GASILEC XLII 1938 Št. 12. Božični mir Kratki so dnevi in dolge ter temne so noči. Ko sije mesec, je svet mrzel, jasen, tajinstven. Vasi so še manjše, drevje je sklonjeno pod belo odejo. Povsod je mir. Doma je take noči prečudno lepo. Tolčemo orehe in se pomenkujemo. Odmolimo rožni venec. Bliža se polnoč. Zunaj pojo zvonovi. Z gričev in bregov, s polj in logov, z vasi in mest, od vsepovsod plavajo melodije, v zraku ubrano zveni; človek bi samo stal in poslušal. Gremo v cerkev. Polna je ljudi. Vse luči zagorijo. Oglasijo se orgle in slavnostno je petje. Izpred oltarja se dviga dim kadila in napoji z vonjem ves prostor. Gospod se je rodil in v nas se je zopet rodil. Ko se vračamo, čutimo gorkoto v dušah; v njih ni zdaj nikakih bojev. Sam mir, blažen mir nas prevzema. Srečni smo. Ali je nocoj vsakdo srečen? Ali čuti vsakdo v sebi ta blažen mir bo* žičnega večera? Koliko jih je, ki čutijo v duši ta božični mir, ki nam bo očiščene in pripravljene duše spočil, ki nam bo vanje moč dal za naše veliko in lepo delo. Odkod ta mir skrivnostni in blažeči? Pa še zdaj, ko so se ljudje zagrizli drug v drugega v srdu živalskem? Odkod? — Vemo: Iz vere, ki nam pravi, da nam je Bog poslal v odrešenje svojega sina. Tistega, ki se je v štalci rodil, da bi bednim v tolažbo bil, ki je potem vsega trpljenja kupo do dna izpil, da bi nihče pod težo trpljenja obupati ne smel. To sveto noč se nam razodeva skrivnost v svitu vere. O božje Dete, prosimo Te, usliši nas: Da bi doumeli vso radost in skrivnost noči božične! Da bi črpali pri Tebi sokove kreposti! Da bi postali vitezi in nosili v svet Tvojo zastavo! Da bi razumeli, kako je božjih otrok svoboda bolj dolžnost kot samovoljnost! O božje Dete, reši nas prevelikih želj po častnih mestih in službah! Skušnjav koritarstva in oportunizma reši nas! želje, da bi nas svet hvalil in opeval, reši nas! Strahu pred ponižanjem in obrekovanjem radi Tebe in Tvojega imena, reši nas! Daj, da čujemo glas bednih, siromašnih in pomoči potrebnih! Daj, da delimo, kar imamo, z bednimi, da jih k svoji mizi vabimo in se z njimi veselimo v Gospodu! Daj, da bi končno spoznali svojo srečo v naši notranji posvetitvi in kreposti. — Rajsko Dete, to srečo nam daj! Prosimo Te, usliši nas! Kristus se je rodil. Nam vsem, ki njegovo rojstvo priznamo in ara v srcih nosimo: Za odrešenje naše, za časno in večno srečo. — O Božiču je temu spomin posvečen. — Obhajajmo ta spomin čistega srca in vedrega duha! Kristus se je rodil! Prazniki njegovega rojstva naj bodo slovenskim gasilcem srečni, veseli in bož-i j ega blagoslova polni! ■. GASILSKI PRAZNIKI: 25. december: Rojstvo Gospodovo 1. januar: Novo leto 19. jan.: Rojstni dan kraljeviča Tomislava Gasilstvo v pasivni brambi (Nadaljevanje) Citiram gornje besede, ker se prilegajo gotovo tudi našim razmeram. Razen tega uživa danes javno gasilstvo pri nas simpatije raznih korporacij. Od njega se pričakuje vsa pomoč v primerih nezgod in požarov. Človek dobiva pogosto vtis, kakor da se vdaja javnost občutku varnosti in prepušča organizaciji gasilstva vso skrb tudi za slučaj napadov iz zraka. Ta občutek varnosti še pojača dejstvo, da so po gasilskem zakonu dolžni razni zavodi in industrijska podjetja, da prispevajo za vzdrževanje gasilstva. V trenutku pa, ko morajo industrijska podjetja osnovati svoje industrijske gasilske čete, bo usahnil še marsikateri vir sicer nezadostnih dohodkov, ki gredo v neposredno korist javnega gasilstva, ne da bi se mogle zmanjšati njegove naloge in njega pomen v mirnem času, še manj pa v času vojne. »Tedaj za gasilce ne bi bilo važno,« pravi Lindner, »da rešujejo ranjence in popravljajo nastalo škodo; tedaj morajo stopiti v borbo s pretečo katastrofo. Od njenega izida je odvisen uspeh ali neuspeh sovražnega napada. To borbo gasilstva utegnejo ote-žati plini, noč, ogenj iz strojnih pušk in nove bombe; zato jo bodo mogle prestati le strumne gasilske čete pod strogim in enotnim vodstvom.« želja, da se ustvari takšna četa, je bila povod, da so Nemci priključili gasilstvo policiji. Ista težnja je vzrok, da se mora umikati raznolikost v orodju enotnim orodnim normam, ki se ne nanašajo le na gasilne cevi in hidrante, temveč tudi na brizgalne in vozila. Za težke vozove je predpisana uporaba Dieselovih motorjev. V smislu poenotenja vsega orodja izdelujejo tovarne na podlagi enotnih risb motorke v serijah, tako da je mogoča izmenjava posameznih konstrukcijskih delov. Podobno, kakor je to že od nekdaj navada pri vojaštvu, je predvidena oprema in obremenitev vseh vozil z enotnimi službenimi predpisi. Obenem pa je razlikovati kraje, ki dobe varnostno in pomožno službo od krajev brez teh organizacij. V krajih brez varnostne službe se mora gasilska služba sicer že v mirnem času prilagoditi zahtevam zaščite pred napadi iz zraka, vendar pa je računati z dejstvom, da v takih krajih tudi gasilske edinice ne morejo razpolagati s toliko močjo, da bi bile dorasle vsakršnim nezgodam v primerih napadov iz zraka. Domneva pa, da take slabotne naselbine, ki so navadno brez večjih policijskih