo kulturno rast sem se vračal na dom. Treba je samo velikega razumevanja in plemenitega srca. M. V.
OD TU IN TA M
Britanci so iznajdljivi ljudje. Sedaj so se domislili, da odpošljejo v Kenijo znamenitega varietejskega čarovnika Jasperja Ma$kelynn. Možak je že dospel v Naircbi. Dežela mu je dobro znana, saj je med vojno služil v Keniji. Oblasti so prepričane, da bo Maskelyne pii-praml nuio-maovce k pameti. Ze med vojno si je čarovnik pridobil med domačini ogromno S]X>štovu-nje. »Učeni medicinar« je znal požirati ogenj, z eno samo besedo je izginila cela čreda ovc itd. Maske-lyne je domačinom že razglasil, dc bo ustavil dež in da bo vse žene in dekleta, vse bike in petelive spremenil, če domačini ne bodo prenehali z nadlegovanjem belih ljudi. Ali bodo mao-maovce s tem ukrotili? Bog ena.
* * *
Niso samo Američani zavidanja vredni, ljudje na visoki življenjski ravni, pač pa so tudi ameriški psi v zadnjih časih dosegli prvenstvo vseh■ kužkov na tem svetu. Pri trgovskih odnosih med ZDA in nordijskimi deželami Evrope je opaziti znatno naraščanje uvoza kitovega mesa v Ameriko. V zadnjih treh letih so namreč Američani u-vozili trikrat toliko kitovega mesa kakor pred tem. Ameriški uvozniki pravijo, da je konj v Ameriki vedno manj, uvoz klavnih konj pa rapidno pada zaradi čedalje večjega povpraševanja po tem mesu s strani Italije, Francije, Španije in nekaterih drugih južnoevropskih držav. Američani konjskega mesa niso uvažali zaradi človeške prehrane, ampak narašča uvoz mesa za ki-mljenje psov vsako leto za 20 do 30 odstotkov. Ameriški psi pa so našli svoj posebni okus na kitovem mesu in prav zato se je v zadnjih letih uvoz tega mesa potrojil. Kaj bo pa, kadar bo kitov zmanjkalo?
* * *
V	Stuttgartu so in flagranti zalotili moža, ki je bil obložen s paketi ameriških cigaret. Predtem jih je nakupil v neki stranski ulici od ameriških vojakov. Pri natančnih poizvedbah so carinske o-blasti ugotovile, da je mož srečen lastnik treh avtomobilov in motornega kolesa, da ima dvanajstsobno vilo in veliko posestev na Bavarskem. Na delovnem uradu pa je bil vpisan kot brezposeln in je redno dobival mesečno podporo.
• * •
Za časa velike parade v Londonu v spomin pomorske bitke pri Trafalgarju so bili postrojeni tfudi kadeti mornarske akademije. Trinajstletni Brian Wilton je mimo stal v vrsti in v angleški vojski-je najstrožje prepovedano celo z očmi treniti med parado. Dva goloba sta izbrala prav Briana za svoje paradno oporišče. Prvi se mu je usedel na kapo, drugi pa na ramo in mu pridno kljuval v uhelj. Ubogi Brian je stal poldrugo uro in prenašal peklenske muke razposajenih golobov, kajti tudi dni, ki ie sedel na kapi, je posnemal svojega tovariša, se postavil na nasprotno ramo in ga verjetno zaradi ravnotežja pridno kljuval še v nasprotni uhelj. Po končani paradi je Brianu poveljnik stisnil roko in mu želel, da bi postal bodoči britanski Nelson.
* » *
Ko je petletna Joanna van Zyl iz Klawerja v Južni Afriki slišala, da se njen oče odpravlja na ribolov in je svojim sinovom naročal, 7iaj mu preskrbijo nekaj črvičev, je hotela tudi sama pomagali pri iskanju črvičkov. Čez dobro uro se je vrnila 7 ogromnim črvom, ki ga, je ponudila svojemu cčku. Ob pogledu so se očetu kolena kar zmehčala. Joanna mu je molila 85 cm dolgo, zelo strupeno kačo, ki je znatno nevarnejša od modrasa. Kačo je k sreči z levo roko držala za vrat in je tako ni mogla vpičiti.
dlillllilill!lll!llllllll{lljIili!!^]lllli![IIIIIIII!ll[!l[llll!lillU![!llllll!IiIII[llIIIII
POD ČRTO
!l!!l!l!lllll!lllil[[||IIIIIIIIII!l[|||||||l!l|]tl||J|Jjlll||]|j||||][]|||||!!|l||t|j||!|]||||iI||l|]l!|lj!j||Dl|||j!|]I|[!f||l|!!;]!l!!|l!l]|l|l|i]!]|i||jl||j|i||i|||]i||]||j)|)|i|i|]||iDji|jj
iiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiniiuuHiinii MnuHiaiiiinniiiniiHM
DOGODEK V KABINI
( M a x u> e 11 Johnstone)
iSe pet minul, si je dejal sir Jar-vis Crendall, uradnik britanskega zunanjega ministrstva, in potem bo za pet dni mir! Nobenih telefonskih razgovorov, nobenih obiskov, nobenih poročil! Nič drugega kakor tišina raizkošne kabine na parniku »Q.ueen Mary« v spremstva dokumentov — zelo važnih dokumentov vsekakor. Sir Jarvis potuje v važni misiji in zato ima s se-©oj nekaj prijetnega branja, na katerega se je že dolgo veselil. Nobenih večerij — o, Bog! — večerij z damami vseh mogočih letnikov, ki se neprestano tako ognjevito trudijo, kako bi se prikupile najtrdo-vratnejšim londonskim samcem. Sir Jairvis je spadal v krog tistih lon-ionskih samcev, ki jih še tako dragocena krzna, dragulji in razkrivanja ženskih čarov ne premotijo.
