Kmetijstvo Podravje • Število dijakov na Biotehniški šoli prvič padlo pod 200
O Strani 8 in 9
V središču Podravje • Učenci še vedno najraje pojedo sendvič, pico ...
O Strani 6 in 7
M
a \
>U :
o ,•'
H.'
> Œ	V
rM U ¡¡J
o""	•	T •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 6. novembra 2018
Letnik LXXI • št. 86 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Podravje •
Zelenjadarji se na zadrugo obrnejo le, ko so v težavah
O Stran 9
Podravje Zavrč • »Ležeči policaji« jezijo občane
O Stran 4
Veseli december Ptuj • Zeleni smreki bosta, drsališča ne bo
O Stran 7
Izobraževanje Hajdina • Visok jubilej hajdinskega šolstva
O Stran 10
v
Šport
Nogomet • Sirk postaja specialist za Aluminij
O Stran 13
Rokomet • Domačini svoj "penal" izkoristili, gostje ne
O Strani 14
Ptuj, Podravje • Milijoni za dežurstva in nadure v ptujski bolnišnici
Za nadure zdravnikov lani 475 tisočakov
Od leta 2011 naprej se dežurstvo zdravnikov v ptujski bolnišnici plačuje v obliki nadur. Število opravljenih nadur je - zagotavljajo, da zaradi premajhnega števila zdravnikov - izjemno veliko. Največ jih je v lanskem letu opravil zdravnik radiolog: skoraj dva tisoč ur. Če bi delal popolnoma vsak dan v letu, bi to bilo več kot pet nadur prav vsak dan; ob 40-urnem delavniku torej tedensko še okrog 36 nadur. Več na straneh 2 in 3.
ODDELEK ZA LABORATORIJSKO
JIAGNOSniffl
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Pravico do nadomestila imajo, tudi če zavrnejo ponujeno delo
o Stran 2
Volilno leto •
Zasedeni gradbinci, dražje storitve in pomanjkanje delavcev
o Stran S
V središču •
Avtocesta Draženci-Gruškovje bo dokončana še ta mesec
o Strani 6 in 7
Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA
radioPTUJ
551er
Štajerski TEDNIK ,
701er
popusta
!sažo Valens Augusta
50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal.
Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018.
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Podravje, Slovenija • Nadure in dežurstva zdravnikov
Radiolog naj bi delal čisto vsak dan po pet
Od leta 2011 naprej se dežurstvo zdravnikov v ptujski bolnišnici plačuje v obliki nadur. Število opravljenih nadur je - zagotavljajo, da zaradi ma vsak dan v letu, bi to bilo več kot pet nadur prav vsak dan; ob 40-urnem delavniku torej tedensko še okrog 36 nadur. Okrog 475 tisočakov je
Na podlagi določil Pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva se dežurstvo v Splošni bolnišnici Ptuj od januarja 2011 naprej obračunava in plačuje v nadurni obliki.
Navedeno velja za vse zdravnike, ki so vključeni v dežurno službo. Kot je pojasnila Anica Už-mah, direktorica SB Ptuj, za me-
dicinske sestre to ne velja, saj se na področju zdravstvene nege del zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva izvaja v tur-nusih, le del pa v nadurnem delu.
Razlog, da se zdravnikom dežurstvo izplačuje v nadurah, naj bi bil predvsem v pomanjkanju kadra.
Trenutno je v Splošni bolnišnici Ptuj zaposlenih 69 zdravnikov, od
Ptujska bolnišnica ne prednjači pred drugimi
Po podatkih Ministrstva za javno upravo je največ izplačanih ur za delo prek polnega delovnega časa v letu 2017 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, sledi Univerzitetni klinični center Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice ter Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica...
Pri izplačanih urah za dežurstvo v letu 2017 je na prvem mestu Univerzitetni klinični center Maribor, sledi Splošna bolnišnica Celje ter Univerzitetni klinični center Ljubljana, na četrtem mestu je Splošna bolnišnica Novo mesto.
Letni strošek bruto za izplačilo dela prek polnega delovnega časa (nadur) za vse slovenske bolnišnice (brez psihiatrije) za leto 2017 je znašal 55,6 milijona evrov.
V primerjavi z letom 2015 seje povišal za približno 16 %.
tega je 39 višjih zdravnikov, devet specialistov in 21 specializantov. „Za zagotavljanje normativov bi jih potrebovali več, zaradi pomanjkanja zdravnikov se del dejavnosti izvaja z zunanjimi sodelavci (podje-mne pogodbe in pogodbe o sodelovanju)," dodaja direktorica.
Rekorder tedensko z nadurnim delom opravi skoraj dvojni polni delovni čas
Vsi zdravniki, zaposleni v ptujski bolnišnici, so v letu 2017 opravili skupno 14.588 ur nadurne oblike dela in 31.726 ur iz naslova izvajanja dežurne službe. Največ ur dežurne službe lani je opravila zdravnica anesteziologinja, in sicer 1.210 ur, največ nadur pa zdravnik radiolog, in sicer neverjetnih 1.946 ur. Če to preračunamo na 365 dni, bi omenjeni zdravnik radiolog prav vsak dan v letu (zraven polnega delavnika) naredil 5,3 nadure. Seveda je to le „plastični" prikaz, saj ni zmeraj enakomerno obremenjen; kažejo pa te številke očitno jasno potrebo po dodatnem kadru.
Letni strošek bruto za izplačilo dela prek polnega
delovnega časa za vse slovenske bolnišnice (brez psihiatrije) je za leto 2017 znašal 55,6 milijona evrov.
Kakšni zneski so bili izplačani za nadurno delo pred desetimi leti
„Primerjava stroškov za izvajanje dežurne službe in nadurnega dela izpred deset let je zaradi drugačnega načina beleženja in obračunavanja okvirna. V Splošni bolnišnici Ptuj je bilo leta 2007 opravljenih 5.554 ur iz naslova nadurnega dela in 32.942 ur iz naslova dežurne službe, pri čemer se je v preteklosti zaradi prenosa transfuzijske dejavnosti iz Splošne bolnišnice Ptuj v UKC Maribor ukinilo eno dežurno mesto. Posledično je število ur iz naslova dežurstva v letu 2017 v primerjavi z letom 2007 manjše," pojasnjuje Užmahova. Je pa bilo lani skoraj deset tisoč nadur več kot pred desetimi leti.
Razlog za tolikšno število nadur zdravnikov naj bi tičal predvsem v dejstvu, da jih
Slovenija, Podravje • Kakšni so učinki sprejete novele Zakona o trgu dela
Pravico do nadomestila imajo, tudi če zavrnejo ponujeno delo
Januarja letos je začela veljati novela Zakona o urejanju trga dela. Ta je med drugim prinesla spremembe pri sankcioniranju kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Če tega zakona ne bi spreminjali, bi na območju ptujske upravne enote v prvih devetih mesecih sankcionirali - jih prenehali voditi v evidenci iskalcev zaposlitve in jim odvzeli tudi nadomestilo -okrog 500 posameznikov, torej petino vseh.
Z novelo se je uvedel tako imenovani odlog sankcije. Od januarja naprej se tako ob prvi kršitvi obveznosti (kot je npr. odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, odklonitev ustrezne zaposlitve) ne sme brezposelnega brisati iz evidence. Posledično so torej upravičeni do nadomestila, tudi socialne denarne pomoči.
Najstrožja sankcija, prenehanje vodenja v evidenci, se brezposelni osebi izreče šele ob drugi kršitvi katere izmed naloženih obveznosti. A pred tem so še opomini, dokazovanje, in kot ugotavljajo na zavodu, številni izgovori.
„Iz ene skrajnosti smo praktično šli v drugo. Strinjam se, da so bile pred uveljavitvijo novele precej
Sprememba oz. novela Zakona o urejanju trga dela je uvedla postopno sankcioniranje kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Eden izmed razlogov za spremembe so bili pogosti očitki, da država preko zavodov za zaposlovanje RS „umetno" znižuje stopnjo brezposelnosti s tem, ko prijavljene enostavno brišejo s seznamov iskalcev zaposlitve. Tudi priporočilo Organiza-
cije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prispevalo k tem spremembam, izrazili so namreč mnenje, da ima Slovenija prestrog režim sankcij v primeru kršitev obveznosti iz aktivnega iskanja zaposlitve. Zato so ga omilili v obliki znižanja pravice do denarnega nadomestila v vrednosti 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska, šele pri ugotovljeni drugi kršitvi pa se nadomestilo preneha izplačevati.
>
J
\
Najbolj in najmanj iskani poklici
Da se je stanje na trgu dela bistveno izboljšalo in da je službo neprimerljivo lažje najti kot pred leti, ugotavlja direktor OS ZRSZ Ptuj Tomaž Žirovnik. Trenutno najbolj iskani poklici so: monterji, šoferji, komercialisti na terenu, natakarice, računovodje, CNC-tehnologi in operaterji ...
Najdlje na Zavodu ostaja pedagoški kader in pravnice (ženske), zanimivo: bistveno bolj kot pred leti so zaposljivi ekonomisti.
Nouela Zakona o urejanju trga dela je ublažila sankcije kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve.
krute sankcije. No, zdaj pa si posamezniki izmišljujejo milijon in en izgovor, pa jih ne moremo prisiliti, da aktivno iščejo delo, če tega ne želijo. Ena temeljnih človekovih pravic je pravica do nedela. Naše poslanstvo je poskušati reintegri-rati posameznika, da začne delati, siliti jih ne moremo," poudarja Tomaž Žirovnik, direktor območne službe ZRSZ Ptuj.
Službo prej dobi zapornik kot nekdo, ki se je zdravil zaradi duševnih motenj
Ker pridobitev socialne pomoči ni nujno pogojena s socialno akti-vacijo, morajo dejansko brezposelni sami pokazati voljo, da si najdejo službo. „Vseh pa nikoli ne bomo mogli rešiti," še dodaja Žirovnik. V primeru, da omenjena novela ne bi bila sprejeta in odlog sankcije ne bi bil vpeljan, bi le na Ptuju okrog 500 prijavljenih na zavodu prenehali voditi v evidencah. Toliko jih je namreč bodisi odklonilo zaposlitev bodisi vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. Konec septembra 2018 je bilo na ptujski službi Zavoda 2561 brezposelnih. „Naši svetovalci se resnično trudijo poiskati primerno delo vsakomur. Je pa dejstvo, da če nekdo zdaj, v tem času, ne dobi službe po letu dni, ima zanesljivo kakšne ovire," pravi Žirovnik. Ob tem dodaja zanimivo primerjavo: „Delo prej dobi nekdanji zapornik kot nekdo, ki je imel psihiatrične težave in se je zdravil. Takšni posamezniki so precej težko zaposljiv kader."
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	3
nadur, brez dopusta in praznikov ...
premajhnega števila zdravnikov - izjemno veliko. Največ jih je v lanskem letu opravil zdravnik radiolog: skoraj dva tisoč ur. Če bi delal popolno-bolnišnico lani stalo nadurno delo vseh zdravnikov; v primerjavi s skupnim stroškom vseh slovenskih bolnišnic je to kaplja v morje.
Foto: Media24
je v ptujski bolnišnici premalo.
Prihranki niso mogoči, ker kadra enostavno ni
Skupna masa plač zdravnikov v letu 2017 je znašala nekaj več kot 5 milijonov evrov. Od tega je bilo za nadurno delo zdravnikov izplačanih 475.749 evrov, izvajanje dežurne službe pa je bolnišnico stalo 1.141.940 evrov.
„V skladu s trenutno veljavno zakonodajo je način plačevanja dežurne službe v Sloveniji prepuščen v odločitev posameznim bolnišnicam," pojasnjuje Užmahova, ki dodaja, da bi na tem področju lahko privarčevali le „z več zaposlitvami zdravnikov, da bi lahko zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo v turnusu. Žal pa takega strokovnega kadra na trgu ni."
Očitno gre za problematiko, ki je tudi novo vodstvo bolnišnice ne
Strošek nadur in dežurstva v SB Ptuj
je leta 2007 znašal 1,2 milijona, leta 2017 pa 1,6 milijona evrov.
Največ ur dežurne sllužbe lani v SB Ptujj je llani opraviilla zdravnica anesteziologinja, in sicer 1.210 ur, največ nadur pa zdravnik radiolog, in sicer neverjetnih 1.946 ur.
more rešiti, direktorica, ki je vajeti ptujske bolnišnice prevzela šele pred nekaj meseci, zato čudežev ne obljublja. Poudarja, da dokler ne bo dodatnih zaposlitev, sprememb ni mogoče pričakovati.
Plačevanje dežurstva kot nadurnega dela
V* • I I »v • •
v večini bolnišnic ni praksa, je pa dovoljeno
Zakon o zdravstveni dejavnosti med drugim določa, da zdravstveni zavodi, ki opravljajo javno zdravstveno službo, morajo glede na naravo dejavnosti zagotoviti stalno dostopno nujno medicinsko pomoč. Neprekinjena nujna medicinska pomoč pa se zagotavlja s polnim delovnim
časom, dežurstvom, pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela. Aprila letos je prenehal veljati Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki je med drugim določal, kdaj, kako, ob izpolnitvi katerih pogojev se organizira dežurstvo. „Po prenehanju veljavnosti Pravilnika v vsakem javnem zdravstvenem zavodu v okviru svoje avtonomnosti in skladno z določbami Zakona o zavodih samostojno organizirajo delo in neprekinjeno nujno medicinsko pomoč," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Ugotavljajo pa, da za razliko od ptujske bolnišnice v večini slovenskih bolnišnic plačevanje dežurstva v obliki nadur ni praksa. A zneski izplačil kažejo, da ptujska bolnišnica prav nič ne prednjači pred ostalimi bolnišnicami.
Po podatkih Ministrstva za javno upravo je bilo v letih 2015 do 2017 razmerje med izplačilom dela prek polnega delovnega časa (nadure) skupaj za vse bolnišnice (brez psihiatrije) v primerjavi z izplačilom dežurstev približno 3:1.
Dženana Kmetec
Foto: Media24
Za nadurno delo v ptujski bolnišnici pred desetimi leti 214.000, lani 475.749 evrov
V letu 2007je bilo za nadurno obliko dela v ptujski bolnišnici izplačano nekaj več kot 214.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še izvajanje dežurne službe, za kar so izplačali več kot milijon evrov. Skupaj 1,2 milijona evrov.
Leto 2017: nadurno delo zdravnikov znaša 475.749 evrov, izvajanje dežurne službe pa 1,1 milijon evrov. Skupaj torej okrog 1,6 milijona
evrov.
Podravje • V volilnem letu več občinskih investicij
Zasedeni gradbinci, dražje storitve in pomanjkanje delovne sile
Gradbinci so tik pred volitvami na polno zasedeni, cene gradbenih storitev pa so narasle. Izvajalci poročajo tudi o pomanjkanju delovne sile.
V številnih občinah, tudi v Pod-ravju, se v teh dneh na veliko gradi. Gradbinci so na polno zasedeni, delavcev pa na trgu ni. Na občinah pa poleg velike zasedenosti gradbincev tožijo tudi o zamudah z deli, zvišanju cen gradbenih storitev ter še, da na naročila za manjše vrednosti sploh ne dobijo ponudb.
Da so povpraševanja po gradbenih izvajalcih tik pred volitvami zelo velika, opaža tudi direktor ptujskega podjetja GP Project Ing Antun Daljavec, obenem pa poudari, da je letos nekoliko manj investicij v primerjavi s preteklimi volilnimi leti. V omenjenem podjetju v tem trenutku zaključujejo tri javne investicije v skupni vrednosti 400.000 evrov, kar predstavlja desetino vseh investicij, ki jih trenutno izvajajo: »V tem letu je več občinskih investicij, kar je pripisati volilnemu letu, in to se pojavlja vsako volilno leto. Podjetij je manj in z manjšim številom delavcev kot pred recesijo in se ustvarja umetni vtis, da je investicij več, kot jih je bilo v prejšnjih volilnih letih. A je v
primerjavi s prejšnjimi volilnimi leti občinskih investicij manj, še zlasti na področju visokih gradenj, s čimer se ukvarja naše podjetje.«
Mladi odšli v tujino, delovne sile ni
Kot še pove, je njihovo podjetje vse od začetka letošnjega leta polno zasedeno. Tako kot druga gradbena podjetja v državi pa se tudi oni soočajo s pomanjkanjem kom-petentne delovne sile. »Na trgu ni delovne sile, še zlasti tiste kakovostne delovne sile, kar je posledica desetletne recesije in nizkih osebnih dohodkov v gradbeništvu in preostalem gospodarstvu. Večino delovne sile, še zlasti mlajša populacija, je odšla delat v tujino in se ne želi več vračati v domače okolje kljub nekoliko višjim osebnim dohodkom. V našem podjetju smo dvignili osebne dohodke in večino delovne sile obdržali. Smo pa v času recesije število zaposlenih zmanjšali za tretjino,« razmere opisuje Daljavec.
Zaradi pomanjkanja delovne sile pa tudi zaradi daljšega čakanja na surovine od načrtovanega gradbena podjetja težko sledijo terminskim planom. Čakalne dobe so
namreč po besedah direktorja za določene surovine tudi po 30 dni (razne izolacije in stekla), nekatere pa znašajo tudi do 45 dni. Cene se vračajo na realno raven
Cene gradbenih storitev so po oceni Daljavca poskočile za več kot deset odstotkov, kar je posledica povečanja cen surovin, prevozov in delovne sile. Kljub temu pa
cene še vedno niso dosegle ravni pred začetkom gospodarske krize: »Cene se vračajo v realne okvire pred leto 2008. V desetletju recesije so gradbena podjetja večinoma propadla, ostala so bistveno oslabela v kadrovskih, tehničnih in finančnim kapacitetah. Sedaj gradbena podjetja počasi okrevajo, vendar smo mnenja, da v bližji prihodnosti ne bodo dosegla ravni pred letom 2008.«
Zidarjev, vodovodarjev in električarjev ni
Da so cene postopoma začele rasti in še bodo rasle, saj so se podražile tako surovine kot energenti, pritrdi tudi direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen.
Ormoška komunala trenutno izvaja več občinskih investicij; nekatere so že v zaključni fazi, kljub temu pa letos nekih bistvenih povečanj investicij javnega značaja ne opažajo. Poročajo pa, da morajo na surovine čakati dlje od planiranega. »Morda je v tem delu leta res nekaj več dela in gre razloge iskati tudi v lokalnih volitvah,« razmišlja Majcnova, ob tem pa prav tako izpostavi problematiko pomanjkanja delovne sile: »Delovna sila manjka in bo manjkala tudi v prihodnje, kajti kadra v tehničnih smereh ni, prav tako se mladi ne izobražujejo v smeri gradbeništva, strojništva in električarstva. Delovna sila odhaja v tujino, pa tudi s terenskega dela v tovarne, kjer opravijo osem ur in je delovnik za njih končan. V gradbeništvu pa je sezonsko delo in se je treba prilagajati času in vremenskim razmeram.«
Monika Horvat
Foto: CG
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Zavrč • »Ležeči policaji« jezijo občane
Kaskaderji ali mimo trgovine ali skozi vaško jedro
Da bi se izognili visokim hitrostnim oviram v vaškem jedru Goričaka, vozniki vse raje izberejo povezovalno cesto mimo parkirišča pri trgovini Tuš Haložanka. Na Občini Zavrč so temu sklenili narediti konec.
Na zadnji seji je završki občinski svet obravnaval vlogo trgovine Tuš Haložanka za postavitev prometnega znaka, s katerim bi prepovedali oz. omejili vožnjo po povezovalni cesti ob parkirišču trgovine in kmetijske zadruge. Promet bi bil tako dovoljen le za dostavo in stranke tamkajšnjih poslovnih objektov, ne pa tudi za odvijanje lokalnega oz. širšega prometa. Podžupan Zavrča Janko Lorbek je pojasnil, da občina ni ne lastnica omenjenega zemljišča ne upravljavka parkirišča ali povezovalne poti: »Za urejanje prometa mora tam trgovina poskrbeti sama.«
Občinski svetniki so se strinjali, da je zaradi povečanega prometa mimo parkirišča ob trgovini prometna varnost ogrožena. Drugi završki podžupan Robert Vuzem je dejal: »Ni problem za osebne avtomobile, čeprav vozniki vozijo kot divjaki, da po parkirišču skačemo kot opice; tam se vozijo tudi avtobusi in kamioni, in to z veliko hitrostjo. Nekdo bo tam koga povozil.« Lorbek je dodal, da je šoferjem avtobusa lažje obrniti krožno kot vzvratno ...
Za postavitev prometnih znakov na obeh uvozih z regionalne ceste na parkirišče (pri mostu in kmetijski zadrugi) bo sicer treba pridobiti tudi soglasje pristojne Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Lorbek je prepričan, da bi nova prometna
Hitrostne ovire so v Goričaku postavili pred nekaj leti, zdaj na občini Zavrč pri Direkciji RS za infrastrukturo prosijo za omilitev ukrepa.
O vsaki hitrostni oviri odločajo posebej
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da v skladu z Zakonom o cestah in Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah naprave in ukrepe za umirjanje prometa postavljajo na vozišču in delih cest skozi naselja, kjer želene hitrosti vozil ni mogoče zagotoviti z drugimi rešitvami oz. tehničnimi ukrepi.
»DRSI se na podlagi tehnične specifikacije na vsaki posamezni lokaciji posebej odloča o vrsti naprave in ukrepa za umirjanje prometa, in sicer v odvisnosti od sledečih kriterijev: funkcije in kategorije ceste (povezovalne funkcije in prometno--tehnične lastnosti ceste), hitrosti vožnje, prometnih pogojev (konična urna obremenitev in struktura vozil) ter dodatnih pogojev (širina prometnih površin, avtobusni in tovorni promet, škodljive emisije, hrupna obremenitev, zamude pri vožnji intervencijskih vozil, vzdrževanje cest, urbanistični pogoji in arhitekturno oblikovanje),« so razložili na DRSI.
signalizacija težave vsaj deloma rešila: »Povezovalno cesto v večini uporabljamo domačini. Morda pa se bo koga le prijelo, da se tam ne bo peljal. Ali da bo, če se bo že peljal, to storil uvidevno in počasi.« Predsednik završkega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slavko Pravdič je opozoril, da srčika problema niso prometni znaki: »Če bomo uredili ležeče policaje v vaškem
jedru, se ljudje mimo parkirišča ne bodo več vozili.«
Ovire 30 kilometrov na uro ne prenesejo
Hitrostne ovire so v Goričaku postavili pred nekaj leti; ena je na lokalni cesti in torej v lasti občine, dve sta na regionalni cesti skozi vaško jedro. Lorbek je razkril, da so na občini na
DRSI letos že podali vlogo za spremembo ukrepov: »Hitrostne ovire bi bilo treba malo omiliti; menimo namreč, da so prestrme. Hitrost je tam omejena na 30 kilometrov na uro, vendar ovire prenesejo dosti nižjo hitrost.« Pri ovirah bi tako omilili naklon oz. jih podaljšali, odprta možnost ostaja tudi njihova popolna odstranitev. »Rušiti ali ne rušiti, to je dilema. Zdaj imamo kaskaderje
mimo trgovine, potem jih bomo imeli mimo občine,« je dejal Lorbek.
Na DRSI so potrdili, da so s težavami v Goričaku seznanjeni: »Po naših informacijah je občina že naročila ustrezni projekt za izvedbo umirjanja prometa (ureditev grbine). Tako v kratkem pričakujemo še uradno vlogo s strani projektanta, ki jo bomo preučili in podali soglasje za poseg na državni cesti.« Projektant bo moral s projektno dokumentacijo
vrsto naprave oz. ukrepa za umirjanje prometa ustrezno utemeljiti in upravičiti. Na DRSI so razložili, da bo moral to storiti tako z upoštevanjem z zakonodajo določenih kriterijev kot z analizo prometne varnosti: »Ta temelji na podatkih prometnih nesreč na obravnavanem odseku.« Rok za izdajo soglasja DRSI je 15 dni od prejema popolne vloge; usoda grbin v Goričaku bo tako znana že kmalu.
Eva Milosic
Največja martinova zabava na največjem slovenskem trgu
Martinovanje v Mariboru je največje enodnevno javno martinovanje v Sloveniji, ko se v štajerski prestolnici zbere tudi 20.000 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Poklon jeseni in veselo druženje na Trgu Leona Štuklja spremljata bogat kulturno-zabavni program ter seveda tradicionalna vinsko-kulinarična ponudba. Tudi letos, kot vsa leta, se bo mariborsko martinovanje uradno začelo 11. novembra ob 11. uri in 11 minut na Trgu Leona Štuklja s kul-turno-zabavnim programom, ki mu bo sledil sprevod v zahvalo jeseni po ulicah starega mestnega jedra, ob 14. 30 pa bo na vrsti še tradicionalni krst mošta.
Kulturni program bosta povezovali skupini Mala pihalna godba Neuvirtovi Štajerci in AFS Študent. Dogodek bosta popestrili tudi mariborska in slovenska vinska kraljica. Prireditev bo pote-
kala v znamenju domače kulinarike, odličnega štajerskega vina in bogate gostinske ponudbe, za boljšo voljo pa bodo poskrbeli še skupina Avsenik ter Domen Kumer in Manca Špik s skupinama.
Martinovanje vsako leto v mestnem središču obogatijo s prihodom vinskih kraljic, bračev, folkloristov, kmečkih žena, splavarjev ter predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se tako na simboličen način zahvalijo jeseni. Sklepno dejanje uradnega dela martinovanja pa je seveda svečani krst mošt, ki pomeni simboličen zaključek vsega vinogradni-kovega prizadevanja, hkrati pa tudi zaključek Festivala Stare trte 12. 11., vrhunskega festivala vina in kulinarike, kulture in zabave, ki ga prirejamo v čast najstarejši trti na svetu.
Pridružite se Mariborčanom in okoliškim prebivalcem ob svečanem krstu mošta. Zabavajte se v družbi številnih priznanih glasbenikov in glas-
benih ansamblov. Pokušajte jedačo in pijačo, ki
jo na številnih stojnicah ponujajo vinogradniki in vinarji, turistične kmetije in drugi gostinci.
Foto: EM
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	5
Ptuj • O ozelenitvi mestnegajedra in urbani opremi
V mestnem jedru samo 366 dreves
Mestna občina (MO) Ptuj je želela narediti celovit popis drevesnega fonda v mestu Ptuj, zato je pristopila k projektu Zasnova zelenega sistema starega mestnega jedra. V prvi fazi je v zasnovo vključeno staro mestno jedro, v drugi fazi se bo izdelal zeleni sistem za celotno mesto, vključno s parki, krožišči, drevoredi in preostalimi ureditvami.
