Dolenjske Novice izhajajo vsiik petok ; ako : : jo ta dan pravnik, ilan poprej. : : Cena jim je za celo leto (od ajirila do aprila) a K, za pol leta I'.>0 1v. Naročnina za Nemčijo, Kosno in drugfe evropske države znaša ;i-5(l Ji, za Ameriko l'SO K. Ijst in oglasi se pliiřujejo miid-ej. Tse dopise^ iiaročniao in OKiiatiiln sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Dolenjski praznik — belokranjska železnica otvorjena. Napočil jc slavnostni dan, katori-^ga je tako željno iiriCakovala Dolenjska, osoliito lielakrajina, v suboto in nwlcljo^ je bilo obedi progi od Ljiiljljan« do linbnjai'e živahno gibanje, kakorsiiega že dolgo iii videla Dolenjska. Slavnostni loki, mlaji oviti z zelenjem, slovenske trobojnice in cesarske zastavo, narodne noše in drugi [lodolMii /iiaki, so govorili, da pruzinije Dolenjska najlepši doleiijski pi'axnik. Že in'cd 7. uro se je /brala v Ljubljani tisočera iiiiiožica ljubljanskega in okoliškega prebivalstva in kranjski dostojanstveniki, osobito prevzvišeni kuezoSkof Ijubljiinski, deželni glavar dr. Šušteršic, deželni predsednik baron Schwarz, ljubljanski župan dr. Tavčar, deželni in di'žavni })Oslanci, in tako dalje. Po prvih pozdravih na kranjski zemlji na izstopivŠega železniškega ministra pl. Forsterja, odpeljal je vlak tamošnje goste proti Novemu mestu, ki je bilo vse oblečeno v slavnostno obleko. Na tisoče ljudstva je bilo zbranega na kolodvoru in nazaj po cesti do mostu čez Krko — celo po drevju in po giičih je vse mrgolelo občinstva. Iz kolodvora so iilapolale v pozdrav slovenske zastave. :\Ieščaiiska godba zasvira cesarsko himno, ljudstvo groinovif:o pozdravi došli vlak z „Živijo"-klici. Ministra pozdravi pred vsem novomeški župan g. Rosinann, iiovdarjajoč pomen železnico za naše ljudstvo, ki je dosedaj trnmoma bežalo v Ameriko, in z zahvalo na presvitlega cesarja, za, kojega vladanja se je odprla Jiova pot v boljšo bodočnost za dolenjsko ljudstvo. V imenu meščanske garde je nagovoril ministra g, Bergmanu ; poklonila se je ministru tudi ljudsko-šolska jnladiim, ki jc polnoštevilno s cesai-skimi in slovenskimi zastavicami mahala v pozdrav, in Pavla Svetcc je podarila ministru krasen šopek. Ob številni asistenci, kapiteîja in okoliških gg. duhovnikov je blagoslovil škof progo — gimnazijski pevski zbor pod vodstvom g, liladnika je zapel Foersteijovo kantato „Ako Gospod ne zida hiše". IMi-nistru se je predstavila cela vrsta uradnikov i]i raznih zastopnikov, nakar je od-pihal slavnostno okrašeni vlak — cesarski orel na lokomotivi okinčan z vcnci in zastavami — med burnimi pozdravi občinstva preko novega železnega mosta čez Krko v Kandijo. Kakor v mestu je vihralo tudi v Kandiji, Drski, Irčivasi in Šmihelti polno slovenskih in cesai'skili zastav. Ves kolodvor v Kandiji je bil ovit v zelenje, Nad kolodvorom je bila cela vrsta mlajev, ovita v zastave in zelenje — stotera nniožica je jiozdrav-Ijala přišedši vlak. Ďolska inladiiiav Šitn'heht pod vodstvom g. nadučitelja Gebauerja in Č. g. župin'ka Trškaiia je obračala nase veliko pozornost došlih gostov. Deželni poslanec Ziu'c imzdravi na čelu občinskilt odbornikov iz Kandije v prisrčnih besedah ministra, zahvaljujoč se za njegov i)Oset s prošnjo, da spoi'oči zalivalo livaležnega ljudstva na Najvišje mesto. Pozdiiiv je končal z gromovitim „Živijo" navzočega ljudstva. 1'oslančcva ličďka Valči deklamira s povdarkom in čutom ministru pozdrav v imenu ljudskošolske mladine, in nui podari šopek. Minister se je prijazno raz-govaijal s poslaimem in g. Gebauerjem ter nagovarjal šolsko mladino. Minister je proti poslančcvi hčeri gdč. učiteljici Pavli pohvalil korajžen nastop ndade deklanio-valke in občudoval zdrava lica naŠe mladine. Gostje so občudovali krasen razgled na Novo mesto. Med burnimi ovacijami občinstva se je poslovil slavnostni vlak in zavil mimopozdravljajočih šinilielskih trobojnic v Virčiio vas. Kakor povsod je bilo tudi tukaj vse v zastavah in zelenju. Šolska mladina je pozdravila došle s cesarsko pesmijo, ministra sta pozdi'avila Šolski deklici Antonija Golob iz šole na Ruprčvrhu, Ana ]\asteltc v peči pa v imenu šolske mladine iz Pod-grada. Vsaka je vrliutega ministi'U podai'iîa po en šojiek. V imenu Smihel-stojiiške občine je pozdravil ministra tudi g. Goriany slovensko, kot graŠčak nemško. Med navzočimi je bil tudi podgrajski župnik. Po kratkem odmoru pridrvel je vlak v Uršna-sela. Tukaj je pozdravil ministra topliški župan 1'ezdirc in župnik Erzar. V praz-JiiČni obliki je stala v dolgi^ vi-sti šolska mladina iz Toplic in Gonijih tíic. Ljudstvo kliče navdušeno „Živijo" in spremlja daleč odhajajoči vlak, iiotem ko mu je mladina v slovo zapela „Liepa naša domovina". Ůolska mladina je napravita na ministra najboljši vtis. Kmalu po odhodu smo začudeno gledali frankfiirtarske zastave v kočevski vasi Laze. Neprijetno nas je dii'iiilo, da so Kočevarji pravzaprav tako blizu Novega inesta; topliškemu županu gre hvala, da je ohj-anil tudi ta dan topliško občino pred kakimi kočevskimi demonstracijami, ker jih ni pustil v svoji občini izzivati. V Rožnemdalu je prišel vlaku nasproti Či'uomaljski glavar Doniicelj. Prve belokranjske noše obračajo nase pozornost do.šIih gostov. Maiička Jakupka izroči ministru velik šojiek, seiniški župan Plut Jakob iia koi'enjaško in navdušeno pozdravi ministra. Odtod se odpira čisto drugačen svet, šc semiški predor — 4 minute — in Belokrajina leži pred nami. Gostje so kar strmeli jiad to lepo in vendar dosedaj tako pozabljeno zemljo. Kak užitek je vožnja med urejenimi se-miškimi vinogradi. V Semiču se je nudil gostom zopet lep prizor. Na kolodvoru je čakalo čez 2000 ljudstva, večina v narodnih nošah. Posebno prijetna je bela kamižola, hlače in telovnik z zlatimi gumbi in podobna uniforma orlovske godbe. Daleč med vinogradi so plapolale slovenske zastave. Dež. poslanec i\IiliclčiC pozdravi ministi'a, zagotavljajoč ga trajne hvaležnosti belokranjskega ljudstva. Tu so vstopili po pi'ijazncin razgovoru z ministrom med drugim tudi Ivan Kouila, župan iz Orešnjevca, Štefan Kočevar, župan iz Vinjegav]'ha in ^Tože Kočevar, župan iz Kota. V imenu vitežkega reda je nagovoril nnnisti'a tudi semiški iiupnik Dostal, kojega beli i)lašč ga je nekako ločil od vseh drugih. Řkoí Starilia se je razsolzil. ko je nagovorila mlada njegova nečakinja Anka Stariha v zbranih in razločnih bese-dalt ministra ter mu poklonila šopek. Odtod je hitel vlak mimo pozdravljajoče šolske