enot, ne bi po-menjale za napadalca iz zraka nikakega cilja, ne drži. Pomislimo le na važnost sicer neobljudenih ali le redko naseljenih gozdov! Slišali smo tudi, da so skušali uničevati nasprotniku žetev z vžigalnimi bombami. Zato pripravljajo v Nemčiji tudi premične motorizirane gasilske enote, ki naj pritečejo takim krajem na pomoč, ako nastopi potreba. Podobne gibljive edinice obstojajo tudi za varnostno in pomožno službo. Za gasilstvo pa prihaja v poštev še možnost, da se zavleče borba s požari v taki meri, da bi izčrpalo tudi sicer zadostno moštvo vse svoje moči in bi postala pomoč iz soseščine nujna in neobhodna. Vodstvo gasilstva v njegovem domačem okraju, še bolj pa njegova zunanja uporaba zahteva delitev moštva po taktičnih e d i ni c ah. Vrednost teh edinic mora biti razvidna in enotno določena po številu ljudi, po opremi in po imenu. Označba »vod« ali »roj« danes ne predstavlja taktične, temveč le organizatorično in redovno edinico, ki ne pove več ničesar. V primeru potrebe naj se pošiljajo v ogrožena zunanja območja take premične edinice, ki s svojim orodjem tudi odgovarjajo situaciji. Predpogoj pa je, da se razdeli tudi javno gasilstvo na podobne edinice, kakor so jih predpisali za industrijske gasilske čete. Morebitna razstrupljevalna služba zahteva seveda še oddelke za desintoksikacijo, ki se naj delijo na lahke in težke. Ako ni posebnih razstrupljevalnih oddelkov, potem je treba določiti, v koliko bi se mogle uporabljati za razkuževanje zastrupljenih krajev edinice z gasilskim orodjem. Z ozirom na vlogo gasilstva v pasivni brambi se postavlja ponovno tudi vprašanje preskrbe z vodo. Voda bo vedno zavzemala odlično mesto med vsemi gasilnimi sredstvi, v času vojne pa bo tudi najvažnejši pripomoček za razstrupljevanje. Že normalne razmere zahtevajo, da ima gasilstvo vodo pri rokah. V naših gasilskih tečajih so se dajala razna navodila glede preskrbe z vodo, posebno za podeželske kraje, kjer ni vodovoda: V Nemčiji morajo za vodo skrbeti občine, in sicer načrtno, tako da je mogoče po potrebi vodne zaloge združiti; zgolj za namene obrambe proti napadom iz zraka pa skrbi ministrstvo za zrakoplovstvo. Pri nas je preskrba z vodo ponekod še nezadostna in zahteva še mnogo truda, ako hočemo, da zadovoljuje potrebe mirnega časa. Priporočljivo je, da se ob napeljavi vodovodov v suhih pokrajinah naše države upoštevajo potrebe gasilstva že v prvih načrtih. Stalne naprave ob potokih za lahek dostop z motorkami zahtevajo tudi dovoljenje posestnikov, ki jih je treba pridobivati včasih šele s primemo propagando. Večje težave povzroča seveda pomanjkanje gmotnih sredstev. Končno bodi omenjeno, da se mora vsak gasilec seznaniti z bojnimi strupi, z njih ugotavljanjem in uničevanjem. Vedeti mora, da so sorazmerno še najmanj nevarna napadalna sredstva napadov iz zraka, ne da bi jih podcenjeval, dasi vzbujajo med ljudmi še največ strahu. Krive so tega neupravičenega strahu včasih tudi napačne slike, ki jih prinašajo celo dobre poučne knjige o pasivni brambi. Tako je značilna slika o gasilski straži na podstrešju ob času napada iz zraka: Gologlav čuvaj ima plinsko masko na obrazu, brez čelade in brez vsakega drugega zaščitnega sredstva (Jovan Kalember, str. 184), kakor da se je bati edinole strupenih plinov. Gasilska nabavljalna zadruga v Ljubljani, Tyrseva cesta 29 Vse gasilske potrebščine: cevi, obleke, opreme, orodje, zastave dobite po ugodnih plačilnih pogojih Strokovnjaške nasvete Vam daje : Gasilska Nabavljalna zadruga Službene vesti Vesti starešinstva Gasilske zveze Seja zvezinega starešinstva je bila 3. in 4. decembra 1938. Vrhovni inšpektor gasilske službe je poročal o poslovanju posebne komisije, ki je sestavila predpise za izdelovanje in prodajo motornih gasilskih brizgaln in gasilskih čelad. V zvezi s tem je bilo od 15. do 17. decembra sklican zvezin tehnični svet, da sestavljene predpise pregleda in izdela ter jih predloži zvezini upravi. (V komisiji je od slovenskih gasilcev sodeloval ing. Hrovatin in Kessler Alfonz podstarešina župe Maribor mesto. — V zvezinem tehničnem svetu je gasilski inšpektor ing. Dolenc. -— Zajedničin tehnični odsek je pregledal od komisije sestavljene tehnične predpise in dal inšpektorju za sejo tehničnega sveta v Beogradu posebna pooblastila in navodila. — Opomba uredništva.) — Tehnični svet zveze se je tudi bavil z vadnikom posebno z ozirom na pripombe ministrstva vojske. (Ministrstvo vojske je na pr. predlagalo, naj bi se rojniki imenovali desetarji, poveljniki komandirji, župne starešine pa komandanti bataljonov. Glede na določbe zakona o organizaciji gasilstva so take spremembe nemogoče in bi bilo potrebno radi njih spremeniti zakon. — Opomba uredništva.) Poklicna gasilska četa v Beogradu ne mara sodelovati z drugimi prostovoljnimi gasilskimi četami v tem mestu, nasprotno poskuša na razne načine ovirati delo prostovoljnega gasilstva. Tako se je zgodilo, da poveljnik poklicne gasilske čete pri velikem požaru v tovarni čevljev »Boston« sploh ni pustil nastopiti prostovoljne gas. čete