Na podlagi tega se bodo podale smernice za ohranjanje kakovostnega obstoječega zelenja ter načrtovanje novih zasaditev in ureditev. „Inventarizacijo in analizo z izhodišči za nadaljnjo obravnavo smo izdelali znotraj mej starega mestnega jedra. Ugotovili smo, da je tretjina površin pozidanih, tretjina tlakovanih in tretjina zelenih. V mestnem jedru je samo 366 dreves. Slaba polovica jih je na zemljiščih v lasti MO Ptuj ali javni lasti. Prisotnih je okrog 50 različnih vrst. Veliko je iglavcev, kar je sicer nenavadno. Cilj mesta mora biti, da se pokritost s krošnjami poveča. Trenutno je 3,6-odstotna, kar je malo. Težnja evropskih mest je, da bi bila pokritost s krošnjami vsaj io-odstotna. Tlaki v mestu za to več niso ovira, saj obstajajo tehnike zasaditve in tlakovanja, ki drevesom omogočajo nemoteno rast. Samo ustrezno je treba pripraviti teren," pravi izdelovalka projekta, krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak.
Foto: Črtomir Goznik
Neformalno priporočilo je, da bi bila evropska mesta vsaj 10-odstotno pokrita s krošnjami dreves. V starem mestnem jedru na Ptuju je pokritost s krošnjami zgolj 3,6-odstotna.
Kot opozarja, je zmotno razmišljanje o zasaditvi avtohtonih dreves v mestu. „Avtohtone rastline bi tukaj rasle, če ne bi bilo mesta. Ker mesto
s pozidavo in tlaki spremeni mikro klimo, pa tako spremenjeno okolje za avtohtone rastline več ni primerno. Zaradi pregrevanja se spreme-
nijo temperature, zaradi tunelskega efekta med ulicami se ustvarjajo vetrovi. Pogoji za rast so zaradi navedenega drugačni. Zato potrebu-
Enoletnice najbolj neekonomičen način urejanja zelenih površin
Z vidika trajnostnega razvoja mesta Simonič Korošakova priporoča zasaditev trajnih grmovnic. „Te rastline bodo dolgo žive in bo z njimi pri kasnejšem vzdrževanju relativno malo dela. Na Dunaju so zelenice, kjer je trava slabo rasla, začeli zasajevati s trajnicami. Sajenje enoletnic v korita ali gredice dvakrat na leto je na dolgi rok zelo draga rešitev. Dokazano je, da je to najbolj neekonomičen način urejanja zelenih površin."
Korita v mestu kot ovira za promet
Krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak se je ukvarjala tudi z urbano opremo v mestu (klopi, koši, posode za odpadke, ograje, korita, stebrički, luči, označevalne in usmerjevalne table). „Klopi je vsaj kakšnih deset ali i5 različnih vrst. Korit v mestu je čez 300. Večina se jih uporablja za omejevanje prometa. Cilj bi bil, da so v mestu kakovostna korita, ki služijo zasaditvi kakovostnih trajnic in grmovnic. In to na lokacijah, kjer bo pomembna njihova vloga zelenega elementa. Ne pa da služijo kot ovira za promet in parkiranje, kot je to sedaj. V okviru analize smo oblikovali izhodišča. Sedaj se pripravlja katalog, v katerem bomo v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine opredelili elemente, ki jih bodo pri različnih projektih ali prenovah vgrajevali ter bodo nadomeščali obstoječe. "
Mojca Zemljarič
jemo rastline, ki so bolj odporne na pregrevanje in visoke temperature, zmrzali, vetrove in izsuševanje ter onesnaževanje zaradi soljenja, pa tudi drugih snovi, ki so v tleh (na primer posledica prometa). Srečujemo se tudi z boleznimi, ki prinašajo še dodatne težave. Zato je treba izbirati rastline, ki so primerne za zasaditve v mestih in jih v drevesnicah po Evropi tudi preizkušajo."
Cirkulane • Začeli so sanirati brežino pod gradom Borl
Sprejeli so najvišje mere skrbnosti in previdnosti
Vse od udora skal in kamenja junija 2012 je nestabilna borlska brežina ogrožala tako regionalno cesto pod kot kulturni spomenik državnega pomena nad seboj. Kdor čaka, dočaka: po številnih zapletih in zakasnitvah so zdaj dela na projektu sanacije brežine, zidov in grajske terase vendarle stekla.
Promet na okoli 200 metrih regionalne ceste Spuhlja-Zavrč je zato omejen na 50 kilometrov na uro, predvidoma do 25. novembra prihodnje leto bo promet s pomočjo semaforjev tekel izmenično enosmerno. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) za navedeno obdobje dovoljenja sicer niso izdali le za delne, temveč tudi za kratkotrajne, do pol ure dolge popolne zapore ceste -vendar le enkrat v delovnem času in izven časa prometnih konic. Za intervencijska vozila na nujni vožnji zapora ne bo veljala. V obdobju božično-
-novoletnih praznikov je resda predvidena krajša prekinitev del, vendar cestne zapore iz varnostnih razlogov tudi takrat ne bodo odstranili.
Na DRSI so zagotovili, da so pomislili na vse: »Zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu je bila v ta namen s projektom predvidena tudi zaščita ceste z betonsko varnostno ograjo, nadgrajeno z dodatno zaščito pred padajočim kamenjem in materialom med sanacijo, ki bo postavljena ves čas gradnje. Izvedba del namreč poteka na zelo zahtevnem terenu na višini in v
previsni brežini, zaradi česar je izpostavljenost ceste in prometa na njej zelo visoka. Za zagotovitev varnosti vseh udeležencev so sprejete najvišje mere skrbnosti in previdnosti.«
Žerjav bodo postavili še letos
Dela na terenu bodo potekala v več procesih oz. fazah, prva so se že začela. Na DRSI so našteli, kaj imajo v načrtu še to zimo: »Postavitev žerjava, izvedba začasnih zaščitnih mrež pred padanjem kamenja v glo-
bino pri delih na platoju terase gradu Borl, injektiranje grajskih zidov v kleti gradu, rušitev zidov na terasi in razbremenitev platoja terase z ročnim in delno strojnim izkopom.« Prihodnje leto je predvidena še sanacija brežine z varovalno mrežo in
sidri ter izvedba armiranobetonskih slopov. Po sanaciji brežine bodo na nekdanji grajski terasi sanirali zidove in postavili kovinsko razgledno ploščad.
Sanacijo bo skupaj s štirimi po-dizvajalci del (H. S. Nizke gradnje,
Adriaing, GRAS in Monterra) izvedlo podjetje Pondus iz Bresternice pri Mariboru. Vrednost projekta znaša 1.408.941 evrov z DDV; večino bo plačala DRSI, manjši delež pa Ministrstvo za kulturo.
Eva Milošič
Brstje • Vlaganje v telekomunikacije
Nadgrajujejo optično omrežje
Telemach, eden izmed vodilnih ponudnikov telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, v naselju Brstje v mestni občini Ptuj te dni nadgrajuje obstoječe koaksialno omrežje.
S3 ,
Foto: EM
Označenega obvoza ne bo, zato bi v Dolanah utegnila nastati tudi daljša kolona vozil. Previdno!
„Za investicijo smo se odločili, da bi naročnikom na tem območju zagotovili nemoteno uporabo vseh naših naprednih storitev na GIGA omrežju nove generacije, kot so višje hitrosti interneta in novi paketi EON, ki v vsak dom prinašajo najboljšo uporabniško izkušnjo," pravijo v družbi Telemach.
Dela so začeli sredi novembra, v večini naj bi jih končali te dni. Prve dni novembra imajo v načrtu še položitev nove asfaltne prevleke po pločnikih. Zaradi del je čez dan cesta skozi del naselja v celoti zaprta. „Ker se na ozkem cestišču, kjer poteka rekonstrukcija, težko srečata dva avtomobila, je bilo nujno poskrbeti za popolno zaporo ceste, ki se je izvajala v dveh delih; od hišne številke 1 do 8 in od hišne številke 10 do 23. Izvajalec del je naš po-
godbenik, podjetje G.P. Karahmet. njena približno na 120.000 evrov," Skupna vrednost letošnjih investicij so navedli v podjetju Telemach. v omrežje na območju Ptuja je oce-	MZ
Foto: Črtomir Goznik
Dela na optičnem omrežju s preplastitvijo pločnika, ki so ga za potrebe investicije razkopali, naj bi bila končana te dni.
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Podravje • Na šolskih jedilnikih manj kot 20 % lokalno pridelane hrane
Učenci za malico še vedno najraje pojedo pico, s
Šole in vrtci v sklopu malic in kosil del hrane naročijo pri lokalnih ponudnikih. Slovenska zakonodaja za javne zavode namreč omogoča ceno namreč ne morejo konkurirati cenejši, masovno uvoženi hrani, saj so predragi. Prijavnih naročilih pa je cena ključna, zato je tak si
Kljub temu da si šole želijo več lokalne hrane, pa ne dosegajo niti zakonsko dovoljenih 20 %. Razlogi so v majhnih mrežah lokalnih ponudnikov, ki bi lahko redno dobavljali tako velike količine hrane, kot jih šole potrebujejo in previsokih cenah.
Na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju pozimi naročijo približno 12 %
lokalne hrane, poleti pa 15 %. »Sodelujemo s približno 20 dobavitelji in mreža se še širi. Sedaj so se kmetje že bolj opogumili, na začetku niso pristopali k nam s ponudbami. Kar se tega tiče, se stanje izboljšuje,« pojasnjuje organizatorica šolske prehrane na OŠ Ljudski vrt Petra Zafošnik. Vseeno pa na šoli ne upajo skleniti zavezujočih pogodb
Higiena šolskih kuhinj
je ustrezna
V šolskih kuhinjah redno poteka tudi inšpekcijski nadzor, ki ga opravlja Uprava za varno hrano. Pregledi potekajo v skladu z letnim programom dela oziroma ob prijavi. »Šole, ki imajo lastno kuhinjo uvrščamo v letni plan pregledov na približno leto in pol, šole, ki imajo samo razdelilne kuhinje pa na tri leta ali več,« pojasnjuje Elizabeta Mičovic iz Uprave za varno hrano. Ob obiskih kuhinj pregledajo varnost živil, higieno, temperaturo, sledljivost izdelkov in oznake na njih.
Najpogostejše neskladnosti, ugotovljene na področju šolskih kuhinj, so predvsem neopravljena verifikacija sistema notranjih kontrol, neskladnosti glede zagotavljanja sledljivosti, nedosledno vodenje dokumentacij in napačno označevanje alergenov. Higiensko stanje šolskih kuhinj je ustrezno, pomanjkljivosti, kijih inšpektorji ugotavljajo pa so najbolj pogosto nanašajo na dotrajano opremo oziroma obrabo ploščic, sten in tal.
z vnaprej določenimi količinami hrane, zato se odločajo za okvirne dvoletne sporazume, razlaga ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič: »Kmetje ne morejo vedeti, kakšna bo letina in se zavezati, da bodo velike količine hrane lahko redno dostavljali. Poznam šole, ki so sklenile pogodbe z dobavitelji jabolk, ti so imeli slab pridelek in so jim na koncu namesto lokalno pridelanih dobavljali jabolka iz Madžarske.« Ravno zato, ker je šola Ljudski vrt velika, šteje namreč kar 700 učencev, takih pogodb ne morejo sklepati.
Cena malice za enega otroka je 80 centov, kosilo stane 2,2 evra. V to so vštete tako sestavine kot stroški dela, zato je treba jedilnike smiselno zastaviti. Ob tem, da je jedilnik v skladu s predpisi, mora biti tudi finančno vzdržen, opozarja ravnateljica: »Pomislite, da otrokom malica ali kosilo ni všeč. To potem ostane na krožnikih in ob tem, da je bila taka hrana že izhodiščno dražja, vštejmo še strošek odvoza odpadle hrane.« Kot pravi, so lahko pogosto ravno zato v dilemi, kaj ponudi otrokom: »Ali zdrav obrok, ki ostane, ali kupljeno hrano, ki jo imajo radi?«
V Domu upokojencev jabolka iz tujine
Tudi v Domu upokojencev na Ptuju želijo večkrat ponuditi lokalno hrano, a je ta predraga, omejuje pa jih tudi zakon. »Z veseljem bi kupovali domačajabolka neposredno od pridelovalcev, a tega žal ne moremo zaradijavnih naročil« opozatjaJožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj. »Konkretno nam jabolka dobavlja izbran ponudnik v okviru javnih naročil ki nam v tem času dobavlja tudi jabolka iz Poljske in Srbije. Javni zavod bi z veseljem kupoval domače pridelke neposredno od pridelovalcev, če nas ne bi pri tem ovirala zakonodaja.«
Otroci še vedno ne marajo zelenjave
Vzgajati otroke tako, da bodo imeli radi zdravo hrano, je proces, ki se začne že za domačo mizo. »Treba je povedati, da otroci še vedno najraje jedo sendviče, pice, ocvrtega piščanca in krompir. Najbolj se zmrdujejo pri vsem, kar je zeleno,« opaža organizatorica prehrane Petra Zafošnik. Trendi se vseeno nekoliko spreminjajo in
starši se vse bolj zavedajo pomena hrane, še pravi Zafošnikova, vendar pa tega na šoli še ne občutijo.
»Otroci imajo najraje poznane okuse, zato jim je nove treba najprej predstaviti, nato jih sprejmejo in šele na koncu jih vzljubijo,« pravi Zafošnikova. Tak uspeh so za zdaj dosegli z domačimi jogurti, ki jih želijo še večkrat postaviti na jedilnik. »Tak način je tudi veliko bolj ekološki, saj plastike praktično ni. Jogurt dobimo v velikih posodah in ga učencem nalijemo v skodelice.«
Vida Božičko
Spodnje Podravje • Avtocesta Draženci-Gruškovje bo dokončana še ta mesec
V teh dneh tečejo tehnični pregledi izvedenih <
22. novembra lani so prometu predali prvo polovico nove podravske avtoceste, med Draženci in Podlehnikom. Kdaj bo vinjeta potrebna š lehnikom in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje?
Pogodbeni rok za dokončanje vseh del do pridobitve dovoljenja za uporabo je 6. januar prihodnjega leta. V sarajevskem podjetju Euro-Asfalt, glavnem pogodbenem izvajalcu del na drugi etapi dražensko-gruškovskega odseka avtoceste, so že ob podpisu pogodbe napovedali, da bodo dela najverjetneje končali še pred zimo. Julija letos so na tiskovni konferenci predstavniki podjetja namignili celo, da bo avtocesta za tehnični prevzem pripravljena že septembra, torej več kot tri mesece pred zastavljenim rokom.
Promet med Podlehnikom in Gruškovjem sicer že teče po polovici novozgrajene avtoceste, torej po enem pasu v vsako smer vožnje, vendar cesta ostaja grad-biščna. Med domačini ob novi avtocesti, pa tudi med tranzitnimi turisti, so se zato pojavila ugibanja o tem, ali je morda šlo kaj narobe. Na DARS so se na tovrstna razglabljanja odzvali: »Izvajalec je skladno s pogodbo obvezan dokončati vsa dela v okviru pogodbenega roka. Če jih zaključi prej, je to povezano z njegovo odločitvijo oz. z okoliščinami, ki to omogočajo. Govoric
domačinov ne poznamo in jih tudi ne želimo komentirati.«
Zagotovili so, da so dela na avtocesti v glavnem dokončana, potekajo pa še manjša zaključevanja in čiščenje terena: »V teku je tehnični pregled izvedenih del (delno je že potekal 23. in 24. oktobra), predvidena sta še pregleda na 6. in 7. november. Po tehničnem pregledu je predvidena odprava morebitnih pomanjkljivosti, predvidoma do konca novembra. Takrat pričakujemo dovoljenje za poskusno obratovanje, ko je avtocesta lahko odprta za promet. Po preteku izvedbe obveznih monitoringov (hrup, vode, dvoživke itd. - in sicer v trajanju približno 12 mesecev) pa bomo pridobili še uporabno dovoljenje.«
Več kot sto premostitvenih in podpornih objektov
Štiripasovnica med Draženci in gruškovskim mejnim prehodom je dolga 13,03 kilometra. Trasa avtoceste poteka približno v smeri se-
Bencinski servis šele decembra
Ob novem avtocestnem odseku med Draženci in Gruškovjem bosta dve oskrbni postaji. Bencinski servis Podlehnik AC vzhod deluje v polni funkciji vse od odprtja prve etape avtoceste. Po prvotnih napovedih naj bi drug Petrolov bencinski servis, na zahodni strani avtoceste (približno na mestu nekdanjega podlehniškega motela) odprli sočasno z drugo etapo avtoceste, a se to najbrž ne bo zgodilo. V družbi Petrol so namreč povedali, da so gradbeno dovoljenje pridobili junija letos, dela so se začela konec avgusta: »Dela bodo trajala 90 koledarskih dni, po tem pa sledi še pridobitev uporabnega dovoljenja. Odprtje servisa se pričakuje v decembru.«
ver-jug; najprej po Dravskem polju, nato po dolini potoka Rogatnica in skozi haloške griče. Celoten odsek naj bi predvsem izboljšal kakovost življenja ljudi v regiji in povečal prometno varnost. Ker leži med mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje, bo seveda omogočal tudi nemoten daljinski in mednarodni promet skozi našo državo. Celotna podravska cesta A4 (med Slivnico pri Mariboru in Gruškovjem) skupno meri okoli
33 kilometrov in, so poudarili na DARS, »predstavlja del celovitega vseevropskega prometnega omrežja«.
Gradnja avtocestnega odseka je tehnično izjemno zahtevna
Na DARS so našteli premostitvene in podporne objekte, ki jih je bilo treba zgraditi: »Sedem nad-

Hitrost vožnje med Podlehnikom in Gruškovjem je še vedno omejena na 50 kilomet kljucka Zakl do državne meje z Republiko Hrvaško pa s hitrostjo 110 kilometrov na
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	7
sendvič ali ribji namaz
, da lahko 20 % hrane kupijo mimo javnih naročil. Lokalni ponudniki s stem kupovanja hrane vprašljiv.
Domači jogurti na jedilniku šolarjev v Žetalah
Matic Skok se na kmetiji v Žetalah ukvarja s pridelavo in predelavo mleka. Pred približno petimi leti je začel izdelovati prve domače jogurte in sire, lani pa je Osnovni šoli Žetale prvič ponudil domač jogurt. »Šola je mala in zato gre, saj doma nimam velike proizvodnje. Približno dvakrat mesečno odkupijo 30 litrov jogurta. Po novem pa sem vključen tudi v šolsko shemo mleka.« Na kmetiji mesečno pridelajo 3.000 do 4.000 litrov mleka, predelajo pa ga le 700 litrov. »Za več
Foto: Vida Božičko
Matic Skok svoje mlečne izdelke prodaja OŠ Žetale.
trenutno nimamo prostora in opreme, je pa vsekakor cilj, da bi lahko sami predelali vse mleko na kmetiji.« Za prodajo v šoli se je odločil spontano. Po priporočilu nekaterih učiteljic se je dogovoril z vodstvom šole in tako seje začelo sodelovanje. »Veseli me, daje otrokom moj jogurt všeč. Še posebej priljubljen je okus vanilije z dodatkom čokolade, pripravljam pa tudi različne sadne okuse. Tudi zato, ker je otrokom okus všeč pri šolski malici, se nekatere družine oglasijo pri meni in kupijo izdelke iz prve roke.« Največ še vedno proda ravno na domu, želi pa se priključiti tudi tržnici v Majšperku in se na trgu predstaviti tudi drugače.
Ptuj • Ptujska pravljica in okrasitev mesta
Drsališča letos na Ptuju ponovno ne bo, bosta pa zeleni smreki
V številnih slovenskih mestih so že začeli praznično okraševanje. Na Ptuju bodo začeli te dni, okrasitev pa bo nadgradnja lanskoletne, z vidno spremembo: v mestu bodo postavili dve pravi, zeleni smreki. Ptujsko drsališče pa na žalost tudi letos roma v okoliške občine.
FOTO: Črtomir Goznik
Monika Kline, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, pravi, da bo Ptujska pravljica potekala od 19. do 30. decembra na Mestnem trgu: „Pestra otroška animacija in glasbeni program s ponudbo bogate kulinarike in darilnega programa bo vsak dan, letos prvič tudi 24. in 25. decembra. Vsak dan v popoldanskem času bosta za program na trgu poskrbela nagajiva škrata Matjaž in Tomaž s pestrimi animacijskimi programi lokalnih animatorjev, učenci ptujskih osnovnih šol in člani Društva prijateljev mladine Ptuj. Sledil bo bogat glasbeni program priznanih glasbenih izvajalcev."
Za pravo vzdušje bo mesto tudi tudi primerno okrašeno. V zadnjih letih sta največ kritik poželi „plastični" smreki. Čeprav naj bi bili postavljeni z namenom, da sodita v kontekst celotne zgodbe, marsikoga nista navdušili. Kljub trudu in inovativno-sti veliko ljudi prisega na tradicijo. Letos so temu prisluhnili in bosta na Slovenskem in Mestnem trgu stali dve pravi, zeleni smreki.
Okraševanje naj bi se začelo te dni in zaključilo konec meseca, okrasitev pa bo, tako kot lani, stala 16.0000 evrov. Koordinatorica okrasitve ostaja Stanka Vauda Benče-
Letos te smreke na Ptuju ne bo, saj bosta postavljeni dve pravi, zeleni naravni smreki.
vič. „Letošnja okrasitev bo nadgradnja lanske. Z bleščečimi okraski različnih velikosti ter lesketajočimi se rondelicami bo pričarala zimsko pravljično vzdušje tako podnevi z odbleskom sončne svetlobe kot zvečer s prižganimi pisanimi lučkami," so pojasnili na ptujski občini. Prižig prazničnih luči bo v petek, 30. novembra, na Mestnem trgu.
Žal pa tudi letos Ptujčani ostajajo brez drsališča. Na občini poudarjajo, da je nabava in postavitev drsališča
predmet projekta ureditve mestne tržnice. A ker ta letos ne bo urejena, tudi drsališča ne bo.
In čeprav bi do ureditve tržnice lahko uporabljali drsališče, ki je v lasti občinskega podjetja Javne službe Ptuj, se jim očitno tudi letos z organizatorji decembrskih dogodkov ni uspelo dogovoriti. Kot so pojasnili na Javnih službah Ptuj, bo ptujsko drsališče najverjetneje tudi to zimo postavljeno v Cirkulanah.
Dženana Kmetec
Foto: CG
iel
\e za drugo etapo, med Pod-
rov ni uro. Po dokončanju vseh del bo tam dovoljeno peljati s hitrostjo 130, od pri-
Zahvala za potrpežljivost
Predvidoma konec tega meseca bodo ob odprtju druge etape dražensko-gruškovskega avtocestnega odseka pripravili priložnostno slovesnost. Na DARS so dejali: »Na slovesnost so, tako kot ob predaji prometu prve etape, seveda lepo vabljeni tudi tamkajšnji prebivalci. Gre za avtocesto, ki bo olajšala potovanje mnogih turistov v poletnih mesecih, kar pa je še pomembneje, razbremenila bo promet na vzporednih cestah. Tamkajšnji prebivalci oz. lokalne skupnosti so bili konstruktivni partner pri tem projektu, po dograditvi podravske avtoceste in novih vzporednih cest bodo v prometu varnejši. Zato se jim zahvaljujemo, da so dobra tri leta od začetka gradnje potrpežljivo čakali na nove cestne povezave.«
vozov, trije podvozi, dva podhoda (podhod za kolesarje in pešce ter podhod za živali), devet avtocestnih in 15 mostov na deviacijah, predor Log (dolžina 105 metrov), 28 opornih in tri podporne konstrukcije, 23 prepustov pravokotnih in 44 prepustov okroglih prerezov.« Nevšečnosti v času gradnje je povzročalo predvsem dejstvo, da je nova avtocesta »povozila« dosedanjo glavno cesto G 1-9.
Dela na prvi etapi dražensko--gruškovske avtoceste so se začela poleti 2015, na drugi etapi pa spomladi 2016. Prvo etapo je gradil konzorcij podjetij s Pomgra-dom na čelu, drugo Euro-Asfalt. Ocenjena investicijska vrednost avtocestnega odseka skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami znaša 245,39 milijona evrov z DDV in stroški financiranja (znesek vključuje projektiranje, odkupe zemljišč, gradnjo itd.). Denar bo zagotovil predvsem investitor (DARS), deloma tudi Evropska unija.
Eva Milošič
Njiverce • Parkiranje ob krožišču ni niti dovoljeno niti prepovedano
Parkirišče bi morala urediti občina
Ob izvozih z avtocest in hitrih cest so parkirani številni avtomobili in tudi tovornjaki. Lastniki osebnih avtomobilov na tem mestu pogosto parkirajo zato, da se od tam skupaj s sodelavci v enem avtomobilu odpeljejo na delo in si tako zmanjšajo potne stroške. Eno bolj obleganih neoznačenih parkirišč je ob krožišču v Njivercah.
Avtomobili so parkirani na širšem območju naselja Njiverce v občini Hajdina. Takšno parkiranje se nadaljuje po nekategorizirani makadamski cesti, ki pelje do kmetijskih zemljišč in je v državni lasti. Medobčinsko redarstvo je za zdaj dobilo malo prijav. »Do zdaj smo prejeli samo prijave zaradi parkiranja vozil na bankini, ker zaradi tega ni bil možen dovoz do gozdne poti,« pojasnjuje Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev na Ptuju, ki dodaja, da imajo na tem območju pristojnost tako redarji kot policisti. Vendar pa policija za parkiranje na tem območju ni prejela nobenih prijav.»Parkiranje
na tuji lastnini je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča. Če lastnik to dovoli, se takšno zemljišče obravnava kot nekategorizirana površina, ki se lahko uporablja za javni cestni promet,« razlaga Brkič.
Parkiranje ne omenjenem območju tako ni prepovedano. Ker je del omenjenega zemljišča v državni lasti, smo se obrnili na DARS. Tam pojasnjujejo, da so z omrežjem avtocest in hitrih cest v preteklosti že zgradili počivališča, ki so sestavni del avtocest in hitrih cest in so namenjena počitku in parkiranju, novih takih območij pa ne predvidevajo. »Sicer v družbi DARS nimamo
odklonilnega mnenja do teh rešitev. Ko so to uredile občine, se kaže, da so to objekti, ki koristijo krajanom. Ocenjujemo torej, da je treba za takšne objekte pobudo poiskati na občinah, da jih legalno zgradijo, za parkirišče skrbijo in izvajajo tudi nadzor.«
Na Darsu so še prepričani, da tako parkiranje zanje ne pomeni poslovne škode, saj se cestnina plačuje preko nakupa vinjete, ki jo praviloma imajo vsi tisti uporabniki, ki avtocestno omrežje uporabljajo. Skupna vožnja na delo pa je tudi bolj ekološka in trajnostna.