Sir Jarvis je z glavnim dvigalom srečno dosegel svojo razkošno kabino in se z vso sproščenostjo vrgel v naslonjač. Zunaj se je odigrala' nrav v tem trenutku na An-gleš^m 'zredno redek, zato pa sli-ttov ’' "o' a v sončnega zahoda, in JarVs 'e svoj naslonjač pomaknil
proti oknu, da bi zaton lepše občudoval.
Temu premiku je sledil pridušen vzklik ..za njegovim hrbtom. »Vi počenjate nemogoče stvari, sir Jar-v.is«, je dejala ženska, ki se je za naslonjačem izkopala na dan in svojo pomembno nogo preiskovala, kje so se v najlonski nogavici razpustile pentlje. Bilo pa je še več omembe vrednih pritiklin na tej mladi dami, ki je štela nekaj izpod trideset let: lepo oblikovan, zelo čeden obraz, postava po hollywood-skih merilih, obnašanje pa tako, kakor bi jo kdo povabil na cock-tail.
»Oprostite, prosim«, je dejal Jarvis. Nič pripravnejšega mu ni pad-
lo	v tem trenutku na um in zato ga je zgrabila jeza: »Kdo ste?«
»Ah, seveda, jaz sem Diana Soa-mes iz Edinburgha. Hotela sem pobegniti iz te puščobne ' Anglije... Vendar, saj .razumete: premalo denarja in družina... Prav zato sem se vtihotapila v vašo kabino. To je vendar jasno. Vi ste mož, pri katerem je nevarnost odkritja najmani-ša. In končno vaš diplomatski potni list...«
»Cujte, gospodična Soames. Vaše zaupanje mi je vsekakor laskavo, vendar ste se na žalost temeljito zmotili. Takoj vas bom prijavil ka-
pitanu... Moram vam že zaupati, da nisem ravno navdušen nad vušim — milo rečeno — pomanjkljivim razumevanjem nedotakljivosti za-, sebne kabine.«
Mlada dama je s svojimi velikimi očmi zamišljeno -motrila Jarvi-sa: »Daleč sem od tega, sir JarvK, da bi kakor koli dvomila nad duhovitostjo vaših besed. Le ne dve neznatni zadevici v tem vprašanju bi vas rada opozorila. Da omenim le eno: propaganda! Zunanje ministrstvo gotovo ne bo ravno navdušeno nad tem, da vsi časniki na dolgo in široko poroča;o o vašem potovani-u. Kdo od čitateliev bi veriel, da ie zgodba o »skrivnostnem« pobegu resnična in ne zgol: krinka, da bi z njo nrikrili resnične eilie vašega potovan'a! In vaš' dokumenti — tajni dokumenti, sir Jarvis! Na vsak način me bodo po-zvi|; do. zupustim vašo razkošno kabino in da popišem vse, kar sem našla v kabini. No, našla sem diplomatski kovček in m<»d drugim' stvarmi tudi kup paniriev, ki so bili opremljeni z žisom: Tajno, strogo zaupno! Kakšen smisel bi im°l zesovor, češ da nisem vtak.n -la nosu v te papirje? Kdo na mojem mestu bi bil tako nretirano obziren? Slavim 1 funt sterling proti enemu milijonu, da vaš minister
nad takimi odkritji ne bi bil ravno navdušen. Tako govorico lahko o-cenite za izsiljevanje, jaz ji pravim samoobramba. In če- vam je skozi vsa ta leta v zunanjem ministrstvu ostala samo še sled zdravega razuma, potem bi ilo bolje-, da se odpravite h kapitanu in mu razložite čudovito dogodivščino o neki sodelavki, ki ste jo naskrivaj spravili na ladjo, da bi se odtegni-
li	javni radovednosti. Upam, sir Jarvis, da ste me razumeli!«
Jarvis je razumel! Tudi kapitan je kazal popolno razumevanje, kajti med vojno je prejemal od vojnega ministrstva še vse drugačna povelja.
'Razkošno kabino so kaj hitro prekrstili v »stanovanje« in jo razdelili na dva ločena dela. Tja so pr!našali obede. Jarvis dolgega časa ni preganjal s čitanjem časnikov in branjem zanimivih knjig. Druižba privlačne, mlade dame 3 naibolišim obnašanjem in z obilno mero inteligence mu je postala kaj prijetna.