Zemun matica, čeravno bi bilo potrebno, ker poklicna gas. četa ni zmagovala dela. — Zveza je sklenila, da bo posebno odposlanstvo posetilo gospoda ministra notranjih poslov in beograjskega župana ter zahtevalo preiskavo in bo tudi opozorila na škodljive posledice, ki bi nastale, če bi poklicno in prostovoljno gasilstvo ne delalo složno. Potrjen je bil proračun gasilske zajednice za zetsko banovino (bivša črna gora). Tudi proračuna zajednic donavske in vrbaske banovine, ki prej radi formalnih nedostatkov nista mogla biti potrjena, sta bila na tej seji odobrena. V zadevi »odlikovanj«, ki jih je delil g. Bulc od p. g. č. v Mimi, je zveza dobila od gasilske župe Nachod na Češkem medajlo v obliki križa z napisom prostovoljne gasilske čete v Mimi in obešeno na trak v barvah naše državne tribarvnice, ki jo je imenovani gospod obesil na zastavo te župe. Enako »odlikovanje« je podelil gospod Bulc tudi starešini tiste češke župe. — S tem je dokazano, da je gospod Bulc neupravičeno delil odlikovanja in zapeljeval vedoma v zmoto celo inozemske gasilce in gasilske organizacije. V tej zadevi bo sedaj uveden postopek. Glede članka, ki je bil objavljen v »Orožniškem vestniku« v zadevi »Preiskav o požigih iz koristoljubja« (ki ga je naš list v izvlečku ponatisnil — op. ur.) bo napravljena posebna preiskava. (O njej bomo poročali. Op. ured.) GASILSKI KOLEDARČEK ZA L. 1939 Hitro ga naročite! Nekoliko komadov ga je še na razpolago! Zveza dolguje gasilski zajednici za dravsko banovino večji znesek, ki ga ta sedaj zahteva. Poleg tega bi bilo potrebno rešiti vprašanje razstavo, ki naj bi bila prihodnje leto o priliki gasilskega kongresa v Ljubljani; ta razstava naj bi bila stalna. — O obeh zadevah bo sklepala zvezina uprava na prihodnji seji. Gasilska zajednica za dravsko banovino je predložila, naj se menjajo predpisi o odlikovanjih, da bi bilo mogoče za kongres prihodnje leto izdati posebno spominsko kolajno. — Tudi ta zadeva bo predložena zvezini upravi. Glede ustanavljanja tovarniških (industrijskih) gasilskih čet po § 27. zakona o organizaciji gasilstva ni dovolj jasnosti. Zato bo pristojno ministrstvo dalo potrebna pojasnila. Tudi glede oprostitve gasilcev od vojaške službe bodo izdana podrobna pojasnila in navodila deloma od pristojnega ministrstva, deloma od banskih uprav. V zadevi odlikovanj zaslužnih gasilcev z državnimi odličji je bilo ministrstvu za telesno vzgojo predloženih več predlogov in predstavk, vendar brez uspeha. Posebna komisija starešinstva se bo za zadevo ponovno pobrigala in jo skušala urediti. Starešinstvo je rešilo še več manj važnih zadev. Vesti starešinstva Gasilske zajednice Pasivna bramba, sodelovanje gasilstva. (Okrožnica gasilske zajednice št. 5608 od 26. 11. 1938.) — Gasilska zveza je s svojim razpisom od 23. nov. 1938. št. 3491 poslala vsem gasilskim zajednicam prepis razpisa ministrstva za telesno vzgojo naroda od 22. nov. 1938. Pov. O. br. 435, ki se glasi: »Po obvestilu pristojnega ministrstva se vidi, da poedini organi, ki bi morali v smislu predpisov za delo pri obrambi države o priliki sovražnih napadov iz zraka brigati se za tako obrambo, zadenejo pri gasilskih organizacijah na velike težkoče, kakršne bi se ne smele pojavljati. — V smislu določil točke 4. § 59. zakona o organizaciji gasilstva odrejam: Vse gasilske organizacije v državi morajo najtesneje sodelovati z vojaškimi in upravnimi oblastmi pri pripravah in vajah za obrambo pred napadi iz zraka v smislu določi §§ 1. in 5. zakona o organizaciji gasilstva kakor tudi v smislu odredb o splošnih navodilih za delo pri obrambi države za primer sovražnega napada iz zraka.« Gasilska zveza je gornjo odredbo poslala vsem zajednicam z naročilom, da se objavi vsem podrejenid edinicam in ustanovam in da se objavi v službenih listih. »Odlikovanja« od gospoda Bulca. Gasilska zveza je s svojim razpisom od 10. dec. 1938. št. 3508 obvestila našo zajednico o sledečem: »Ker je gasilska zveza dobila od gasilske župe Nachod na Češkem en komad .odlikovanja' z napisom .Prostovoljno gasilno društvo Mirna' — medajlo v obliki križa, obešeno na državni tribarvnici — s čimer je dokazano, da je Bulc Franjo neupravičeno delil odlikovanja, je zvezino starešinstvo sklenilo sledeče: 1. da se odličje gasilski župi Nachod zamenja z zvezinim križem IH. stopnje, obenem se pa enako odličje podeli starešini te župe Ryk Janu. 2. zahteva Bucla Franja, naj se objavi popravek v »Gasilcu«, se zavrne, ker je dokazano, da je delil nepravilna odličja z našo državno tri-barvnico; 3. o tem se obvesti zajednica v Ljubljani, ki je na stvari zainteresirana. S tem je (za zvezo, op. ured.) končan ta spor. Zvezino starešinstvo je obema gori navedenima naknadno podelilo odlikovanje v interesu ugleda gasilstva in tudi zato, ker je starešina Ryka Jan pomagal pribaviti vidne dokaze o krivdi Bulca Franca iz Mirne.« — (Gospod Bulc in njegov pravni zastopnik sta torej le zastonj pošiljala popravke na naš članek »To ni prav!