Vida Božičko
Foto: Vida Božičko
Parkiranje ob krožišču v Njivercah ni prepovedano.
Foto: CG
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Podravje • Mladi v kmetijstvu ne vidijo pozitivne računice
Število dijakov na ptujski Biotehniški
Biotehniška šola Ptuj se že nekaj let spopada z nizkim vpisom. Da zanimanja za kmetijstvo med mladimi ni, seje še posebej
Le 234 kmetij opravlja dopolnilno dejavnost
Od 5.200 kmetij v podravski regiji več kot polovica pretežni del pridelka uporabi zase in ne za prodajo. Okrog 2.000 kmetij večino pridelka proda na trgu in daleč pred vsemi dejavnostmi je živinoreja. »Dopolnilno dejavnost na kmetiji ima prijavljeno le 234 kmetij. Ponekod imajo prijavljenih več dejavnosti skupaj, vendar pa se vse niti ne izvajajo. Največ je povezanih z delom ali izposojo strojev. Le nekaj se jih ukvarja s preostalimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki dajejo dodano vrednost in to je ključen problem,« opozarja Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje. Delo s stroji ima prijavljeno 91 kmetij, storitve vzdrževanja cest in pluženje pa 65 kmetij. Bistveno manj je takih, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, mesa ali sadja in takih s turistično ali gostinsko ponudbo.
Število dopolnilnih dejavnosti na območju UE Ptuj in UE Ormož
Izletniške kmetije	18
Turistične kmetije z nastanitvijo	13
Prodaja na kmetiji	15
Predelava mleka in izdelava mlečnih izdelkov	9
Peka kruha in potic na tradicionalen način	9
Proizvodnja kisa	6
Proizvodnja žganih pijač	6
Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov	4
Predelava mesa	2
Na Biotehniški šoli Ptuj je letos 29 dijakov manj kot lansko leto. »To za šolo pomeni tudi manj sredstev, stroški za pouk pa ostajajo enaki,« opozarja direktor Srednješolskega centra Ptuj Oton Mlakar. Država za vsakega dijaka nameni približno 3.000 evrov letno. Zaradi manjšega vpisa je šola letos prejela približno 100.000 evrov manj. »Kljub temu moramo zagotoviti isti pouk. Pri nekaterih predmetih sedijo le štirje učenci. Največ stroškov pa imamo s šolskim posestvom. Vzdrževanje je enako kljub manjšemu številu dijakov,« še dodaja direktor. Biotehniška šola bo v letu 2019 morala poiskati notranje rezerve, zmanjšati stroške in povečati prilive iz drugih virov.
Manj dijakov pa pomeni tudi manj usposobljenega kadra. Izobrazbena struktura kmetov se je v zadnjih letih sicer precej izboljšala. Za približno 18 % se je povečalo število tistih z visoko izobrazbo, vendar pa se še vedno prevečkrat zgodi, da taki kmetovalci nimajo temeljnega znanja, opozarja Mlakar. »Razlogi za to, da se je število dijakov tako zmanjšalo, so v slabih pogojih dela in položaju kmetov v družbi,« pa meni predsednik sveta organizacijske enote kmetijskega zavoda Ptuj Milan Unuk.
Biotehniško šolo Ptuj letos obiskuje najmanj dijakov doslej. Pri nekaterih urah v razredu sedijo le štirje.
Podravje • Letina sladkorne pese skromnejša
Oživitev tovarne sladkorja nujna
Odkupna cena za eno tono sladkorne pese letos znaša 33 evrov, kar je za 3 evre manj kot lani. Razlog za to je nižja cena sladkorja na trgu in višji prevozni stroški. Slovenski kmetje namreč peso odvažajo na Hrvaško, saj predelave pese pri nas ni.
Ideja o oživitvi tovarne sladkorja v Ormožu je še kar prisotna. »Nujno je, da v Sloveniji zagotovimo predelavo sladkorne pese,« pojasnjuje predsednik Zadruge Kooperativa Kristal Miroslav Kosi. »Vse več kmetov si želi pridelovati peso, vendar je ne more, saj je za številne tovarna na Hrvaškem, ki našo peso odkupuje, predaleč.« Vsi pridelovalci so zato v Podravju in Pomurju. Letos je to poljščino posejalo 56 kmetov, in to na 195 hektarjih. Zaradi sušnega poletja in daljših deževnih dob bo pridelka nekoliko manj, je pa vsebnost sladkorja kar 15,5 %, kar je več kot lani.
»Ker moram kolobariti, sem se odločil, da posejem peso,« pa pojasnjuje Branko Korošec iz Moškanjcev, eden večjih pridelovalcev pri nas. Letos je drugič zapored peso posejal kar na 20 hektarjih. S pobiranjem se mu ni treba ukvarjati, saj ima zadruga pogodbo z izvajalci, nato pa pridelek tudi odpeljejo v hrvaško tovarno Viro. »Je pa tudi zato zaslužek nižji,« še dodaja Korošec.
Predsednik zadruge pravi, da bodo na prvem obisku pri novi ministrici za kmetijstvo opozorili na potrebo po tovarni sladkorja: »Prejšnji minister je sicer povedal, da tovarna ne bo državna investicija. Morda bo mnenje nove ministrice drugačno, čeprav ne verjamem. Lahko pa pomaga pri iskanju investitorja iz gospodarstva.«
Vida Božičko
ladkornapesa.si
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
šoli prvič padlo pod 200
izkazalo letos, ko je število dijakov najmanjše doslej. Trenutno jih je na šoli 179.
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji se manj kot 3 % delovno aktivnih ljudi poklicno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Kljub temu da kmetijstvo k bruto domačemu proizvodu prispeva le 2 %, ima pozitivne posledice na druge dejavnosti. Še najbolj na turizem, ki se v zadnjih letih zelo razvija. Prednosti, ki jih ima na tem področju podravska regija, je zato treba bolje izkoristiti, meni direktor kmetijskega zavoda na Ptuju Andrej Rebernišek: »Spodnje Podravje je vsekakor kmetijska regija, vendar vse proizvodne možnosti niso izkoriščene. Obseg pridelave in število zaposlenih ljudi v kmetijstvu bi lahko bilo večje, čeprav je že zdaj to območje eno večjih po pridelavi hrane pri nas.«
Ravno zaradi idealnih pogojev so možnosti za razvoj kmetijstva ogromne, vendar pa je prihodnost predvsem v predelavi, ki primarnemu izdelku daje večjo vrednost. Delo v kmetijstvu se je drastično spremenilo razlaga Rebernišek: »Včasih so delovali kombinati, zaposlovale so zadruge in kmetijsko predelovalni obrati, ki jih je bilo bistveno več. Danes se morajo mladi znajti sami. Ravno v razvoju lastne kmetije pa imajo tudi največ poslovnih priložnosti.«
Na območju Podravja je veliko uspešnih družinskih kmetij, ki delujejo kot podjetja, se izobražujejo in nadgrajujejo. »Žalostno pa je, da marsikje otroci teh družin ne obiskujejo kmetijskih šol in v kmetijski panogi ne želijo ostati.«
Zakaj kmet ni deficitarni poklic?
Znotraj kmetijstva lahko najdemo številne poslovne priložnosti, zato je mlade treba navdušiti za ta poklic, je prepričana stroka. Vendar pa rezultati niso vidni takoj. »Kako naj prepričam sina, da ostane v kmetijstvu, če lahko opravlja drugo delo za plačo, ki je višja in redna,« se sprašuje Unuk, ki prav tako opozarja, da kmetje s svojimi izdelki ne morejo konkurirati hrani v trgovini. »V trgovskih centrih dobimo nekakovostno hrano po nizkih cenah in ta hrana se izenačuje z lokalno pridelano. To je največja težava. Domači pridelovalci enostavno ne morejo tekmovati z velikimi trgovci,« še opozarja Unuk. Kmetje so zato prepričani, da jih je treba obravnavati drugače. Stroka je po mnenju direktorja Mlekarske zadruge Ptuj Janka Petroviča tudi sicer precej zapostavljena, in to že
Podravje • Pridelovalcem in kmetijski zadrugi ne uspe sodelovati
Zelenjadarji se na zadrugo obrnejo le, ko so že v težavah
Za razvoj zelenjadarstva in uspešno prodajo je sodelovanje z zadrugo nujno, saj slovenska zelenjava ne more uspešno konkurirati na policah velikih trgovcev. Zelenjavo je zato treba tržiti s pomočjo kmetijske zadruge, vendar je to za zdaj nemogoče, saj kot pravijo na zadrugi: »Pridelovalci se na nas obrnejo le, ko jim gre slabo.«
Na področju zelenjave je v Podravju samooskrba nizka, glede na pogoje pa bi lahko bilo zelenjadarstva bistveno več. »Podravje ima za gojenje zelenjave najboljše možnosti v Sloveniji. Zemlja se hitro segreje in obdrži vlago. Povsod okrog so tudi reke, zato lahko poskrbimo za namakalne sisteme,« pojasnjuje Miša Pušenjak, svetovalka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Težava, ki jo imajo pridelovalci, pa je slaba infrastruktura, še dodaja, v katero si kmetje ne upajo vlagati, saj ne vedo, ali bodo zelenjavo sploh lahko prodali. »Tudi z zakonodajo smo si situacijo le še dodatno zapletli,« meni Pušenjako-va, ki predlaga poenostavitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Prepričana je tudi, da so na področju zelenjadarstva slabo vlogo odigrale zadruge, ki pridelka ne odkupujejo. »Posamezni pridelovalci namreč ne morejo konkurirati velikim trgovcem, treba je delati na direktni prodaji, saj so cene zelenjave v trgovinah previsoke.«
Alenka Ivančič iz Kmetijske zadruge Ptuj odgovarja, da krivda ni le na njihovi strani: »Na zadrugi smo se trudili, da bi povezali vse pridelovalce zelenjave. Vendar nismo mogli podpisati pogodbe s količinami, ki bi jih kmetje zagotovili.« Zadruga si želi tržiti zelenjavo in tako nastopati na trgu, vendar pa to za zdaj še ne gre. »Dobri smo le takrat, ko kmetje sami ne zmorejo več,« še pojasnjuje Ivančičeva in razlaga, da na tak način ne morejo sodelovati, saj bi se po njenem mnenju kmetje morali zavezati, da zadrugi prodajo vsaj 80 % pridelka: »Dokler se pridelovalci ne odločijo za sodelovanje, lahko le čakamo.«
Vida Božičko
Primanjkujejo tudi semena avtohtone zelenjave
Selekcijski center semenarne Ljubljana je namenjen vzdrževanju semen avtohtonih vrst. V centru na Ptuju imajo približno 70 različnih vrst semen, večinoma pa gre za žita, kot so ječmen, pšenica in ajda. »Semen avtohtone zelenjave praktično nimamo,« pojasnjuje vodja centra Darko Vernik, ki vzroke za to vidi v prenizki ceni teh semen in slabi mehanizaciji, kije potrebna za vzgojo in vzdrževanje semen. »Predlagam, da nam pri mehanizaciji pomaga Ministrstvo. Lahko bi namreč šli v skupno investicijo in nabavo opreme, ki bi si jo delili z drugimi.«
FOTO: Črtomir Goznik
Lokalni pridelovalci ne morejo konkurirati zelenjavi v trgovskih centrih
na ravni izobraževanja: »Zakaj ni štipendije za kmetijsko izobrazbo? Zakaj ni kmet na seznamu deficitarnih poklicev, če se vsi strinjamo, da je lokalno pridelavo hrane treba spodbujati?« Dokler bo obravnava kmetijstva takšna, kot je, se tudi mladi ne bodo odločali za ta poklic.
Vida Božičko
Včasih bi bilo bolje hoditi v službo za 1.000 evrov
Mladi prevzemnik Blaž Erhatič je samozaposlen in sam plačuje prispevke. »Da sploh lahko delam, moram zaslužiti veliko. Zavedam se, daje delo na dodani vrednosti nujno. To zato tudi počnem,« pojasnjuje Erhatič, ki se ukvarja z ekološko prirejo jajc in gojenjem ptujskega liika z geografsko oznako. "Naša kmetija sicer ni velika.
Mladi prevzemnik Blaž Erhatič Imamo 20 hektarjev vendar se
vseeno preživljam s kmetijstvom. Težava danes je, da starši mladih za kmetijstvo ne znajo motivirati in jim pustiti prostih rok. Odvisni smo tudi od letine. Letošnja je bila za čebulo zaradi obilice deževja kar slaba. Včasih pomislim, da bi bilo bolje iti v službo in delati za 1.000 evrov mesečno."
Foto: Vida Božičko
Ptuj, Podravje • 65 let kmetijskega izobraževanja
Delo in poštenje sta največji vrednoti
Seme kmetijskega izobraževanja na Ptuju je bilo posejano leta 1953. V vseh teh letih je bil pridelek izjemno bogat, izobrazili so 65 generacij.
Kmetijsko izobraževanje je v zadnjih desetletjih doživljalo številne vzpone in padce. Temu je sledila tudi vizija današnje Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj, naslednice nekdanje Kmetijske šole, ki so ji pred leti nadeli novo ime. Kar nekaj mejnikov je pomembno vplivalo na to, da je šola danes prav takšna, kot je.
„Obletnica upočasni korak, pogledamo prehojeno pot in se ozremo v prihodnost. Šola živi v prostoru in času, mladi pa potrebujejo jasno sporočilo: da sta delo in poštenje največji vrednoti," je na proslavi ob 65-letnici kmetijskega izobraževanja, ki so jo poimenovali Zrelo je žito, dejal ravnatelj Biotehniške šole ŠC Ptuj Marjan Horvat. Slovesnost so v sredo minuli teden pripravili v avli Šolskega centra Ptuj, udeležili pa so se je številni pomembni gostje.
Začetek kmetijskega izobraževanja na Ptuju sega v leto 1953 na Turnišče. O tem, kako je delo potekalo takrat, je marsikaj zanimivega zapisanega v glasilu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Poimenovali so ga Novice podjetnih kmetijcev.
Direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar je prepričan, da so spremembe, včasih tudi boleče, nujne, da se ustvarijo optimalni pogoji za delovanje in razvoj šole. Meni,
da bodo skupaj z ministrstvom za izobraževanje ter ministrstvom za kmetijstvo, pa tudi s pomočjo lokalnih skupnosti in gospodarstva, kmetijstvu povrnili ugled in veljavo, ki ju zasluži. Pomemben vpliv kmetijskega izobraževanja sta izpostavila tudi ptujski podžupan Gorazd Orešek in Elvira Šušmelj z Ministrstva za izobraževanje.
Slavnostna govornica je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec: „Smo v obdobju, ko se slovensko kmetijstvo sooča s številnimi izzivi sodobnega časa in si zastavljamo poti za novo strategijo razvoja kmetijstva po letu
2020. Ravno v tem obdobju je treba izpostaviti pomen izobraževalnih institucij, ki v ta prostor vnašajo ne samo pomen zavedanja o vlogi kmetijstva na območju celotne Slovenije, ampak tudi inovativna znanja in nove tehnološke pristope. Podajam zavezo ministrstva, da bomo krepili pomen zavedanja o vlogi tovrstnega področja in pomenu panoge. To vpliva tudi na to, da se mladi odločajo za izobraževanje v tej smeri."
Za zanimiv kulturni spremljevalni program so poskrbeli tisti, ki so najodgovornejši za mladosten utrip šole, kljub častitljivim letom - dijaki.
Dženana Kmetec
Bogata zgodovina
Stara grajska stavba na Turniščah je leta 1953 pod svojo streho sprejela 38 učencev, ki jih je poučevalo pet stalno zaposlenih učiteljev, ravnateljeval pa jim je Ciril Kolarič. Leta 1979 se je šola preselila v mesto, kjer danes deluje Šolski center Ptuj. Med letoma 1988 in 2015 je šolo vodil ravnatelj Vladimir Korošec, zadnja tri leta pa to funkcijo opravlja Marjan Horvat. V šolskem letu 2018/2019je 178 dijakov in 28 zaposlenih.
Na šolskem posestvu na Turniščah razpolaga šola s 35 hektarji njivskih površin. Proizvodno-učni objekt imajo tudi na Grajenščaku, kjer sta tudi vinograd in sadovnjak.
Foto: CG
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Hajdina • 210 let javnega šolstva
Visok jubilej hajdinskega šolstva
Osnovna šola Hajdina letos praznuje obletnico začetka delovanja redne osnovne šole; 210 let javnega šolstva. Začeli so v eni sami učilnici, v kateri je pouk obiskovalo med 10 in 20 učencev.
Število učencev narašča
V šolskem letu 2018/2019 OŠ Hajdina obiskuje 252 učencev, v vrtcu Najdihojca pa je 130 predšolskih otrok. Število otrok v zadnjih letih narašča, vse od leta 2013. Kot pravi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, so z vpisom izjemno zadovoljni, letos je bilo toliko šolarjev, da so kabinet predelali v dodatno učilnico. Na šoli in v vrtcu je zaposlenih 60 delavcev.
Pred 210 leti je bilo na OŠ Hajdina vpisanih 65 učencev, a ker je bil pouk prostovoljen, ga je obiskoval le majhen delež otrok. Iz javne enorazrednice se je šola v teh letih spremenila v samostojno stavbo, leta 2010 pa so ob njej zgradili še vrtec. „Šola mora ves čas slediti potrebam časa, da učencem lahko posreduje kakovostno znanje in izkušnje ter jih vzgaja v duhu takšnih vrednot, ki bodo ustvarile trdne temelje ta njihovo nadaljnje življenje. Učitelj se s svojim delom dotika prihodnosti. Na njej slonita napredek in razvoj družbe," je na svečani prireditvi, v ponedeljek, ob dnevu šole in obletnici 210 let javnega šolstva na Hajdini, poudarila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Ob tem je izpostavila izjemen pomen šolstva za ohranjanje maternega jezika in dodala: „S pridobivanjem znanja je rasla zavest naroda!"
Predsednik države Borut Pahor je ravnateljici OŠ Hajdina Vesni Mesarič Lorber predal protokolarno darilo.
Otroci in zaposleni so pripravili prijetno in simpatično prireditev.
Mesarič Lorberjeva je poudarila, da so o takšni šoli, kot jo imajo danes, sanjale številne generacije. Z njeno trditvijo se je strinjal tudi
hajdinski župan Stanislav Glažar, ki pa se zaveda, da so pred njimi še nekateri izzivi. Izrazil je prepričanje, da je vlaganje v optimalne po-
goje izobraževanja nujno, česar se na občini zavedajo, saj da je ravno šolstvo gonilo napredka.
Posebno čast za šolarje in zaposlene na OŠ Hajdina pa je slav-
Ijencem izkazal predsednik države Borut Pahor, ki jih je nagovoril kot slavnostni govornik. V svojem govoru je izpostavil pomen vzgoje, ki je zaradi sprememb sodobne-
ga časa pred velikimi izzivi. Predsednik jih vidi kot priložnosti in orodje za izboljšanje sveta, tudi v rokah učiteljev. Prav to nalogo Pahor dojema kot poslanstvo šole, ki ga pred 210 leti ni bilo. Otroke, ki rastejo v tem modernem svetu, predsednik opisuje kot radovedne in samozavestne, takšne, ki se zavedajo svojih priložnosti.
Tokrat so svojo priložnost, da se pokažejo v odlični luči, gotovo izkoristili. Predstavili so se kot odlični pevci, recitatorji in moderatorji. Skozi prireditev so predstavili tudi delčke zgodovine, ki so jih odstirali in predstavili prehojeno pot ter dosežene uspehe. Da bi bogata zgodovina šolstva na Hajdini ostala tudi zanamcem, pa so jo strnili tudi v zbornik Hajdinske stopnje učenosti. Predstavitev je bila izpeljana v torek, v telovadnici OŠ Hajdina.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Mladi krvodajalci Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj
Polnoletnost: pravi čas za humanitarno dejanje
Biti izobražen in imeti znanja, potrebna za kakovostno opravljanje poklica, je gotovo izjemno pomembno. Še pomembneje pa je biti sočuten, dobrodelen in pomagati ljudem. Biti Človek. Dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj premorejo vse omenjene kakovosti, kar dokazujejo z množično udeležbo na krvodajalskih akcijah.
Dvakrat na leto se polnoletni dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj udeležujejo krvodajalskih akcij.
Pred prvomajskimi in krompirjevimi počitnicami jih vodstvo šole povabi k sodelovanju in zanje v ptujski bolnišnici organizira odvzeme. Število dijakov se sicer razlikuje, giblje pa se med 50 in 100. Bilo bi jih še več, saj pripravljenost darovati svojo kri izkaže še bistveno več srednješolcev, a je pogoj polnoletnost. Konec oktobra jih je na darovanje čakalo 50; velika večina je šele pred kratkim napolnila 18 let. Ogromno dijakov ima pozitivne izkušnje s krvodajalstvom v družinah, bodisi so krvodajalci njihovi starši bodisi drugi sorodniki.
Na vse mlade krvodajalce je izjemno ponosen tudi ravnatelj Elektro in računalniške šole Rajko Fajt, ki dijake spodbuja z zgledom. Že 45-krat je sam daroval to življenjsko
tekočino. Pri prvem darovanju sam še ni bil niti polnoleten. „Treba je narediti prvi korak. Ko se dijaki odločijo za prvo darovanje, jih večina
nadaljuje. Namen šole je vsekakor pripraviti dijake za stroko, hočemo pa jim vcepiti vrednote, kot so spoštovanje, odgovornost in
Dijak Alen Gojkošek se je tokrat prvič udeležil krvodajalske akcije, z veseljem, saj mu je vzor oče, ki redno daruje kri: „Nekateri se iz strahu sicer niso upali pridružiti, a večina se je opogumila," pove. Tudi Simon Sambolecje svojo kri tokrat daroval prvič. Zadovoljen, da mu je uspelo, je sicer priznal, da je bil prisoten čuden občutek, ki pa je zelo hitro izginil. „Moja mama je krvodajalka in tudi sam sem želel pomagati, o tem sem precej razmišljal," je povedal Tomaž Pongračič.
Daje imel željo pridružiti se omenjeni akciji, pravi tudi Aljaž Horvat, ki je z nestrpnostjo čakal, da bo polnoleten in bo lahko prispeval svoj kanček humanitarnosti. „V vsakem trenutku lahko nekdo potrebuje tvojo kri, zato je prav, da pomagaš. Čeprav je igla malenkost debelejša, me ni bilo strah, gotovo še bom darovalec tudi v prihodnje," pravi Aljoša Repinec. Dijak Miha Orešič je povedal, da ima izjemno dober občutek, ker je daroval kri.
občutek za humanitarnost," pravi Fajt. Izjemno zadovoljen, da šole spodbujajo krvodajalstvo, je tudi Mirko Petek, zaposlen na Centru
za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Ugotavlja, da je prav Elektro šola med vsemi ptujskimi šolami najaktivnejša pri iskanju novih mla-
dih krvodajalcev. Pohvalil pa je tudi sodelovanje s ptujsko Gimnazijo in Ekonomsko ŠC Ptuj.
Za dijake organizirajo tudi predavanja, na katerih jih seznanijo s pogoji, nasveti in pomenom krvodajalstva. „Zadovoljni smo s številom mladih krvodajalcev, za razliko od številnih drugih mest smo na Ptuju na tem področju zelo uspešni," pravi Petek. Septembra letos je Elektro šola ŠC Ptuj organizirala še eno zanimivo in pomembno predavanje, in sicer o možnostih darovanja organov.
Dženana Kmetec
Občina Sveti Andraž • Šola zdrave drže tudi letos
Okrog 50 dijakov je minuli teden darovalo kri.
Vzravnano naprej
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah v sodelovanju z Društvom gospodinj Vitomarci, Ambulanto družinske medicine Vitomarci in šolo Alma Mater Euro-paea vsem občanom ponuja šolo zdrave drže.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil v letu 2016 povprečen Slovenec na bolniški 13,66 dneva, iz tega povprečja je občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah z 22,74 dneva bolniške odsotnosti na občana precej izstopala. Vzrok za odsotnost z dela so bile velikokrat bolečine v hrbtenici, zato so na občini sklenili ukrepati. Pristopili so k projektu Šola zdrave drže; zdravnik je paciente z bolečinami v hrbtenici napotil na posebno terapevtsko vadbo. Zaradi izjemnega zadovoljstva sodelujočih bodo vadbo za zdravo hrbtenico ponudili tudi letos, tokrat vsem občanom.
Ob začetku nove sezone so v večnamenski dvorani v Vitomar-cih pripravili uvodno predavanje in predstavitev vadbe. Tatjana Horvat s samostojne visokošolske institucije Alma Mater Europaea je predstavila težave s hrbtenico in pojasnila, zakaj do njih pride, Dorian Hojnik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
je razložil potek vadbe za zdravo hrbtenico. Zbrane sta nagovorila tudi zdravnik Tomaž Schaubach iz Ambulante družinske medicine Vitomarci in županja občine Sveti Andraž Darja Vudler.
Vadbe, primerne za vse starostne skupine, se bodo začele z 8. novembrom, potekale bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure v telovadnici podružnične osnovne šole Vitomarci.
Eva Milošič
Šolo zdrave drže je v pretekli sezoni obiskovalo deset občanov, po zanimanju na uvodnem srečanju sodeč bo vadečih letos še precej več.
Foto: EM
Foto: CG
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	11
Ptuj • Gasilci v mestu
Predstavili dejavnost in poudarili pomen preventive
PGD Ptuj je oktobra pripravilo drugi dan odprtih vrat oz. dan gasilcev v mestu, ki bo poslej tradicionalna aktivnost v mesecu požarne varnosti, s poudarkom na požarni preventivi.
Foto: Črtomir Goznik
S prikaza postopkov gasilske enote pri prometni nesreči in tehničnega reševanja ukleščene osebe.
Predstavili so društvo, njegovo dejavnost, svojo doslej največjo pridobitev gasilsko avtolestev, ki so jo namenu predali 23. junija letos, in deset vozil, ki jih uporabljajo v sklopu svojih aktivnostih pri gašenju požarov in drugih reševalnih akcijah. V okviru dinamičnih prikaznih vaj pa so predstavili postopke gasilske enote pri prometni nesreči in tehničnem reševanju ukleščene osebe ter ukrepanje v primeru požara na osebnem vozilu.