Zaodiba bi lahko tu tudi končala, če ne bi -bil na ladji telegrafist, ki je svojo službo opravljal zelo resno. Skratka: telegrafist je prejel brzoiavko dnevnika »Daily Inqui-rer« iz Londona, naslovljeno na Diano Soames.
Bistra buča, kakor so vsi radiotelegrafisti, je takoj razumel, da j.; brzojavka šifrirana in da, je ta »gospodična Soames« prikrito ime za visokega gospoda iz zunanjega ministrstva, in tako je prišla -brzojavka v njegove -roke. Glasila pa se je takole: Diana Soames na krovu »Queen Mary«. — Ne morem še nadalje rezervirati prostora v listu za zgodbo Crendall stop celotno besedilo pošljite še pred izkrcanjem v New Yorku stop stroški postranska stvar vendar brzojavite čim-prej ali pa pogodbo odpovemo stop •Inquire^ -London.
To se je zgodilo prav tistega dne, ko je Jarvis odkril, da je v Diano zaljubljen do ušes. Odšel je v stanovanje, ki je i>o svoji nenavadni razmestitvi pričalo o ženski prisotnosti: »Cujte, gospodična, svetujte svojim gospodarjem, naj ne tvegajo neumnosti. Nekaj pa vam moram že vnaprej zagotoviti: v vsakem slučaju boste zleteli, Ce svoje zgodbe- ne priobčite, boste zleteli pri »Daily I.nquirer« — in če jo ■priobčite, boste zleteli pri meni! Ker prav nič ne dvomim, ka-tero oot boste ubrali, je najbolje, da -takoj -izginete. Izdal vas ne bom. V ostalem sem vam zelo hvaležen za to lekciio! Trenutek sem res ž? razmišljal, da bi to moglo biti de-
niiiuii!Huii!i!uiiuniiHiiiimuiiinii!UiiiuiiiiU!imiiUHii!i!iiiiniii!iiiiiminiimi!ii»mHiiiiiiiiiiiiii!iiii:iiui!uii
kle zame. Hotel sem vam predlagati, ali ne bi hoteli svojega imena spremeniti v lady Crendall. Da vam bo stvar jasna, vam nujno svetujem, da čimprej izginete in preizkušate svoje zvijačnosti pri kakem drugem kandidatu!«
Minuto dolgo je trajala popolna tišina. Takoj nato pa je bilo slišati Diano, ki govori v telefonsko školjko: »Prosim radijsko kabino! Hvala! Tu gospodična Soames. Prosim, če foi mi prečrtali brzojavko, ki sem jo danes zjutraj naslovila, na Daily lnquirer — London!« Diana je zvezala telefon z Jarvisovim oddelkom kibine,
-Ce.?; nekaj sekund je Jarvis poslušal to-le besedilo: »Daily Inq,ui-rer — London stop odpovedujem zgodbo Crendall in svojo službo pri listu stop preneumno da sem se zaljubila v moža stop ne brigajte se zame stop pozdrave Diana Soames.«
Do danes si še nobena od številnih nesrečnih mater v Angliji, ki jih je Bog ‘blagoslovil z zrelimi in tudi prezrelimi hčerkami za sveti zakon, ne ve raztolmačiti, kako je neznano dekle iz Edinburgha postalo lady Crendall. Menda sta spoznala na ladji, predno sta se v New Yorku poročila; te novice pa niso nikoli potrdili.
VESTI s TRŽASKEG
Doliteu dueh odbornikov u flabrežini
Pretekli četrtek 9. .t. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval s svojim zasedanjem. Takoj po prc-čitanju zapisnika je svetovalec Colja opomnil, da niso bile vse njegove zadnje izjave t ne šene v zapisnik ter zahteva, da se to s popolni. Zupan je zahtevo sprejel in obljubil, da bodo te izjave vnesii v zapisnik.