mladine iz Petrovevasi in med grmenjem strelov pri {irnomlju naravnost v Rosalnice. Ljudstvo je polno navdušenja in pozdravlja burno došle goste. Župani iz BoŽ-jakovega Martin Bajuk, iz DraŠič Anton Bajuk in Ivan KramariČ iz Radovice pozdravljajo po vrsti ministra. Otroci v belih nošah nudijo lep pogled v belokranjska nedolžna lica, z lipovimi vejicami so mahali doŠlim v pozdrav. i\[ed ljudstvom je občudoval novodošli vlak tudi znani „IMar-tinek" Nemanič, oče Č. g. Župnika v Brusnicah. Župnikovi znanci so se z veseljem razgovarjali s častitljivim starčkom. Y par minutah smo že zojict v Metliki. MetliČani so se zbrali v ogromnem številu. Narodne noše raznih krajev so bile polnoštevilno zastopane. Posebno lepo so bile ženske noše iz Žumberka, katere je iz samega zanimanja fotografiral eden visokih gostov. Ministra so pozdravili župan dr. Weibel, prošt Dovgan in načelnik cestnega odbora Matjašič, učenka Jlitiiica Koren pa je med pozdi'avom poklonila ministru šopek. Kosilo je bilo ])rirejeno od metliške občine; pevskizbor pa je pod vodstvom g. poslanca Mihelčiča izvajal prav dovršeno njegove pesmi. Po kosilu se je vlak ustavil še v Dobravicah in Gradacu. Na prvi postaji sta pozdravljala župana Ivonda iz Črešnjevca in Klepec iz 1'odzemlja, na drugi postaji pa župan Ste-panič iz Gradaca in župnik Kome iz Podzemlja. Obe postaji sta bili lepo okrašeni in odeti v zelenje in zastave. Minister se je precej dolgo nmdil med ljudmi ii; se razgovarjal. Črnomelj. Iz Metlike je došel slavnostni vlak v Črnomelj ob 2. uri 49 ]ninut. Na kolodvoru je Čakala množica, brojeČa več tisoč duš. V ospredju je bila cela vrsta skupin narodnih noš in sicer 2 belokranjski svatbi, iz Doblič in Vinice, zeleni Jurij iz AdleŠič in Vinice, istotako iz obeh krajev kresnice in predice iz Adlešič. Y sredini je stala dolga vi-sta črnomaljske šolske mladine, viliteČ zastavice v slovenskih in cesarskih barvah. Pred otroci je bila skn]iina čnio-maljskik deklet v stari črnomaljski nosi, ki se nekoliko od druge belokranjske noSe razlikuje, Zastopane so bile tudi narodne noše iz Dragatuša, kakor tudi iz Bojancev. Na desno in levo pa je obdajala narodne noše mnogobrojna nniožica ostalega ljudstva. Celo na višini pod mestno lozo so pozdravljale dohajajoči vlak dolge vrste ljudstva. Mestna godba je slovesno zasvii'ala cesarsko himno in množica je med gi-menjem strelov pozdi-avljala přišedši vlak z „Živijo" klici. Izsto])ivšega ministra so pozdravili črnomaljski župan gospod Doltar, deželni poslanec g. Dermastia in starotržki župan g. Rade. Minister je pi-ijazno ogovarjal pozdravljajoče zastopnike in duhovščino in je s posebnim zanimanjem opazoval pestre barve belokranjske noše. Minister se je nato z vsemi gosti slavnostnega vlaka podal v hotel I^ackner, kjer je bil pripravljcJi slavnostni banket. Nameravani obhod narodopisnih belokranjskih skujjin, ki je bil že pripravljen, je žalibog preprečila ploha. Lacknerjevi slavnostni prostori so bili vsi prenapolnjeni ; veliko gostov je vsled tega moralo zasesti mize na vrtu. Med temi omenjamo osobito našega drž. poslanca dr. Kreka, ki je navdušeno povdarjal veliki pomen nove železnice za nresničenje hrvatsko-slovenske vzajemnosti. Pri banketu je v vznesenih besedah govoril g. deželni glavar dr. ŠušteršiČ in orisal pomen nove železnice za narod in državo. Minister je izražal lepe misli : Odstranimo, kar nas loči in iščimo to, kar nas združuje. Novomeški g. prošt dr. Elbert je izj-ažal željo, da bi minister kmalu prisostoval tudi otvoritvi tretje dolenjske proge. Govorili so tudi še vitez Pogačnik, deželni predsednik baron Schwarz in poslanec Jarc. Med banketom je igral črnomaljski salonski orkester. Vse mesto in okolica je bila odeta v slovenske in cesarske zastave ter zelenje. Na obeh straneh vhoda pred gradom sta bila postavljena obeliska s črnomaljskim in deželnim grbom. Na vsem ljudstvu je bilo videti izredno veselje, kakor šc ni vladalo v Črnomlju pri nobeni slavnosti. Ljudska veselica, katera je bila pripravljena na trgu, je žalibog izostala, ker jo prepodil dež ljudi pod streho. Povratek. Po končanem banketu v Črnomlju so se nekateri gosti peljali, drugi šli peš na kolodvor, odkoder se je slavnostni vlak ob določeni uri med urnebesniini živioklici nebrojne množice odpeljal proti Ljubljani. Ob vseh vaseh blizo proge je ljudstvo zopet pozdravljalo vračajoče se goste, posebno pa še na postajah, kjer so izstopali posamni gostje in župani — do novomeškega kolodvora. Tu so se ljubljanski gostje poslovili od Nj. ekscelence ministra Foi-sterja, ki je s svojim spremstvom ostal v Novem mestu. Na petih avtomobilih so se visoki gostje pripeljali v kapitelj, kjer so prenočevali. Med večerjo, h kateri je prošt dr. Klbert povabil nad 20 gostov, je priredilo meščanstvo bakljado s petjem in godbo. Požarna bramba, mestna godba in gimn. pevski zbor so izborno izvi-Šili svojo nalogo. Transverzalna železnica. Minister je prenočeval v našem mestu uprav zato, da si v torek itotem sam ogleda ozemlje po krški dolini proti lirežicani. Zjutraj okrog S. ure so se zbrali Župani novomeškega okraja v kapitelju, da se poil vodstvom poslancev .larca in Vehovca poklonijo ministru ter mu izrazijo svojo želje. Izročili so dvoje peticij, eno za progo po levem bregu, drugo po desnimi bregu. Prav umestno pa je poudarjal v imenu vseh posl. Jarc, da prebivalstvo koncčno določitev trase mirno prepušča niinistr.stvu in samo želi, da se ta za gospodarstvo prevažna zadeva Čimprej ugodno leši. Minister je zagotovil, da se ta proga resno proiičujc v ministrstvu. Oki'og- iio!u (Itivctc se je iniiiister s svojim spfiîiiistvom v družbi dežt'.liicga ju'(!»lsediiilia, deželnega glavarja, ])roŠta dr. i'.lberta, vite/a Pogačnika, poalaiica Jarca odiioljal proti ňt. .leriiejii. Ob vseh vaseli že pri linisnicab so stali ljudje ter |)Ozdra\ijaii visoke goste. I>)iižiia si jc ogledala kartavzo v Cieterjah, ki je bila okrašena s slavoloki in /astavami. Ogledali so si cerkev, samostan, knjižnico, di'a-goeeiic rizbarijc in zanitiiivosli. Tred-stojnik jc pri tiajiilrekii [»o/.di'avil ministra iîi ostalo družbo ter se zahvalil, da so kartuzijaJii, pregnani l^'rancije, iiaSli v katoliški Avst.riji tiho zavetje tu pod Ooi janei, kjer hvaležno molijo /-a cesarja ill (h'žavo. (iostjc so prejeli tudi ]ii'inicrne si»omiidíe iia ía o!)isk. Na vsej daljni jjoti so pozdj'avljale ministra slovenske irobojuice, mlaji in slavoloki. — V