Ni šlo samo za predstavitev dejavnosti, ki jo izvajajo na področju požarnega varstva celo leto, promocijo, temveč tudi za preventivne
aktivnosti, saj znanja iz požarnega varstva oz. preventive ni nikoli dovolj. Občani so se lahko preizkusili v gašenju z gasilskim aparatom. Zelo poučen pa je bil tudi prikaz pravilnega ravnanja pri gašenju gorečega olja, kar v gospodinjstvih ni tako redko. V okviru nagradne igre pa so podarili tudi dva ročna gasilna aparata. Na področju požarne preventive ptujski gasilci veliko delajo tudi z mladimi, z vrtci in šolami. Ni bilo malo tistih, ki so želeli tudi osebno spoznati delovanje nove gasilske avtolestve, ki jo gasilci uporabljajo pri požarih v visokih stavbah. Z letošnjim obiskom dneva gasilca
v mestu so v PGD Ptuj zelo zadovoljni, saj je bil ta veliko večji kot v lanskem letu, je povedal poveljnik PGD Ptuj Primož Korošak. Zavedajo se, da so takšni prikazi več kot dobrodošli, da se izboljša stanje požarne varnosti in izpostavi pomen požarne preventive. Osrednja tematika letošnjega meseca požarne varnosti pa je bila namenjena številki za klic v sili 112. V Sloveniji je bila uvedena že v letu 1997 kot v drugi državi v Evropi. Kljub že dolgi uporabi pa so ljudje še vedno premalo osveščeni in poučeni o možnosti uporabe številke za klic v sili.
MG
Ptuj • Teden simbioze giba
Z jutranjo vadbo do več zdravja
Od 15. do 22. oktobra je v Sloveniji potekal teden Simbioze giba. Šlo je za vseslovensko tedensko akcijo medgeneracijskega gibanja, v okviru katerega je bilo 15. oktobra odprtih čez 500 lokacij po vsej Sloveniji.
V tem tednu so bile še posebej aktivne tudi skupine društva Šola za zdravje na Ptuju oz. na Ptujskem, ki sicer redno vadijo vsako jutro na določenih lokacijah. Razveseljivo je, da je teh skupin vedno več. Medge-
neracijsko se je družila tudi skupina Društva Šola za zdravje Ljudski vrt Ptuj pod vodstvom Marije Gabron, ki pri paviljonu v Ljudskem vrtu vadi že sedmo leto. „Oranževci smo se kar izgubili med vsemi prijatelji gi-
www.tednik.si
Istajerskitednik Stajerskitednik
Z medgeneracijske vadbe v Ljudskem vrtu na Ptuju v tednu simbioze giba
banja. Pridružili so se nam učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj, njihovi dedki in babice, učitelji in člani društva upokojenih pedagoških delavcev. Verjetno smo bili ta dan v povprečju najmlajša skupina DŠZ, saj so z nami vadili učenci, starih manj kot deset let, in starejši, nekateri so imeli tudi več kot 80 let. Bilo je zelo lepo, z veseljem bomo druženje še ponovili," je povedala Marija Gabron, kije tudi ob tej priložnosti izpostavila pozitivne strani vsakodnevne vadbe za posameznika in tudi družbo. 1000 gibov za zdravje, ki jih vsak dan izvedejo, so pravi balzam za telo in dušo posameznika.
Trenutno je v Sloveniji že več kot 150 skupin oranževcev z okrog 3500 udeleženci. Cilj društva Šola zdravja je, da bi tovrstne skupine formirali v vseh slovenskih mestih, vaseh in naseljih.
MG
Slovenske gorice • V vrtcu Destrnik gasilska vaja
Gasilstvo so predstavili tudi najmlajšim
Zadnji oktobrski četrtek so središče Destrnika preplavili gasilci. Na intervencijo je klical požar v vrtcu. K sreči ni šlo za resnično situacijo, temveč za prikaz gasilske intervencije.
Predpostavili so, da je zagorelo v kleti destrniškega vrtca.
„Predpostavili smo, da je zagorelo v kletnih prostorih vrtca. Iz prostora sta se dim in vročina širila po objektu, kar je sprožilo alarm. Po alarmu so zaposleni v vrtcu otroke iz objekta evakuirali. Vzgojiteljski kader je to izpeljal vzorno in evakuacija je bila izvedena po načrtu. Pri pregledu kletnih prostrov smo našli osebo, ki je potrebovala prvo pomoč. Z nosili smo jo nesli iz objekta, zunaj so jo oskrbeli bolničarji. Objekt smo od zunaj ohlajali in polivali z vodo. Sodelovala so štiri gasilska društva iz dveh gasilskih zvez (Destrnik in Trnovska vas - Vito-marci). Prisotnih je bilo 45 gasilcev, ki so vsak po svojih močeh pripomogli
k temu, da smo vajo uspešno izvedli," je povedal vodja vaje oz. ptikaza intervencije Branko Horvat, sicer tudi poveljnik GZ Destrnik.
Koordinatorka gasilske vaje je bila predsednica PGD Desenci in vzgojiteljica v vrtcu Destrnik Majda Kunčnik. Pojasnila je, da so se v vrtcu ves teden ukvarjali s temo požarne varnosti. „Otroci so spoznavali delo, opremo in dejavnosti gasilske organizacije ter številko 112. Razložili smo jim, da se v primeru, če zagori, ne smejo skriti in naj ostanejo umirjeni, umaknejo naj se iz objekta, pokličejo 112. Če pa nimajo telefona, naj zavpijejo na pomoč. V torek smo si ogledali gasilski
dom PGD Destrnik, v sredo smo na temo gasilstva imeli likovne delavnice, izvajali smo poskuse s svečo, zrakom in vodo - kako ogenj gori in kako ga zadušimo oziroma pogasimo. V četrtek smo gostili PGD Desenci. Pripeljali so se z gasilskimi vozili, otroci so si vozila in opremo ogledali, si nadeli gasilske čelade, naredili smo gasilsko fotografijo. Gasilci so prikazali delovanje gasilske črpalke, popoldan smo nato sodelovali še pri gasilski vaji. V petek smo imeli gasilsko tekmovanje. Ves teden so pri aktivnostih otroci zelo uživali," je dogodke ob mesecu požarne varnosti, orisala Kunčnikova.
Mojca Zemljarič
Središče ob Dravi • Dan gasilcev in nova brizgalna
Junaki naše družbe
Gasilska zveza Središče ob Dravi sicer praznuje šele 10-letnico delovanja, vendar ima gasilstvo v kraju dolgo zgodovino. Ob 9. dnevu gasilcev so uradno prevzeli motorno brizgalno.
Mateja Munda, predsednica GZ Središče ob Dravi, je na osrednji slovesnosti v središki Sokolani dejala, da sestavljata gasilsko zvezo dve društvi, Središče in Obrež, vseh članov je skoraj 400. Tomaž Kosec, predsednik PGD Središče ob Dravi, je dodal, da so nove motorne brizgalne zelo veseli. Janko Cerkvenik, predse-
dnik Gasilske zveze Slovenije, je bil vesel, da skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in prenašanje znan. Da je gasilska zveza prinesla napredek v občini, je dejal župan Jurij Borko.
Na slovesnosti so nastopili Ženski pevski zbor GZ Ormož in nekaj mladih bodočih gasilk na instrumentih in z recitacijami. Podelili so dve mladin-
ski priznanji, štiri priznanja gasilske zveze tretje stopnje, dve druge in dve prve stopnje. Gasilsko plame-nico tretje stopnje je prejel Damjan Munda, ki je že 26 let član društva, bil je podpoveljnik in je poveljnik, vodja več intervencij. Po blagoslovu je sledilo neformalno druženje.
KGŠ
PGU Središče ob Dravi ima novo motorno brizgalno.
Foto: MZ
Foto: MG
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Ptuj • Letni koncert pevske skupine ptujskih upokojenk
Pevke ljudske pesmi, veselja in druženja
Pevska skupina Ptujske pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj (tudi članice DU Ptuj) je z letnim koncertom, potekal je 12. oktobra v Narodnem domu na Ptuju, vstopila že v 25. leto delovanja. Septembra letos je namreč preteklo že polnih 24 let od njihovega samostojnega delovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj so septembra proslavile že 24 let neprekinjenega nastopanja.
V teh letih so zabeležile nekaj sto nastopov v domačem in širšem okolju. Povprečno se občinstvu predstavijo od 25- do 30-krat letno. Kot je povedala Marija Zamuda, ki poje že 64 let, pevsko skupino pa vodi od njene ustanovitve, se je pevkam doslej najbolj vtisnil v spomin nastop na grajskem dvorišču gradu Brežice, ko so pele Slovencem, ki živijo v zamejstvu in po svetu. To je bil dogodek, ki se ga ne da opisati, treba ga je doživeti. Tako kot je vsak njihov nastop doživetje zase, saj ko človek poje in poje od srca, v sebi čuti nekaj lepega, nekaj izredne-
ga. Isti občutek pa prevzema tudi poslušalce, če je pesem lepo začeta in lepo odpeta. Njihov pevski repertoar je zelo širok, v 24 letih so ga zapolnile s 120 pesmimi, ljudskimi, ponarodelimi in zborovskimi. V skupini danes pojejo: Marija Stiene, Rozika Premzl, Antonija Kaučevič, Vera Kokol in Marija Zamuda. Bolj ali manj gre za pevke veteranke, prejemnice Gallusovih značk, vodja Marija Zamuda pa ima tudi že častno Gallusovo značko. Doslej so posnele en CD.
Na letni koncert so že po tradiciji povabile svoje pevske prijatelje od blizu in daleč, skupaj 12 sku-
paj, prvič pa so na Ptuju zapele ljudske pevke Žejno KUD Antona Kreča s Čateža ob Savi. Koncert so skupine zaključile s skupno pesmijo Na svetu lepše rož'ce ni. Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič je ob njihovem letošnjem koncertu poudarila, da pevke, predane pesmi, še posebej ljudski, domači, pomembno obeležujejo ljubiteljsko kulturo v MO Ptuj. S svojimi letnimi koncerti z gosti v Narodnem domu na Ptuju so vnesle poseben čar, s poudarkom na druženju ljudi, ki jih združuje pesem.
MG
Ptuj • Teden evropske kulturne dediščine na Olgici
Kjer preteklost sreča prihodnost
V okviru tedna evropske kulturne dediščine smo na OŠ Olge Meglič spet počeli ogromno stvari. Tokratna tema projekta je bila »Naša dediščina: Kjer preteklost sreča prihodnost«, mi pa smo ji nadeli naslov Preteklost sreča prihodnost na Olgici. V okviru tega smo izvedli kulturne in tehniške dni.
Učenci 1. in 2. razreda so začeli tehniški dan z literarno uro. Obiskali so šolsko telovadnico (knjižnica bi bila za vse premajhna), kjer jih je pričakala naša šolska knjižničarka Alenka Kandrič, ki jim je prebrala pravljico Miška Mica v arhivu. Sledile so ustvarjalne delavnice po razredih. Prvošolci so izdelovali duhce, drugošolci pa miško Mico. Učenke in učenci 3. razreda so obiskali Zgodovinski arhiv na Ptuju, kjer so jim zaposleni pripravili dramatizacijo pravljice Miška Mica v arhivu. Arhiv so si tudi ogledali, po vrnitvi v šolo pa so izdelali plakate na temo arhivistike. Četrto- in petošolci so skupaj s svojimi razredniki spoznali pravljico Miška Mica najde Leopoldovo pismo Rozaliji. Obiskal jih je gospod Jože Muhič, ki jim je predstavil stara glasbila in igrače. Ogledali so si še Zgodovinski arhiv Ptuj. Učenke in učenci 6. razreda so obiskali Zgodovinski arhiv na Ptuju, kjer so izvedeli veliko novega o vlogi in pomenu arhiva. Po
obisku arhiva so se učili o ljudskih glasbilih, nato so v delavnicah iz naravnih in umetnih materialov izdelovali figure, posodo s starinskim videzom in glasbila. Sedmošolci so se posvetili bučam. Raziskovali so zgodovino in zanimivosti v uporabi buč ter izdelali zanimive plakate, nato pa so izrezovali buče in iskali recepte za bučne jedi. Na koncu smo pripravili še bučni namaz ter izdelali
knjižico z recepti. Učenke in učenci 8. in 9. razreda so v plesni delavnici izvedeli več o četvorki, nato so se še sami preizkusili v plesu. Imeli so tudi delavnico kaligrafije in likovno delavnico, kjer so preizkusili svoje spretnosti v slikanju glasbil.
Ob koncu projekta smo pripravili posebno razstavo, ki si jo lahko ogledate v atriju pred jedilnico šole.
Alenka Kandrič
Ptuj • Jubilej pevske skupine Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
S* •	1 • • • •
pesmijo razveseljujejo in
opozarjajo nase
V Narodnem domu na Ptuju je novoustanovljena pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj 19. oktobra svečano proslavila pet let svojega delovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj deluje že pet let.
Na koncertu pod naslovom Veseli bodimo, ki so ga posvetili tudi 15. oktobru, mednarodnemu dnevu bele palice, se jim je pridružilo še osem pevskih skupin, ki obujajo zborovsko petje, ljudsko petje in glasbo z območja Spodnjega Pod-ravja in širše.
V skupini deluje nekaj pevk, ki so prepevale že v pevskem zboru društva iz leta 1980. Po več kot 25-letnem premoru je bila leta 2013 ponovno ustanovljena pevska skupina. V njej danes pojejo: Marija Ši-bila, Magdalena Kidrič, Silva Pregl, Jožica Vinkler in Milan Podgornik. Od sredine lanskega leta jih vodi zborovodkinja Lidija Kodrič Kmet. V začetnem obdobju ponovnega
delovanja je pevsko skupino vodila Marija Zamuda, za njo pa Marjeta Sitar. Obema so se na koncertu toplo zahvalili za ves trud. Skupina ima pri svojem delu polno podporo vodstva MDSS Ptuj, z dotacijo pa ji pomaga tudi OI JSKD Ptuj. „Slepi in slabovidni se borimo in trudimo, da v družbi najdemo svoje mesto. Pri tem je pomemben tudi prispevek naše pevske skupine, da ljudje vedo, da obstajamo in da smo sposobni marsikaj postoriti. Želim ji, da še naprej vztraja na svoji pevski poti, da nas s svojo pesmijo še naprej razveseljuje na prireditvah in ob drugih priložnostih," je povedal predsednik MDSS Ptuj Janez Solina.
Tudi sicer je kulturno življenje ptujskega medobčinskega društva slepih in slabovidnih pestro in bogato, saj se trudijo, da bi lahko na kulturnih dogodkih in aktivnostih uživalo kar največ članov, je povedala predsednica komisije za kulturo pri MDSS Ptuj Polona Perger. Ob pevski skupini so v društvu zelo aktivni tudi recitatorji in glasbeniki. Letos so društveno kulturno delovanje uspešno predstavili tudi na državni ravni. S svojo aktivnostjo sodijo med najdejavnejša društva slepih in slabovidnih v Sloveniji. Ob mednarodnem dnevu bele palice so se predstavili tudi v Čakovcu.
MG
Hajdina • 19. Štajerska frajtonarica
Oder za najboljše slovenske frajtonarje
V KD Valentina Žumra Hajdoše se še pridno pripravljajo na letošnjo, že 19. Štajersko frajtonarico, ki bo 9. novembra ob 18. uri v šotoru pri PSC Hajdina.
Tudi letos so k sodelovanju povabili mlade frajtonarje iz vse Slovenije, da pokažejo svoje harmonikarsko znanje v konkurenci s svojimi vrstniki. Pomerili se bodo lahko v dveh starostnih skupinah tekmovanja: do 14 let in od 15 let naprej. Za najboljše tri v posamezni kategoriji se bodo mladi frajtonarji morali dokazati s kakovostnim igranjem dveh tekmovalnih skladb. Predsednik KD Valentina Žumra Hajdoše Primož Kelenc, tudi duša Štajerske frajtona-rice, ob tem pove, da bo tekma za zmago toliko zahtevnejša, če se bo prijavilo več tekmovalcev, ker se bodo v tem primeru morali izkazati že z eno tekmovalno skladbo. Do absolutne razvrstitve 19. Štajerske frajtonarice pa čaka najboljše tri po številu zbranih točk v posamezni kategoriji še drugi krog, v katerem bodo morali zaigrati melodijo po lastnem izboru. Komisija v sestavi: Brane Klavžar, Blaž Hameršak in Siniša Čeh bo tekmovalce ocenje-
vala po kriterijih muzikalnosti, ritma, tehnične izvedbe, izbora skladbe in nastopa. Želijo si, da bi tudi letos na prazničnem hajdinskem odru, Štajerska frajtonarica je osrednja glasbena prireditev vsakoletnega praznika občine Hajdina in zadnja leta tudi izborni oder za sodelovanje na Zlati harmoniki
Ljubečne, nastopilo čim več dobrih harmonikarjev iz vseh koncev Slovenije. Zbiranje prijav bodo zaključili te dni. Za najboljše tri v vsaki starostni skupini so pripravili pokale in priznanja, denarne nagrade pa bodo razdelili med prve tri po drugem krogu.
MG
ajerska frajtonarica
10. november 201
Foto: Črtomir Goznik
Štajerska frajtonarica je prepoznavno tekmovanje harmonikarjev.
Foto: AK
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet
Domačini izkoristili svoj »penal«, gostje ne
Stran 14
Nogomet
Olimpiji in Muri sta se pridružila Maribor in Aluminij Stran 14
tednik
Rokomet
Ormožani še tretjič za gol prekratki ...
Stran 15
Odbojka
Dobro, boljše, najboljše
Stran 15
íPoiluíají¿ naí
na vjitovnm. íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. ¿fitetu.
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 15. krog
Sirk postaja specialist za Aluminij
Aluminij - Mura 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Sirk (8.), 0:2 Sirk (70.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Krajnc, Grgic, Martinovič, Mumi-novič, Petrovič, Horvat (od 77. Leko), Rogina (od 58. Maloku), Tahiraj, Kidrič (od 66. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov.
MURA: Obradovič, Boškovič, Šturm, Karničnik, Kozar, Lorbek, Maruško, Horvat (od 61. Šušnja-ra), Kouter, Bobičanec (od 87. Rebernik), Sirk (od 75. Maroša). Trener: Ante Šimundža.
Lepi spomini Šimundže in prva zmaga v gosteh
»Imam lepe spomine na te kraje, saj moja mama prihaja iz Apač. Tudi zaradi tega se je vedno lepo vrniti v Kidričevo, saj so tukaj ljudje gostoljubni, a obenem tekmovalni, kar je meni zelo všeč,« je po tekmi dejal trener Mure Ante Šimundža. Njegovo zadovoljstvo je bilo še toliko večje, ker je njegova ekipa vknjižila prvo gostujočo zmago v sezoni: »Zelo smo si želeli zmage na gostovanju, ker smo bili na nekaterih prejšnjih tekmah zelo blizu temu, a nam doslej ni uspelo, tokrat pač. Na težkem igrišču smo bili proti dobremu Aluminiju pragmatični, tudi za kanček srečnejši in spretnejši.«
K odličnemu vzdušju v kidri-čevski šumi, kjer se je zbralo prib-
%
01.
S ^
•mji -
Nogometaši Mure so še drugič v sezoni ugnali Kidričane.

ližno 700 gledalcev, so veliko pripomogli glasni navijači Mure, ki so v velikem številu pripotovali na eno od zanje najbližjih gostovanj. Aluminij bi lahko povedel že v 2. minuti, a je Kidrič po podaji Tahira-ja slabo zadel žogo v idealnem položaju pred golom. Ob glasni spodbudi s tribun so črno-beli kmalu povedli: podajo Šturma za zadnjo vrsto je Maruško lepo preusmeril pred gol, kjer je Rok Sirk v padcu z glavo neubranljivo zadel - 0:1.
S tem je bila prekinjena skoraj tri mesece trajajoča serija Aluminija, v katerih na petih zaporednih domačih tekmah ni prejel niti enega zadetka (od tekme 5. avgusta z Mariborom - 2:5, op. a.).
Rdeče-beli so takoj prevzeli pobudo in bi lahko že kmalu izenačili rezultat, a jih je povsem izdala realizacija. Tako je bil Tahiraj v 11. minuti sam pred Obradovičem,
»Nori tekmi« v Kranju in Ljubljani, mariborska »lekcija« Celjanom, strelski rekord sezone ...
15. krog si bomo zapomnili po izjemni učinkovitosti, saj je bilo na petih tekmah doseženih kar 26 zadetkov ali povprečno 5,2 na tekmo (največ doslej v 3. krogu, 21 golov).
Uvod je v soboto pripadel Goričanom in Velenjčanom. Bližje zmage so bili knapi, ki jih je Milan Tučic' dvakrat popeljal v vodstvo, a so Primorci na koncu ubežali porazu z zadetkom iz najstrožje kazni.
Maribor je odigral domala sanjsko tekmo in povsem neprepoznavnim in anemičnim Celjanom do vrha napolnil mrežo. Ob petih zadetkih so imeli vijoličasti še kopico priložnosti, še višji poraz Celjanov je preprečil vratar Matjaž Rozman, ki je bil z naskokom najboljši igralec svoje ekipe. Med drugim je Luku Zahovicu ubranil 11-metrovko ...
Pravo nogometno »Hitchcockovo« srhljivko so videli gledalci v nedeljo opoldne v Kranju. Krčani so že po 11 minutah vodili 0:2, nakar se je začela vrnitev domačinov in njihovo vodstvo 3:2. Gostje, ki v zadnjem obdobju doživljajo strelsko prebujenje, so izenačili in tako je ostalo vse do sodnikovega podaljška. Takrat je Egzon Krye-ziu udaril drugič in svoji ekipi priboril zmago in beg z dna lestvice.
A to še ni bila tekma z največ zadetki v tem krogu, za to so poskrbeli igralci Olimpije in Domžal. V Stožicah je bilo že do polčasa doseženih pet zadetkov (2:3), nato pa so gostje svoje vodstvo preko Jamajčana Shamarja Nicholsona še povišali na 2:4. Olimpiji je s tvegano igro uspelo izenačiti, sodnik Damir Skomina je v njihovo korist dosodil kar dve 11-metrovki. Iz njih je Rok Kronaveter dopolnil svoj hat-trick na tej tekmi in svojo ekipo še enkrat več rešil izgube točk. Sam pa z devetimi zadetki skočil na vrh lestvice strelcev, deli si ga še z enim Rokom, Sirkom (Mura).
Ko se v Kidričevem srečata najboljša ekipa na domačem igrišču (Aluminij) in najslabša ekipa na gostovanjih (do tega kroga Mura) je pričakovati zmago Aluminija. A elitna slovenska liga še zdaleč ni predvidljiva, tisti s stavami na tip 1 so tokrat - zgrešili ...
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	GORICA
4.	MURA
5.	CELJE
6.	ALUMINIJ
7.	DOMŽALE
8.	TRIGLAV KRANJ
9.	RUDAR VELENJE
10.	KRŠKO
15 15
14
15 15 15
14
15 15 15
10 8 5 5
4
5 4 4 4 2
43:13 32:18 20:20 23:22 17:23 21:24 24:22 21:32 15:33 11:20
33 29 22 19 19 18 17 15 15 12
»Manjkal je kakovostni zaključek«
Ante Šimundža, trener Mure: »Aluminij nas je po našem hitrem vodstvu s svojo kakovostno igro potisnil na našo polovico, zato smo morali skozi celotno tekmo trdo delati v obrambi. Nismo mogli razviti naše prepoznavne hitre igre, a smo kljub temu slavili. To sam vidim kot razvoj ekipe. Zelo sem vesel za fante, da niso prejeli zadetka.«
Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Za nas je bila to pomembna tekma, saj smo želeli zadržati prednost pred Muro. To nam ni uspelo, zmanjkala nam je predvsem učinkovitost v fazi napada. To je tudi edino, kar lahko očitam fantom, saj smo sicer držali žogo v sredini, a je manjkal kakovosten zaključek. Kako je ta pomemben, je najbolje dokazala Mura, ki je v drugem polčasu zadela iz prve priložnosti, Sirk je streljal res fenomenalno in odločil tekmo.«
Aljaž Ploj, Aluminij: »Na celotnem srečanju smo imeli dovolj lepih priložnosti za tako želeno zmago, a na žalost nismo uspeli izkoristiti niti ene. Na drugi strani je bila Mura v tem elementu uspešnejša, praktično iz prvih dveh strelov je zadela. Na koncu smo šli na vse ali nič, a se nam ni izšlo za vsaj kakšno točko. Morda je bil odločilen že začetek, ko nismo bili dovolj skoncentrirani v obrambi in smo hitro prejeli gol.«
Foto: Črtomir Goznik
a je bil vratar Mure uspešnejši, v 23. minuti pa je isti igralec že obšel vratarja gostov, a si je žogo poslal preveč v stran, tako da ni uspel zaključiti akcije. V 45. minuti je Kidrič po podaji s kota z glavo poslal žogo tik nad prečnikom.
100 % priložnost Martinovica
Še bolj odločno so domačini odprli drugi polčas. V 48. minuti
je Ploj iz prostega strela idealno podal žogo v kazenski prostor, kjer se je na oddaljenosti vsega pet metrov od gola neoviran znašel Ilija Martinovic', a je z glavo žogo preusmeril mimo gola . Tri minute kasneje že žogo v kazenskem prostoru lepo zaustavil Kidrič in jo podal do Rogina, ki so mu strel blokirali, odbitek pa je Ta-hiraj s strani poslal preko gola. V 62. minuti je bilo znova vroče pred golom Mure, saj je Tahiraj poslal nizek predložek pred gol, tam pa je bil Kidrič za las prepozen, da bi jo zabil v gol .
Kazen za zapravljeno je slej kot
prej morala priti, kar se je zgodilo v 70. minuti. Bobičanec je poslal žogo v prazen prostor, Sirk se je izognil zanki prepovedanega položaja in stekel sam proti Janžeko-viču ter ga z natančnim strelov v »malo mrežico« ugnal še drugič na tekmi - 0:2. Za Sirka je bil to deveti zadetek v sezoni, več kot polovico pa jih je dosegel proti Aluminiju - pet!
Vrnitve za Aluminij kljub nekaj poskusom več ni bilo, to je za Šu-marje že četrta zaporedna tekma brez zmage. V 16. krogu jih v nedeljo čaka gostovanje v Krškem.
Jože Mohorič
Tenis • Mednarodni turnirji
Iz kvalifikacij do finala
pRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 15. KROGA:
Aluminij - Mura 0:2 (0:1);
Celje - Maribor 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Tavares (7.), 0:2 Zahovič (15.), 0:3 Bajde (26.), 0:4 Ivkovič (48.), 0:5 Tavares (59.);
Gorica - Rudar Velenje 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Tučič (22.), 1:1 Smajlagič (27.), 1:2 Tučič (64.), 2:2 Osuji (78., z 11 m);
Triglav Kranj - Krško 4:3 (2:2); strelci: 0:1 Volaš (8.), 0:2 Da Silva (11.), 1:2 Žurga (18.), 2:2 Kryeziu (22.), 3:2 Žurga (48.), 3:3 Perič (57.), 4:3 Krye-ziu (93.);
Olimpija - Domžale 4:4 (2:3); strelci: 1:0 Suljič (15.), 1:1 Ibričič (17., z 11 m), 1:2 Nicholson (28.), 2:2 Kronaveter (34.), 2:3 Melnjak (37.), 2:4 Nicholson (61.), 3:4 Kronaveter (77., z 11 m), 4:4 Kronaveter (86., z 11 m).