Nato sporoča župan, da predno se preide na dnevni red, mora občinski svet izvoliti dva nova odbornika na izpraznjeni mesti pok. Colje iz Devina in Terčona iz Mav-hinj. Odredi 10-minutni odmor ter povabi k sebi zastopnike vseh političnih skupin, da 'bi se pomenili o morebitnem skupnem predlogu. Na tem sestanku, ki je trajal četrt ure, so se v§e skupine, razen ko-minformistov, sporazumele za oba kandidata. Pri nadaljevanju seje je župan, pozval vse občinske svetovalce, naj napišejo na listek dve imeni kandidatov za odbor n iška mesta. Po pregledovanju listkov ~o ugotovili, da se nekateri svetovalci niso držali sporazuma. Izid je bil namreč sledeč: Drago Legiša iz Devina 13 glasov, Mirko Legiša iz Se-sljana 9, Leopold Legiša 1 in dr. Skrk I -glas. Štiri glasovnice ko-minformistov so bile prazne. Ker je za izvolitev v prvem in drugem glasovanju potrebna absolutna večina, t. j. 10 glasov, je bil na podlagi prvega glasovanja izvoljen le Drago Legiša iz Devina. Tu je župan izjavil, da obsoja nelojalnost tistih svetovalcev, ki se sporazuma niso držali. Očitno so nekateri titovski svetovalci prejeli nalog, naj volijo le svojega kandidata ter ca hoteli s tem povzročiti .zmešnjavo, da ibi bil potem še njihov drugi kandidat izvoljen. Nato je župan še izjavil, da ne smatra več za veljavnega sporazuma, ki je bil pred tem sklenjen, ter da ima sedaj skupina SDZ proste roke. Odredil j? ponovno 15 minut odmore, da politične skupine lahko zavzamejo novo stališče. Po 15-minutnem posvetu svetovalcev SDZ je župan ponovno pozval svetovalce, naj pri drugem glasovanju napišejo po' e-no jme na listek za odborniško mesto, ki je še prosto. Po pregledu drugega glasovanja je bil rezultat naslednji: Mirko Legiša 8, Viktor Skof (OF) 5 in Josip Marizza (K P.) 5 glasov. Tu so titovci zope:
pokazali svoje pravo lice, pa so vendar pogoreli. Izvoljen ni bil sedaj nihče, pač pa sta bila določena za ožje volitve tista dva kandidata, ki imata največ glasov. Zaradi tega je župan proglasil kot kandidata za tretje glasovanje Mirka Legišo in Josipa Marizzo, ker pri enakem številu glasov ima prednost starejši, ki je v tem slučaju Marizza. Na ta način je bil titovski kandidat izločen od nadaljnjega glasovanja. Tu se je odkrila titovska namera! Računali so, da 'bo dobil naš kandidat 9 glasov in ne bo izvoljen, ker bi moral doseči vsaj 10, njihov 5 in kandidat KP pa le 4 glasove. V tem primeru ^i prišla v ožje volitve Mirko Legiša in titovski kandidat. Računali so, da .bodo za ožje volitve angažiral; vseh svojih 9 svetovalcev za lastnega kandidata. Ce bi svotovalci SDZ in tudi KP volili za našega kandidata, bi oba prejela po 9 glasov/ Pri takem izidu glasovanja b' bil izvoljen titovski kandidat, ker je starejši. Toda pokvarjeni račun bescdolomcev so prizadeti pravočasno .spregledali. Izid drugega glasovanja je prečrtal njihov zahrbtni račun. Prešlo se je k tretjemu ožjemu glasovanju, pri katerem je prejel Mirko Legiša 12 glasov, a Josip Marizza 5.
Na ta način, sta bila, sicer po o-
Vinkih, izvoljena oba kandidata, za katera se ie večina sporazumela pred prvim glasovanjem. Kakor pri volitvah župana in odbornikov v :tu 1952, tako so hoteli titovci tud sedaj izigrati skupino SDZ, ki pa e takrat in sedaj pravočasno sp. gledala njihove zahrbtne na-m a. Ponovno se vidi, da so ti-tov pripravljeni na sporazume s m v toliko, v kolikor hi lahko or a-ili svojega partnerja. Skupina SDZ je v občinskem odbor j sku -io ,z odborniki KP, a še ni-kda. ni zgodilo, da bi hotel e-den ali drugi zahrbtno spletkariti drug proti drugemu. Naglasiti moramo. da se kljub razliki v političnem mišljenju, v občinskem odboru sporazumno in lojalno deluje.
Ker je bil Mirko Legiša do sedaj namestnik v odboru, se je sedaj to mesto izpraznilo ter je bil občinski svet ponovno pozvan, naj še enkrat 'glasuje za odborn.’-škega namestnika. Na to mesto je bil izvoljen Jože Pahor iz Medje-vasi z 12 glasovi, medtem ko je prejel Marizza 4 glasove. Pred prehodom na dnevni red je še svetovalec dr. Skrk vprašal župana pojasnila glede trošarine na kuhanje žganja. Odbornik Floridan je pojasnil, da je trošarina stopila v veljavo z dnem, ko je bil odobren sklep občinskega sveta trošarine na
likerje in na pijače visoke alkoholne stopnje. Dr. Skrk je vztrajal, da bo moral občinski svet ponovno proučiti ta svoj sklep.
Prešlo se je nato na tretjo točko dnevnega reda: odstop občinskih zemljišč. Po krajši razpravi se je odobrilo odstop .zemljišča za cesto .Sesljan - Vitovlje 800 kv. metrov za 56.000 lir ter za trikot Sesljan 563 kv. m za 563.000 lir. Prvo gre v korist privatnika, a drugo za ju-sarje v Vižovljah. Nadalje je občinski svet dal ugodno mnenje za odstop dveh nadaljnjih zemljišč, in. sicer Dorbešu iz Nabrežine po 250 lir ter nekemu Delpiccolo iz Trst
Na zatožni klop,
Sinko DS S in ničiti O F se krčevito lzvij ta
Plesna čajanka S D
V	nedeljo, dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne priredi Slovensko dobrodelno društvo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 č a j e n k o za slovensko mladino. Vstop prost.
za zaokrožitev svoje prejšnje parcele 400 m po 500 lir.