«. Sedaj je krivda gospoda Bulca tudi uradno dokazana. — Opomba uredništva.) XVI. gasilski tehnični tečaj v Ljubljani je bil od 25. do 29. novembra t. 1. in je bil to v Ljubljani 5. tečaj. — Pri končnih izpitih je odgovorilo 24 tečajnikov odlično, 16 dobro, en tečajnik pa nezadostno. Dva tečajnika imata popravljalni izpit. Prihodnje leto bo »Gasilec« objavljal gasilsko strategijo in taktiko Poleg tega bo vedno sproti v njem najti vsa navodila za gasilski kongres. Vsak gasilec bi moral imeti »Gasilca«! Tečajniki, vodstvo in predavatelji na gasilskem tehničnem tečaju v Ljubljani od 25. do 29. novembra 1938. Vabilo Redna skupščina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani je dne 10. aprila t. 1. sklenila, da se vrši v letu 1939. gasilski kongres v Ljubljani. Z ozirom na to priredi zajednica sporazumno z Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije v Beogradu gasilski kongres, ki bo združen z jugoslovanskim kongresom in z zborovanjem uprave Vseslovanske gasilske zveze. Kongres se vrši v dneh od 12. do 15. avgusta 1939. Kongres ne bo združil samo jugoslovanskega gasilstva, temveč tudi vseslovansko gasilstvo in zastopnike inozemskega gasilstva, in sicer Francije, Belgije, Češkoslovaške, Poljske, Nemčije itd. Na kongres bomo povabili gasilstvo iz 14 evropskih držav. Kongres se vrši tudi kot proslava 20 letnice ustanovitve bivše Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. S kongresom bo združena tudi obsežna gasilska razstava, kakor tudi žrebanje efektne loterije za gasilsko šolo v Ljubljani. Pripravljalna dela za kongres so v teku. Odseki se bavijo že s podrobnim delom. Tovariši gasilci! Vabimo vas vse iz cele Jugoslovije, da se v obilnem številu udeležite našega kongresa, da bomo mogli dostojno proslaviti spomin na ustanovitev Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana. Proslava ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana bo obenem poveličanje ideologije gasilstva in pa tudi spominska proslava prvih pionirjev na tem polju. Ne sebe, proslavili bomo one, ki so bili; ustvarjali pa one, ki pridejo za nami. Sebe bomo le okrepili za nadaljnje zgledno gasilsko delo. Tovariši! Kličemo Vas na gasilski kongres. Odzovite se strumno zvesti svojemu geslu vedno »na pomoč!« Tajnik: Starešina: Mežek Franc 1. r. Dr. Kodre Anton I. r. Okrožnica .vsem tovariškim gasilskim župam in četam! Za naš veliki gasilski kongres, ki bo v času od 13. do 15. avgusta 1939 v Ljubljani, hočemo iz dela prireditvenega odbora podati nekoliko podrobnosti. Zdi se nam namreč potrebno sproti obveščati tovariške župe in čete, da bodo točno vedele, kaj vse bo na kongresu in da se bodo mogli vsi tovariši gasilci nanj dobro pripraviti. Program kongresa Nedelja, 13. avgusta: ob 9: Sv. maša pri Sv. Florijanu v Ljubljani za umrle gasilce. 10: Poklonitev mrtvim gasilcem na pokopališče pri Sv. Križu. 11: Otvoritev gasilske razstave. Na kolodvoru sprejemi, od 14 do 18: Tekme na Stadionu. ob 18: Slavnostna seja zajednice. 20: Družabni sestanek. Ponedeljek, 14. avgusta : do 9: Sprejemi na kolodvoru. ob 9: II. jugoslovanski gasilski kongres. 1. Otvoritev. 2. Pozdravi zastopnikov oblasti, inozemskih delegacij in zajednic. 3. Referati. a) Narodno delo gasilstva. b) Moderno gasilstvo. c) Vloga gasilstva pri pasivni obrambi, č) Samarijanstvo. d) Zaključek. ob 11.30: Blagoslovitev temeljnega kamna za prvo gasilsko šolo v Ljubljani. 13: Kosilo. 15: Generalna vaja na Stadionu. 16: Občni zbor Vseslovanske gasilske zveze. 21: Slavnostna predstava v opernem gledališču, odnosno slična prireditev na Stadionu. Torek, 15. avgusta: ob 5: Budnica. 7: Zbirališče na Bleiweisovi cesti. 8.30: Sprevod in defile (Masarykova, Miklošičeva, defile na Kralja Petra trgu, Wolfova ulica, Kongresni trg). 10: Sv. maša na Kongresnem trgu s cerkvenim govorom. 10.45: Slavnostno zborovanje istotam. 13: Kosilo. 15: Nastop slovenskih in drugih jugoslovanskih ter po možnosti inozemskih gasilcev na Stadionu. Sreda, 16. avgusta: Žrebanje lorije. Sprevod dne 15. avgusta dopoldne bo pa predvidoma tale: Državna zastava, voz s sv. Florijanom, konjenica, inozemski gasilci, Gasilska zveza, gasilstvo drugi banovin, osrednji odbor Gasilske, zajednice dravske banovine, slovensko gasilstvo, razvoj gasilstva (razne skupine na vozovih), gasilsko orodje, Samarijani, narodne noše itd. Nastop na Stadionu dne 15. avgusta 1939 bo predvidoma sledeči: 1. Proste vaje članov. 2. Orodne vaje (prikazovanje gasilskega orodja po historičnem razvoju. 3. Nastop gostov (inozemskih in ostalih jugoslovanskih gasilcev). 4. Nastop žup (vaje s sekiricami, vaje z maskami, vaje z orodjem i. t. d.). 5. Samarijanska alegorija. 6. Nastop naraščaja. 