ZAOSTALA TEKMA 14. KROGA: Domžale - Gorica (sreda, 7. 11., ob 15.10).
Pia Čuk (TK Terme Ptuj) je v preteklem tednu nastopala na ITF-turnirju na peščeni podlagi na Sardiniji, kjer je nagradni sklad znašal 25.000 dolarjev.
22-letna članica ptujskega kluba trenutno zaseda 621. mesto na WTA-lestvici, po poškodbi pa se počasi vrača na mesta, ki jih je nekoč že zasedala (najvišje 486. pred dvema letoma). Najprej je uspešno opravila kvalifikacije, nato pa je glavni turnir začela z zmago proti 8. nosilki Polini Leyki-ni (386.). Najtežji zalogaj je imela Pia v polfinalu, kjer je igrala s 1. nosilko, Martino Trevisan (193.). Tekma je zaradi dežja potekala v dvorani, Čukova pa je zabeležila eno najodmevnejših zmag doslej. Za nagrado je še isti dan igrala finale z 2. nosilko Valentino Ivakh-nenko (216.), tukaj je veliko bolj spočita tekmica zlahka zmagala. Rusinja na celotnem turnirju ni izgubila niti niza.
ITF-turnir v Italiji (Santa Margherita di Pula), rezultati:
1.	krog: Čuk - Leykina (Rusija, 8.) 7:6(4), 3:6, 7:5;
2.	krog: Čuk - Husarič (BiH) 6:0, 3:6, 6:3;
četrtfinale: Čuk - Caregaro (Italija) 6:2, 6:3;
polfinale: Čuk - Trevisan (Italija, 1.) 4:6, 6:3, 6:2;
finale: Čuk - Ivakhnenko (Rusija, 2.) 2:6, 1:6.
Mladinski ITF-turnir na Madžarskem: Makoričeva do konca
V Budimpešti je pred tednom potekal mladinski ITF-turnir 4. kategorije, na katerem so nastopili tudi predstavniki TK Terme Ptuj.
Filip Jeff Planinšek se je kot 4. nosilec uvrstil med osmerico najboljših, enak dosežek je med dekleti uspel nepostavljeni Tari Gorinšek, ki je v 2. krogu izločila 4. nosilko, Slovakinjo Nino Stanko-vsko. Maja Makorič je klonila v 1. krogu, podobno kot Žiga Kovačič, ki se je na glavni turnir prebil s tremi zmagami v kvalifikacijah.
Med dvojicami je Makoričeva igrala skupaj s Stankovsko, bili sta 2. nosilki. Slovensko-slovaška naveza se je prebila do finalnega obračuna s 1. nosilkama, domačinkama Fanni Gecsek in Amarissa Kiara Toth. In ga tudi dobila, rezultat je bil 7:5, 5:7, 10:6.
JM
3
2
5
2
7
2
4
6
7
4
3
7
5
5
3
8
3
8
6
7
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 6. novembra 2018
Nogomet • 2. SNL
Domačini svoj »penal« izkoristili, gostje ne
AŠK Bravo - Drava Dakinda Ptuj 1:0 (0:0)
Ko se najuspešnejša gostujoča ekipa lige (Drava) odpravi v goste vodilni ekipi lige (Bravo) je mogoče pričakovati izjemno zanimiv in napet obračun. Takšnega so lahko gledalci v Spodnji Šiški (in pred malimi zasloni kanala Sportklub i) tudi spremljali, čeprav je delo igralcem precej otežilo razmočeno igrišče.
Modri so srečanje odprli poletno in imeli na začetku žogo več v svoji posesti. Prvi je za domačine resno zapretil Darko Zec v 5., za goste pa Jaka Bizjak v 13. minuti. »Festival priložnosti« se je zgodil v 30. minuti, ko so najprej viseli Ptu-jčani, a se je z obrambo izkazal Šeliga. V protinapadu je bil v dobrem položaju znova Bizjak, a so mu domači branilci v zadnjem trenutku
Vodilne ekipe uspešne in pridobivajo prednost
Bravo, Kalcer Radomlje, Roltek Dob in Tabor Sežana so bili v tem krogu uspešni, zaradi česar so si pred tekmeci v izjemno izenačeni konkurenci pridobili nekaj dragocenih točk prednosti. Krka in Nafta z remijem in Drava s porazom so tako za korak zaostali.
Radomljani so v Rogaški Slatini dosegli kar pet zadetkov, najboljši strelec 2. lige Anel Hajric' od tega kar tri. Skupaj je v sezoni že pri številki 18.
Eden od derbijev kroga je bil odigran v Lendavi, domači ekipi v srečanju z Novomeščani znova ni
STRELEC: 1:0 Agboyi (54., z 11 m).
AŠK BRAVO: Gril, Trontelj, Kurtovič, Brekalo, Zec, Palamar (od 90. Salaj), Turkuš (od 46. Dajič), Agboyi, Nukic, Jugovar, Križan (od 81. Zem-ljak). Trener: Dejan Grabič.
DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Kukovec (od 66. Kolar), Mate (od 80. Petek), Pirtovšek, Martic, Šporn, Vezjak, Rešek, Lovenjak, Fanimo, Bizjak. Trener: Nikola Jaroš.
blokirali strel. Sledil je nasprotni napad, po katerem se je najboljši domači napadalec Mustafa Nukic znašel sam pred Šeligom s strani, a je vratar Drave njegov strel izjemno ubranil.
Le nekaj minut kasneje je najmlajši igralec na igrišču Luka Love-njak spretno prodrl po levi strani, tik pred 16-metrskim prostorom pa ga je s prekrškom ustavil David
uspelo zmagati. Varovanci trenerja Francija Fridla so dvakrat zaostajali, obakrat pa je izid poravnal Marko RoginiC.
Dva zadetka je v dresu drugega prekmurskega kluba - Beltincev - dosegel tudi Jernej Trstenjak, kar je bilo na gostovanju na Koroškem dovolj za tri točke. Varovanci Zlatka Gaborja so tako vsaj za nekaj časa izven »nevarne cone«. Tam pa kljub zmagi v derbiju zače-lja ostajajo Brežičani, ki si zadnje mesto sedaj delijo z ekipo iz Brd. Iz spodnjega dela lestvice je bila uspešna tudi ekipa Vitanest Bilje.
REZULTATI 14. KROGA:
AŠK Bravo - Drava Dakinda Ptuj 1:0 (0:0);
Brekalo. Prosti strel Bizjaka so domačini odbili.
Še eno lepo akcijo so ptujski modri izvedli v 38. minuti, ko je Bizjak hitro izvedel prosti strel in podal do Fanima, ta je preigral svojega čuvaja in podal v sredino do Pirtovška, ki pa je streljal tik mimo gola.
V prvem polčasu je bila absolutno premalo aktivna zvezna vrsta
Brežice Terme Čatež - Brda 1:0 (1:0); strelec 1:0 Horvat (27.);
Rogaška - Kalcer Radomlje 0:5 (0:3); strelci: 0:1 Cerar (14., z 11 m), 0:2 Hajric (19.), 0:3 Hajric (25.), 0:4 Cerar (59.), 0:5 Hajric (80., z 11 m);
Fužinar - Beltinci 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Ivkic (56.), 1:1 Trstenjak (77.), 1:2 Trstenjak (84.);
Nafta - Krka 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Novak (45.), 1:1 Roginic (49.), 1:2 Kostanjšek (73.), 2:2 Roginic (75.);
Vitanest Bilje - Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Doplihar (69.);
Cherrybox 24 Tabor Sežana -
Ankaran Postojna 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Bordon (24.), 1:1 Duspara (39.), 2:1 Stančič (51.), 3:1 Bačanin (55.);
Foto: Črtomir Goznik
Tin Martic (Drava Dakinda Ptuj, modri dres) je bil eden boljših igralcev svoje ekipe.
Drave, zato je vse preveč podaj iz zadnje linije šlo neposredno do napadalcev. Te so fizično močnejši in višji domačini z lahkoto ustavljali.
Ob polčasu je v domači ekipi v igro vstopil Dajič, ki je imel že v
Roltek Dob - Ilirija 1911 3:1 (1:0);
strelci: 1:0 Suljevic (37.), 1:1 Cesar (69.), 2:1 Petrovič (83.), 3:1 Kos (86.). Rdeči karton: Strajnar (12., Ilirija).
1. AŠK BRAVO	14	10 2		2	37:13	32
2. KALCER RADOMLJE	14	9	3	2	38:10	30
3. TABOR SEŽANA	14	8	3	3	31:16	27
4. ROLTEK DOB	14	7	5	2	23:13	26
5. KRKA	14	6	6	2	27:17	24
6. DRAVA DAKINDA	14	7	2	5	31:18	23
7. NAFTA 1903	14	6	5	3	21:18	23
8. ANKARAN POSTOJNA 14		5	4	5	17:21	19
9. FUŽINAR VZAJEMCI	14	4	6	4	17:18	18
10. ROGAŠKA	14	3	6	5	15:24	15
11. BELTINCI	14	4	2	8	19:29	14
12. JADRAN DEKANI	14	4	1	9	20:30	13
13. ILIRIJA 1911	14	3	3	8	18:30	12
14. VITANEST BILJE	14	3	2	9	9:34	11
15. BRDA	14	2	4	8	17:29	10
16. BREŽICE ČATEŽ	14	2	4	8	11:31	10
Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
Olimpiji in Muri sta se pridružila Maribor in Aluminij
Sredi preteklega tedna so bile odigrane povratne tekme četrtfi-nala Pokala Slovenije. Že na prvih obračunih sta si domala neulovljivo prednost priigrali ekipi Mure in Olimpije, ki sta napredovanje med štiri najboljša moštva samo še potrdili.
Veliko bolj izenačeno pa je bilo na obračunih v Domžalah in Kidričevem, kjer pa sta moštvi Maribora in Aluminija na koncu unovčili minimalno prednost iz prve tekme. V primeru vijoličastih je šlo na tesno ... zelo na tesno ... V 91. minuti so bili še na robu izpada, a je Alexan-dru Cretu z golom v 92. minuti obračun obrnil v štajersko smer. Jasmin Mešanovic je v naslednjem protinapadu le še potrdil napredovanje varovancev Darka Milaniča. Maribor je kot najuspešnejša slo-
Pokal Slovenije, četrtfinale, rezultati povratnih srečanj:
Aluminij - Krško 0:0. Prva tekma 2:2.
Domžale - Maribor 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Gnezda Čerin (36.), 2:0 Ibričic (76., z 11 m), 2:1 Cretu (92.), 2:2 Mešanovic (93.). Prva tekma 1:0 za Maribor.
Mura - Gorica 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Maroša (6.), 1:1 Kavčič (17.), 2:1 Horvat (51.), 3:1 Karničnik (65.), 3:2 Smajlagic (82.). Rdeči karton: Filipovič (89., Gorica). Prva tekma 3:0 za Muro.
Olimpija Ljubljana - Koper 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Baša (49.), 1:1 Lendrič (60.). Prva tekma 5:0 za Olimpijo.
venska ekipa doslej devetkrat osvojil domači pokalni naslov.
V Kidričevem je bilo veliko manj dramatično, domači nogometaši so v rahlo spremenjeni postavi tekmo odigrali izjemno rutinira-no. »S prve tekme smo imeli lep kapital dveh doseženih zadetkov v gosteh, ki smo jih lepo unovčili. Imeli smo aktiven rezultat in temu
primerno je bila prilagojena taktika in postavitev na igrišču. Veseli in zadovoljni smo z napredovanjem, že drugo leto zapored, kar je znak zrelosti,« je dejal trener Aluminija Oliver Bogatinov.
Podobnega mnenja je bil tudi vratar Matija Kovačic, ki je tokrat branil gol Aluminija: »Dogovor pred tekmo je bil, da bomo odi-
46. minuti lepo priložnost (strel tik mimo gola), tudi v nadaljevanju pa je vnesel veliko živahnosti v igro. Ko je bilo stanje na igrišču povsem izenačeno in so domačini izvajali prosti strel s strani (Jugovar), pa je Mitja Rešek v svojem kazenskem prostoru z vlečenjem za dres podrl Darka Zeca in sodnik Roberto Ponis je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil ka-petan Ovbokhva Agboyi - 1:0.
Zaostanek je goste spodbudil k napadalnejši igri, tudi menjava obrambno naravnanega Kukovca z Andražem Kolarjem je bila narejena v tej smeri. Pobuda je prešla na stran Drave, a je izkušenejša domača vrsta znala pravočasno ustaviti nevarne napade gostov. Ob tem je obrambne igralce večkrat razbremenil Nukic, ki je kot izkušeni klasični napadalec znal zadržati žogo daleč ob svojega gola. Drava v svojih vrstah takšnega nima ...
Najlepšo priložnost iz protinapadov je imel za domačine Mitja Križan, ki je bil v 72. minuti sam
pred Šeligom, a je streljal preko gola. Drava se je zanašala na hitre prodore po bokih (Rešek, Fanimo, Mate, Vezjak), a po njih ni bilo pravega zaključka.
Zapravljena 11-metrovka modrih
Zato pa se je izjemna priložnost za izenačenje ponudila gostom v 83. minuti, ko je po strelu iz kota Zemljak v skoku nepravilno oviral Jona Šporna in sodnik Ponis je še enkrat pokazal na belo točko. K žogi je pristopil Jaka Bizjak, njegov slab strel po sredini gola pa je mladi domači vratar Domen Gril odbil .
Bravo je imel na celotni tekmi veliko več strelov na gol (15:6), odločilen pa je bil en sam - tisti iz 11-metrovke. Vodilna ekipa je tri dragocene točke vpisala predvsem zaradi bogatejših izkušenj, ki so absolutno na njihovi strani.
JM
grali čvrsto v obrambi, kar nam je tudi uspelo. Na domačem igrišču resnično igramo dobro v obrambi, vsi si pomagamo med seboj, s tem tudi vratarji postajamo bolj samozavestni. V polfinalu nas ponovno čakata dve težki tekmi. Ne glede na to, s kom se bomo merili, pa je naša želja uvrstitev v finale.«
Jože Mohorič
Nikola Jaroš, trener Drave: »Kljub temu da stanje v klubu ni najboljše, pa so fantje na igrišču stopili skupaj in dali vse od sebe. Čestitam jim za pravi pristop in željo, vesel pa sem tudi, da imajo zmagovalni karakter, saj so proti vodilni ekipi lige poskušali vse do konca tekme preobrniti rezultat. Na koncu je odločilo tekmo to, da je Bravo svojo najboljšo priložnost izkoristil, mi pa naše nismo. Do konca jesenskega dela sezone nas čakajo še tri tekme, na katerih želimo pobrati največji možni zbir točk.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so si s taktično zrelo predstavo zagotovili napredovanje v polfinale Pokala Slovenije. V gosteh je bil rezultat 2:2, doma 0:0.
ALUMINIJ: Kovačic, Krajnc, Ploj, Kontek, Martinovic, Petrovič, Muminovic, Horvat (od 80. Marin-šek), Maloku (od 85. Leko), Tahiraj, Trdina (od 69. Kidrič). Trener: Oliver Bogatinov. KRŠKO: Frelih, Brekalo, Ristovski (od 77. Vukušuc), Da Silva, Vekic, Kulinitš, Volarič, Kovačič (od 46. Ogrinec), Ejup, Peric (od 74. Mandic), Stefulj. Trener: Alen Ščulac.
Planinski kotiček
8. mednarodni Martinov pohod od Domanjševcev do Križevcev
Nedelja, 11. november 2018
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na mednarodni Martinov pohod na Goričko. Pot bomo začeli v vasi Domanjševci, kjer stoji starodavna romanska cerkev sv. Martina. Sledila bo pot po go-ričkih bregovih do vasi Križevci, kjer se bomo ustavili v Vidrinem centru Aqualutra. Po vrnitvi v Domanjševce bosta sledili svečanost in pogostitev. Pri cerkvi sv. Martina je namreč prva kontrolna točka Martinove poti v Sloveniji. Seveda bomo uživali v širokih razgledih, prijetnem druženju, ne bomo pa pozabili na domačo kulinariko in kakšen kozarček rujnega, ki ga v tem delu Goričkega zagotovo ne manjka. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Pot nam bo vzela skupno 4 ure hoda.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 11. novembra 2018, ob 7.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali v Domanjševce. Pot nas bo vodila po Goričkem. Zaključek pohoda bo v Domanjševcih. Ob topli malici in prijetnem druženju pohod-nikov iz različnih držav bomo proslavili Martinovo. Popoldan se bomo vrnili na Ptuj.
Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, ob poti in topla malica ob zaključku pohoda.
Strošek izleta znaša 15 EUR. Startnino 6 EUR za odrasle in 3 EUR za otroke, ki vključuje pogostitve in toplo malico ob zaključku pohoda, vplačate na startu v Domanjševcih.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 6. novembra 2018, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Priporočamo plačilo preko TRR PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
torek • 6. novembra 2018
Šport
Štajerski	15
Rokomet • NLB liga, 8. krog
Še tretjič za gol prekratki ...
Jeruzalem Ormož -Koper 26:27 (11:12)
JERUZALEM: Balent (9 obramb), Firšt Šeruga; Šoštarič 4, Čudič 3 (1), Žuran 8, Horvat, Škri-njar, Kocbek 2, Niedorfer, Kosi 1 (1), Ozmec 3, Mesaric 3, Vujovic 2, Ciglar. Tener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/2; Koper 7/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Koper 12 minut. IGRALEC TEKME: Nino Grzentič (Koper).
Ormožani so tekmo pričeli tako slabo, da je težko opisati in verjeti - prvih pet metov iz lepih priložnosti je ostalo neizkoriščenih: Žu-ranov poskus z razdalje je Kocijančič zaustavil, iz sedemmetrovke je Čudič najprej zatresel prečko, odbito žogo pa sprožil prek gola, sledila je nova sedemmetrovka gostiteljev, poskus Kocbeka je zaustavil Kocijančič, peti met pa je zapravil Ozmec, ki je z levega krila zadel okvir vrat ... In gostje - ne krivi in ne dolžni - so brez večjih naporov povedli za tri zadetke (0:3).
Tako se je tekma obrnila v popolnoma drugo smer, kot so si zamislili Ormožani. Že po 330 sekundah tekme je trener Saša Pra-potnik moral vzeti minuto odmora in šele po njej se je v 6. minuti prvič zatresla koprska mreža - z
1. A SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA:
Jeruzalem Ormož - Koper 2013 26:27 (11:12);
Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 25:30 (12:15); Zafran 5; Accambray 5;
Trimo Trebnje - Riko Ribnica 17:29 (10:12); Udovič 4; Setnikar 9;
Krka - Dobova 35:28 (15:14); Papež 9; Sintič 9;
Dol TKI Hrastnik - Maribor Branik 25:25 (12:9); Klepej 9; Golik 8, Buneta 6;
desnega krila je zadel 19-letni Šo-štarič (1:3).
Domača ekipa je po treh zaporednih porazih zaigrala popolnoma v krču. V napadu nikakor ni steklo, obramba je pokala po sredini, kjer bi morala biti najbolj trdna. In kljub vsemu je neprepoznavni Jeruzalem v zaključku 1. polčasa celo povedel (10:9), a na koncu popustil in izgubil 1. polčas z golom razlike (11:12).
Med odmorom smo lahko slišali komentarje: „Tako slabe igre Ormožanov že dolgo nismo videli, pa zaostajajo le za gol. Kaj šele bo, če Jeruzalem pokaže pravi obraz, potem Koper nima možnosti."
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Tekma, polna udarcev in grobosti
ŽRK Mlinotest - ŽRK Ptuj 28:15 (10:6)
ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Ša-uperl-Ilič 3 (1), Želj 3, Bolcar 2, Skrinjar 1, Varga, Bedral, Puž 1, Selinšek 3, Marčič 1 (1), Čagran 2, Korotaj, Kolenko, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Mlinotest 2/3, ŽRK Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: ŽRK Mlinotest 10 minut, ŽRK Ptuj 8 minut.
Kakšnih 200 gledalcev se je zbralo v veliki dvorani Police in ustvarilo dobro vzdušje. Domačinke so v obrambi »preteple« gostje, ki niso mogle parirati takšni agresivnosti in so zato naredile preveč napak ter so na koncu visoko izgubile.
Igralke Mlinotesta, ki jih vodi trenerka Ana Žigon, so vso tekmo igrale na meji izključitve, v sistemu 5-1 je izstopala Maja Svetik. Ta je onemogočila marsikateri napad Ptujčank, prav tako pa je usmerjala soigralke v obrambi. Gostje so
1. A SRL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Krka -Ljubljana 30:25 (16:12), Z'Dežele - Zelene doline Žalec 28:31 (16:16), Ž.U.R.D. Koper - Zagorje 26:23 (13:13), Mlinotest Ajdovščina -Ptuj 28:15 (10:6). Tekma Velenje -Krim Mercator bo v sredo.
1.	ZELENE DOLINE ŽALEC 7 6 0 1 12
2.	KRIM MERCATOR 5 5 0 0 10
3.	KRKA	7 4 12 9
4.	MLINOTEST	7 3 13 7
5.	ZAGORJE	7 3 0 4 6
6.	Ž.U.R.D. KOPER	7 3 0 4 6
7.	Z'DEŽELE	6 2 13 5
8.	PTUJ	6 2 0 4 4
9.	LJUBLJANA	6 114 3
10.	VELENJE	6 10 5 2
Urbanscape Loka - Gorenje Velenje; 23:30 (12:19); Jamnik 8; A. Kavčič 7.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	7 0 1	14
2.	RIKO RIBNICA	8	6 2 0	14
3.	GORENJE VELENJE	8	5 1 2	11
4.	MARIBOR BRANIK	8	4 1 3	9
5.	KRKA	8	4 1 3	9
6.	URBANSCAPE LOKA	8	4 0 4	8
7.	KOPER 2013	8	3 1 4	7
8.	TRIMO TREBNJE	8	3 1 4	7
9.	JERUZALEM ORMOŽ	8	3 0 5	6
10.	DOBOVA	8	3 0 5	6
11.	DOL TKI HRASTNIK	8	116	3
12.	SVIŠ IVANČNA GORICA	8	10 7	2
In tako je celotna dvorana v 2. polčas krenila s pozitivnimi mislimi in v upanju na zmago Jeruzalema. A gostje so odlično odprli ta del in povišali prednost na tri zadetke (11:14). Domačinom ni pomagal niti mladinski reprezentant Kosi, ki se je vrnil na parket po poškodbi. Poznal se mu je strah in neigranje v zadnjem mesecu dni.
Eno boljših tekem v ormoškem dresu je odigral drugi povratnik po poškodbi - Mesaric, ki je Kopru natresel tri zadetke in priigral nekaj sedemmetrovk. Žal so slednje Ormožani tokrat zapravljali kot po tekočem traku. Na drugi strani je imel Koper izjemno razpoložena strelca iz razdalje Grzentiča in Krečiča. Omenjeni dvojec je gostiteljem nasul kar 14 zadetkov, tudi zadnjega na tekmi za 26:27. Grzentič je zadel z desetih metrov, pri čemer bi moral domači vratar Balent reagirati bolje. Pred tem so Ormožani pri izidu 26:26
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji Rok Žuran) so izgubili še tretjo zaporedno »domačo« tekmo, s čimer so si močno priprli vrata v Ligo za prvaka.
Misli obrniti v smer obstanka
Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: „Slabo smo odigrali celotno tekmo, mučili smo se sami s seboj. Porazi so pustili posledice, zato igramo v krču. Kljub slabi igri pa smo bili blizu zmagi, a nam letos športna sreča žal ni naklonjena. Liga za prvaka je skoraj že izgubljena in čas je, da obrnemo misli v smer obstanka v ligi. To mora biti naš naslednji cilj v nadaljevanju sezone. Resnično pa lepa hvala publiki, ki nam kljub slabšim predstavam ni pokazala hrbta in je znova prišla v lepem številu. Kaj šele bi bilo, če bi igrali v Ormožu."
Tilen Sokolič, Koper: „Nismo blesteli, vendar smo izkoristili slab dan Jeruzalema in slavili na vročem gostovanju. Zelo smo zadovoljni, saj smo na zadnjih štirih tekmah osvojili kar sedem točk in se vrnili v boj glede uvrstitve v Ligo za prvaka. Zmagovalca so odločili naši vratarji in naše manjše število tehničnih napak. Tudi jaz bi pohvalil ambient pri Veliki Nedelji: prav lepo je igrati v takšni atmosferi. Obe navijaški skupini si zaslužita visoko oceno."
napadali za vodstvo, a so se v igri na uro „zaračunali" in izvedli podajo več od dovoljenih šestih po-
daj. V zadnjem napadu je Žuran še imel priložnost za izenačenje, a so ga Koprčani po mnenju sodnikov
Odbojka • 1. B DOL (ž)
sicer povedle z zadetkom Tajane Ilič-Šauperl, a sledilo je precej napak in rezultatski preobrat (5:1). Do te prednosti so domačinke prišle z »lahkimi zadetki«, v nadaljevanju prvega dela pa je bila igra bolj enakovredna. Ptujčanke so se približale na 8:5, prvih trideset minut pa se je končalo z 10:6.
A bolj kot rezultat je ta del zaznamovala neverjetno groba igra ajdovskih igralk in dva rdeča kartona. Prvega je dobila domača igralka Taja Čajko, ki je naredila tako hudi prekršek (poškodovala je Tajano Ilič-Šauperl), da bi ji lahko sodnika pokazala tudi modri karton. Drugi rdeči karton pa je za potiskanje v ptujski vrsti dobila Neža Skrinjar. Ob tem sta se na listi poškodovanih pridružili še Minea Kolenko in Teja Kac.
V dobršnem delu prvega polčasa in nekaj minut nadaljevanja je solidno branila ptujska vratarka Višnja Varga, medtem ko sta bili celotno tekmo na drugi strani še uspešnejši Anja Bratina in Ana-marija Klemenčič. Nekaj njunih posredovanj in napak gostij v napadu je pripeljalo do visoke prednosti in končne zmage Ajdovk. Visoka razlika je v prvi vrsti posledica trde igre Ajdovk, s katero so kar nekoliko prestrašile mlade igralke iz Ptuja.