Pred zaključkom seje je še odbornik Visintin sporočil, da zahteva ACEGAT iz Trsta 380.000 lir /a postavitev nekaj novih luči v Sti-vanu, kar je za občino previsok znesek.
Zatem je župan zaključil sejo ter določil nadaljevanje za torek 14 t. m.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu organizira letos v društvenih prostorih tečaj ritmičnih vaj in telovadbe. Pojasnila in vpisovanja na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. nadstr, v, uradnih urah.
Zastoj na uidemski konferenci
Kakor smo že zadnjič poročali, se je moralo v delu mešane komisije za ureditev obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo nekaj zatakniti. Ni namreč nobenih točnih poročil o kakšnem večjem napredku. V pomanjkanju uradni): izjav se širijo razni glasovi, ki doslej. niso bili ne zanikani, ne potrjeni. Sume in dvome nekako pot/-juje tudi dolga prekinitev v deli’ komisije, kar daje slutiti, da gre za vprašanja, o katerih se vsako stran želi posvetovati s svojo vlado. -Preteklo soboto so namreč jugoslovanski in italijanski delegati sklenili, da se bodo prihodnjič sestali šele jutri, ko bodo proučili nove predloge in formulacije.
Po vesteh iz italijanskih virov s.; je komisija načelno že sporazumela o ureditvi obmejnega prometa med obema področjema nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Prebivalstvo bi za prehod meje dobilo izkaiznice-, veljavne 3 mesece, katere bi lahko obnavljalo. Toda to je samo en del obmejnega prometa, za katerega se zanima tržaško prebivalstvo. Govori se, da zastopajo jugoslovanski delegati v
Slučaji razvratnosti
v Parizu, Nizzi in zdaj Se v Trstu
Potem ko so Mon-tagna, mladi Piccioni in nato še Sotgiu v Rima dvignili že dovolj prahu, je prišla pretekli teden iz tujine vest, da ; i odkrili podobno afero tudi v Parizu. Mlad, za ,syoje delo vnet policist se namreč ni zadovoljil s tem, da bi v nekem hotelu, v katerem so se sestajali piarčki, pregledal samo register gostov. Hotel je osebno pregledati vse sobe. In tako se je izgodilo, da je v prvi našel mlado, komaj štirinajstletno dekletce v družbi častitljivega gospoda, ki bj ji lahko bil stari oče. Zadeve ni bilo mogoče prikriti, posebno še, ker je deklica, ki bi tedaj morala biti v šoli, vse šklepetalo. V središču škandala je neka maroška prln-ceza, lastnica umetniške galerije, ki je imela nekakšno posredovalno, pisarno, katero je obiskoval cvet visoke družbe, razni plemenitejši gospodje, ki so hoteli preživeti kakšno urico v družbi nežnih in lepih 14 - 16-letnih deklic. Preiskava ka že, da je "bila vsa dejavnost povezana tudi s trgovino z raznimi mamili. Prav tako ni izključeno, da .bodo osumljenci morali odgovarjati tudi za smrt mladega dekleta, ki je oči vidno podleglo mučenju in so njegovo truplo pred časom potegnili i/ Seine, ne da bi mogli u-gotoviti krivca.
V	Nizzi pa se je že pred časom dogodi! hujši zločin, čeprav brez smrtnih posledic. Ugleden zobozdravnik je tajno kupil veliko zapuščeno vilo. Potem pa so, približno pred letom dni, na lepem začela izginjati lepa dekleta, ne da bi policija mogla ugotoviti, kaj se je z njimi zgodilo. Ni bilo trupel, niti dokazov, da bi bila odpeljana v tujino. Slučaj ie hotel, da sta dva -/Bl)ubljenca zvečer hotele preživeti trenutak samote v parku, ki je
obdaja! 'zapuščeno vilo. Napadeno od divjih psov, ki s6 jo čuvali, sta 'bila že na tem, da jim podleže ta, ko je prišel moški, ki ju je rešil. Ko sta se mu hotela zahvaliti, pa ju je ves divji s pasjim bičem izgnal iz vrta. Raztrgana in okrvavljena sta mlada človeka šla na policijo, kjer sta povedala, kaj sta doživela. Mlado dekle je tudi povedalo, da je v itislem možu spoznala zobozdravnika, ki jo je zdravil pred letom dni. Sledila so poizvedovanja in končno preiskava. ‘Po ustrelitvi par psov so ogenti vdrli v vilo, kjer so odkrili, da je bila urejena kot prava jetnišnica.
V	zaklenjenih sobah so našli vseh osem izginulih deklet. Odete so bile v orientalna oblačila in z bogatim nakitom. Nekatere je razum že skoro zapustil. Nenormalni zobozdravnik si je namreč v vili uredil pravi harem, katerega je samo on oskrboval in obiskoval. Dekleta je lovil s svojim luksuznim avtomobilom, nakar jih je omamil s kloroformom in zaprl v svojo ječo, kjer jih je na najbrutalnejši način in z lakoto prisilil na slepo pokorščino.