7. Rajalni pohod članstva. Program je zelo obširen; zahteval bo ogromno dela, da bomo vse tako izpeljali po zasnovanem načrtu. Toda vse hočemo in bomo izpeljali, ker moramo prikazati naše gasilstvo v pravi luči njegove moči in delavnosti. Zato se je Gasilska zajednica odločila, da bo prirejala po župah in četah J razne tečaje, da se bodo vršile priprave vzporedno pri župah in četah ob smotrnem delu, ki ga izvršuje pripravljalni odbor zajednice z mnogimi odseki. Gasilska zajednica bo nastavila tri gasilske inštruktorje, ki bodo s 1. januarjem 1939 začeli prirejati tečaje po župah in četah, da se bodo mogli vsi tovariši gasilci za kongres, ki mora nadkriljevati vse dosedanje slične prireditve jugoslovanskega gasilstva, kar najbolje pripraviti'. Na našo okrožnico št. 4663 z dne 27. septembra t. 1. še nismo prejeli dovolj prijav za razne nastope. Ponovno naprošamo vse tovariške čete, da takoj javijo svojim župam (in ne zajednici), koliko njihovih članov bo nastopilo pri prostih vajah in rajalnem pohodu na kongresnem nastopu. Sporočijo naj tudi, če imajo naraščaj in koliko naraščajnikov bi nastopilo pri prostih vajah. Enako naj prijavijo tudi članice za rajalni pohod Da moremo prirejati tečaje, moramo prej vedeti, katere čete bodo sodelovale. Zadeva je nujna in važna. Kongres bo uspel le tedaj, če se bodo župni in četni funkcionarji zavedali svoje dolžnosti, če bo slehem tovariš gasilec disciplinirano izvršil svojo nalogo. Prav vsi moramo biti na svojih mestih: zajednica, župe, čete in članstvo, da nam pričakovani uspeh ne izostane. V slogi je moč; na to z gotovostjo računamo pri vseh svojih edinicah in slehernem tovarišu gasilcu zadnje gorske čete. V tem smislu vas ponovno pozivamo na delo za čim boljši uspeh našega kongresa in za napredek našega gasilstva. Visoko na drogu smo razvili našo zastavo za bodrilo k delu za naše geslo: »na pomoč!« Tajnik: Starešina: Mežek Franc 1. r. Dr. Kodre Anton 1. r. Samo 20"- din siane vsako leio nas lisi Lahko plačate tudi dvakrat po 10 din ali štirikrat po 5 din. 0 Božiču in Novem leiu je najlepša prilika za pridobivanje novih naročnikov. Pojdite k svojim tovarišem gasilcem in pridobite jih za naročnike! Gasilstvo na bivšem Kranjskem (Po »Naši moči« 1936/37 iz spominov A. Beleča v Št. Vidu nad Ljubljano) Ustanovitelj gasilskega društva v Ljubljani je bil Prane Dober-1 e t. Po pravici zasluži ta mož častni priimek »oče kranjskega gasilstva«. Rodil se je v Ljubljani v Trnovem. Izučil se je mizarstva in je kot mizarski pomočnik veliko delal po raznih nemških velikih mestih. Ves čas pa se je tudi udejstvoval v nemških gasilskih organizacijah ter si pridobil veliko gasilskega znanja in odlično spretnost. Okrog leta 1870. se je vrnil v Ljubljano ter otvoril mizarsko delavnico za moderno pohištvo. Lepa modema dela, ki se jih je priučil na Nemškem, so kmalu zaslovela ter je dobival veliko naročil. Ustanovil je veliko zalogo za takratne čase izredno lepega pohištva. Tako si je pridobil kaj lepo premoženje. Prosti čas pa je posvečal priljubljenemu gasilskemu delu. Bil je nadarjen in priden gasilski veščak ter je kmalu po povratku v domovino ustanovil »Prvo prostovoljno gasilno društvo za mesto Ljubljano«. To je bilo tudi prvo gasilsko društvo na Kranjskem. Pozneje je ustanovil še več društev na deželi. Ko se je gasilstvo že nekoliko razvilo, je povezal vsa gasilska društva v Gasilski zvezi, ki jo je ustanovil. Doberlet je bil zelo priden, spreten in požrtvovalen gasilec. Kot majhen deček sem kaj rad hodil gledat ljubljanske gasilske vaje. Za gasilski kongres 1939 Tovariši gasilci! Današnja doba hiti tako neusmiljeno naprej, da ji že skoraj ne moremo več slediti. Zadostuje, da se samo nekaj časa nisi zanimal za tok življenja in že si zaostal, že so te pustili zadaj oni, ki budno zasledujejo dogodke vsakdanjega življenja. Z neverjetno naglico se razvija življenje med nami in okrog nas, vrvenje po vsem svetu in na vseh poljih človekovega udejstvovanja je dandanes tako, da zahteva od vsakega posameznika, od družbe in celih narodov mnogo več energije, vztrajnosti in borbenosti kakor nekdaj. Borba za obstanek je danes neprimerno večja kakor pred svetovno vojno; življenje zahteva od slehernega zemljana, da s podvojeno silo in s potrojeno hitrostjo sodeluje v krogu one večine, ki vodi ves svet, naše življenje in udejstvovanje. Smo v času tekmovanj, v dobi rekordov. Vse tekmuje, kdo bo boljši, kdo močnejši. Športniki tekmujejo na športnem polju in skoraj vsak dan čitamo o novih svetovnih rekordih, ki so jih postavili v bajne višine. Narodi tekmujejo med seboj na gospodarskem polju, države v oboroževanju, posamezniki v svojih poklicih, ker hočejo prekašati svojega tovariša in si s tem zboljšati svoj položaj. Vse je ena sama tekma, ena sama velika borba z edinim ciljem: Naprej, navzgor! Priznati moramo, da tako tekmovanje, ki se dogaja dandanes po svetu, večkrat ni več zdravo, toda ugrizniti morajo vsi v to kislo jabolko, če nočejo podleči. Tovariši gasilci, ali mislite, da vi ne tekmujete? O da, pa še kako, samo na to ne pomislite. Samo en primer: Veliko vas je gospodarjev, ki imate večja ali manjša posestva, živino itd. Ali ni cilj vsakega gospodarja, da dvigne svoje gospodarstvo, da ga razširi, da poveča stalež svoje živine? Ali ne tekmuješ s svojim sosedom, kdo bo imel več in lepše živine v hlevu, kdo bo več pridelal na polju? Ali ne daješ na svoje njive več gnojila samo zato, da bi več pridelal in jeseni več vnovčil? Radi bi poznali takega gospodarja, ki bi imel rajši manjše posestvo, slabše njive in manj živine. No, in če stremiš za boljšim, za večjim in dejansko deluješ na tem, je to potem že tekma, četudi podzavestna. Tako je bilo vedno, danes pa še prav posebno. Kaj pa mi gasilci? Ali ne bi bilo prav, da stopimo v krog modernih in na visoki stopnji stoječih gasilskih organizacij na svetu? Mislimo, da ni nikogar med nami, ki bi mu bilo ljubše slabo gasilstvo kakor dobro. In če imamo dobro gasilstvo, lahko obvarujemo velike škode vsakega posameznika, vso družbo in narod. Če pa hočemo dobro gasilstvo, ki bo odgovarjalo današnjim potrebam in zahtevam, moramo iti še za eno stopnjo naprej. Vpeljati moramo tekme gasilskih čet in posameznikov, da bomo na ta način dvignili pripravljenost za primer požara, da bomo dvignili hitrost in spretnost pri opravljanju gasilskega orodja in da bomo znali reševati premičnine in živa bitja tako, kakor današnja doba zahteva od nas. To je izredno važno za naše celotno gasilstvo, za našo varnost in imetje. Kolikega pomena so te naše gasilske tekme, dragi tovariši, boste imeli kmalu priliko videti. Ne bo nobena »novotarija«, ki se je nekateri tako radi boje in se nikakor nočejo vživeti v kako samo na videz novo stvar. To tekmovanje ne bo nič drugega kakor to, da boste pokazali stvari, ki jih že dolgo vadite in ki bi jih morala vsaka četa obvladati. Pri tekmovanju, ki bo lepo zaokrožena celota vsega gasilskega udejstvovanja, bo šlo predvsem za hitrost, spretnost, izvežbanost in sposobnost vsakega posameznika in vse čete. Namen tega tekmovanja je samo ta, da dvignemo čete na višino, da bodo lahko uspešno nudile pomoč onemu, ki jo bo potreboval. Da bomo svoj cilj laže dosegli, bomo nagradili najboljše čete in posameznike s primernimi darili. Tovariši, na delo za tekme, ki bodo prihodnje leto v Ljubljani o priliki kongresa, kjer bomo morali pred domačini in inozemskimi gosti dokazati, da smo vredni našega lepega pozdrava: »N a pomoč!« Tekmovalni red Razdelitev tekem 1. Tekme rojev: a) Nastop gasilskega roja (alarm); b) trodelni napad; c) pospravljanje orodja; č) redovne vaje; d) metanje cevnih kolobarjev. 2. Tekme posameznikov: a) Tek na 400 m z zaprekami v popolni gasilski opremi; Tako so me navdušile za lepo gasilsko delo, da sem 1. 1888. ustanovil v št. Vidu nad Ljubljano prostovoljno gasilsko društvo. Glavni pouk za delo mi je dal Franc Doberlet. Cesto mi je navdušeno pripovedoval o dobro organiziranih gasilskih društvih na Nemškem. Vse to me je za gasilsko delo navdušilo, z veseljem sem se poprijel organiziranja gasilstva pri nas in ustanovil več gasilskih društev v ljubljanski okolici, pa tudi po oddaljenejših krajih. V svojem 85. letu je Doberlet zelo opešal in težko zbolel. Večkrat sem ga v bolezni obiskal. Tudi na bolniški postelji je z veseljem in rad govoril o gasilsitvu, me spraševal o novih gasilskih društvih ter mi dajal strokovne nauke, zlasti še, ker smo prav takrat ustanavljali »Kranjsko deželno gasilsko zvezo v Ljubljani«. Dal mi je dosti presku-šenih nasvetov ter me bodril k delu v društvih in zvezi. Za vse sem mu še danes zelo hvaležen. Bolelo pa me je, ko mi je tožil, da se čuti zapuščenega, zapostavljenega. Nekateri sodelavci so mu zrasli čez glavo, kar ga je žalostilo. Tolažil sem ga, kazoč na krasne uspehe njegovega dela, ki je oživilo toliko gasilskih društev, ki vsa streme za tem, da ohranjajo ljudsko premoženje. To naj mu bo v bolezni v tolažbo in zadoščenje, da je vse gasilsko delo uspeh njegovega prizadevanja. Blagi Izkušeni mož, »oče kranjskega gasilstva«, je umrl 5. maja 1916. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki je bil naravnost veličasten. Zla- stl gasilstvo je bilo v pogrebnem, sprevodu zelo častno zastopano. Po končanem obhodu so se pričele velike gasilske vaje z raznim mehaničnim orodjem in brizgalnami. Vršile so se na visokih palačah. Z veliko pozornostjo sem gledal in občudoval lepi mir, tihoto in veliko spretnost gasilcev. Vse se je vršilo v najlepšem soglasju, slišati je bilo le rog, ki je dajal znake, in poveljniške ukaze s piščalkami. Vse se je izvršilo v redu, brez najmanjše nezgode ali poškodbe. Češke gasilske vaje so bile zame prava visoka šola gasilske spretnosti. Kar sem videl v Pragi, sem često razlagal našim gasilcem pri predavanjih. Neizbrisen vtis je napravilo name zlasti tiho poveljevanje ter skrbno in točno izpolnjevanje poveljniških ukazov. Res je, kdor se hoče česa naučiti, mora po sveti iti. To velja na splošno, velja prav tako tudi v gasilstvu. Centrifugalna sesalka V promet so prišle nove brizgalne na bencinski pogon. S temi mo-torkami so prva leta bile velike težave. Dogodilo se je tudi, da so ogenj prej pogasili, preden so spravili motorko v pogon. Treba je bilo iskati tem pomanjkljivostim odpomoči. Rad sem potoval po svetu, zlasti so me zanimala velika mesta. Povsod sem si ogledal tudi gasilsko organizacijo in zlasti gasilske naprave in orodje. Bil sem v Gorici, v Trstu, na Reki, v Padovi, Milanu, obiskal sem Zagreb, Budimpešto, Dunaj in Prago. Na Nemškem sem bil v b) plezanje po navadni lestvi z reševanjem ponesrečenca; c) plezanje po kljukasti lestvi in spuščanje po vrvi. Opomba k tekmi posameznikov: Tek na 400 m se začne z visokega starta na povelje: »Na mesta!