Pri vodstvu 20:12 je dal trener gostij Ivan Hrupič v igro mlade rokometašice, med katerimi se je z borbenostjo zelo izkazala Nuša Puž, ki je ob Katji Bolcar lahko edina po moči parirala domačim rokometašicam. V zaključku sta solidno odigrali še Mia Želj in Barbara Selinšek.
David Breznik
Dobro, boljše, najboljše
ŽOK SETO Ptuj - Vital Ljubljana 3:0 (24, 19, 11)
ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sa-kovič, Gajser, Novak, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Tomanič, Pučnik, N. Milošič. Trener: Bojan Novak.
Ptujske odbojkarice so na srečanju proti Vitalu igrale iz niza v niz bolje. Prvega so dobile s kančkom sreče, drugega po boljši igri v vseh elementih odbojkarske igre
in tretjega po odličnem servisu ter napadu.
Kot je že v navadi v tej sezoni, je ŽOK SETO Ptuj prvi set proti na papirju slabši ekipi iz Ljubljane ponovno vzel prelahko. To se jim je skoraj maščevalo, saj so Vita-lovke nekajkrat ujele zmagovalni ritem. V tem delu igre se je pri gostjah najbolj izkazala Naja Boisa (hčerka nekdanjega odličnega košarkarja Vladimirja Boise, ki je bil tudi na tekmi v športni dvorani Gimnazije Ptuj, op. a.). Ekipi sta se
pravilno zaustavili, čeprav posnetek kaže drugače in bi sodnika morala pokazati na črto sedmih metrov ... Marič je bil namreč tisti, ki je domačega rokometaša oviral z vratarjevega prostora, a je sodniška piščalka ostala nema, kar je dodobra razburilo gledalce v lepo polni dvorani pri Veliki Nedelji.
To je bil že četrti zaporedni poraz Jeruzalema, tretji domači, česar v Ormožu ne pomnijo že leta in leta. V sredo, 7. 11., Ormožane čaka gostovanje v Celju pri državnih prvakih, ki so v nedeljo uspešno prestali preizkušnjo v Ligi prvakov proti Motoru iz Zaporožja.
Uroš Krstič
izmenjevale v vodstvu, gostje pa so kazale več želje in energije ter so s solidnim napadom in igro v polju povedle v končnici s 20:23 in 22:24. A pri set žogi se je ustavilo, saj so mlade Ljubljančanke naredile dve napaki in Nastja Gajser je prispevala zadnjo točko za srečni preobrat na 26:24.
V drugem nizu so bile Ljubljančanke konkurenčne le v uvodu, nato pa je stvari na pravo mesto postavila najboljša posameznica tekme Sara Sakovič, saj je nani-
1. B DOL (ž)			
REZULTATI 4.	KROGA: ŽOK		
SETO Ptuj - Vital Ljubljana 3:0,			
Prevalje - Piran 3:1, Swatycomet			
Zreče - OD Krim 3:0, ŽOK Triglav			
Kranj - Mozirje 3:0, ATK Grosuplje			
- Nova KBM Branik II 3:0.			
1. ATK GROSUPLJE 4	4	0	12:0 12
2. ŽOK SETO PTUJ 4	4	0	12:2 11
3. TRIGLAV KRANJ 4	3	1	9:5 9
4. SWATYCOMET ZREČE 4	3	1	9:6 8
5. OD KRIM 4	2	2	8:7 7
6. PREVALJE 4	2	2	7:7 6
7. MOZIRJE 4	1	3	5:10 4
8. VITAL LJUBLJANA 4	1	3	3:11 2
9. PIRAN 4	0	4	5:12 1
10. NKBM BRANIK II 4	0	4	2:12 0
Foto: Črtomir Goznik
Vrsta SETO Ptuj je imela z gostjami težave le v 1. nizu, preostala dva je dobila suvereno.
zala nekaj uspešnih servisov. Ob tem je po »hitrih žogah« poda-jalke Urške Stavbar še uspešno zabijala, to pa je dobro uspevalo tudi 15-letni Klari Milošič. Ta se je v nadaljevanju tekme sprostila in je nizala točke preko penalov, prav tako pa je postavila nekaj uspešnih blokov. Nekaj od tega je na mestu centra uspelo tudi Ani Horvat. Prav omenjeni igralki sta prinesli vidno razliko v korist domače ekipe 25:19.
V tretjem nizu je Vital sicer povedel 1:3, a nato je igrala le še ena ekipa - domača. Pa še ta je igrala bolj malo, saj so imele gostje po izvrstnih servisih Nastje Gajser in Lene Pučnik zelo slab sprejem. Že pred tem je bila v bloku odlična Klara Milošič, v napadu pa je izstopala Sara Sa-kovič, ki je dosegla zadnjo točko in hkrati svojo osemnajsto na tekmi za zmago 25:11.
Pri visoki prednosti sta v končnici dobili priložnost za igro An-dreea Oancea in Nika Milošič, medtem ko je iz mladega ptujskega odbojkarskega vala večino tekme zelo solidno na mestu libera odigrala Lara Pignar.
David Breznik
1G Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 6. novembra 2018
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Vodilna trojka Superlige suverena
3. SNL sever
REZULTATI 12. KROGA: Šam-pion - Videm pri Ptuju 2:1 (1:0), Kety emmi Bistrica - Dravinja 2:3 (1:2), Tehnotim Pesnica - Pohorje 3:1 (2:0), Zreče - Avto Grubelnik Dravograd 3:1 (0:1), Šmartno 1928 - Mons Claudius 4:0 (2:0).
1.	VIDEM PRI PTUJU 12 8 1 3 26:11 25
2.	ŠMARTNO 1928 12 8 1 3 33:20 25
3.	KETY EMMI BISTRICA 12 8 1 3 25:12 25
4.	ŠAMPION	12 6 1 5 26:20 19
5.	DRAVINJA	12 5 2 5 19:18 17
6.	ZREČE	11 4 4 3 14:15 16
7.	DRAVOGRAD 11 5 0 6 21:26 15
8.	TEHNOTIM PESNICA 12 4 3 5 13:18 15
9.	MONS CLAUDIUS 12 2 3 7 13:24 9
10.	POHORJE 12 0 2 10 13:39 2
ŠAMPION - VIDEM PRI PTUJU 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Torra (41.), 1:1 Bo-žak (53.), 2:1 Torra (90.).
VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik, Antolic, Adedoja, Cafuta, Love-njak, Vajda, Božak, Krajnc (od 78. Hliš), Mohorko (od 74. Zemljarič). Trener: Robert Hojnik
Nogometaše Vidma je v soboto čakalo gostovanje v Celju, kjer domači Šampion igra tekme na stadionu Olimp na igrišču z umetno travo. »To je edini primer v ligi, kjer je domačinom to dovoljeno, kar se mi ne zdi prav. Prednost domače ekipe, ki je edina vajena tega, je velika,« je dejal trener Vidma Robert Hojnik.
Njegovi varovanci so potrebovali kar nekaj časa, da so se navadili na igralno površino, nato pa so si vendarle pripravili tri obetavne situacije za dober zaključek, a je zmanjkala t. i. »zadnja podaja«. Pred odhodom na odmor so jih domačini pahnili v zaostanek, ko so po podaji iz avta izkoristili neodločnost obrambe gostov, žoga je prišla do Arjana Torra, ki jo je pospravil v gol - 1:0.
V uvodu drugega dela so Videmčani izenačili, to je uspelo Dominiku Božaku, ki je streljal, žoga je oplazila enega od branilcev domače ekipe in končala v mreži - 1:1. Vodilna ekipa lige je tudi v nadaljevanju ohranila rah-
Robert Hojnik, trener Vidma: »Šampion ima mlado ekipo, ki se odlično znajde na umetni travi, kar je njihova velika prednost. Sami bi lahko bolje odigrali končnico, a je bil samo trenutek padca koncentracije dovolj, da smo ostali brez remija, ki bi si ga po mojem mnenju povsem zaslužili.«
lo terensko pobudo in bila bližje vodilnemu zadetku. Ko pa je že vse kazalo na delitev točk, so domačini izvedli hiter nasprotni napad in z drugim zadetkom Torra vpisali nepričakovano zmago - 2:1.
Oba strelca na tekmi sta tudi vodilna strelca celotne lige: Božak je prvi z 12 doseženimi zadetki, Torra je dosegel le enega manj.
Superliga: Hat-trick Antoliča
Vodilne tri ekipe Superlige so v 11. krogu vknjižile zmage in s tem ohranile svoj suvereni položaj na lestvici. Najprepričljivejši so bili vodilni Podvinčani, ki so proti zad-njeuvrščeni Skorbi demonstrirali razliko med vrhom in dnom lige.
Zelo »vroča« je ekipa Pragerske-ga, ki je slavila še tretjič na zadnjih štirih tekmah. Tokrat so bili boljši od Markovčanov in jih prehiteli na lestvici. Oba zadetka je v Mar-kovcih prispeval Nejc Brumec, še enega več, torej hat-trick, pa je za Bukovce dosegel njihov kapetan Damjan Antolič. To je bilo gladko dovolj za zmago z ekipo iz Apač, za katero tokrat ni nastopil njihov najboljši strelec Fruk.
Pomembne zmage v dvoboju ekip iz sredine lestvice je dosegla Hajdina, ki je z golom iz najstrožje kazni v zaključku tekme ugnala Stojnčane. Štiri ekipe v sredini lestvice sedaj loči le točka razlike.
REZULTATI 11. KROGA:
Hajdina - Stojnci 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Vogrinec (10.), 1:1 Petrovič (79.), 2:1 Črnko (87., z 11 m). Rdeči karton: Pernek (89., Stojnci);
Markovci - Pragersko 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Brumec (25.), 0:2 Bru-mec (70.);
Bukovci - Apače 3:1 (1:0); strelca: 1:0 Antolič (31.), 2:0 Antolič (53.), 3:0 Antolič (66.), 3:1 Fridrih
(77.);
Skorba - Podvinci 1:6 (1:2); strelci: 1:0 Brodnjak (6., z 11 m); 1:1 Čeh (11.), 1:2 Lah (30., z 11 m), 1:3 Svenšek (48.), 1:4 Simonič (64.), 1:5 Zagoršek (66.), 1:6 Simonič
(74.);
Cirkulane - Gerečja vas 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Murat (30.), 2:0 Habjanič (37., avtogol), 3:0 Arsič (59.), 4:0 Orlač (80.).
1.	PODVINCI
2.	BUKOVCI
3.	CIRKULANE
4.	HAJDINA
5.	GEREČJA VAS
6.	APAČE
7.	STOJNCI
8.	PRAGERSKO
ll S ll 7 ll 6 ll 4 ll 5 ll 4 ll 4
ll a
lO. SKORBA
ll ll
2 2 l l
S 9:26 7 9:2a 9 l5:a5
Kikhoks • Slunj Open 2Q1B
Odlični Ptujčani
V Slunju na Hrvaškem je konec minulega tedna potekalo tradicionalno mednarodno tekmovanje Slunj Open. Na njem je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev iz treh držav, tudi pet članov Kluba borilnih veščin Ptuj. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, Tilen in Nik pa še dodatno v light kontaktu. Tokrat so osvojili dve prvi, tri druga in tri tretja mesta.
Rezultati:
-	prvo mesto sta osvojila Larisa Vidovič (deklice do 28 kg) in Nik Jamšek Grobelnik (starejši kadeti do 47 kg v light kontaktu);
-	dve drugi mesti je osvojil Tilen
1. liga MNZ Ptuj: Leskovec do zmage z igralcem manj
Kar tri tekme od štirih so zaznamovale izključitve, le v Podlehniku sta ekipi srečanje končali v kompletnih postavah. Tam so sploh prvi remi v sezoni vpisali igralci iz Središča ob Dravi.
Na zanimiv način so do druge zmage v sezoni prišli Leskovčani, ki so že v sredini prvega polčasa ostali brez izključenega Mihca Mlakarja. A kljub temu so v nadaljevanju zadeli dvakrat, gostje pa so napadali povsem jalovo ...
V zaključku je postalo zanimivo tudi v Zavrču, kjer so domačini po izključitvi Roka Žganjarja gostom ponudili priložnost za preobrat. A do tega vendarle ni prišlo ...
Grajena igra še naprej po sistemu toplo-hladno, tokrat je doma doživela popolno zamrznitev. Grajenčani ostajajo edina ekipa brez remija v 1. ligi MNZ Ptuj.
REZULTATI 11. KROGA:
Leskovec - Ormož 2:0 (1:0); 1:0 Cafuta (30.), 2:0 Zavec (79.). Rdeči karton: Mlakar (24.);
Grajena - Tržec 1:5 (0:2); 0:1 Ka-drič (12.), 0:2 Kovačič (14.), 0:3 M. Pečnik (48.), 0:4 M. Pečnik (58.), 0:5 Kmetec (61.), 1:5 Kramberger (68.). Rdeči karton: B. Strelec (60., Grajena);
Futsal • 2. SFL
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Bukovcev še naprej vztrajajo na zmagovalni poti, tokrat so na domačem igrišču premagali zasedbo iz Apač.
Bukovci - Apače 3:1 (1:0); 1:0 Antolič (31.), 2:0 Antolič (53.), 3:0 Antolič (66.), 3:1 Fridrih (77.). BUKOVCI: Horvat, Ostroško, Prelog (od 82. Bratuša), M. Medved, Topolnik, Cebek, Serdinšek (od 69. Pernat), Zorec, Čeh, Veršič, Antolič (od 90. Vršič).
APAČE: Lendero, Kajzer, Vajsbaher, Motaln, Avguštin, Fridrih, Širovnik (od 60. Šprah), Tramšek (od 60. Ciglar), Frank Ličina, A. Medved (od 80. Sambolec), Avguštin.
Zavrč - Gorišnica 3:2 (1:0); 1:0 Leben (31., z 11 m), 2:0 Leben (65.), 3:0 Marinič (68.), 3:1 Šegu-la (70.), 3:2 Zagoršek (78.). Rdeči karton: Žganjar (74., Zavrč);
Podlehnik - Središče 1:1 (0:1); 0:1 Štamberger (14.), 1:1 Feguš (58., z 11 m). Prost je bil Boč.
4.	TRZEC
5.	SREDIŠČE 5. GORIŠNICA 7. PODLEHNIK S. LESKOVEC
9. BOČ POLJČANE
lO lO
9
10 lO 9
4 2 4 l
a a
2 4 2 4
l a
4	l9:2O
5	2a:24 a	lS:l7 4	15:19
4	12:1S
5	9:13
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA:
1.	ZAVRČ
2.	ormoZ
a. GRAJENA
lO lO lO
S 2
4	a
5	O
0 40:14 26 a 2l:lS l5 5 22:a6 l5
2. liga MNZ Ptuj
ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA: Rogoznica Slofin - Oplotnica 2:0 (1:0); 1:0 Grujič Polič (44.), 2:0 Halužan (69.).
1.	MAJŠPERK ŠPAJZA	8
2.	MAKOLE BAR MIHA	8
3.	ROGOZNICA SLOFIN	8
4.	POLSKAVA	8
5.	MLADINEC LOVRENC	8
6.	HAJDOŠE	8
7.	ZGORNJA POLSKAVA	8
8.	SLOVENJA VAS	8
9.	OPLOTNICA	8
S O 7 O 4 2 4 l
a 2 a O 2 O l l l O
0	44:6	24
1	29:la	2l
2	2O:2O	l4 a	l7:9	la a	la:l7	ll
5	13:24	9
6	l4:26	6
6	lO:2a	4
7	7:29	a
Jože Mohorič
Ptujčani v Velikih Laščah brez daril za domačine, Tomaž rutinirano
1	35:15	26
2	25:12	23 1	25:12	22
3	25:20	16 5	20:21	16
4	19:1S	15 4	1S:1S	15
Futsal klub Dobrepolje - FC Hiša daril Ptuj 1:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Klinc (10.), 1:1 Pihler (15.), 1:2 U. Senekovič (16.), 1:3 Klemenčič (27.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, U. Senekovič, Katan, Tu-šek, Pihler, Kotnik, Murko, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Letonja. Trener: Dejan Kraut.
Po zmagi na derbiju s Tomažem so se Ptujčani tokrat odpravili na gostovanje v osrednjo Slovenijo v Velike Lašče, ki ležijo južno od Ljubljane. Domači klub Dobrepolje sicer zaseda šele predzadnje mesto na lestvici, a je tokrat pokazal
svojo pravo veljavo in vodilni ekipi lige močno otežil pot do zmage.
Da bo to za varovance trenerja Dejana Krauta zahtevna tekma, se je pokazalo v 10. minuti, ko so domačini povedli z zadetkom Matevža Klinca. To je domačinom dalo dodatnega zagona in so z borbeno igro zapirali poti do svojega gola. V razmiku ene minute pa sta kapetan Thomas Pihler in Urban Senekovič vendarle še pred polčasom preobrnila rezultat. Izenačena predstava se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, na srečo Ptujčanov pa je Bojanu Klemenčiču z zadetkom v 27. minuti vendarle uspelo tekmo odpeljati v manj razburkane, nikakor pa ne mirne vode ... Najboljša
obramba lige z vratarjem Luko Stepišnikom na čelu je odlično opravila svoje delo in domačinom ni dovolila niti znižanja rezultata, kaj šele preobrat.
Tomaž ŠIC bar - Futsal club Kebelj 9:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Dragosavac (6.), 2:0 Kos (14.), 3:0 Kos (16), 4:0 D. Goričan (18), 4:1 Podkubovšek (23), 5:1 Dragosavac (26), 6:1 Kos (30), 7:1 Koren (31), 8:1 Miklašič (36), 9:1 Kos (37).
TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Vrbnjak, Klanjšek, Školiber, Kos, D. Gori-čan, Gašparič, Koren, Miklašič, Dragosavac. Trener: Bojan Cunk.
2. SFL
REZULTATI 6. KROGA: Futsal klub Dobrepolje - FC Hiša daril Ptuj 1:3, ŠD Mlinše - KMN Velike Lašče 3:2, Extrem Sodražica -Kix Ajdovščina 6:4, KMN Tomaž ŠIC Bar - Futsal klub Kebelj 9:1, Dlan Logatec - KMN Miklavž TBS Team24 5:6.
1.	HISA DARIL PTUJ
2.	tomaž Sic bar
3.	ŠD MLINŠE
4.	KMN MIKLAVŽ
5.	DLAN LOGATEC
6.	VELIKE LAŠČE
7.	KIX AJDOVŠČINA
8.	EXTREM SODRAŽICA 6
9.	FK DOBREPOLJE 6
10.	FK KEBELJ 6
6 0 5 0 3 1 3 1
a o 2 2 2 1 2 0 1 1 0 0
0 30:S 1S
1	39
2	21
2	17:
3	35:32
2	19:
3	13
4	19 4	15:
6 6:44
3	15
4	10 9 10
9 S
Repina (med starejšimi kadeti do 63 kg v point fightingu v light kontaktu);
-	drugo mesto je osvojil tudi Nik Jamšek Grobelnik (starejši kadeti do 47 kg v point fightingu);
-	tretje mesto so osvojili Taja Šibila (med deklicami nad 32 kg), Larisa Vidovič (deklice do 32 kg) in Doris Šulek (mlajše kadetinje do 37 kg).
Na tekmovanju sta sodila tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Aleš Skledar, ekipo KBV Ptuj pa je vodil Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
Foto: Črtomir Goznik
V preteklem krogu sta se ekipi FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar merili med seboj, tokrat so Ptujčani slavili v gosteh, Tomaž pa v domači dvorani v Ljutomeru.
Igralci ekipe Tomaž ŠIC bar so se po porazu v prejšnjem krogu na Ptuju hitro pobrali. Pred okoli 100 gledalci so v 6. krogu v Ljutomeru visoko premagali zad-njeuvrščeni Futsal club Kebel, ki tako še naprej ostaja brez osvojenih točk.
Trener prleške ekipe Bojan Cunk je tokrat igral brez kaznovanih Urbana Goričana in Žana Krajnca, kar pa se proti kakovostno bistveno slabšemu tekmecu ni poznalo. Medtem ko so gostje v prvih desetih minutah še nekako uspeli držati korak z domačini, ki so prišli v vodstvo v 6. minuti preko Darija Dragosavca, so Cunkovi varovanci v drugi polovici prvega polčasa zabili trikrat in že pred odhodom na odmor odločili zmagovalca.
S prvim zadetkom v sezoni je gostom nekaj veselja na obraze privabil Vili Podkubovšek, kar pa je še dodatno podžgalo domačine, ki so po slavju s Sodražico z 9:1 ponovili najvišjo zmago v sezoni. V domači ekipi sta bila znova najbolj razpoložena Celjana Dejan Kos, ki je dosegel štiri zadetke, in Dragosavac, ki se je s tokratnima dvema zadetkoma še bolj učvrstil na prvem mestu liste strelcev (15 zadetkov).
JM, MŠ
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
Promocijsko sporočilo
Ali bo Tomaž Kokot nov župan občine Poljčane?
Tomaž Kokot. Ime, ki zagotovo velja za najzanimivejšega in najodločnejšega občinskega svetnika med Halozami in Bočem. Poznamo ga kot aktivnega člana lokalne skupnosti, ima 12 let izkušenj delovanja v lokalni politiki, je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, z bratom vodita uspešno družinsko podjetje, je poročen z ženo Marušo in oče 2 leti stari hčerki Zali. Človek s pokončno držo, ki vedno pove tisto, kar misli in predvsem to, kar reče, tudi naredi.
Vaša kandidatura za župana ni presenečenje in tokrat vam mnogi napovedujejo zmago. Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Dovolj je mencanja in stopicanja na mestu. Občina potrebuje odločno vodstvo in projekte z vizijo. Čutim odgovornost, ker vem, da lahko za občino in občane veliko naredim. Veliko ljudi mi je v preteklosti govorilo in še danes govorijo, da še vedno ni narejeno to in ono, kaj vse bi še lahko bilo storjeno, da nas drugi prehitevajo in da občina Poljčane nujno potrebuje nov zagon.
da je bilo ponovno izrečenih veliko obljub, ki pa se niso izpolnile. Nekaj manjših projektov pa je bilo realiziranih v zadnjem času ponovno tik pred volitvami. Ljudje to prepoznajo.
Občani povedo, da ima občina Poljčane veliko problemov. Katere bi vi izpostavili?
Po 12 letih nimamo sprejetega občinskega prostorskega načrta, še vedno nimamo urejene kanalizacije s čistilno napravo, spremljam vsakodnevno jezo ljudi, ker ni urejenih parkirišč, še posebej pri vrtcu in šoli. V občini imamo na pol podrte propadajoče stavbe, ki so
Povejte mi kaj o sebi, kako bi se opisali?
Sem človek dejanj, kar rečem, to tudi naredim. Že od nekdaj rad pomagam ljudem vseh starosti pri reševanju njihovih težav, tako se zelo dobro razumem z vsemi generacijami. Sem na splošno zelo pozitivna oseba, ki se vedno osredotočam na iskanje rešitev. Verjamem v ljudi.
Ste poročen, družinski človek, imate 2 leti staro hčerko. Kaj pravi vaša družina na vašo kandidaturo?
Žena me pri kandidaturi zelo podpira in pravi, naj se potrudim, da bom lahko svoje znanje in energijo dal tudi za občane in skupno prihodnost. Svoj dom smo si ustvarili v Poljčanah, tukaj živimo in smo vključeni v lokalno dogajanje v kraju. Podpora žene in misel na hčerkico Zalo sta bili še dodatna spodbuda, da sem se odločil za ta korak.
Ste tudi uspešen podjetnik kako bi to usklajevali?
Podjetje vodiva z bratom in vse ključne in operativne stvari vodi tudi brat, tako da se bom župano-vanju lahko 100-odstotno posvetil z vso energijo, znanjem in voljo.
Kaj lahko rečete o trenutnem vodenju občine Polj-čane?
Vodenje občine že 12 let stagnira. Razen vrtca, eksistenčno nujnih stvari, da občina sploh lahko funkcionira, in nekaterih projektov, ki so osnova minimalnega standarda, nismo naredili praktično ničesar, da bi občino premaknili naprej. Vsi nas prehitevajo. Najvidnejši projekt, vrtec, ima v ozadju zelo vprašljivo in slabo strukturo financiranja. Vsi lahko opažamo,
nevarne, ni rešitve stanovanjskega problema, nimamo atletskega igrišča, nimamo sodobno urejenih igral za otroke, urejenega centra, ni urejenih sprehajalnih poti, ni kolesarskih poti, ni plana digitalizacije občine, ne duha ne sluha o kakšni modernizaciji občine na splošno, ni pravilne podpore podjetjem, kmetijstvu in društvom, na določene rešitve se čaka že 30 let, dodatno pa je v kraju porast kriminala in drog, bolj kot se večina ljudi zaveda. Skratka Poljčane so trenutno v primerjavi z nekaterimi dobrimi občinami znane kot občina, ki stagnira.
Kakšen je vaš odgovor na te ključne probleme občine?
Takojšnje sprejetje občinskega prostorskega načrta za nemoteno gradnjo stanovanj in hiš. Izgradnja čistilne naprave, kanalizacije in atletskega igrišča. Takojšnja rušitev nevarnih stavb, na mestu provizorija in kinodvorane, kjer bomo zgradili stanovanjski kompleks, knjižnico, park, uredili parkirišča, igrišče ter poslovne prostore. Treba je krepko zavihati rokave in začeti delo. Sosednje občine so že daleč pred nami,
Osnovno šolo je obiskoval v Poljčanah, kjer je prejel županovo petico in Zlato priznanje iz zgodovine. Bil je predsednik šolske skupnosti in predstavnik OŠ Poljčane pri regijskem parlamentu. Po zaključeni Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru je šolanje nadaljeval na Ekonomsko-poslovni Fakulteti v Mariboru, kjer je študij uspešno zaključil in si pridobil naziv magister ekonomskih in poslovnih ved. Študijsko prakso je opravljal v Italiji preko inštituta za ekonomsko analizo in prognozo in na madžarskem na BBS. V času študija je delo opravljal tudi v evropskem parlamentu v Bruslju kot sodelavec evropske poslanke. Še v času študija je kot prvi v Poljčanah ustanovil Mladinsko društvo Poljčane, mlade popeljal na strokovno ekskurzijo v Strasbourg, Pariz in Bruselj. Organiziral je poletno letovanje na slovenski obali za mlade. Vodil je medgeneracijska srečanja, prirejal družabne večere, okrogle mize in koncerte.
•	Bil je svetnik kluba študentov Slovenska Bistrica na državnem nivoju.
•	Leta 2005 se je aktivno vključil v politiko. Bil je tudi podpredsednik podmladka takrat vodilne slovenske stranke. Bil je član komisije za gospodarstvo in zunanje zadeve.
•	Leta 2006 je bil izvoljen za člana vaškega odbora Spodnja Brežnica - Stanovsko.