K tej verigi slučajev, ki so očiten dokaz živčne razrvanosti in duhovne krize sodobne družbe, se je na svoj način priključil tudi Trst Policijai je v samem središču mesta odkrila stanovanje, v katerem si je družba, baje uglednih gospodov, krajšala čas s tem, da je sodelovala pr! prirejanju in snemanju raznih razvratniških scen. Razumljivo je, da niso manjkala niti dekleta. Preiskava bo pokazala, ali je šlo pri tem za ljudi, ki so prirejali vse to samo v svoj erotični užitek ali pa gre za pravo filmsko podjetje za izdelovanje pornografskih filmov, ki so -nato kvarili še druge ljudi.
komisiji mnenje, da bi moral biti na podoben način urejen tudi promet med italijanskim področjem T.riaškega ozemlja in Jugoslavijo. Italijanski delegati pa se baje temu upirajo, prav tako kot se upirajo predlogu, da bi komisija razpravljala o ureditvi obmejnega prometa ob vseh jugoslovansko - italijanskih mejah in ne samo ob Tržaškem ozemlju.
Rezultati dela komisije bodo pokazali, v kolišni meri so vse te domneve resnične.
Trgovinska pogajanja
Preteklo soboto dopoldne se ja mudila v Trstu italijanska delegacija, ki je hila na poti v Beograd, kjer bodo sklepali novo jugoslovansko - italijansko trgovinsko pogodbo. Delegacijo vodi odvetnik Storoni, bivši državni podtajnik, člani pa so predstavniki ministr-, stev ,za zunanje zadeve, trgovsko mornarico, industrijo, kmetijstvo in ppseiben strokovnjak za les. Prekinitev svojega potovanja so člani delegacije izkoristili za sestanek z zastopniki tržaškega gospodarstva, ki se zanimajo za trgovino in premet z Jugoslavijo. Po sestanku, ki se je vršil v prostorih Tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice, je predsednik kap. Cosu-lich povabil goste ne obed v hotel Excelsior, kjer so se zadržali de. popoldanskega Orient-expressa, s katerim so odpotovali v Beograd.
Jugoslovanski časopisi so toplo pozdravili prihod delegacije in izražajo prepričanje, da bo v ozračju, katerega je ustvaril obisk italijanskega ministra Martinellija, gotovo ustvarjena osnova za široko jugoslovensko-italijansko gospodarsko sodelovanje.
Slovenska božična maSa
pri Sv- Dahobn
Tudi letos bo na sveti večer 24. decembra sv. maša za slovenske vernike v Trstu, in sicer ob 21. uri.
Zdravi in zavedni Slovenci -e veselijo božične maše v Trstu, za’.o> se je bodo vsi radi udeležili, da bodo slišali našo leipo božično pesem in našo besedo. Slovenska, pesem in beseda nam je najdražja m nam daje pravo božično razpoloženje, ker nam gre do srca.
Prisrčno vabljeni vsi. Pridite, tudi če je ura zgodnja!
Božično mašo bo prenašal Radio Trst II opolnoči kot slovensko polnočnico.
Šolske spremembe
Za višjega šolskega, nadzornika pri Ravnateljstvu za javno šolstvo je bil imenovan prof. V. Rubini Ravnatelj prof. Rubini je vsa dolga leta anglo-ameriške uprave u-činkovito upravljal težko službo Višjega šolskega upravnika z glo bokim razumevanjem tukajšnjih šolskih razmer, saj je rojen Trža-čan Tudi Slovenci smo našli večkrat pri njem pomoč in nasvete, za kar se mu ob njegovem odhodu s tega mesta zahvaljujemo.
Gospodu prof. Rubiniju želimo
tudi na novem mestu čim več u-
spehov in zadoščenja!
Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji namestnik prof. Fad-de, dr. Tavella.
thžbShi prepihi
Kar se je Janezek naučil, Janez zna
Pred časom je tržaški »Piccolo« priobčil članek pod naslovom »Non tiitfi gli sla.vi sono titini«. Mi se za ta članek v resnici nismo posebno zanimali. V njem je nekaj točnosti, še več pa netočnosti. Naslov sam pove, da je nekdanja modrost: »Vsi Slovenci so -komunisti« končno padla v vodo tudi pri tistih Italij i-nih‘. ki so milo rečeno tako -elo vneti za, enostavnosti. Dvakratne upravne volitve so same po sebi dokazale, da je med Slovenci na Tržaškem najmanj prav titovcev.
Članek pa je titovcem zmotil spanje. Verjetno so ga tudi gospodar ji na oni strani Fernetičev prebrali, in kakor rečeno, v njem je nekaj resnic, ki tukajšnjim litovcem-zaslužkariem kvarijo spanje. Bliža se Novo leto, bližajo se bilance in obračuni in tudi — preračuni. Zgodi se lahko vse mogoče, ko pa je varčevanje zaradi razkošnosti in pompoznih izletov v Koromandijo prva zapoved za — male nameščen-"p in,-ostalih IV milijonov Jugoslovanov.