ICostanjeviei so iakali mestna garda in obě, zasto])! kostanjevi-škega in krškega okraja. Ur. Hočevar in l)oslancc Itladnik sta izrazila prošnjo vsega okraja. ]\ritiister je zatrdil, da že jijegov obisk spriiiiije resnost nameravane proge. Tu sla se iiridružila tudi okrajni glavar dr. ilathias in poslanec dr. licji-kovič. Pj'i breškeni mostu so Čakali slov. žu])ani hreškega oki'aja, mestni zastop, duhovščina z dekanom Mešičkom in mnogoštevilno občinstvo. Ureški župan in poslanec dr. Benkovič sta tolmačila želje ondotniiga prebivalstva. Na mostu si je minister ogledal mogoče [U'ehode čez Savo in Krko, kakor tudi možnost za prehod nad IJrežicami. i'o skušnjah dvojni kolodvor ni umesten. Preski nemškutai'ji so tudi zdaj kazali svojo Jiestrpnost ter odrivali naše ]Hjhlevuo občinstvo. — Od iirežic so avtomobili drčali [»roti Krškemu, kjer je bil lep sprej(;m. Tu se je poklonil ministru župan Tiižnar s svetovalcem Ravnikarjem. Razložil je tninistru dolgoletne želje okoliških občin ]io železniční zvezi Jùinnel-ât. .lanž-Zidani .llost. S to bi se okrajšala zveza beloki'anjske železnice z južno železnico. — Nazaj grede so se vozili od Kostanjevice pi'oti mostu pri Dobravi, ki vodi proti Škocijanu in na levo ndmo liele cerkve čez Št. i'eter, ko-(IcJ- so povsod visele zastave. Oki'og polu štirih popoiudne so avtomobili pridrčali v Novo mesto. Pri obedu jo prost dr, Elbert Jia-zdravil miuisti'u še enkrat nui piiporočnjoč dolenjske potrebe v blagohotno pospešitev, ilinister je izi'ažal, da se loči iz Dolenjske z najlioljšimi utisi in spomini. Ob (i. zvečer so avtomobili pi'ipeîjali visoke goste na novomeški kolodvor, kjer so se od njiii lioslovili zastoiniiki tukajšnjih oblastev. ]\Ied živiokliei je vlak odpeljal goste pi'oti Ljubljani. Ta dva dneva ostane,tii z zlatimi Črkami zajiisana v preporodu nase Dolenjske. Naj bi ta minister še kumoval tudi transverzalni železnici. Gospodarstvo. Škropljenje trt. Jiliža se čas škropljenja trt proti peronospori. Tega neoltliodiu) poti'ebnega vino-gradniške-ga dela so se v zadnjih letih naši vinogradniki z vso hvalevredno vnemo poprijeli. Kaj bi pri tem tudi ostalo, da su ne bi dali premoliti, ako bi zopet enkrat bolezen nekoliko odneiiala — češ, da je izginila! Odgovai'jajoč na innogostranska vprašanja v tej zailevi, dajem vinogradnikom glede sknjpljenja trt sledeče navodilo: I. škropiti je treba trte vsaj tr i k ra t, po potrebi tudi večki'at na leto. ['rvić je trrba škropiti zgodaj, takrat ko je trta odgnala dobro iied na dolgo, lo je najpozneje koncem maj]iika. Di iigiČ se .škrojii kratko [)()lem, po preteku kakih K) do 14 dni, tetlaj na vsak način še preti cvetjem ali tudi med cvetjem. Tretjič se Skro])i tri tedne po drugem ški'o|djenju, tedaj po cvetju. Nad iiO dni ne smo nikdar mod posameznimi škropljenji pretf3Či. Oe jo poletje deževno. Škropi so naj še v krajših presledkih in vsaj Štirikrat na leto. 2. Za ]U'vo Skro])ljenje zadostuje eden kilogram, za naslednja 5kroj)ljei)ja eden in pol do dva kilograuia galice na sto litrov vode. Galico se stolČe in obesi v košku ali vreči v Čeber čiste, najbolje deževne ali potočne vode. ři. Ajuio ima namen, da vzame galici, ki je hudo kisla iti bi trte opalila, kislino in da jo nariidi nekoliko bolj neraztopno, tako, da je d(!Ž pi-ehitro iz listov ne opere. \''zemi tedaj le toliko apna, kolikor je nujno potreba, da se odvzatim galici kislina. Navadno zadostuje mastnega, ngaŠenega apna polovica več, k večjemu še enkrat toliko (na vago) kot smo vzeli galice. Ako nimaš a|ina, vzameš mesto tega lahko sodo, ki jo dobiš v vsaki pi'odajalui. Na vsak kilograui galice je vzeti l'iž kg, kvečjemu pet četrt (eden In četi't) kilograma sode. i 'reveč apna ali sode škoduje. 4. Galica se raztopi zase in apno ali soda zopet posebej, najimlje vsako v enaki množini vode, ter se šele neposredno predno se rabi, vlije raztojjina apna ali sode v tenkem curku med vednim mešanjem v 1'aztopino galice. Pomešaj oboje dohro z lesenim (ne železnijii) orodjem, vzemi na to košček reagetienega papirja in ga jiomoči v to zmes. Če jc apna zadosti, iiostane rdeč lakmov papir moder (idav) ali pa bel, ťenolťtalinov pajur rdeC. Ako se to ne zgodi, moraš Še apna doilati, sicer bi galica trte opalila. Zmes, ki si jo pripi'avîl s sodo, ]H ti'(dja preskušati, ^če si galico in sodo natančno odvagal. Ge jo jia misliš preskusiti, moraš toliko časa zmes mešati, da jireneha šumeti. Soda se namreč z galico spaja med šumenjem, pri čemer uliaja [ilin, oglikova kislina, ta pa ovira upliv na reagenčni papir. 5, Pripi'avi si le toliko ški'opilne zmesi, kolikor je zamoreš v enem dnevu porabiti, ker je stara zmes brez učinka. Ge se bojiš, da ne boš mogel škropilno ztiies v enem dnevu porabiti in hočeš, da obdrži za dlje časa svojo moč, pridein zmesi koj, ko si bil apno primešal, na vsak liter znuisi en gram v vodi raztojdjenega sladkoi ja, Akp si pa vzel za luipravo zmesi mesto apna sodo, prideni na vsak liter polovico do 1 gram raztopljenega vinskega kamna. Jtaztopina galice same, to je dokler ji nisi apna ali sode primešal, se drži poljubno dolgo. Kel' se galica počasi topi, si jo tedaj lahko raztopiš že pi'ej. Lahko tudi naju'aviš močnejšo, ji. i>r.lO''/,)no raztopino, ki jo pa, jjretino apna prideneš, primerno stanjšaš (zredčiš). Deset odstotno ( U)%) raztopini» galice si iirijiravimo, če raztojiimo v lOO litrih vode 10 kg, ozir. v lul vode 1 kg galice. Oe hočemo potem (o močno raztopino statijšati, ji dodenemo primerno iiniožino vode. Ůe vzamemo 1 liter l()%ue raztojmie in !J litrov vode, dol)imo 1(1 litrov PVoiie 1'aztopine, če vzamemo 1 Vs I raztoiune in zi'edčimo na K) 1, dobimo lV//uUo, če vzamemo 2 litra, raztopino. Mesto galice in sode se rabi lahko Indi „Tenaks", ki je zmes obeh, se hitro toi)i in enako učinkuje. Na 100 litrov vode se vzame I kg oziroma 'J kg tega t>raška. Prašek se v vodi dohro razmeša in je tekočina koj za rabo. 6. Če le mogoče, škrojii ob brezvetrniuu in suhem, paiu; lU'evroČem vremenu. IVedno pi'ide i>rvi dež, se nioi'a škropilna zmes Jia trti dobro ]N'esušitÍ, sicer jo dež opere iji moramo škrojdjctije koj ko nastane stanovitno vreme, jjonoviti. Samo Če nam vn^me lukakor drugače ne dopusti, škro[)imo lahko tiidi ob majlinem dežju (rosi). Tako ški-op-Ijenje moramo seveila koj, ko nastane boljše vreme, ponoviti, 7, Škrojii ne samo zgorJije temveč tudi s]Jodnje strasii listov, zlasti one, ki so navzgor, ali [»oševno navzgor obrnjeni, kajti dognano je, da se peronospora zaredi v list od spodnje njegove sti'ani, Z galico listov ne oblivaj, temveč škropi tako, da je na listu idkica ]iri [)ikici. Kdino pi'i takem tinem škro]iljenjn je list [)o[)oI-noiiut proti liohzni zavarovan in poh^g tega prihraniš mtiogo drage galice. Zato vzemi dobro, močno, lino pršečo škropilnico s ttnim razi>ršilnikom. Pri zadnji pre-skušnji škropilnic na Grmu so se v tem ozirii najbolj odlikovale Š]a'o])ihuce ,,Avstrija" in „Jlid]'olina", ki so bile tudi razmeroma najceneje. H. Ne Škro]u samo listov, amiuik tudi gi'ozdje in to tako, da ga z galienoaimeno zmesjo kar obliješ. Pri grozdju največ izda prvo in drugo škvop!je,nje (zaroda), ker se v tem času grozd najraje l)olezni naleze. Nekaj dni pred in po škro]iljenju grozdje tudi iiožveplaj in sicer z najlineje zmletííii in vejauiiii (ventilato) žveplom, kojemu je pridejano 3% do 5% zmlete galice (zoli'o ventilato ramal.o). Xe pozabi tudi pozneje odgnalih, zlasti na zeleno cei>ljenih ti't im-sebej poškropiti, sicer jih peronosiiora uniči. i). Ge je le mogoče, poveži eden ali več dni pred škropljenjem ndadike trt in pri tem vse nepotrebne poganjke, zlasti zalistnike, odstrani ali skrajšaj. K). Drži vinograd prost plevela. Plevel obsenčuje irto in tla, jemlje trti redilne snovi in zviša zračno vlago v vinogradu, ki pos]ieŠujc razvoj bolezni. Skalický, Gospodarske drobtiiie. Premovanje bikov v Kandiji, ki se je vršil» o i)ri]iki letošnjega licenciranja. dne 14. maja, je jírivňbilo mnogo našili živinorejcev na kandijansko sejmišče, Pri-giuilo se je vsega skupaj 17 bikov in sicer 5 iz občine Hmihel-Stopiče, 4 iz občine Řt. Peter, iz občine 1'j'ečna in 3 iz občine Mirna peč in 2 iz občine Brusnice. V pi'e-sojevalni komisiji so bili sami živinorejci in sicei' Jože Bojane iz Žt, Petra (načelnik), Jože Bevc iz ICija, .l''j-atic Grašič iz (iotne vasi, Franc Kastelic iz Št. Jošta iu Fi'anc Medved iz Krke — vsi odborniki živinorejske zadruge. Komisija je priznala skujiaj 10 preiiuj. Ker kmetijska Šola na Grmu ni tekujovala za preinije, so se priznale l)remijc sledečim bikorejcem in sicer: 1. občinske premije: Franc Kozoglavu iz Dol. Težkevode, /lože Pelko-tu iz .Malih lîrusnic, dožc Pevcu iz iiija in .Mai'tin Ivresse t u iz Gor, Straže, Za ]\Iirno jieČ ]ii bilo nobene občinske premije. 'J. Zadružne premije: Franc .Medvedu iz Krke, Janezu Aiîiriiu iz l-li'il)a, Martinu an čai'j u iz lirusnic, Jože -I a 11 č a r j u iz Geščevasi, Ign. M e ž a n u iz Vrhpeči in Jože P ti s t u iz (Uobodola. Premije so se razdelile s primernim nagovorom ravnatelja liohrmana iz (irma. — Oceno naše bikoreje in o liceiiciraiiju bikov pi'inesemo prihodnjič. Politični pregled. Naši zavezniki. V Italiji je tako razpoloženje proti Avstro-Ogerski, da se v resnem slučaju na zvezo z Italijo niti računati ne more, Neki laški poslanec v liologni je rek(;l na shodu, da bi se. Če bi vlada ukazala, naj se laska armada ob sirani avstrijske bori, cela Italija kakor en mož uprla, ker rajši Žrtvuje Italija svojega zadnjega moža proti de00 mož močno posadko. Albatiiji na pomoč. Vse vlasti so pristale na to, da se od]iošlj('jo mednarodne čete v \'arstvo albanskega kneza, njegove rodbine in poslans(,ev v Hrač. Angleška pošlje samo častnike, liusija je ])rist.ala principiehio, ne pošlje pa vojakov. Mednarodne čete bodo tvorili a,vstrijski, laški, nemški in francoski vojaki, katei-im 1)0 ]ioveljeval angleški častnik. Dvoi-ni maršal kneza je v olicielni misiji odpotoval v lïeroliii, Vstaši so že začeli s knezom pogajanja. Nesrečna Álbatiija. Upor v Albaniji se vedno bolj širi. Uporniki imajo že celo srednjo Albanijo v svojih rokali. Knez \Vied si ne u[)a več na prosto. Severni Albanci, ki so katoličani so ostali knezu zvesti in priiiajajo v velikem Številu v prestolno mesto l'rač na pomoč. Podivjane ženske so angle.ške takozvane sntražetke, ki hočejo doseči zase ])opolno enakopravnost z moškimi. Pred kratkim so demonstrirale tudi v gledališču in u[)ile nad kraljem, češ, da je hujši kot ruski car. Da jih ne bi odstranili, so se priviizale z verigami na sedeže, vendar ni pomagalo idČ, Dopisi. Kostanjevica. Zaiiuli železnice Hrežice-Novo mesto se je pretekli pondeljek tmli pri nas vršilo posvetovanje in sicer v znani Severjevi gostilni. Shoda so se udeležili zastopniki prizadetih občin in župnih uradov v obilnem številu. Predsedoval je shodu g. župan krški dr. Janko Hočevar. Z vidnim zanimanjem so poslušalci sledili izvajanjem poslancev gg. prof. darca in Hladnika. Enoglasno so bili spi'ejeti stavljeni [»redlogi, da se pošlje spomenica železniškemu in vojn(!niu ministrstvu, kakor tudi dííželnemu odboru, v kateri se zaprosi, da se priprave za zgradbo železnice kar najbolj mogoče ]iospeŠijo. Ob enem se je sklenilo tudi, da se železniškemu ministru na njegovem ]io-tovanju skozi mesto Kostanjevico jiokloni deputacija županov in mu izroči prošnjo, naj se nujni potrebi po železniški zvezi Čimju'eje ugodi. Vsem župaustvojii onih krajev, koder se bo vozil Železniški minister, se je naročalo, naj [iravočasno po-zovejo ljudstvo, da razobesi zastave in tudi ]ia ta način manifestira za zgradbo ])re-]iotrebne železničně zveze, i'oslanca sta konečno imdala Še razna jiojasnila glede nameravane proge in njene zveze z drugimi iirogami, nakar se je t)osvetovanje zaključilo. Vsi udeleženci so bili poshineema za daiui pojasnila o sedanjem stanju cele zadeve iz sn^a hvaležni, zlasti pa še za skrb in trud, ki sta jo pokazala ozîr. imela doslej za ugodno rešitev tega važnega vprašanja. Iz Novega mesta se nam piše: Pošta v Novem mestu obsega občino Novo mesto in 1'rečno izvzemši vasi, ki spathijo pod Stražo, ter podgrajsko župnijo, i'ošta v Kandiji pa obsega veČjidel župnije Šmihel in stopiško župnijo. Za vasi občine Prečna, Deršlin, Gegonca, Prečna, Zalog, tJeščavas je pri novomeškem poštnem uradu selski pismonoša, ki nosi trikrat ua teden pošiiie ]iošiljatve. Za vasi Ločna, Bučnavas, oboje Kamence, Dalnivrli, l!or.