•	Svojo poklicno pot je začel že pred koncem študija leta 2009.
•	Leta 2010 je prvič kandidiral na lokalnih volitvah v Poljčanah, kjer je bil izvoljen v občinski svet. Leta 2014 je kandidiral tudi za župana in je z odličnim rezultatom z zelo majhno razliko izgubil v drugem krogu.
•	Leta 2015 je bil ime dneva po izboru časopisa DELO.
•	Zaposlen je kot področni direktor v uspešnem programerskem družinskem podjetju, ki podpira najboljše talente na področju informacijskih tehnologij iz SV Slovenije.
•	Pri delu so ga s svojim obiskom podprli predsednik države Borut Pahor, nadškof Alojzij Cvikl, prof. dr. Ludvik Toplak, župan mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec in državni svetnik Franc Kan-gler.
•	Kot aktivni svetnik v občini Poljčane se vedno bori za pravico, resnico in poštenje ter opozarja na krivice in nepravilnosti, ki se dogajajo do občanov.
•	Veliko časa preživi tudi na terenu občine Poljčane, kjer se srečuje z občani.
•	18. 11. kandidira za župana občine Poljčane pod zmagovalno zaporedno številko 1.
mi pa zaostajamo, npr. Makole že imajo komplet delujoč sistem kanalizacije s čistilno napravo in sprejet občinski prostorski načrt, ki omogoča nemoten razvoj kraja.
Zakaj mislite, da lahko vi Poljčanam ponudite rešitev, ki je do danes ni nihče od predhodnikov?
Zato, ker sem v življenju že dokazal, da to, kar rečem, tudi naredim.
Kje vidite priložnosti Polj-čan v slovenskem in evropskem merilu?
Poljčane, kot kraj in celotna občina, imajo zelo velik potencial. Nekoč so Poljčane že bile glavni gospodarski center v Dravinjski dolini. V zadnjih 12 letih so se ti potenciali zelo malo ali nič izkoristili. Poljčanam bomo povrnili to, kar so nekoč že imele, uspeh, ponos in vizijo. Ponovno bodo postale center v tem delu Dravinjske doline. Imamo potencial, da naša občina postane ena izmed najnaprednejših in najuspešnejših občin v Sloveniji in EU.
Ste aktivni tudi v največji opozicijski stranki, nekateri se sprašujejo, kako bi to vplivalo na vaše odločitve in na upravljanje občine takšnega župana.
To, da sem član največje stranke v državi, vidim kot veliko prednost. Osebno in preko strankarskih funkcionarjev lahko odprem veliko vrat državnih institucij, vodstva države in ključnih predstavnikov Evropske unije. S tem bo občina Poljčane dobila prioritetno obravnavo.
mo med razvijajoče se občine. Zmanjšali bomo zaostanek občine pred sosednjimi in primerljivimi občinami, jih bomo ulovili ter v najkrajšem času tudi prehiteli. V mandatu 2022 do 2026 bomo ponovno postali vodilna občina v Podravju.
Kaj boste naredili za upokojence?
Že od nekdaj rad pomagam upokojencem, jih poslušam in jim želim pomagati pri ohranjanju njihovega zdravja, zato sem Društvu upokojencev Poljčane tudi podaril tri merilnike krvnega pritiska in srčnega utripa. Upokojencem bomo omogočili aktivno nadaljevanje sodelovanja v lokalni skupnosti za tiste, ki si to želijo, saj so njihove izkušnje in življenjske modrosti zelo pomembne. Uredili bomo prevoz upokojencev do zdravnika, lekarne, banke, pošte in trgovine. Uredili bomo medgeneracijska druženja.
Pri vaših programskih izhodiščih smo zasledili zelo močno podporo mladim, omenjate tudi občinske žepnine.
Mladi so prihodnost občine, so tisti, ki jim moramo ponuditi takšne pogoje, da bodo tukaj ostali in kakovostno živeli. Izobraževanju mladih dajem velik pomen in v ta namen si kot spodbudo zaslužijo mesečno občinsko žepnino, razvojno pospeševalni center s podpo-
Kaj obljubljate občanom občine Poljčane, če boste izvoljeni za župana?
Kot župan bom vse ljudi obravnaval enakovredno, ne glede na njihovo politično ali kakršnokoli drugo prepričanje. Želim, da združimo in povežemo vse pozitivne sile za razvoj občine Poljčane. Bom župan za vse, premajhni smo, da bi se delili, zato moramo stopiti skupaj. Prisluhnil bom vsem občanom, jih slišal in stvari tudi naredil. V prihodnjem mandatu 2018-2022 bomo takoj začeli delati, da občino postavi-
ro novim idejam in start-upom.
Sprašujem se, zakaj ne bi naslednji svetovno uspešen start up prihajal ravno iz Poljčan. Občinske žepnine že dlje časa praktici-rajo v občini Rače-Fram in občini Kidričevo, zakaj ne bi na tak način podprli tudi naših dijakov in študentov iz Poljčanske občine, jih s tem motivirali ter razbremenili mesečne stroške družin.
Veliko županov veliko govori, ampak zelo malo naredi ali pa zgolj simbolično nekaj naredijo pred volitvami. Kako lahko občani vedo, da boste stvari naredili in delali zgolj v interesu občanov?
Ker sem tak po naravi, kar rečem, tudi naredim. Moja pretekla dejanja in dosežki to dokazujejo. Z delom v interesu občine želim županski funkciji povrniti ugled in dostojanstvo. Kot je rekel Napoleon Hill: »Uspeh se začne v človekovi volji.« Jaz voljo imam.
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Trio Pogladič
Edinstveni družinski trio z glasbo v genih
Družinski trio Pogladič prihaja iz Vojnika pri Celju. Nastal je po naključju na enem od domačih praznovanj junija leta 1995. Oče Franc s frajtonarico igra 50 let, začel je kot ljudski godec, pozneje pa je kot harmonikar in pevec deloval v različnih ansamblih. Leta 1989 se mu je kot 13-letni deček pridružil sin Milan. Skupaj sta sestavljala duo Pogladič (harmonika & klarinet), ki je igral na mnogih porokah in praznovanjih doma in tudi v tujini vse do 1995, ko se je duetu pridružila 14-letna hči Mojca. Tako je nastal je prvi družinski trio v Sloveniji v tej trio izvedbi. Milan je zaradi spremembe v zasedbi začel igrati bariton in bas kitaro ter se posvetil bas petju, Mojca pa močnemu ritmu svoje kitare dodaja še svoj nežen glas.
Prvič so skupaj nastopili na letalskem mitingu v Wolsbergu na avstrijskem Koroškem. Franc Pogladič je imel na repertoarju mnogo neposnetih lastnih melodij še iz časa svojega ansambla, ki se je imenoval Vojniški instrumentalni kvintet, tako da glede tega ni bilo posebnih problemov. Prvi festivalski nastop so imeli na Vurbergu. S svojo prvo skladbo Obletnica poroke so postali najboljši debitantje festivala. Uspešno so se predstavili tudi na ptujskem in števerjanskem festivalu. Ko je oče Franc Pogladič po poklicu gradbenik po osamosvojitvi Slovenije zaradi stečaja ostal brez službe, je Trio Pogladič začel pravo
Trio Pogladič
profesionalno glasbeno pot po Sloveniji in v tujini.
Glasbo je na začetku ustvarjal oče Franc, nekaj tudi sestra Mojca, v tem času jim je veliko pomagal tudi glasbeni prijatelj in avtor Jože Šalej iz Velenja. V zadnjem času zelo dobro sodelujejo z avtorjem glasbe Bojanom Lugaričem in Damjanom Pasaričem. Ponosni so tudi na sodelovanje z Ivanom Siv-cem, s Francijem Zemetom, Igorjem Podpečanom, Mileno Jurgec, Jožetom Zimškom, Tinetom Lesja-kom, Vero Šolinc. Vse to so znana imena slovenske narodno-zabavne
nekaj osnov mu je pokazala njegova mama, nekaj trikov pa njegov pokojni stric in birmanski boter Pavlek Švab, ki je bil zelo dober ljudski godec in dedek Blaža Švaba (Modrijani). Največ nastopamo po prelepi Sloveniji. Že po prvem nastopu na vurberškem festivalu leta 1997 nas je pot prvič vodila v Ameriko, k našim rojakom, kamor smo potovali še trikrat. Dober glas o glasbeni družini Pogladič je segel tudi do avstralskih rojakov, tudi v Avstraliji smo imeli tri dolge turneje. Spoznali pa so nas tudi na Švedskem, v Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, Hrvaški in Srbiji," pove
Milan Pogladič.
Bilo je obdobje, ko so mislili, da bo domača glasba potonila v pozabo. Celo v šoli so se je mnogi sramovali. Po zaslugi naših največjih ambasadorjev narodno-zabavne glasbe (Avseniki, Slaki, Mihelič), pa je ta glasba ponovno pridobila na pomenu. V obdobju po letu 2000 so naši sorodniki Modrijani mladino v Sloveniji totalno prevzeli in očarali, sedaj vidimo, kako ta glasba lepo živi naprej, mladi glasbeniki rastejo, nastajajo novi ansambli. To je samo pozitivno, da v sebi nosimo večjo narodno zavest, vemo da je to naša muzika in pesem - to je
naša Slovenija, pravijo v Triu Po-gladič. „Naš družinski trio Pogladič v nespremenjeni zasedbi nastopa že 23.let. Počasi pripravljamo oz. snemamo v studiu Lugoton Bojana Lugariča že tudi nove projekte z našim tretjim rodom. Še vedno nastopamo na različnih praznovanjih in ob drugih priložnostih. Najbolj pa smo srečni, ko pride naša družina skupaj ter skupaj zapojemo in zaigramo. Še posebej pa je veselo, ko pridemo skupaj s ansamblom Slovenski zvoki, saj je naša Mojca poročena z Zlatkom, ki veselo igra na svojo trobento v tem priznanem ansamblu že od samega začetka. Glasba je pri nas doma, upamo, da bo tudi naš mladi rod nadaljeval našo družinsko tradicijo," so še povedali člani Tria Pogladič, ki že nestrpno pogledujejo proti svoji 25-letnici.
MG
Foto: zasebni arhiv
glasbe. Doslej so ustvarili in posneli več kot 60 melodij, počasi nastajajo nove, tudi že z najmlajšim rodom, kot tudi sedma zgoščenka, s katero bodo počastili 25-letnico svojega delovanja. Največja njihova uspešnica doslej je bila skladba Vesela mamica, za katero so posneli tudi videospot.
Člani Tria Pogladič se v stilu malo razlikujejo od drugih ansamblov, kako to najbolje vedo ljudje, ki jim radi prisluhnejo, glasbo pa imajo zapisano že v genih. „Oče je bil tisti pravi ljudski godec po duši, samouk na diatonični harmoniki,
Ptuj • Dan odprtih vrat Železniškega parka Ptuj
Park nostalgije, velikega entuziazma in znanja
Zaljubljenci v železnico in še danes glavni akterji Železniškega parka na Mestnem Vrhu 56a na Ptuju, kije tri kilometre oddaljen od centra Ptuja: Anej Vaupotič, Mitja Vaupotič, Nejc Cvetec, Aljaž Topič, Matic Kaučič in Mark Raubar, so 21. oktobra povabili na prvi dan odprtih vrat po velikem remontu vrtne železnice, ki seje začel leta 2015. Železniški park Ptuj pa sicer nastaja že od leta 2011.
Na začetku je bil samo en krog z vrtno železnico, spominja Anej Vaupotič. Po tem pa so ideje kar deževale, pridružila se je kabina, pa lokomotiva serije 362 po imenu Meh, likovni signali in še mala vrtna železnica LGB do leta 2015. Še vedno pa je že od vsega začetka to park, ki je bolj kot ne hobi njegovih ustvarjalcev, manj pa namenjen javnosti, četudi tu in tam poskrbijo, da z dnevom odprtih vrat tudi širšemu krogu ljubiteljev železnice pokažejo, kaj jim je uspelo ohraniti od starih železniških eksponatov, jih nadgraditi in posodobiti, dodati novosti ter jim seveda omogočiti tudi vožnjo.
„Sedaj po remontu, ki še ni v celoti končan, je v železniškem parku marsikaj novega. Vse tire smo zamenjali s pravimi (merilo vrtne železnice), dodali velik lesen most, po katerem se lahko popeljemo, in naredili manjši tunel. Vse kretnice na progi, razen ene, so avtomatizirane, tako da ni potrebe po ročnem prestavljanju in lahko naenkrat vozi več vlakov. Dodali smo tudi postavljalno hiško za vrtno železnico, kjer se vse te kretnice upravljajo in kurilnico oz. lopo, kjer so lokomotive in vagoni tudi shranjeni. V kurilnici smo nare-
dili tudi delavniški tir, kjer je možno lokomotive tudi popravljati. Prav tako smo dodali prenosnico, da
lahko tako lokomotive kot vagone spravimo v kurilnico. Izdelani sta bili tudi dve novi lokomotivi: kopija
prave slovenske lokomotive serije 653 v merilu 1/8 in izmišljeno lokomotivo z imenom PAB 2. Izdelali
pa smo tudi novih pet vagonov za prevoz. K vsemu temu pa smo še dodali likovni predsignal in lučni
Letošnji dan odprtih vrat Železniškega parka na Mestnem Vrhu 56a je privabil obiskovalce iz vse Slovenije.
signal, uredili poti in izvedli še nekatere druge posege za večjo celotno urejenost območja železniškega parka. Četudi dela še nismo zaključili, smo se vendarle odločili, da vse, kar nam je uspelo narediti po velikem remontu, pokažemo tudi javnosti. Zato smo vse, ki ljubijo železnico in jih zanima svet železnic, povabili na letošnji dan odprt vrat," je novosti v Železniškem parku Ptuj predstavil Anej Vaupotič. Odziv na povabilo na dan odprtih vrat jih je vse prijetno presenetil. Obiskovalci so prišli iz vseh koncev Slovenije. Preko družabnih omrežij se jih je povabilu odzvalo več kot 200, na koncu jih je prišlo veliko več, tako da je bil Železniški park v nenehnem pogonu skoraj celo nedeljo. Mitja Vaupotič pa je povedal, da sedaj ekipo, večina je tudi profesionalno povezana z delom na železnici, čaka skupni delovni sestanek, na katerem se bodo že dogovorili o nekaterih aktivnostih v letu 2019, ko tudi načrtujejo več dnevov odprtih vrat glede na letošnje zanimanje, saj vedno radi pokažejo rezultate svojega dela v edinstvenem železniškem minimu-ndusu na Ptujskem in širše, ki je vreden pozornosti.
MG
Foto: MG
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
kašnice, repa,	krompirjeva juha,	korenčkova kremna	cvetačna juha, ribje	goveji golaž, polenta,	goveja juha s cmočki	pasulj s prekajenim
osvežilno pecivo z	špageti z gobovo	juha, narastek iz	palčke, krompirjeva	haloška gibanica	iz kuskusa, puranji	mesom, palačinke z
nektarinami	omako, radič v solati,	mletega mesa in	solata, jabolčna		zrezki v zelenjavni	marmelado
	rižev narastek	ohrovta, motovilec,	čežana		omaki, riž, endivija,	
		sadje			jabolčni mafini	
Osvežilno pecivo z nektarinami
Sestavine: biskvit: 3 jajca, 150 g sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 vanilijin sladkor, 200 g moke, 1 dl mleka; preliv: 1 vanilijin puding, 1 kisla smetana, 4 nektarine.
Za biskvit naredimo sneg iz beljakov. Rumenjake dobro premešamo s sladkorjem, jim dodamo pecilni prašek, vanilijin sladkor, moko, mleko in na koncu še sneg. Maso nalijemo v pekač (ki ga predhodno namažemo z margarino). Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah Celzija. Za preliv skuhamo vanilijin puding (po navodilih, ki so napisana na vrečki). Takoj, ko je kuhan, mu vmešamo eno kislo smetano. Zraven dodamo še na majhne koščke narezane nektarine. Prelijemo čez biskvit in za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se bo pecivo kasneje lažje rezalo.
Narastek iz mletega mesa in ohrovta
Sestavine: 500 g mletega mešanega mesa, 500 g ohrovta, sol po okusu, za 1 jušno žlico peteršilja, 1 srednje velika čebula, 2-3 ščepci mlete sladke rdeče paprike, 2-3 stroki česna, 1 jajce, 0,5 dl smetane za kuhanje, malo maščobe; za preliv: 2 dl smetane za kuhanje, 2 jajci, 80 g sira, malo masla za mazanje pekača.
V kozici segrejemo maščobo in na njej prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo mleto mešano meso in začimbe (sol, peteršilj, drobno nasekljan česen, mleto rdečo papriko). Dobro premešamo in dušimo na zmernem približno 15 minut (občasno premešamo). Pustimo, da se nekoliko ohladi. Ohrovt prerežemo na pol, odstranimo steblo, nato ga narežemo na približno pol centimetra široke rezance. V osoljeni vreli vodi ga kuhamo 3 minute, nato ga odcedimo. Stresemo ga k ohlajenemu mesu, premešamo, dodamo smetano za kuhanje in jajce, spet premešamo in nadevamo v namaščen pekač. Za preliv z vilicami zmešamo jajci in smetano za kuhanje, dodamo nariban sir in vse skupaj prelijemo čez meso v pekaču. Pečemo pri 180 °C 25 minut. Ko je jed pečena, zaradi lažjega rezanja počakamo 5 minut.
Zeleni nasveti
Pokrivati ali ne pokrivati
Čeprav je do zime še nekaj časa, pa je toplih dni in predvsem noči zagotovo počasi konec. Dela na vrtu naj se počasi zaključujejo. Mnogi pa menijo, daje treba vrtnine pred zimo pokriti. Poglejmo, ali je to res nujno.
Agrokoprena ne ogreje tal je pa vseeno koristna
Agrokoprena deluje tako, da ne prepušča čez dan ogretega zraka v nočno, jasno nebo. Zelo dobro deluje v jeseni, ko je zemlja ogreta. Takrat ima kaj zadržati. Zato je pokrivanje na primer solate, da bo še pred zimo dozorela, smiselno. Nekje za teden dni lahko jeseni skrajšamo čas od sajenja do rezanja rastlin. Spomladi, ko je zemlja mrzla, je seveda ne more ogreti. Zato pokrivanje tal po setvi ne pripomore k toplejši zemlji in hitrejšemu vzniku semena. Pomaga pa, da zemlja ostaja vlažna, prežene ptice in druge živali, ki rade na pripravljenih, a golih gredicah naredijo škodo. Zato je treba še vedno počakati s setvijo,da se zemlja za posamezne vrtnine primerno ogreje. V hladno zemljo (do 8 oC) lahko sejemo le bob, grah, solato, redkvico in krešo. Presajamo pa tudi sadike kapusnic in solate.
V suhem vremenu agrokoprena tudi zadržuje v tleh vlago, kar pride prav tudi poleti. Takrat celo deloma hladi tla, saj jih rahlo zasenči. Še bolje kakor plosko pokrivanje setev poleti pa je, da agrokopreno rahlo dvignemo s tal tako, da jo pripnemo na palčke.
Po setvi preprečuje tudi pticam, da bi pozobale posejano seme, mačkam pa, da bi razbrskale zemljo.
Sadike pa resnično varuje pred mrazom in jim predvsem nekoliko ogreje noči.
Ko se res ohladi, naredimo tunele nad rastlinami, ki sicer pomrznejo
Resnični izolator namreč ni agrokoprena, temveč zrak. Pokrita na plosko zemljo torej pomladi ne deluje tako, kot mnogi menijo. Res pa je, da pokrita preko rastlin, deluje. V bistvu jih varuje zračni žep med zemljo in kopreno, naredijo pa ga rastline seveda. Zrak se čez dan ogreva veliko bolj kakor zemlja, koprena pa ponoči prepreči hitro uhajanje toplega zraka v vesolje. Tako koprena blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo, kar je vedno, posebej jeseni, dobrodošlo. Bolje deluje celo, če jo napnemo preko lokov, saj drugače lahko na stikih koprene in listov mraz liste vseeno ožge.
Zato je dobro s kopreno pokriti posajene sadike tudi v rastlinjaku, zgodaj posajen krompir, pa tudi zimsko solato. A to naredimo šele spomladi.
Foto: Miša Pušenjak
Nekje konec februarja jo najprej okopljite (zemlja se mora seveda primerno osušiti), nato pa pokrijte. Tako bo dozorela tudi do 10 dni prej. Da pa ne bo dozorela vsa naenkrat, je pokrijte samo del, morda polovico. Če imate radi zgodnje zelje, cvetačo, brokoli ali nadzemno kolerabico, si te vrtnine s pomočjo prekrivanja z agrokopreno lahko pridelate zelo zgodaj.
Vsekakor pa prezimnih vrtnin ne pokrivamo zdaj ali pred zimo. Izjema je le, če zimska solata še nima 3-5 listov, takrat ji skušamo pomagati pri prezimovanju. Tudi motovilca, špinače ... ne pokrivamo. Lahko pa tik pred snegom (če sploh bo) prekrijete gredice. A to naredite samo zato, daboste lažje pobirali pridelek tudi izpod snega.
Prekrite rastline imajo nižjo prehransko vrednost, so tudi mehkejše in manj odporne na bolezni spomladi.
V rastlinjaku prekrivamo samo sadike, solato pa le, da boste dosegli zgodnejši pridelek.
Tudi pred škodljivci so pokrite vrtnine varne
Še zadnja uporabna lastnost agrokoprene je preprečevanje škodljivcem, da bi škodili našim vrtninam. Najpogosteje pokrivamo čebulo, treba pa je pokriti tudi česen in to še bolj zgodaj. Pred muho je treba zavarovati tudi v aprilu posajene kapusnice in por. Tudi kapusova muha naredi v aprilu in maju veliko škode.
Pri prekrivanju vrtnin s kopreno zaradi škodljivcev pa je treba paziti, da je pokrivanje res neprehodno. Agrokoprena ne sme biti preluknjana, prav tako pa mora biti dobro zadelana v zemljo. Muha namreč nekaj časa išče dostop do prekritih vrtnin in se kar nekaj dni sprehaja po prekrivki. Če najde luknje, je lahko škoda še večja.
Koprena je torej odlična iznajdba, ki nam lahko na vrtu veliko pomaga. Vsekakor pa spomladi ne ogreva zemlje. Zato je s setvijo treba čakati tako dolgo, da se zemlja primerno ogreje.
Za konec
Na grobovih je zdaj veliko lončnih krizantem. Mnogi jih zavržete, ko opravijo svojo vlogo. A so vam lahko naslednje leto zelo koristne. Zato jih prinesite domov. Dan pred presajanjem jih zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Nato izkopljite jamo, ki je nekaj večja od same koreninske grude. Vanjo lahko daste mešanico izkopane zemlje, svetujem pa, da ji dodate nekaj zemlje za rože. Nato jamo, če je suha, najprej zalijte. Če je koreninski splet rastlin prepleten in so korenine že zelo zavite ob dnu posode, jih rahlo raztrgajte. Po tednu dni na novo posajene rastline še enkrat zalijte z algami. Ta del seveda ni obvezen, pripomore pa k hitrejšemu ukoreninjanju rastlin. Če je možno, rastline presadite na vrt kar hitro, da bodo korenine hitro našle hrano v svoji okolici in se razrasle na novem rastišču še pred zimo. Drugo leto boste imeli krasne šopke tako doma kakor tudi na poslednjih bivališčih vaših najdražjih.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 11. del
Na Viktorijinih slapovih
Popoldne smo končno prispeli v kraj Victoria Falls, kjer so tudi Viktorijini slapovi, ki zaradi najširše kontinuirane vodne zavese veljajo za največje slapove na svetu. Ta zavesa je široka skoraj dva kilometra in se najbolje vidi iz zraka.
Z Bulom smo izstopili že pred končno postajo, kjer nas je prišel iskat njegov brat, sicer nekakšen lokalni diler z vso mogočo robo. V nekem hostlu sva si postavila kar šotor, saj so bile sobe že vse polne, nato pa smo se šli z avtom malce fijakat naokrog. Ta naš šofer je imel trgovinico z elektroniko, drugače pa smo razvažali še telefonske kartice, neke broške in druge malenkosti, samo da so dolarč-ki šli sem ter tja. Med tem časom sem imel čast spremljati pristno življenje v Zimbabveju, kjer so ljudje živeli v pustih barakah, se družili ob velikih loncih jedi, igrali nogomet, se valjali po prahu ... In to v kraju, ki naj bi bil razvit, turističen. Nikjer pa ni bilo sledi o kakem pomanjkanju ali bedi v pravem pomenu te besede. Zadovoljni so s tem, kar imajo. Tudi ta najin Bulo je zraven naju kar pozabil, da je imel še ženo in dva otroka, pa se mu po dveh mesecih odsotnosti kar ni mudilo k njim. Bulotov brat nas je peljal tudi v akvarij, kjer se lahko greš potapljat s krokodili. V kletki, seveda. K sreči so akvarij že zapirali, tako da nama ni
Komaj sva ujela trenutek, ko se je oblak vode razkadil.
bilo treba izvajati še testa poguma, ki bi bil gotovo na preizkušnji. Še to, v je bilo zraku toliko vlage, da nama ves čas bivanja v tem kraju ni uspelo posušiti opranih oblek. Ni variante ...
Naslednji dan sva imela v načrtu izpolnitev sanj za marsikoga, namreč da prideva iz oči v oči z najmogočnejšimi slapovi na svetu. Svetovali so nama nakup pelerine, kar je bila
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
odlična odločitev. Do slapov sva se odpravila kar peš, kar je pomenilo slabe pol ure hoje, vmes pa sva si lahko še malce ogledala kraj, ki sicer ni prav privlačen. Vstopni režim niti malo ni
Kanjon reke Zambezi iz oštarije
tako razkošen kot na primer v Argentini na slapovih Iguazu, vendar pa je potem sam sprehod zelo vznemirljiv. Vstopnice v eni kajuti prodajata dve punci, na parkirišču pa je na stojnicah na voljo vsa mogoča krama, kot na žegnanju. Moram reči, da obdobje obiska ni bilo prav optimalno, saj sva slapove obiskala v deževni dobi, ko je vode ogromno, posledično pa tudi veliko vodnega prša v zraku, da marsikje ne vidiš veliko. Tudi iz zraka ne. Brez pretiravanja lahko povem, da sva bila ob prvem vetru, ki je prinesel vodni prš, do kože mokra prej kot v pol sekunde. Pelerina je sicer pomagala, fotografirati pa skoraj nisi mogel. Ampak hrup, soočenje z močjo narave, spektakularen pogled ... Samo tiho si lahko. Nekih varnostnih ograj tam ni, tako da bi lah-
Ogled seje začel s kipom Davida Livingstona, britanskega raziskovalca, ki naj bi kot prvi nedomačin našel ta čudoviti del narave. Na drugi točki prideš do skrajnega roba kanjona, ker se reka Zambezi začne izlivati več kot 100 metrov v globino z nekaj prekinitvami, nato pa se strne v celotno zaveso. Hrup je takšen, da se ponekod ni mogoče normalno pogovarjati in si moral dobro gledati naokrog, da se nisi v koga zaletel.
ko mimogrede kak nerodnež izginil v globino, kljub temu pa se ti kar ne mudi domov. Tam sva preždela kar nekaj ur, nato pa sva morala iti, da se malo posušiva. A ne za dolgo. Ko sva se zunaj poskušala preobleči, nas je doletel naliv, ki ga zlepa ne bom pozabil. V nekaj minutah je bilo na cesti 20 centimetrov vode, vsi pa smo se tiščali pod neko streho iz trstike kot piščanci v farmi. Tudi drugi obiskovalci je niso odnesli kaj bolje, sploh tisti bolj fini, ki so na oglede prišli v svečanih oblekah, da bodo lepo izgledali na sliki. Po celotnem mokrem doživetju sva že imela dovolj, a sva še zadnji hip ugledala kažipot za gostilno, ki se mu nisva mogla upreti. Ne zaradi same vsebine, ampak zaradi lokacije s pogledom na kanjon reke Zambezi.