Pa se ie spravil »zvest čitateli'<. da ne rečemo obvezni čitatelj in jo »Prim. dnevniku« napisal pismo, .v katerem se bridko pritožuie. »ali ie res tako težko na članek odgovoriti«. »Zvest čitatelj« ga je prebiral čez. dan in tudi ponoči mu ni dal miru. No, pa jo je »zvest čitatelj« le skuhal. Kakor tisti kozel, k; so ga postavili, da varje ohrovt, tako ,se je tudi »zvest čitatelj« spomnil »denunciantstva«. Nič čudnega, saj so komunisti prav to »čednost« postavili kot abecednik komunistične zgrajenosti. Ze v otroškem vrtcu so malega paglavca u-4ili, da je najvišja dolžnost pionirčka denuncirati svoje lastne starše in svoje tovariše. Morda »zvest čl-tatelj« časovno ni tako zelo oddaljen od komunističnih jasli in mu je »čednost« ostala v krvi in mozgu' Tovariš udbovec mu je celo povedal »za ljudi, ki so nekoč sodelovali s rasističnimi oblastniki na škodo svojega lastnega naroda in ki se baje danes že klanjajo drugemu gospodarju kot predstavniki .super' demokratične slovenski stranke v Trstu«. Nadudbovec pa je celo videl, da ie bil članek v »Piccolu« napisan v slovenščini... Ce to ni Udba in pol; če to ni dokaz, da je vsako rešetanje plačilnih spiskov odveč, potem res ni več pravic na oni strani Fernetičev... Na vsak način je karakteristika tu za slovenski narod — in karakteristika je vendar spominska .knjiga komunističnih denun-ciacij. Kar se je Janezek naučil. Janez zna. V denunclranju je »zvest čitatelj« prav s svojim pismom dokazal, da se ne straši nobene konkurence na tem poprišču. Ce mu ta denunciacija služi za obstanek na sipisku, Bog mu jo blagoslovi!
Dva dni po prazniku sv. M.kJav-ža je titovski naraščaj sklenil in-scenirati nič manj kot prooes proti avtorju članka »Operacija izigravanje« in s tem jsoveza.no diskusijo. Iz procesa pa se je razvila cela serija nemih priznanj sodnikov samih. O tem neuspelem miklavže-vanju je seveda poročal (in ga zagovarjal) »Prim. dnevnik« — »proti splošnemu pričakovanju«. Ker so torej tuai tu nastopili skupaj, odgovarjamo obema hkratu.
Po stari' navadi tudi tokrat nismo dobili odgovora, pač pa obširen in nepotreben .zagovor, bistvenega dela so se pa previdno izogni-
li	in molčali.. Zato ponavljamo: V prvi fazi hočejo titovci mladino nevtralizirati, t. j. paralizirati jo za vse, kar ni negativnega (čitaj: titovskega.). Zq dosego tega cilja se poslužujejo dveh sredstev: zlorabe narodnostnih idealov ter rušenja morale in vere. Oni pa so se v odgovoru zaleteli le v posamezne stavke obeh opisanih sredstev -o cilju ni bilo niti besede — ter seveda obmetavali s kriminalcem onega, ki si je drznil to podlo igro javno ožigosati, in to ne v svojem, temveč v imenu slov. demokratične skupnosti. Prav dobro vedo, da se nismo nikoli razburjali nad plesi in izleti kot takimi, pač pa da smo jih obsodili kot pomožno sredstvo za splošno izigravanje.
Mi nismo nikaki moralisti, ki bi hoteli, z viška očitati nemoralo. To je nazadnje stvar posameznikov. A kadar vemo, da je ta nemorala načrtno tclerirana, je treba to jpod-lost razgaliti, pa naj se prizadeti še tako repenčijo. Sicer pa so to na diskusiji indirektno tudi priznali. In če »Pr. dn.« misli, da bo svojimi .bedastimi razlagami dosegel kaj več kot pomilovalen zasmeh, se zelo moti. »V splošnih razmerah« ’e po njegovem krivda za »ne najboljšo vzgojenost« slovenske mladine na obeh straneh meje. Res. v splošnih razmerah -kot pokol celega procenta slov. naroda v Kočevju 1. 1945, mučenja po zaporih FLRJ. procesi, zatiranje, beda. draginja, gospodarski propad, milijonski dolgovi in tisoč drugih tragičnih dejstev. To so tudi sadovi »splošnih razmer«, ki jih mi imenujemo diktaturo komunističnih nasilnežev.
'Na diskusijo so nas torej povabili — in avtor se ni odzval. Kek-šno zmagoslavje za DSS in njegovega zagovornika! Na vsak način so	hoteli imeti	tudi	nekoga,	ki ne
bi	ploskal. A	bodite :brez	skrbi:
med razočaranimi člani samimi jih mnogo ni ploskalo in vam kmalu ne	bodo nikdar	več!	Zelo neprevidno	pa je storil	tov.	člankar,	da je
o odzivanju in neodzi.vanju na debato zatrobe.z.1 jal v samem glasilu izmozgane matere OF, ki se je prav neborbeno prihulila k tlom, ko smo jc dne 9. marca 1954 povabi!: na javno razpravo o temi:	»Kdo
dosledneje zastopa koristi tržaških Slovencev, SDZ ali OF?«
Na miklavževanju samem in tudi v »Prim. dnevniku« smo slišali, da DSS ne zastopa interesov nekake politične stranke. Po domeče bi se .torej reklo, da zavračajo našo trditev, da so priklopna titovska organizacija. Res lepo hvaležnost izkazujejo svojim varuhom! Svoj sedež imajo na sami titovski »hanptkomandi«. kjer so po neverjetnem naključju že kar pri roki »starejši ljudje«, ki lahko dajejo »nasvete«; v vodstvu DSS so skoraj sami titovci, ki se za take tudi javno izdajajo; vabila na plese, organizacijske vesti ipd. so doslej objavljali vedno in samo v »Prim. dnevniku« — in kljub temu so naravnost deviško apolitični! Prav gotovo moramo pripisati le golemu slučaju, da je krčevito obrambo DSS prevzel spet »Pr. dn.«, ki med vrsticami na,videznega poročila le nem žargonu.
misli in vse to v čudovito pozna-
nem žargonu. Nekdo pač mora .bra-
Nepodpisani tov., člamcai se ^ot. posredni .zastopnik 9 let trajajočega komunističnega režima v FLRJ čuti tudi poklicanega, da zagovornikom in branilcem tisočletnih tra dicij in .zahodnoevropske omike slov. naroda daje v 7 vrsticah akcijo o tem, kaj je pravo slovenstvo
Ob tej priložnosti naj si dovolimo pripomniti, da bistveno za vsakegs Slovenca ni le slov. materin jezik, ampak med drugim tudi Ij.ubeze« do vseh onih duhovnih dobrin slov genija, ki žive v našem narodu dolga stoletja, in pa. spoštovanje in in timno doumevanje vseh odtenkov s.ovenske preteklosti in sedanjosti ki temelje na krščanski omiki. Komunizem ne le, da vsega tega' ne prizna, ampak se s prav satansko 'besnostjo trudi, da. bi to slovenstv. poteptal v prah. Zato je pravi Slovenec res lahko le odločen antikomunist, pa naj bo to »Prim. dnevniku« všeč ali ne. Drži pa!
'Piscu-zagovorniku DSS tudi ■ blagohotno svetujemo, naj se izogi.b sentimentalnosti kot »odtrganost oo domovine« itd. Ogleda naj si londonski Memorandum, kjer bo naše tudi podpis nekakšnega dr. V. Velebita.. V bodoče pa naj pazi, ker mu sicer lahko dedek Mraz prinese krepko brco. Opozarjamo ga tudi na lapsus v njegovem sestavki-»Dan slovenske mladine«, piše or., bil pa je dan tržaške, ,in prav ; . izraz je rabilo nepolitično D SIS, k-je v »Prim. dn.« nekaj časa «tae\ -no pozivalo člane .na pripravljata, sestanke, čeprav se potem dnev '»niso udeležili«. V ostalem pa s*r »tržaška« lepše prevede v italijanščino kot »slovenska«...
Ko se voditelji DSS na široko u: s-tijo o našem razibijastvu, naj s-spomnijo, kakšen odnos so zavzei letos spomladi, ko so dijaki Trgovske akademije snovali neodvisn-društvo. 'Na izredni seji z dne 27 marca 1954 je DSS sklenilo društv že v kali razbiti. Ob tej priliki s tudi izdali ciklostiliran letak, kje: stoji pod drugo točko dobesedno: »Izvršni odbor DSS poziva član-DSS na Trg. akademiji, da onemc-gočijo nastanek tega društva...« T. seveda ni bilo razbijaštvo, ampai; poziv na enotnost — pod »haup’ komando«!
Kar pa se tiče »kriminalca« i tudi posredno nakazanega »izdaja ■ ca«, izjavlja pisec članka »Operacija izigravanje« pred vso slov demokratično javnostjo, da je n te psovke ponosen: če pridejo s komunistične stran' je to najbolj5 dokaz, da je njegova pot praviln... in misel jasno začrtana.
Tovariši, slabo ste se odrezal. Plaz žlobudravega besedičenja ir. negotovega izvijanja še ni odigovo. Vsa komedija je ibila morda dot>r ' za somišljenike, a za nas ne. Zai vam ostane samo eno:	molk!
Vaše »delo« med, mladino pa je ostane le perfidna OPERACIJ A IZIGRAVANJE!
14-LETNI DEČEK ISCE KROJA SKEGA MOJSTRA, KI BI GA SPREJEL ZA VAJENCA.
Naslov na- upravi lista.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
MIZBPji I Deske tmreko-
KrnetOVOICi jj ve, macesnove podjetnih! • in trdih lesov,
trame in par-kete nudi najugodneje
TEL. CALEA
90441 T
R S T
Vlal« Sonnlno, 2 4
POZOR!
0 Potne liste in vizume
Z 0 R
AGENCIJA CELERITAS
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404
uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času
ANAGRAFSKE LISTINE PA lZPOSLt)J£ 2-E V TEKU DNEVA.
-___ VSE	ZA MAJHEN HONORAR! ------------