št. Mudo, l'otočna vas, Muhaber pa je jioštna nabiralnica v licršlinu, kjer pisma ostanejo večkrat skoro po ceb tedne, predno pridejo strankam v roke, Ge je že za en del občine IVečna liismonoŠa, zakaj bi ne bil tudi za drugi del, posebno ker tri dni sploh nima pismonoša nobíinega nujnega službejiega opravila. Zahteva }u-avičnosti je, da tudi drugi del občine 1'rečna dobi selškega ])isnionošo. i;upljaiii v 1'oilgradu so imeli dozdaj poštno zvezo ])o poŠti Novo mesto-Metlika vsaj dvakrat ua teden. Z otvoi'itvijo belokranjske železnice pa vožnja ])ošta Čez tiorjance preneha in župnija Podgrad zgubi sedanjo ugodno postno zvezo. Bi-li ne bilo umestno župnijo Podgrad prideliti /daj poštnemu uradu v Kandiji, tako, (lil lii selski iiismonoSa Sel tlvakrat na, toiliiii Uiili v I'od^i'ud. Mui'da Ijí bilo tinii iiiiicsttio, da se. kí\ žiiimiji kStojiičc iti Poilf^i'ail ustanovi nov jiostiii iti'ail vSlo|iirali. l'oiliio jiosiljatvc v te kraje su ztito obilin.', Icer jo veliko inožkili oil tam v AiiUTiki. Mrostoi' /a iioštni urad v )Slo]ii(*ali bi so morda dobil v staii soli. Jdcrodajiil kroj^'i naj !)la^'ovoiij« to raziiioro jii'cuiislil i in řini|)rcj ntídosíatkoiii odpouioči. Iz Doberniča. ^^ morikatiskc dobe o tu. A' nekoliko lotili se ji; tudi o(î nas veliko mladili delavskih moči preselilo tja v (iijo Amciiiko s trebuiioiii za krulioiii. i\oiiko mladih fantov iiido vojaški suknji; zii to morajo biii shibejši fantje dobri. Tam I)!'idojo ob vei'0, celo šc ob pamet. Koliko pa zahteva Amei-ika iiosreňnib žrtev? Dasi je slovenska zemlja dosti rodo-vilna, da no hi bilo treba jioiiiagati amerikanskim niilijoiiai'jeui denar služiti, se vendar ]ie spametujejo ljudje, dasi vendar vidijo razne žalostne izf^dede t^elo doma. N. |)r.: -ianez SmoliC iz l'reske, yo domače Lovrenc se je v amojikaiiski tovarni pokvaril in je nezaiuorjeni živec povzrot^.il strašno smrt; Janez Lazar, po domače 1'otisek iz l.okve, kojega je vlak raztrj^^al, in ravJio tako tudi Alojz (ilavan; Brnarda Jaro iz Vrbovca so jia v Ameriki ustrelili. Vsi štirje zainiŠčajo žene in nedorasle otroke. Torej štirje samo iz naše župnije v tako kratkem času, kaj Šele po drug'od! Kar so tičo zaslužkov, naj navedi;m kako govori neka žena iz Dolifrniča, kî ima jnoža 3 leta v Ameriki. Domov ji je jioslal J 400 kron, s seboj i)a jc vzel 5(10 K ; torej jc napravil dobička v treh letih komaj 70(J kron. Ko bi bil doma služil le samo 2 kroni na dan, bi zaslužil v ireh letih 1800 kron. Koliko bi pa še lahko doma pridobil ! Ko !)i bil doma, bi lahko imel 2 do 3 krave, nihiko in dvoje teli;t na leto ter 4 do 5 iirešicev. Sedaj ima pa le eno kravttiii le enega prešiča. Kaka izguba je torej zopet tu ! Vrhutega pa mora šo skrbno hranili svoje bore cvenke, da bo mogel sploh zopet v svojo ljubo domovino. Ko ])a domov pride, jo nekaj Časa res jako bogat, vsiij na videz; a la bogatija traja komaj kakšiui dva mesca. Totem zmanjka denarja, doma ni nič, kei' je vse v piiščo pustil, sam je pa tudi za niČ za delo, ker je vse moči jiiislil v Amcj'iki. Konec vsega je torej lo veliko .siromaštvo. Hlovenci, ostanite torej doma, saj poje nas pesnik, da je tudi doma dobro, ko pravi: „išče te sreča, um ti je dan, Našel jo bo(feŠ, če nisi zaspan'- itd. Iz StOpiČ. Naše gasilno društvo se *p]-av dobro razvija; dobili smo brizgalno in člani so si oskrbeli že gasilne obleke. Ker je sv. Klorijaii nas zaščitnik, zato smo napravili v nedeljo, 17. majnika svoj prvi izlet na Dolž, kjei' je v jiodi'iiziiiski cerkvi na oltarju jiodoba sv. Kloi'ijana. (*b tej pj-iiiki je bil v cerkvi tudi govor na jiožarno hrambo, za kar se mora društvo zahvaliti. Zahvalo morama izreči posebno naŠtMiiu g. župniku, ki pomagajo društvu s svojimi nasveti in so darovali poleg tega požarni branibi TiO kron, llavno tako se tem potom zahvaljujemo našemu vrlemu g. žiii)anu in dež. jioshineu -losiim Zurcu in vsem občinskim odbornikom, ki so nam naklonili ÍÍOO kron in s t.em veliko ]u-i))onH>gli novo-UsUnovljeneniu dntštvn. -Miha /iagar, načelnik, Kip sv. Urbana na Trski gori. Kip sv. Crbatia je nad dva metra visok, do!)n) izdelan in okusno izvršen v lejji harmoniji različnih barv ter bogato ])ozlačeii. 1'redstavlja pajieža, ki z desno roko blagoslavlja, v levi pa drži papeževo palieo, ovito s trto. imlno grozdja, vse v naravni velikosti. Barvitost bvali mojstra g. Fr. Vodnika v Novem mestu, katerega tej priliki znovega toplo priporočamo. 1 )a se je zamogel tako lep kiji omisliti, gre prva zasluga in zahvala milostljiveiiiu gospodu ])roŠtu novomeškemu dr. S. Elbcrtii, ki je vsikdar požrtvovalen, če se gj'e za občekorislne naprave in za dušno in telesno korist. Kakoi' več Novomeščanov, ima tudi novomeški kapitelj na Trški gori svojts go-]'icie. — Druga prisrčna zahvala pa gre prečastiteiHu gospodn žn])niku v Št. L'etrii, Vovko, ki je \'edno navdušeji in vnet za vse lepo in blago. 1'reč. g. žuiniik je nami eč radcvolje dovolil prostor v cerkvi, ki je, kako!' bi iiavlašč »'aka! na sv. ťrbana, najbolj iiripraven in ugoden. Veseljë nad tem kipom je že sedaj zelo veliko, ])osebno tnej domačimi vinogradniki. 1'j'ičakovati je tedaj, da se zbere na biiikoštni pondeljek, t. j. 1. junija, ob 10. uri dopoliidiie ogromno število ljudstva iz me.sta in okolice, od blizu in daleč, pri Mariji na Trški gori in iiri blagoslovljenjn kipa sv. Trbana. — 1'iscc teh vrstic prisrčno vabi posebno vitiogradnike k češčenju sv. L'rbana. Tega mogočnega svetnika je postavila cerkev kot varuha vinskim goricam. Zaupno se mu priporočujte in bodite prepi'ičani, da bo sv. Trban izjjrosil pri lïogii blagoslova in rodovitnosti vašim goricam, da ne bodo trud in sti'oški brez uspeha. — Razume se, da sv. t'rban ni patron brezpotrebnega in lo'ezzmernega popivanja. Nezmernost v pijači je tudi njemu v razžaljenje in gnjusobo. Častite ga tedaj s čistim in treznim srcem! Spodobilo se bo ])a tudi v prihodnje, da začnejo vinogradniki svoje novorojene sinčke krstiti na ime sv, I'l'bana, posebno kjiT je že več sinov pri hiši. Narodna legenda nam ])a ))ripoveduje o sv. Trbaiiu to-le zgodbico: Sv, Urban je rad zobal grozdje in tudi hvalil lioga za ta iilemeniti dar l)ožji. Na svojem vrtu je tudi zasadil sam trte ter željno pričakoval prvega sadu. iCadar je gledal trto, je prosil njej in vsem vinogradom božjega l)lagoslova. Tretje leto se je razcvetel l'rbanov trs in nastavil grozdek, ki je imel komaj ])et jagod. Dasi je bil grozdek majhen,.je imel sv, 1'rbaii z njim veliko veselja in ga je hoilil gledat vsak dan. — Nekega dne pristopi k njemu star siromak in ga naprosi milodara. Sv. Urban pretakne vse žepe, a ne najde ničesar za siromaka. Siromak ga popro.si: „Pa mi daj ta-le grozdek!" — „Iztrgaj si ga, če si ga želiš," reče sv, ťrban, — Sironuik utrga grozdek, želeč svetniku in njegovi trti božjega blagoslova, potem jia odide. Sv. Urban sede na vrtu na klop in zadremlje. Ko se je i)rebudil, je bil njegov trs tako poln grozdja, da se je podrl na t la s koloni vred. Sv. \ 'rban je takoj spoznal, da je napravil to Čudo liog sani, da pokaže, kako mu je bila miloščina všeČ, ko je dal svoj prvi grozdek siromaku. — Odslej je sv. 1'rban Se bolj Čislal grozdje iji ti'te. To njegovi smrti so mu izročali vinogradniki vinograde v varst.vo. Časte ga kot vaj'nha vinogradov ter stavijo njemu na čast med vinogradi cerkve in kapelice, Skoraj bi človek trdil, da sc je rado-dai-nost .sv. Urbana razlila mej vse slovenske in osobito mej naše dolenjske vinogradnike. i'ojdi kamor hočeš, povsod najdeš veliko radodarnost in prijazno gostoljubnost v vinskih kleteh. Zares ji' Jiaše ljudstvo še preveč dobrega srca v tem ozirii. Zato mu privoščimo in Želimo od srca za i)rihodnje prav obilo blagoslova in prav mnogo rodovitnih in najboljših vinskih let Pomagaj v to sv. Urban! — Konečno ponižna jirošnja na vsa blaga srca iz mesta in okolice, katei'im se jc ])rijazna Trska gora kakorkoli prikupila, za blagovoljne milodare v pokj'itje stroškov, ki so pri tako lepem kiini pač venda]' zelo narasli. Prisjievkise iiaj pošiljejona tiskarno .1, Krajec nasi. — Pobrotnike bomo svoje-časno oltjavili v našem listu. DomaČe in tuje novice. Veliko in lepo izbiro podobic za I. sv. obhajilo ima v zalogi knjigarna J. Krajec nasi, Cesar ob otvoritvi nove belokranjske železnice. Deželni glavar dr. ňiisleršič je ob priliki otvoritve belokranjske železnice odposlal Xjegovetnu Veličanstvu udanostno in zahvalno brzojavko iz Novega mesta, nakar je preje! sledeči brzojavni odgovor; Visokorotlnemu gospodu dr. I vanu SnsteršiČii, deželnemu glavaiju, Novo mesto. Njegovo C. in kr. Veličanstvo je z zadovoljstvom najmilostnejšc blagovolilo sprejeti v imenu prebivalstva KTaiijske ob priliki otvoritve in;lokranjske železniee izraženo udanostno izjavo ter želi iz vsega srca, da 1)0 nova železniška zveza odprla deželi nove vire blagostanja in prospelia. Minister baron Forster se je srečno vrnil din; 27. maja na Dunaj, odkoder se je brzojavno zahvalil proštu dr. lílbertu za vso ljubeznivost ob njegovem tukajšnjem bivanju. Doktorjem zdravilstva je bil 18. maja tega leta na Dunaju promoviran c. kr. sodni svetnik v ])., dr. prava Edward pl. Jí^eyrer, star 70 let. Vkljub visoki starosti jc vse medicinske izjiite in rigoroze napi'avil s prav dobrim uspehom. To jepaě—vstrajen študent. Za pogorelce v Podhosti je deželna blagajna nakazala 5050 kron, ne 5500 K, kakor so Novice pomotoma poročale. Dolenjski avtomobil. Kakor vsaka nova reč, ima tudi naš dolenjski avtomobil svoje nedostatke. Pai'krat se je že pripetilo, da je na tem ali onem kolesu manjkalo polovico gumijevega ohroča, a kljub temu je avtomobil moral voziti, daje pravočasno prišel na namenjeni kraj. V tem jioložaju je vožnja veliko bolj neiirijetna kot sicer, ker potnike vedno na eno stran zametiijc. Tudi ropot je veliko večji in se vsled tega konji veliko bolj strašijo. Ne glede na to se i)a tudi človeku kar težko zdi, da se avtomobil vsled tega silno ruinira in vrhu tega nudi nevarnost, da se ob priliki ob hitrejši vožnji ne bi os zlomila. Podjetje bi naj torej v lastnem interesu skrbelo, da bi imelo vsaj v Novem mestu, Kostanjevici in Krškem ozir. Brežicah vedno primerno zalogo rezervnih koles, da se lahko vsak čas odpomore. Kes je sicer, da to stane; gotovo bo pa to stroške odtehtalo dejstvo, da se bodo ljudje rajts vozili, avtomobil pa bo ostal bolj ohranjen. Kocjanov sejm v Mirni peci bo takoj po binkoštih, 2. junija, ko bo že tekla belokranjska železnica. Pričakujemo veliko kupcev po bližnji poti iz Ogrskega. Priženite tedaj obilo živine, ker se je nadejati dobre kupčije, saj bodo imeli Ogri veliko manj stroškov za i)revažanje živine. Pozor, izletniki v Belokrajino! Kdor se udeleži izleta podružnice „Slom. zveze" za novomeški in črnomaljski okraj dne 4. junija v tJrnomelj, — kakor so poročale „Noviee" v zadnji številki —- naj se pismeno zglasi pri podjiisanemn. Vabila za podružnične člane se ne razpošljejo. (.)dhod iz Novega mesta ob 11. uri dopoludne, povratek ob (i. uri zvečer. P. Atanazij Ausser, tajnik Slom. zv.. Novo tuesto. — Spred sodišča. Kako se poceni pride do kolesa. Ključavničarska pomočnika Ka-rol Krajcar in Tjcopold liostobar sta v Klikem nek večer 1912 v jeseni i radia iz gostilne Ivana Jermana kolo, kiero je bilo zaprto z verižico s tako zvano „žabo" iz gostilniške veže. Kolo sta potem premenila in lakirala, da se ni dalo spoznali tako bitro. Nazadnje je prodal Kai ťd Krajcar kolo za ,'>0 kron mojstru Andreju Ůebiilarju. 1'olagouia se je pa le zvedelo, kam je kolo prišlo, in so oba nadebudna uzmoviča jirijeli ter izročili C. kr, okrožni sodniji. Te dni sta bila {)bsojena vsak na î-i mesece težke ječe z [loostrili in na [lovračilo Škode za kolo v znesku 50 K, Andrej t'ebular, kateri je sumljivo kolo kupil, se bode pa še posebej zagovarjal. — Cigana okradel. Alojzij Golob, šele 20 let star iz l^t. 1'etra, služil je pri nekem štacunarju v Goriči vasi pri lUbnici. Hišni gospodar Ile hranil je v podstrešni sobi svoje kolo, katero je tudi Alojziju Golobu zelo ugajalo. ICaj si izmisli zvitii glava? Pozimi, ko uiliče kolesa ne rabi, ju'enese kolo na Šttpo in ga pokrije tako. da se ga ni nič videlo. Ko ]ia nastopi toplo vjvjuc, tedaj pa hajdi na kolo. Uavno na isti premeteni način si preskrbi Še kolesarsko obleko, nove čevlje na ime gospoilarja in gamaŠe; le športno čepico si je sam kupil. Ko je imel že vse prijiravljeno, takrat je pa gospodar jiogrešil kolo; našli so kolo zelo skrbno spravljeno; sum seje obrnil na .Vlojzija tioloba; ker se je vedno bolj jasnilo, da je le Golob tak navdušen kolesar, so ga naposled orožniki vprašali, ali ima za ta šport (.udi po-' trebno licen(;o od gospodarja kolesa. Te seveda ni mogel dokazati in zato so ga povabili s seboj. V preiskavi se je vse to dokazalo in tudi dognalo, da je nadebudni Lojze nekoč v llčevem hlevu preJiočeval s ciganom, ki mu je velel, naj vrata le dobro zapre, da ga kdo ne okrade, ker ima denar. CMgan sc pač ni nadjal, da bode Lojze celo njega ukanil — Lojze je ponoči ukradel ciganu 10 K, zlorabivŠi ciganovo zaupnost. — Okrožno sodišče je znalo primerno oeenili Lojzetovo mivibanost, ter ga je nagradilo s fi mesečno težko jeČo, |)Osti in trdimi ležišči. Lepo se čita današnji oglas Slov. Straže, s kojim se naročnikom turške si'ečke obetajo glavni dobitki po 400,000 in 200,000 zlatih frankov. Opozaj-jaino ! Izlet na Adrijo. Iz Novega mesta je bilo okoli 50 izletnikov, 40 dijakov. V pondeljek zveČiir so prespali v ljubljanski domobranski vojašnici; izletniki so odrinili ob 5. tiri s posebnim vlakom proti Reki brez pravega veselja, kei' je vse kazalo jui slabo vreme in je dež rosiL V lîeki jih je spremil dež. Vseeno so se napotili Čez mesto na Trsat, odkoder je moči pregledati mesto. Ogledali so si stari na pol podrti grad Urankojianov. Ob eni pa so se vkrcali in se peljali z „Daniel Kriio" liroti Opatiji. Dobra volja jih je objemala, ker se je jasnilo in se jih je večina vozila vprvič po morju. V Opatiji jih je pozdravil pri ' izkrcanju neki Hrvat v slovenščini v imenu svojih rojakov in v imenu Adrije, ki naj bi razpalila v njibovib dušah brezmejno ljubezen do te osovražene lepe naše grude. Ogledali so si zdraviliški vrt, kjer so jih fotogi'atirali in je takoj nato zabučala iz mladih iiavdušenih src slovanska himna „Hej Slovani!" — Pri kosilu so se ponavljali pozdravi in potem so si posamezniki ogledali kraj. Pri odhodu so zajiele na obali v slovo hrvatska opatijska dekleta „Ijiepa na.ša domovina" — med silnimi živio-klici in mahanjem z robci so se oddaljili, vsem je bilo težko se ločiti od tega lepega kraja. — Pihala je sajta, tudi deževalo je, pa je bila mirna vožnja in izletniki so veselih oči gledali, kako se spreminja morska gladina, kako beži mimo njih obrežje in vstaja izza večerne strani nova valovita obala. Pristali so zvečer v Puljn, kjer so komaj dobili dovolj prenočišč. Drugo jutro je bilo jasno in so si ogledali areno; nato so se imrazdelili in šli gledat vojno-mornariški arzenal, mornarični muzej in vojno ladjo lladetzky. Videli so, kako delajo ladje in jih popravljajo, mornariški častniki so jim zelo jirijazno i'azlagali, razkazovali in odgovarjali na vsa vprašanja imsameznikov. V muzeju so videli staro orožje junakov, stare in nove modele ladij, topov, torpedov itd. Na bojni ladji so vidiki življenje pomorščakov v miru: vsak pri svojem oi)ravilu, tekanje gorindol, vpitje, povelja, ro[)ot; pokazali so jim vse notranje dele. Na spregled so jioslali tudi i)ar bidroiilanov, ki so jih ojiazovali s posebnim zanimanjem, ko so se vzdigali, padali v morje, se zopet vzdigali in krožili tuid gladino. Poiiobliie so odrinili iiroti Ti-stu. (Uvdoč so obiskali otok Brijoni, kjer so si ogledali zverinjak in prijazne zdraviliške loge. Veselo razpoloženi so pluli ne daleč od istrske obali, ki je kopajts se v solncu gi-nila za vodo. ~ Noč je f bila, ko so tlospeli v Trst, ol) jiioi'jii zastražen z dolgo v]'.sl() svetilk. Tržaški Slovenci so jili s])re-jeli z navduSoiijejii, Do večej'je so jirulio-(lili nekaj razsvetljenih cest in se nato vrnili zadovoljni proti Ljnbljaiii. Belokranjski - vestnik. - Vinica. Ne v Ameriko! Ta svarilni glas se řnjc ve'dno skoro po vseh (■asopisili; 1o(lři naše Ijnilstvo ga ne diši, ali ga noce slišati — vse še vedno drvi za slepo srečo v Ameriko — iloiiiovje jia stoji pnsto iji zajnisčeiio. — J'olje stoji prazno, neobdelano. Kilo ga naj obdela, ko na vseh kontnih priitianjknje delavcevČo se pa že dobe delavci, zahtevajo taisti ])re-tiraiie jdače in poleg tega gosposko hrano, itiesa do grla in vina, kolikor ga mu paě nese želodec. —■ Kam nas bo to privedlo? To pravici toži vsak kmetovalec, da ne more shajati. Ijjudje spi'eglejte! poprimite se doma živinoreje, sadjereje, čidudoreje, jiosehno preši^rjareja bi vam donašala lahko lííjK; novce. Videli hodctc, da dá tndi domača gruda dosti „dolarjev", tako da ne hi bilo treba hoditi v Ameriko. Iti kaj ])0-maga večinoma vsem Amerika? Ameri-kanec pošilja denar — žene pa nosijo njih žulje k različnim trgovceiii in gostiliMČar-jem; ne zdi se ji škoda krone, goldinarja, saj ona ni za njega veČ trpela, kakor da ga je tia jjošti dvignila. — JCo ]ia pride Amerikanee črez par let domov, dobi nm-goče še dolg, posestvo ntiobdelano, zanc-niarjeno — nekaj Časa j'es poje on slavo amerikanskitn zaslužkom — a ko mu zmanjka dolarjev, z .liogom rodni dom — on gre zopet v Ameriko. Dom mu pa vedno bolj projjada, dokler ne zapoje boben. Odkar hodi lieloki'anjec iskat sreče v Aiiieilko, Je veliko več jiosestev prodanih na dražbi, kakor pa preje, ko se je držal doma, ]ja so bile desetkrat slaheje letine, kakor so sedaj. Iz tega lahko vsak spi-evidi, da nam Amerika na vseh koncih in krajih le škoduje bodisi v verskem, bodisi v ni'av-nem, bodisi v nai'odnem oziru. Vse gre rakovo pot in če bo šlo tako naprej, Bog zna, če ne bo zadri v našo rodno grudo Nemec svojih krempljev. Merodajni faktoi-ji, zganite se, zhuilite naše ljudstvo iz aiuei'i-kanskih zlatih sanj! Xaj se vendar kaj ukrene, da bodo dobili ljudje doma zaslužka. Za naša dekleta bi hilo gotovo dobro, ko bi sc upeljiili vsaj v večjiii krajih čipkarski tečaji. Marsikateri groš bi se zaslužil. Le če bodo ostajali nasi ljudje doma, smemo upati v boljšo bodočnost. In potem ne bo več tai'iianja po Amej'iki, ker bo vsak imel dosti zaslužka v nasi divni lieloki'ajiiii. Na Radovicí je hranilnica in posojilnica imela občni zbor ilne D), maja. Udeležba je bila vkljuh skrajno neugodnemu vremenu povoljna. — Denarni promet v letu j je znašal 7i).71)4'4r) K. Ni veliko, a za naše skromne razmere že precej. Zadružna misel se sicer počasi, a vedno lepSe razvija in nmeva. Vlog je bilo K, izplačanih pa 19.257 K, !)2 v. Posojil se je vrnilo 17.G45 kron, dalo pa le H!H4 K. Óisti dobiček znaša (iiil kron 84 vin. Izseljevanje v Ameriko kar noče prenehati. Ta teden jih odrine zopet nekaj. Dasi vrnivši se Amerikanci sajut pripovedujejo, kako slabo se nekaterim tam godi, ki hj'ez dela pa 1udi jela pohajkujejo v nadlego sebi in drugim, jim le ne verjamejo, dokler sanu ne poskusijo. Res je, da so doma težko izhaja, a vendar velja posebno sedaj da: „ljubo doaui, kdor ga itiia." Upamo, da bo boljše, ko lukamatija steče po lielokrajini. A^saj ceneje se bo mogla dobiti kaka reč. Kako drago je bilo samo i>rcvažanje čez ijorjaiice iti dobava umetnih gnojil, cementa, orodja itd. Ni čuda, da jo obiUdovanje zemlje Sc tako nazadnjaško. Ljudje bi radi, toda vsak se le boji ogronii":'! stro.škov. Za izobrazbo se bo pa le treba malo bolj pobrigati. K temu Se največ pri])0-morejo dobri strokovni časo])isi. Poleg „Domoljuba'' bi morala vsaka IiiŠa, kjer imajo le enega, ki zna brati, imeti vsaj še ;,Dol. Novice", ki prinesejo v vsaki številki kak strokovnjaSk članek, ki je za umno gospodarstvo velikega i>omena, pa se porabi tam, kjer bi morda pouka najbolj potrebovali. Le verjamite, skušnja uči, da je tisti luivadno dober gospodar, ki tudi bere dobre časopise. Neznatni izdatki za nje se mu bogato obrestujejo. V Slamnivasi namerava deželni odbor zgraditi Jiapajališče, ki bi stalo r»000 Ji. Nekaj bi dala dežela, 4()7(i bi se dobilo od drŽave, ostalo naj bi dodala soseska. Ljudje so piipravljeiii storili kar moč, toda denarnih prispevkov od njih ne bo dol)iti, ker jih ni odkod vzeti. liila bi pa taka naprava neizmerne koristi, posebno še ob liožai'n, česar nas liog čuvaj ! l'a nič manj potrebna tudi na bližnji Uadovici, kjer je o poletnem času prav občutno pomanjkanje vode, in kjer jc nevarnost še večja, ker je vsled odprte lege skoraj v enomer bolj ali nianj vetrovno. Pri lanskem požaru sredi vasi je bila sreča v nesreči, da je zgorela le dotična hiša, ker je bilo slučajno mirno vreme, dočini je dan prej in poznej razsajal prav liiid veter. 18. t. m. je bila tretja obletnica, kar je na Kadovici toča vse ])ri Čistem jiobila, Letos trta nenavadno lepo obeta. Mlad no vreme ])a rast zadržuje, da dozdaj še polovico ni tako odgnala, kakor pred tremi leti ob tej dobi. Ameriški novičar. Iz Sheboygan-a A\'is. se poroča, da jo ondotna slovenska naselbina izgubila rojaka France-ta Vrabec. Šel je bil v Appleton po opravkih, a ondi ga je doletela smrt. Dne 24. aprila so ga mrtvega pripeljali nazaj v Sheboygan, kjer mu je želela Jijegova žc-na prirediti katoliški pogreb, a odbor cerkvenih mož in župnik sta bila proti temu, ker umrli ni opravljal verskih dolžnosti. Dopisnik v Glasu Naroda pravi, da je večina ljudi to postopanje obsojalo. (Jotovo pa poročilo s kompetent-nega mesta stvar pokaže v drugačni luči, V Lyonsu .Iowa se je dne 28. aprila lioťočil farmar Martin (îhristensen z Kozalijo Snirokar, hčeijo slovenskega farmarja, Ženin je postal katoličan in bil na Veliko soboto krščen; kumovala sta mu .Tanez in Marija Tancig. — V Albany Min. jc 2tí. aprila umrl slovenski rojak Ivan Slivnik, rodom z (îorij. île pred jiolstoletjcm je prišel v Ameriko, kjer zapušča sine in 3 hčere. Pokopal ga je v Kraintownii slovenski župnik Tomazin, — .Slovenec .los. Pollak je postal stalni župnik fare Greenwood-Willard Wise. — Ponesrečil se je v Poekdolu Slovenec Tomaž Pleše; odtrgalo nui je nogo, ko je spodrsnil lioteč stojiiti na vlak. — V New Yoi'kn je umrl slovenski rojak Semé. — Tu si je 12 Slovenk osnovalo tamburaški klub „Slovenka". Predsednica je gospica Kati Pavlic. Sodelujejo pri narodnih slavnostih. KEIL2I LAK iiiiJboljŇi lak /Al tla iz iiiohUega lesa. Koil-ova Ijola [irevlaka (glazura) zn uiiiivulno iiii/,0 M v. Keil-ova imstii /a Covlje 30 v. Kd)-or Ink '/.n zlatcnjo okvirjov iO v. Kcil-ovo Icšiiilo ïft pňilo 1)0 V. lvoil-()v lak Zli klobuke v laKliinili barvah ima veduo v isalogi tvrdkn; J. Picek, Novo mesto. Črnomelj: Aiiton Zure. Idrija: Val, Lajjajuc. Kamnik: t. 1'rfek. Kočevje: Frauz Loy. Krartj: ťrano Dolcnc. yubljaiia: J.cskovec & Medna. Školja Loka: M. ^igon, Zagorje : llili. E. MibulSiú. Kadovljica: Otto Iloiiiaii, 21-G-4 Na prodaj ali v najem se odda hišil, pripravna za pekovsko obrt. iliša jo pri farni cei'kvi, katera so l)0il0 scdiij na novo zidala, iti kjer do sedaj ,šo i)i nobenega jteka. — Več pove lastnik Franc Krevs, pos. in i^ost. Vrhpoč št. IS, j). Mirnai>eé. Naznanilo. Podpi.'iani vljudno naznanjam, da sem otvoril v hiši ff. Illowsky v lludolfoveni, Glavni trg štev. 100 j» ro d aj al ii o S preKajeniiii iiiesoni in suhimi klobasaun. 01) onetn bodem imel na razpolago dobro tiiasl in Špeli, salami iu vse dnitfo v to stroko spadajoče blago, kukor tudi vodno sveže in suho siulje ter ki-nli. Ker sem si i)ridobil pri najhopih mojstrih prekajevalcih vso potrebno znanost v toj stroki, ae hodem vsikdar potrudil, slavno obiiîiistvo iz mosta iti okolice solidno in z zmernimi cenami vsestransko najJiolj.šo postreèi in se prav toplo priporočtijem v cenjeni obisk, Oilličuim spoštovai^em 2-14-4 Ivan Kiifrle, prekajavalec in trgovec s suhim mesom v Rudolfovam. Deček in deklica najmanj 14 let stara, se sprejmeta v manufakturno tfgovino Karola Barborič v Novem mestu. aa-o-i Dober krompir ^^ ^ in lep oves je po nizki ceni dobiti v graščini Otočce, Loterijske številke. Gradec, 27. maja 21 (ii) Totrli naj pio hokej s o žalosti javljava vsem prijiUeljoiii iu /imneeni, da sc jo niiia ljubljenka, viuikinja 'V , Angelica Stepíc v nedeljo, dne 17. t. ni. zjutraj ob 3. nri v uežni starosti 15 let, ]iro-videna b avotinii tolažili, preselila k Ijubciiiii .)c/iiiiii in svoji probkgi mamici. Pogreb bo v torek Ifl. maja. V SeniiÈii, duo IT. maja 1914. Ivan Šustoršić, fitaví o^.e, — Nožiha Šusleršií, Btara mati. liH K Zahvala, Povodom Biiirli ljubljene vnukinje Angelc Štepic tiaiti jo doSlo toliko tolažilnib dokazov odkrito^rinega soi.alja, da ïi štejem v [lulznost, zahvaliti 60 VBCm Eožaiujoiim. Zlanti so Zlili val ju jem Sast, dubov-.™ini| liiBvneiini iifiitoljst.vu, ki bb je [logroba iideleiilo b šolsko mladino, slavni požurili bnuiibi v Seiiiiiu, vsem Boroiluikotii in darovalcem krasnih vcnoev ter vBcm, ki so jo spremili k zadnjemu )onlku. Spominjajte so Anfïc ice v molitvi in jo oliranito v blagem spominu! v Semiču, dne 22. maju iyi4. Žalujoča rodbina ŠustcrSlřeva. 40 . ■ ■. ■■ ' ''v : i. Vljudno se naznanja otvoritev 2S-4-4 Novo mesto Glavni trg 65 A. DRAME Novo mesto Glavni trg 65 Priiioroěajo se vsi modni predmeti, šivalne potrebščine, stezniki, ki se perejo, kakor vsako dj'ugo perilo, ne da bi se odstranile vloge (jamči se za vsak kos), moderne bluze, damsko in moško perilo, najmodei'iiejše kravate, otroško higijenično perilo „Tetra", toaletna mila in ])erL'unii, prvovrstne kakovosti. Nai'očiia se i/vrštijejo točno. Popolnoma varno naložen denar. za Kandijo in okolico, reg. zadr. z ncoiu. zavezo = V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vlo^e od vaacega, ce je njen ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentnega davka, katere^^a sama iz svojega plačuje. Turške srečke!!! 6 žrebanj vsako leto. — (ïlavni dobitki v zlatili frankih: =z 400.000, 4-00.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. If^^ Vsaka srečka mora zadeti! 35.2.2 Pozor!! Prihodnje žrebanje: 1. junija. z^^ Mesečni obrok 6 kron. ^ ' " Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" — Valentin Urbančič, Ljubljana 3.