«, »Pozor!« in nato sledi strel, na kar šele stečejo tekmovalci. Plezanje po lestvi prične na ista znamenja. Tekmovalci primejo z eno roko za klin in nasprotno nogo stavijo na spodnji klin. Na strel začnejo plezati in gledajo, da pridejo čim hitreje na vrh lestve in do ponesrečenca, ki bo na določenem prostoru. Ocenjuje se hitrost gor im dol in pravilno reševanje, odnosno prenos ponesrečenca (lutke). Čas se meri od strela in do trenutka, ko položi ponesrečenca na tla. Enako pleza tekmovalec po kljukasti lestvi do trama in se od tu po vrvi spusti na tla. 3. Tekem se smejo udeležiti samo roji onih čet, ki so na dan 1. januarja 1939 že obstojale, odnosno oni posamezniki, ki so bili na dan 1. januarja 1939 člani one čete, za katero tekmujejo. 4. Gasilski roji morajo tekmovati v vsej tvarini, ki je predpisana. Posamezni gasilci, ki tekmujejo v tekmi posameznikov, morajo pa tekmovati v vseh treh panogah. 5. Tekmovalno orodje (brizgalne in cevi) preskrbi Gasilska zajednica. 6. V vseh točkah od 1. a) do d) morajo tekmovati posamezni roji z 10 člani, ki jih med tekmo ne smejo zamenjati z drugimi. 7. Posamezne čete se lahko udeležijo tekmovanja tudi z več roji. 8. Tekem se morejo udeležiti samo roji onih čet, ki spadajo pod Gasilsko zajednico za dravsko banovino. Industrijske, zavodske in poklicne gasilske čete tekmujejo lahko le izven konkurence. 9. Ponovitve niso dovoljene, razen, če se pokvari orodje in tega ni zakrivil tekmovalec. 10. Roji, odnosno posamezniki morajo biti vsaj pol ure pred pričetkom tekme na tekmovalnem prostoru. Rojniki se morajo takoj zglasiti pri vodstvu tekem. Kdor pride prepozno, ne bo pri-puščen k tekmam. 11. Dostop na tekmovalni prostor ima samo vodstvo, roji in posamezniki, ki tekmujejo, sodniki in reditelji. Gledalci zasledujejo potek tekem ob strani, izven tekmovališča. Tekmovalci in roji, ki še niso tekmovali, ne simejo gledati tekem. 12. število rojev, odnosno posameznikov, ki tekmujejo hkrati, določi vodstvo tekem. 13. Tekme se vršijo ob vsaki udeležbi rojev in posameznikov. 14. Tekme se vršijo dne 13. avgusta 1939 na Stadionu v Ljubljani od 14 do 17.30, ob vsakem vremenu. 15. Vsak roj in vsak posameznik ,ki se hoče udeležiti tekem, mora poslati prijavo potom pristojne čete in župe Gasilski zajednici v Ljubljani najkasneje do 1. avgusta 1939. 16. V prijavnici marajo biti točno navedeni sledeči podatki vseh tekmovalcev v tekmi rojev, odnosno posameznikov: naziv čete priimek in ime tekmovalca, starost, dan vstopa v četo. Za točnost navedenih podatkov morata jamčiti četni predsednik in tajnik, ki podpišeta prijavnico. V prijavnici je treba tudi navesti, da tekmuje vsak tekmovalec na lastno odgovornost, da ne bo zahteval od za-jednice v primeru nesreče nikafce odškodnine, ker tekmuje na lastno odgovornost. Tekmovalci, ki so zavarovani proti nezgodam v gasilski službi, imajo seveda v primeru nesreče pravico zahtevati od zavarovalnice zavarovalnino. Za vsak tekmovalni roj mora biti posebna prijavnica, v kateri je vpisano vseh 10 članov roja. Vsak tekmovalec v tekmi posameznikov pa mora imeti svojo prijavnico. 17. Vrhovni vodja tekem je starešina Gasilske zajednice ali njegov namestnik, ki ga sam določi. 18. Sodniške zbore preskrbi zajednica. 19. Sodniki izvolijo izmed sebe predsednika. Zadnje seje pred tekmami, ki jo skliče predsednik, se morajo udeležiti vsi sodniki. Na tej seji se napravi sledeče: a) Izvoli se tričlansko razsodišče, ki razsoja na tekmah sporne primere. Predsednik tega razsodišča je predsednik sodniškega zbora; b) ponovno se predela tekmovalni red in objasni tekmovalna tvarina; c) za posamezne panoge tekmovanja se določijo tričlanske komisije. Vsaka komisija si izvoli svojega vrhovnega sodnika; č) sodnikom se izroče potrebne tekmovalne listine, svinčniki, papir, merilna sredstva i. dr. 20. Sodniški zbor sklepa z nadpolovično večino in ga more sklicati predsednik k seji, kadar koli je potrebno. Po končanih tekmah je zaključna seja, na kateri se izračunajo skupni rezultati in se sklene, kar je še potrebno. Münchenu, Kölnu, Düsseldorfs, Stutgartu, Nürnbergs, Dresdenu, Leipzigu in Berlinu. Dalje sem obiskal Bruxelles, Zürich, Pariz in London. Ako hoče kdo do-dohra spoznati gasilstvo in vse modeme gasilske naprave, mora veliko potovati in se zanimatvi, kako ravnajo pri drugih deželah ob požarih. V Münchenu sem se predstavil z dekretom kot odposlanec Kranjske deželne gasilske zveze. Načelnik me je prijazno pozdravil. V pisarni mi je razkazal vse uradovanje, imenik gasilcev in njihov delovni red, razdelitev gasilcev in dodelitev posameznih del. Poklical je nato gasilce iz gasilske shrambe in jim naročil, naj mi razkažejo brizgalne in drugo orodje. Zahvalim se načelniku za prijaznost in uslužnost ter grem v shrambo. Tu mi vodja razkaže vse naprave, brizgalne in orodje. Ko sva si vse ogledala, da znak za alarm. Začuden sem gledal, kako so se vhodna vrata avtomatično odprla, dva konja pritečeta v shrambo in se postavita k vozu. Od stropa je visela konjska oprema.. Ko se konja vstopita k ojesu, pade oprema lepo na konja, gasilec pripne opremo k vozu, zapne uzdo in vajeti, sede na voz in je v hipu na cesti. Na vozu je bilo vse orodje do najmanjšega lepo zloženo in urejeno, v knjižici pa je bilo popisano vse, kar je bilo na vozu. Ta vzorni red in priročnosti mi nista šla iz glave. Pač nekaj posebnega za tisti čas. Veliko sem pridobil s tem obiskom. V Leipzigu sem se prav tako zglasil z dekretom gasilske zveze pri načelniku. Tudi tu so 21. Vsak sodnik se mora ob prevzemu svojega posla zavezati, da bo tekmovalno tvarino dobro proučil, da se bo ravnal po tekmovalnem redu in da bo izvedbe rojev, odnosno posameznikov ocenjeval nepristransko, ne oziraje se na osebo ali roj, po svoü najbohsi vesti in preudarnosti. 22. Tekme so javne. Zato se rezultat takoj objavi rojem, odnosno posameznikom, kakor hitro se je zabeležil v tekmovalni listini. 23. Pritožba proti presoji je dopustna, vendar jo je takoj vložiti. Pri tekmi rojev se sme pritožiti samo rojnik, ki ga vodi, nikdar pa posameznik. Razsodišče jo mora vzeti takoj v pretres in izid objaviti prizadetemu roju. Če se pritožba zavrne kot neutemeljena, se odbije roju 5 točk, pri zavrnitvi druge neutemeljene pritožbe se odbije 10 točk. Roj, ki je prijavil tri neutemeljene pritožbe, se diskvalificira in izključi od nadaljnjega tekmovanja. V tekmi posameznikov pod točko 2. se lahko pritoži posameznik. Odbije se pa za neutemeljene pritožbe: pri prvi 2, pri drugi 5 točk, pri tretji neutemeljeni pritožbi pa sledi izključitev od tekem. 24. Vsak sodnik ocenjuje izvedbe samo zase. Ocene (točke) vseh treh sodnikov se seštejejo in na ta način dobljena vsota se deli s številom 3, na kar dobimo končno oceno. Če nastane v oceni razlika več kot za en red med posameznimi sodniki, jo morajo odgovorno in pravično odpraviti. Če ne pride med njimi do soglasja, odloča končno-veljavno vrhovni sodnik. 25. V tekmovanju rojev je dosegljivih tole število točk za ves roj: a) nastop napadalnega roja ... 20 točk b) trodelni napad.......................20 točk c) pospravljanje orodja.................20 točk č) redovne vaje.........................20 točk d) metanje cevnih kolobarjev ... 20 točk Skupaj: 100 točk 26. Ocenjuje se pa vsaka panoga na tale mi prijazno razkazali shrambo. Vse je bilo lepo urejeno. Za shrambo je bilo veliko dvorišče in tu velik tlakovan prostor z vodovodnimi raz-pršilniki za snaženje brizgaln, gasilskih voz in orodja. Ko se pripeljejo domov od požara, takoj vse osnažijo in operejo. Vse te novosti, ki sem jih videl po svetu, sem po možnosti skušal uvesti tudi pri nas. Ne brez uspeha. Leip red in točnost je prvi pogoj dobre gasilske službe. Važno je, da vsak gasilec pozna svojo društveno brizgalno. To se najlažje doseže pri domači »suhi« vaji. Brizgalna se razdere, brizgalni vodja pokaže, kako se posamezni deli zopet urede in sestavijo, da brizgalna deluje in v redu daje vodo. Gasilci zapovrstjo urejajo nato sestavne dele in jih zlo-že, pri vsakem ugotovi brizgani vodja, koliko časa je za to rabil. To se ponavlja toliko časa, da pridejo vsi na vrsto. Tu pa tam se je zgodilo, da se je priglasil kak deček, ki je opazoval vajo od strani, ter prosil naj še njemu puste urediti brizgalno. In neredko je tak užaljenež še hitreje izvršil potrebno delo kot gasilci. S tem se budi zanimanje za gasilstvo, gasilsko društvo si V7,ga;a naraščaj. Vedno sem priporočal, da je potrebno veliko vaj. Vsak gasilec mora dodobra poznati orodje, zlasti mora vedeti, kako Se brizgalna sestavi in spravi v tek, kako je treba odpreti peteline in kdaj se morajo zapreti. Marsikdo se izgovarja, češ to mora vedeti brizgalni vodja, kar povsem zadošča. Da, ta mora biti v tej spretnosti posebej izvežban, mora pa naoin: za »odlično« izvedbo za »prav dobro« izvedbo za »dobro« izvedbo za »slabo« izvedbo za »nezadostno« izvedbo 100% točk, t. j. 20 točk 80% točk, t. j. 16 točk 60% točk, t. j. 12 točk 40 % točk, t. j. 8 točk 20 % točk, t. j. 4 t. Sodniki se pa v primeru potrebe lahko pos'u-žujejo vmesnih točk. Na primer: Roj čete N. napravi izvedbo boljše kot za red »prav dobro«, ven- dar ne popolnoma za red »odlično«. Tedaj se ji prizna vmesni red 90 % točk, t. j. 18 točk. 27. Za končno oceno se dobljeno število točk (vsota točk iz vseh panog) pomnoži z 10. Na ta način je mogoče doseči roju maksimalno 1000 točk. Kazenske točke se morajo odlbiti še pred množenjem z 10. 28. Ocena pri tekmi posameznikov. (Tek na 400 m čez zapreke, plezanje po navadni lestvi iin reševanje ponesrečenca, plezanje po kljukasti lestvi in spuščanje po vrvi.) Pri tej tekmi je pa ocena taka-le: Prvak v vsaki skupini prejme vedno toliko točk, kolikor je tekmovalcev pri prvi panogi tekme, ko so začeli tekmovati. Vsak naslednji pa prejme po eno točko manj. Če sta dva z istim časom (uspehom), potem do