Ko sva se vračala do doma, so naju začeli oblegati različni možakarji, ki bi nama radi prodali denar. Slišal sem že o tem, a docela nisem verjel tem zgodbam. Namreč, v zadnjih letih je bila v Zimbabveju takšna inflacija, da so vsakih nekaj mesecev tiskali nov denar z vedno več ničlami. Ko so se stvari malo uredile, so ta denar potegnili iz obtoka in posamezniki so ga zdaj prodajali kot spominke. Če preskočim barantanje in cukanje za rokav, naj povem, da sem za en ameriški dolar kupil točno 100 milijard zimbabvejskih dolarjev. Če obrnem malo na hec - v Sloveniji težko postaneš milijarder na pošten način, v Zim-babveju pa se to zgodi mimogrede.
Foto: Dani Zorko
Viktorijini slapovi, pogled s strani
ANANKE - Jupitrov naravni satelit, odkrit leta 1951, ANIHILACIJA - združitev osnovnega delca in antidelca v fiziki, ANTIGEN - snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles, OATES, Warren - ameriški igralec (Blue Thunder)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat,
Mojca Vtič, Vida Božičko
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Vidi se...
... da nekateri res pretiravajo z zahtevo po takojšnji gradnji arheološkega muzeja v Ptuju. Samo poglejte, koliko prostora je še za zabojnike z zgodovinskimi ostanki v kombina-tovi kleti! Najmanj za 50 let izkopavanj. Plesnivo okolje, o katerem tarnajo muzealci, pa bo itak škodilo le novodobnim zabojem, ne pa rimskemu ali še kakšnemu kamenju...
Govori se...
... da se vsako leto okrog dneva mrtvih pojavljajo zahteve okoljevarstvenikov, da naj bi prižgali kakšno svečo manj. In torej svečarjem zmanjšali zaslužek (njihovim delavcem pa plačo). A bomo poslej tudi pred dnevom žensk in materinskim dnevom poslušali pozive, da kupimo svojim dragim kak cvet manj? Mogoče celo čisto ukinemo cvetje? Pa otrokom za novoletne praznike kako igračo manj? Saj še lanskih niso pora(z)bili ...
... da imajo tisti, ki so si tako zelo prizadevali za ohranitev dreves v Ptuju, sedaj tudi uradne dokaze za svoje ogor-
Prireditvenik
čenje. Pokritost mesta z drevesnimi krošnjami je po podatkih neke raziskave v Ptuju samo 3,6-odstotna, medtem ko si v svetovnih mestih prizadevajo, da bi bila 10-odstotna. Mogoče pa bi v mestu uvedli kakšne nove drevesne običaje: ko nastopi župan svojo funkcijo, posadi drevo. Enako lahko storijo direktorji in direktorice javnih zavodov in tistih podjetij, ki se imajo za ekološko zavedna. Ni vrag, da
ne bi čez nekaj desetletij postali najbolj zeleno mesto daleč naokoli ...
... da po Darsovem avtocestnem molku sodeč, županski kandidati ob morebitnem odprtju nove avtoceste ne bodo imeli možnosti, da bi k svojim političnim uspehom dodali še točke za avtocesto. Ker odprtja zaenkrat ne bo. Bi pa bilo zanimivo videti, kako bi se samopromocije ob tem lotili ptujski župančiki. Niti sedanji
niti pretekli župan, niti najstarejši niti najmlajši županski kandidat, niti ženskega niti moškega spola niso v preteklosti dosegli niti tega, da bi se odcep z avtoceste imenoval po Ptuju. Da o ponesrečenem nadvozu na Zagrebški, s katerega vidiš avtocesto, pa se ti sanja ne, kako priti do nje, ali pa o večnem umeščanju hitre ceste, ki kot biser štrli v kroni ptujsko-ormoških cestnih (ne) uspehov, ne izgubljamo besed!
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
1	6							
3		9						
	2			6			4	1
8			4	5				
9		2		3		8		5
				7	8			2
6	3			8			1	
						5		6
							8	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	QQQ
Bik	¥¥¥	©	€€	QQQ
Dvojčka	¥	©©©	€	QQ
Rak	¥¥	©©	€€€	Q
Lev	¥¥¥	©	€€€	QQ
Devica	¥	©©	€€	Q
Tehtnica	¥¥	©©©	€	QQQ
Škorpijon	¥¥¥	©©	€€	Q
Strelec	¥¥	©©©	€	QQ
Kozorog	¥	©©	€€€	O
Vodnar	¥¥	©©©	€	OOO
Ribi	¥¥¥	©©		O
Torek, 6. november
09:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, predavanje o demenci
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige Kar
sem videl na Ptuju in drugod Stojana Kerblerja in Aleša Štegra
Sreda, 7. november
15:00 Ptuj, CSD, predavanje za socialne oskrbovalke, zaposlene na CSD
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Na poti k sebi, Anima/animus ali drugi spol v meni
Četrtek, 8. november
13:15 Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, prireditev o dokončanju poslikave pred Gimnazijo Ptuj ob njeni 150-letnici
Petek, 9. november
08:00 Ptuj, trgovski center Petovia, pri hotelu Pomaranča, Ob Dravi 3a, Meddržavna razstava malih živali in sobnih ptic
13:00 Majšperk, pri športnem parku, 8. mednarodni Martinov balonarski festival, od petka, 9., do nedelje, 11. novembra, poleti balonov in veselo martinovanje 17:00 Hajdina, dvorana DU, odprtje VI. skupinske razstave
likovno-fotografske sekcije občine Hajdina 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, odprtje razstave del likovno-literarne kolonije Malek 2018 - Pot k sreči, kolonija in razstava sta posvečeni Martinu Kojcu 18:00 Hajdina, šotor na trgu pred občino, 19. Štajerska frajto-narica
19:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe, predstavitev zbirke kratkih
zgodb Ubijalci časa Davida Bedrača 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, festival vin Vino ni voda, Vina Kobal in glasbena skupina Infected, 5. degustacija
Mestni kino Ptuj
Sreda, 7. november: 10:00 Filmska čajanka: Hladna vojna;
20:00 Bohemian Rhapsody. Četrtek, 8. november: 20:00 Ko izgubiš vse. Petek, 9. november: 16:00 Vili Bremza; 18:00 Ko izgubiš vse;
20:00 Overlord. Sobota, 10. november: 10:00 Kino vrtiček: Pikica, Koko in divji nosorog; 16:00 Vili Bremza; 18:00 Overlord; 20:00 Zvezda je rojena. Nedelja, 10. november: 16:00 Vili Bremza; 17:30 Bohemian Rhapsody; 20:00 Ko izgubiš vse.
t GLASBO DO SRCA
Velja za teden od 30. oktobra do 5. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
novembra 2018 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
	Wm	
M		* WP ' ' l
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Veronika Čižič, Starše.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. novembra 2018
OS;OQ 65 let Kmetijske šole Ptuj 09:00 Gostilna pr1 Francct' 10:00 Oddaja iz prclcklosli 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 V Majšperku pojemo in igramo 20:00 Kronika i2 občine Destnnik 21:30 Oddaja \z občine Majšperk 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDN1K
več na spletni strani wvrw.s-iptv.si
SP
08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Predstavitev knjige Jožeta Ekarta 1130 Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav jeseni v Starsah 20:00210 let OŠ Hajdina 21:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
Kuhanje malic Catering Priprava menijev za skupine Priprava slavnostnih menijev
02 74 OO 142 Ali 051 504 580 ORTRAdE@AMiS.INET WWW.ORTRAdE.Si ORTRADE, d. o. o. LjutomersI« cesta Î8 a, 2270 Ormož
\
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
0S;00 9. društvene igre na Polenšaku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11 ;00 Utrip iz Ormoža J 2:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Doma va 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža
23:00 Video Strani	Uredništvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30:041 618 044; www.siptv.si Marketing: M&gamarksting d.o.e.; 02 749 34 27; 031 627 340
SKUPAJ PROTI DEMENCI
Kam po brezplačno pomoč?
Svetovalni telefon: 041726 424
Več o možnostih koriščenja različnih oblik pomoči osebam z demenco in njihovim svojcem v spodnjepodravski regiji in uveljavljanju različnih pravic (iz socialnega in zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in pravnih pravicah) lahko izveste na telefonski številki 041726 624 Svetovalnega telefona v programu Skupaj proti demenci. Oblikovan je Register usposobljenih prostovoljcev, ki so na razpolago vsem, ki bodo poklicali in dogovorili termin za druženja. _Dom upokojencev Ptuj

AKUSTIČNI KONCERT
SNG MARIBOR 23. november 2018
Naročite
v
Štajerski
NAROČILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
m
V
Štajerski
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Lepi spomini
ne
ioiedijol
Jtrtfc il nbmtnriiutnM JI Hilm nine! hü. MM liir«
Umu stwrJ. J P^Kh-jr».*. 1:
F! K !P liAniKKO HJICTJ! v MOR PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
mss
S RJI ROMTOJft M Zxt F1UJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskens
Mîfan Kiteževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovaiivas ali vaše Mižnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite sorodniku, znancu!
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Piuj.
Izkoristite ugodnosti pri T
50 ponudnikih najrazličnejših
storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %!
črtica zvestobe
Radio-Tedrtk^ .«**¿TEDHIK
000001
Janez Novak
*
*
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptui. Cena izvoda z darilno embalažo ie zrioli 15 evrov. za naročnike Štajerskega tednika na 10 evrov.
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www tednik si in www radio-ptui si
torek • 6. novembra 2018
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci.
Vidimo se v ponedeljek, 12. novembra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
(J^SAZAS
Projekt podpira župan občine Juršinci, AIojzKaučič.
Štajerski 1
w
PISANA • ZABAVNA - AKTUALNA
|y?ADIoPTUI
w.radio-ptuj.si
TOREK 6. november 7:30 Glasbena osmica [tuja), pori. 8:00 Čas za nas tabornike, pon. 9:05 Pomurski tednik 9:25 Srečanje občanov
qlededreves na tržnici, pon. 11:15 Juhinjica pon. 11:30 Sport[no}: Danijel Milošič, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:35 PNK: Roman Križanič, pon. 13:05 Glasba ia vse, pon. 13:35 Cista umetnost - oktober, pon. 14:05 Pogled nazaj, pon. 14:25 ViJeostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:00 Cista umetnost-oktober, pon. 19:30 Pogled nazaj, pon. 19:45 Potovanje na luno, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Dora: Milena Zupančič, pon. 21:20 Kongres Gasilske zveze Slo.. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Dnevi poezije in vina 2017, pon. 00:45 Videostrani
pon.
SREDA 7. november 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon. 8:05 Casza nas tabornike, pon. 9:10 Pomurski tednik, pon. 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Šport(no): Danijel Milošič, pon. 10:25 PNK: Roman Križani, pon. 10:55 Čista umetnost - oktober, pon. 11:25 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Rokcajt 2017, pon. 13:35 Gostilna uPr Francet«, pon. 14:35 Videostrani 17:00 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Marko Korošec 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:30 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Soočenje županskih kandidatov 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Nosferatu, pon. 00:25 Videostrani
ČETRTEK 8. november 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon 8:00 Čas za nas tabornike, pon. 9:05 Kuhinjica, pon.
9:30 Soočenje županskih kandidatov, pon, 11:00 Sporttno): Danijel Milošič. pon 11:30 Povabilo na kavo: Marko Korošec, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pcgled nazaj, pon. 12:45 Setorenca, pon. 12:35 Dora: Milena Zupančič, pon. 13:30 Glasba za vse, pon. 14:00 Cista umetnost-oktober, pon. 14:35 Videostrani 17:20 Kuhinjica 18:00 Ptuiska kronika, pon. 18:30 portal
18:40 Cista umetnost - november 19:10 Glasbena osmica (slo.) 19:40 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Soočenje županskih kandidatov, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Povabilo na kavo; Marko Korošec, pon. ™ Sport[no): Danijel Milošič, pon. videostrani
23:00 23:55
PtujskaidovirijaPoTV. T:0?590 880?8.lnlo9pe<v.t»twww.prtv.lv ^ lelcrnach hiM [»IlI^I TE
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Raziskovalca Igor Omerza In Sada Pezúlr o kriminalnih temeljih V nekdanjega reiima
¿5»
\f	I nekdanjega režima
šokantna -
razkritja
0MERZE IN PEZDIRJA
mrtanosnišejki sadiki Aniijr | Krtim«; M« m,nHf ¡„ Gre3„r PrH|.
www.reporter.si
AFERA - Poslovnež, ki naj bi Jankoviču plačeval 10 odstotkov FINANCE - Kaj se dogaja za zidovi SKB banke INTERVJU - Janez Zorec, slovenski astrofizik iz Buenos Airesa DOSJE - Kraljeva družina: smrtonosni šejki Savdske Arabije
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
Življenjsko pot je sklenil ljubi mož, ati in dedi
Marijan Bezjak
IZ PRERADA
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 8. 11. 2018, ob 11. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana na dan pogreba ob 9. uri.
Hvaležno odklanjamo cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi tvoji
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in strica
Vladimirja Kodriča
IZ VOLKMERJEVE 11, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Počivaj v miru.
Žalujoči: vsi njegovi
			
Umrli so	\ *	k_	
Mihajlo Kramberger, Ptuj, Arbajterjeva ul. 3, roj. 1940 - umrl 26. oktobra 2018; Terezija Kramberger, roj. Kramberger, Mestni Vrh 44, roj. 1921 - umrla 27. oktobra 2018; Milan Grahl, Ptuj, Mlinska cesta 3a, roj. 1952 - umrl 28. oktobra 2018; Amalija Rus, roj. Tratnik, Ptuj, Slomškova ulica 9, roj. 1925 - umrla 28. oktobra 2018; Marija Meznarič, roj. Kelc, Strelci 4, roj. 1918 - umrla 26. oktobra 2018; Blaž Rozman, Ptuj, Draženska c. 13, roj. 1943 - umrl 26. oktobra 2018; Helena Ladinek, roj. Hajšek, Hajdoše 102, roj. 1953 - umrla 26. oktobra 2018; Marija Rožman, roj. Kmetec, Župečja vas 61, roj. 1929 - umrla 29. oktobra 2018; Ema Pšeničnik, roj. Jerenko, Slovenja vas 66a, roj. 1942 - umrla 31. oktobra 2018.
Mali oglasi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
2. novembra je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil naš predragi mož, oče in dedek
Martin Popošek
IZ ZABOVCEV 82
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigom sveč.
Tvoji najdražji
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
PIZZERIJA SLONČEK na Ptuju zaposli v redno delovno razmerje osebo M/Ž za delo v strežbi. Tel. 031 301 116. Pizzeri-ja Slonček, Sonja Lorber, s. p., Zrkovska cesta 138b, Maribor.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
V PODJETJU Dachdeckerei Al-tenburger-Balk GmbH, Puchstrasse 1 33, Gradec, iščejo 2 delavca krovca-kleparja za delo v okolici Gradca. Plačilo 2.000 € in več, odvisno od kvalifikacije in znanja. Zaželeno je znanje nemškega jezika. Informacije na telefon 0043664 1614398, Balk.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM traktor in nekaj traktorskih priključkov. Tel. 041 235 349.
PRODAM suhi rušt. Tel. 753 1 1 81.
PRODAM dve telički simentalki, ena stara 5 tednov ter druga, težka 140 kg in odstavljena od mleka. Tel. 070 250 441.
NESNICE, rjave, v 21. tednu starosti, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM odojke. Možna dostava. Tel. 031 542 318.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 15 tednov, prodam, 4,50 €. Dostava na dom. Marčič, Starošince 39. Tel. 02 792 35 71.
PRODAM prašiče od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954.
PRODAM odojke in svinjo, težko 220 kg. Tel. 051 42 32 60.
NEPREMIČNINE
Kako srečno si želel, da še med nami bi živel. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezen pač tega ni hotela, žal prezgodaj te je vzela.
ZAHVALA Vladimir Krajnc
PODVINCI 120B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred, ge. Milici za poslovilne besede, pevcem in pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj. Iskreno hvala vsem.
Žalujoči njegovi najdražji
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante)
SPOMIN
Franc Butolen
Štefka Butolen
ŽETALE 32A	ŽETALE 32A
(3. 10. 1943-25. 10. 2017)	(16. 12. 1942-15. 2. 2000)
V teh jesenskih dneh mineva eno leto in osemnajst let, odkar sta nas zapustila naša draga starša
Franc in Štefka Butolen. V spominu vedno z vama.
Vajini najdražji
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Le bolečina, solza, praznina za teboj je ostala. A draga mama, babi, prababi, nekaj vedi; če lučko na grobu upihnil bo vihar, v srcih naših je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre
Justine Mlakar
(roj. Rožman)
POPOVCI 8
23. 9. 1939-22. 10. 2018
Iskrena hvala vsem vam, sorodniki in prijatelji, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala sodelavcem, Društvu upokojencev Dolena ter osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Hvala gospodu duhovniku Benjaminu in patru Tončku za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Vedno boš z nami!
Tvoji najdražji
Spodnje Podravje • V šestih letih Drava trikrat poplavila, najhujše posledice v letu 2012
Šarec: „Nujno bi bilo počistiti struge vodotokov"
Čeprav so se v več krajih ob Dravi zaradi visokega vodostaja reke Drave pred tednom dni oglasile sirene za nevarnost, pa jo je območje Spodnjega Podravja pri tokratni povodnji relativno dobro odneslo.
Foto: MZ
Minuli torek na terenu (z leve): poveljnik ptujske civilne zaščite Janez Merc, župan Ptuja Miran Senčar in direktor DEM Andrej Tumpej
•V f 1	•	v v • •
Nevlaganja se maščujejo
Predsednik vlade Marjan Šarec je ob obisku v Podravju izpostavil, da bi bilo treba struge slovenskih vodotokov počistiti. Na vprašanje, kako bo za ta korak prepričal naravovarstvenike, je odgovoril: „Res je, da obstaja večen konflikt med naravovarstve-niki in prebivalci oziroma tudi kmetijci in industrijo. Struge bo treba čistiti, seveda pa upoštevati tudi življenje v in ob vodi. To je možno. Dokaz je nekaj primerov v naši občini Kamnik. Potrebno je sodelovanje vseh soudeleženih. Možni so kompromisi."
Šarec tudi priznava, daje določena energetska infrastruktura na reki Dravi (jezero, kanali, jezovi...) po štirih desetletjih rabe dotrajana in kliče po obnovi.
Napovedi meteorologov in hi-drologov, ki so še v ponedeljek svarili pred možnimi posledicami narasle vode, se k sreči niso uresničile. Je pa popolnoma prav, da se ljudi na morebitno nevarnost pravočasno opozori. Pristojne službe za zaščito in reševanje so bile v ponedeljek in torek neprenehoma na delu. Gasilci so preventivno polnili vreče s peskom in pomagali krajanom zaščititi objekte, ki so bili v potencialni nevarnosti. Tudi na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki upravljajo z dravskim vodotokom, so napeli vse sile, da se regija izogne najhujšim posledicam. „V primerjavi z letom 2012 je bil tokratni dogodek nekaj dni vnaprej napovedan. Vremenska fronta se je pripravljala že nekaj časa in se je predvidevalo, kaj se lahko zgodi. Prve informacije smo prejeli v petek, zato smo se v podjetju pričeli takoj organizirati. Ko so pretoki reke Drave normalni, z vsemi osmimi elektrarnami upravlja en sodelavec. V izrednem stanju, kot je bilo pred tednom dni, smo sodelavce razporedili po vseh
lokacijah - elektrarnah in jezovih. Na elektrarnah smo sproti čistili plavje, da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov. Budno smo spremljali delovnje dveh najpomembnejših elektrarn v verigi, v Zlatoličju in na Forminu, da sta delovali nemoteno. Še v ponedeljek so napovedi kazale, da bi lahko Drava dosegla pretok 2.200 m3 na sekundo. K sreči se napovedi niso uresničile, najvišji pretoki so bili med 1.700 in 1.800 m3 na sekundo, kar je polovico manj kot leta 2012," je povedal direktor DEM Andrej Tumpej in opozoril, da bi lahko zaradi narasle Drave in ogromnih količin vode pričela naraščati podtalnica. Tokratno sodelovanje z avstrijskimi elektrarnami prvi mož DEM ocenjuje kot zelo dobro.
„Graditi tam, kjer je dovoljeno"
Razmere na terenu od avstrijske do hrvaške meje si je v torek, ko je reka poplavljala, ogledal predsednik vlade Marjan Šarec.
Poudaril je pomen odgovornega ravnanja graditeljev, pri čemer je imel v mislih, da ljudje zavestno gradijo na območjih, za katera je znano, da jih voda poplavi. „Iz izkušenj vem, da so ljudje naredili
vse za to, da so lahko gradili, kjer so želeli: bodisi na plazovitem, bodisi poplavnem območju. Veliko teh objektov je tudi črnogradenj. Treba je jasno povedati, da se sme graditi tam, kjer so za to ustrezni
pogoji. Ljudje so denimo območja, ki so predstavljala naravna razlivna polja, pozidali. Sedaj je jasno, da so težave. Kjer je gradnja neustrezna, so in bodo težave." Predsednik Šarec je dodal, da bi bilo treba struge slovenskih vodotokov ustrezno počistiti - da se zagotovi večja pretočnost in bi lahko več vode v primeru povišanih vodostajev ostalo v strugi. „Veljalo bi razmisliti, da se upravljanje z vodotoki preda občinam. Vsaj za
vodotoke nižje kategorije. Občine bi znale najbolj poskrbeti za to, da vodotoki ne bi poplavljali. Zahvaljujem se vsem službam zaščite in reševanja ter elektro gospodarstvu, ki so sodelovali v intervenciji ob poplavnem dogodku. Vsi so nalogo opravili zelo dobro. Vse kaže, da bo poplavnih dogodkov vedno več, treba se jim bo prilagoditi. Narava se spreminja," je razmišljal predsednik vlade.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Za ljubezen in spoštovanje med ljudmi
V Parku spominov na Ptuju je 30. oktobra potekala osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve.
sv. Petra in Pavka Ptuj. V kulturnem programu so sodelovali gledališki studio in Teater III pod vodstvom Branke Bezeljak in Mojce Prigl, Moški pevski zbor KD Rogoznica pod vodstvom Gregorja Lačna, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča in Primož Vidovič. Slavnostni vod prapor-
ščakov pa so sestavljali praporščaki domoljubnih organizacij: Društva Generala Maistra Ptuj, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in Območnega združenja slovenskih častnikov.
MG
Slavnostna govornica, častna občanka MO Ptuj Viktorija Dabič, je spomnila na premislek o smislu življenja, ki ga živimo in o vrednotah, ki jih spoštujemo. Prav bi bilo, da bi spoznali, da ima prav vsako življenje svoj smisel. Dokler dihamo, imamo možnost, da usodi kljubujemo kot žitno polje, ki čaka na žetev. Pravo obvladovanje preteklosti se ne dogaja v oživljanju starih zamer do prejšnjih generacij. Samo ljubezen je tista, ki rešuje svet, samo ljubezen in spoštovanje med ljudmi sta lahko pogoj za srečo. »Začnimo živeti za današnji čas,« je še pozvala slavnostna govornica Da-bičeva, saj nas brskanje po naši preteklosti samo ločuje in ne prispeva k napredku. Verski obred je vodil p. Andrej Feguš iz minoritskega samostana
Foto: Črtomir Goznik
S spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve v Parku spominov na Ptuju
■C?
vC?«
-O
C=>


o


c?«

Rojstva: Mojca Vtič, Laporje 119, Laporje - deklica Ajda; Teja Kovačič, Sestrže 23, Majšperk -deček Ciril; Maja Plesec, Moškanjci 85d, Gorišnica - deček Jaka; Petra Korošec, Zamušani 37a, Gorišnica - deklica Saša; Vanja Mesarec, Zamušani 5, Gorišnica - deklica Ana; Doroteja Plavčak, Zdravstvena pot 3, Ljubljana - deček Filip; Mojca Vidmar, Tinjska Gora 70, Zgornja Ložnica - deček Sven; Martina Rihtarič, Spuhlja 99d, Ptuj - deklica Iva; Petra Geč, Janežovski Vrh 50a, Destrnik -deček Matijas; Nataša Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 77 - deček Andraž; Nastja Krajnc, Draženska cesta 11, Ptuj - deček Neo; Tina Golob - deklica Sofija; Lara Jurkovič - deček Luka; Karmen Sušec - deklica Sofija; Nastja Pek - deček Danej; Adrijana Sauer - deklica Ina; Karin Frumen - deček Aleš; Anja Markovič - deček Anej; Mateja Šenveter - deček Martin.
i. C?

■Cb
C
o ,
„ * c=>»
C7 **
» «tO^c,
" Cb * _


www.pomaranca.si
rezervacije: 02 788 00 28
Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo. 8/12
Danes bo pretežno oblačno, na vzhodu pa zmerno oblačno, zjutraj se tam lahko zadržuje megla. V zahodni polovici države se bodo občasno pojavljale padavine, ki bodo pogostejše v Posočju. V Istri bo še pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 11, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 12 do 17, ob morju do 20 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Í dgjjigij i	
06.11.2018	07.11,2018	íüiJliKl®	
*>	%	mm	j»
9	7	6	6
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
20	18	19	18
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	V	£>	V
Hitrost vetra 3 ittfs	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO