Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1’- Stev. 3. V Ljubljani, sreda 5. januarja 1938. Leto III. Pred nepričakovanim obratom v razmerju med Italijo in Anglijo: ,Drugi zunanji minister Anglije' odpotoval v Rim Eim, 5. jan. o. Radio Roma poroča danes zjutraj: Stalni diplomatski svetovalec angleške vlade sir Robert VanSittard je včeraj dospel če* Pariz v Cannes, kjer je na dopustu angleški zunanji minister Eden. Van Sittard je iinel z njim dolg sestanek, nato pa je odpotoval v Rim. To kratko poročilo brez razlag je velikega pomena na sedanjem političnem stanju v Evropi. Kljub napetosti, ki že dalje časa razdvaja Anglijo in Italijo, ki sta komaj pred letom dni sklenili sporazum o mirnem sožitju na Sredozemskem morju, je iz potovanja namestnika angleškega zunanjega ministra v Rim, mogoče sklepati, da je sedanja angleška vlada pripravljena storiti vse, da se sporazume z Italijo o najvažnejših vprašanjih. ki so bila zdaj povod za neprestane spore. Iz tega koraka angleške vlade je razvidno, da hoče njen predsednik Chamberlain ostati za vsako ceno zvest svoji lanski napovedi, da si bo prizadeval za sporazum z Italijo. Časopisna vojna, ki je zadnje tedne trajala med obema državama, dalje propagandni boj po radiu, ki ga jo Anglija napovedala Italiji z uvedbo arabskih oddaj, vsa ta dejstva bi govorila za to, da je sedanji trenutek za kake razgovore med Italijo in Anglijo zelo neugoden. Napadi italijanskega časopisja na zunanjega ministra Edena, kateremu pripisujejo vse protiitalijanske akcije v Ženevi od sankcij dalje, tudi pričajo o tem. Po drugi strani pa nenadni odhod »drugega zunanjega ministra Anglije«, kakor označujejo Vansittardov položaj v angleški vladi, dokazuje, da položaj le ni tako neugoden kakor bi sklepali po zunanjih znamenjih. Vansittard bi bil za dru- gega zunanjega ministra Anglije imenovan komaj pred nekaj dnevi. Temu dejstvu pripisuje ves svet ogromen pomen. Časopisje napoveduje celo, da bo Vansittard zamenjal Edena, s katerim pomirljiva Chamberlainova vlada ne more več delati prav zaradi tega, ker je svoje delo preveč zvezal z ZN in ker je preveč osovražen v Italiji. Zato bi Eden ne mogel začenjati in voditi nobenih razgovorov za kak sporazum z Mussolinijem. Vansittardovo prvo politično dejanje je ta nenadna pot v Rim. Iz tega sklepajo, da je bil imenovan na svoje novo mesto nalašč za to, da bo namesto Edena začel že dolgo napovedana pogajanja za sporazum z Italijo. 0 nalogi, ki naj jo »drugi zunanji minister Anglije« izpolni v Rimu, jutranje časopisje še nikjer nič ne poroča. Drži pa, da je to nadvse pomemben politični dogodek, naj Vansittardovo poslanstvo izpade tako ali tako. Jugoslovanski zastopnik pri generalu Francu Salamanca, 5. januarja, o. General I-ranco je ■včeraj sprejel jugoslovanskega trgovskega in konzularnega zastopnika pri španski nacionalistični ■vladi, kapitana Mažuraniča. Sprejem je potekel po običajnih predpisih in sta general Franco ter naš zastopnik izmenjala pozdrave v imenu svojih držav. Nacionalistično časopisje pripisuje izpostavitvi stikov med Francovo Španijo in Jugoslavijo velik pomen, ter pravi, da je Jugoslavija prva balkanska država, ki je začela redne trgovske zveze s španskimi nacionalisti, kar priča o tem, da vodi stvarno politiko, ki ji more koristiti predvsem v gospodarskem oziru in kaže razumevanje, ki ga gibanje za obnovitev Španije uživa v Jugoslaviji. Nacionalistične čete napredu!ero proti morfu London, 5. januarja, o. Strahoviti hoji okrog Teruela kljub snežnim viharjem še trajajo, vendar kaže, da bodo nacionalisti demoralizirane vladne čete v kratkem docela uničili, zlasti še, če se bo vreme izboljšalo. Kljub bojem okrog Teruela so nacionalisti začeli prodirati protj morju in obvladujejo včlik del ceste, ki drži iz Teruela do mesta Castellon de la Plana ob morju. Oddelkom, ki prodirajo ob cesti, poveljuje general Davila. S tem so rdeči oddelki pri Teruelu prišli v še težji položaj. Angleški tisk se obširno bavi z zadnjimi boji v Španiji in poudarja, da je treba v kratkem pričakovati odločilne Francove zmage. Rdeči napad na Teruel razlagajo kot dokaz, da je vladno bojno poveljstvo nesposobno kljub dobremu vojaštvu. Razen tega pa vlada med rdečimi hudo pomanjkanje živeža. Iz'ave romumkih politikov v vladnih načrtih Nova romunska vlada bo delala po ustavi Bukarešta, 5. januarja, o. Iz vladnih krogov poročajo, da si je Gogova vlada postavila kot glavni namen ozdravitev romunskega gospodarstva, kateremu grozi kriza. To krizo hoče vlada prehiteti z odločnimi sklepi. Ne namerava pa vlada nobenega važnega ukrepa sprejeti brez soglasja zbornice zgolj s kakimi diktatorskimi zakoni, marveč bo delala vedno po ustavi in s pritrditvijo zbornice. Z zbornico pa bo mogoče delati šele po novih volitvah, pri katerih računa vlada, da bo dobila veliko večino. Nove volitve bodo konec februarja ali v začetku marca. Dokler ne bo sklicana nova poslanska zbornica, do tedaj ne bo vlada dali niti drugega volilnega reda in ne bo sprejela Boj za usodo svete dežele: Judje za priključitev Palestine k Angliji London, 5. jan. o. Angleška cionistična zveza ]e na svojem zborovanju sprejela sklep, da pošlje vladi spomenico z zahtevo, naj Palestino izločijo 1Z,.P°kroviteljstva Zveze narodov in jo dodele Ani gtijl, da se bo tako Palestina uvrstila v skupnost drugih sestavnih delov angleške svetovne države. Judje so prepričani, da se bodo njihova narodnostna prizadevanja uresničila le, če bo Palestina v celoti pripadla Angliji, ker ji bo s tem zagotovljen miren razvoj in večja gospodarska varnost. Taka rešitev bi bila najbolj ugodna tudi za Anglijo iz vojaških razlogov. Judje bi potem v Palestini sami skrbeli za notranjo varnost in mir. Palestina bi postala s tem enaka angleškim dominionom in bi bila zvezna država v angleškem cesarstvu. Tako rešitev palestinskega vprašanja bi pozdravilo 95% Judov, ki žive v Palestini in večina judovskega naroda na svetu, ki zdaj odločno nasprotuje angleškemu načrtu, po katerem naj bi Palestino razdelili. Angleška vlada se o tej resoluciji ge ni izrekla. Danes je izšlo poročilo, ki vsebuje pooblastila nove britanske komisije za Palestino. Kakor je znano, priporoča poročilo komisije lorda Peela dve komisiji za Palestino; ena naj bi bila finančna, druga naj pa določi tneje treh dežel, ki so pod mandatom in ki naj jih razdele po načrtu o načrtu delitvi Palestine. Komisija, o kateri bo govorila Bela knjiga, naj bi vršila funkcije dveh organizmov. Nova komisija se bo naslanjala^ na podrobno poročilo in bo vpoštevala razne težnje, palestinskega prebivalstva. Rim, 5. jan. AA. (Stefani) Italijanski listi prinašajo brez razlag resolucijo izvršilnega odbora britanske cionistične zveze, ki zahteva ustanovitev judovske države v okviru britanskega cesarstva. To resolucijo spravljajo v zvezo z glasovi, ki so jih prinesli neki angleški listi, da^ britanska vlada proučuje možnost o preosnovi načrta za razdelitev Palestine. Bombe na novo kitajsko prestolnico Šanghaj, 5. janaurja. o. Po prvikrat so včeraj laponska letala, katerih je bilo okoli 40, bombardirala novo kitajsko prestolnico Hankov. Povzročila so ogromno škodo in sestrelila eno kitajsko letalo, tri pa na letališču, katera so tudi uničili. Vsa |aponsl«u je Japonska dostavila. Ne bo li ^nBkaisekodgovcjri1 do 15. januarja, se bo od-la> tališče bo zavzela napram Kitajski. KINO MATICA Ni pa izključeno, da bo japonska napovedala Kitajski vojno. Šanghaj, 5. januarja, o. Poročila iz Hankova pravijo, da se je sestal nemški poslanik Kraus-mann z maršalom Čangkajškom in mu predlagal, naj se pomiri z Japonsko in naj sprejme njihove predloge. Maršal je odgovoril, da takih predlogov, kot jm je postavila Japonska, ni mogoče sprejeti. NenVkl uradni krogi odločno zanikajo, da bi Nemčija posredovala med Kitajsko in Japonsko. Za stroške pri ameriških predsedniških volitvah, ki so bili precejšnji, je demokratska 6tranka, kateri pripada Roosevelt, zbrala do zdaj čez pol milijona dolarjev, njena nasprotnica, republikanska stranka, pa samo 28.000 dolarjev. nič končnoveljavnoga o izločitvi Judov iz vseh panog romunskega narodnega gospodarstva, kar bo eden najvažnejših njenih gospodarskih sklepov. Pred naskokom Judov na Romuni o Varšava, 5. januarja. List >ABC< piše o romunskih ukrepih proti čedalje večjemu naraščanju judovskega prebivalstva in vpliva in pravi: Poljski narod se zaveda judovske nevarnosti, vendar doslej dejansko 8e ni mogel pri urejanju judovskega vprašanja igrati tiste vloge, ki bi jo bil moral. Pričakovati je, da bo Romunija v kratkem tarča najsrditejših napadov mednarodnega judovstva. Zato bo morala iskati zaveznike v svojem boju proti Judotn, kjer jih dobi. Bukarešta, 5. januarja. Delovno ministrstvo je objavilo odlok, po katerem je judom strogo za-branjeno zaposliti romunska dekleta do 40 let. Le služkinje, ki so stare nad 40 let, smejo še nadalje ostati v službi pri Judih, vse ostale pa morajo službo v desetih dneh zapustiti. V splošnem judje v bodoče v svojih podjetjih ne smejo več zaposlovati nejudovskih nameščencev. Van Zeeland predlaga: Gospodarski sestanek evropskih držav London, 5. jan. A A. (DNB) »Daily Express« poroča, da bo van Zeeland za ublažitev mednarodnih gospodarskih težkoč v kratkem predlagal sestanek vseh evropskih držav, da prouče načrte o znižanju carin in pomnožitvi mednarodne trgovine. Nato se bo sestala svetovna konferenca v Londonu ali pa v Washingtonu. Na konferenci bodo razpravljali o uravnovešeuju denarstva in omejitvi oboroževanja. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —22, jasno, mirno, pršič, 150 cm. Kranjska gora: —19, barometer se dviga, sončno, mirno, pršič, 70 cm, sankališče in drsališče uporabno. Vršič - Erjavčeva koča: —12, jasno, mirno, pršič, 130 cm. Dovje - Mojstrana: —18, sončno, mirno, srez, 35 cm. Sv. Križ nad Jesenicami: —17, sončno, mirno, 10 cm pršiča na 40 cm podlagi, na sončnih straneh sneg zmrznjen. Pokljuka: —15, sončno, mirno, 15 cm pršiča na 100 cm podlagi. Sv. Janez v Bohinju: —17, megleno, srez, 50 cm. Jezersko: —16, sončno, mirno, pršič, 15 cm na 40 cm podlagi. Ob 21-15 uri premiera dosedaj najvet-Jega glasbenega velefllma I Danes samo i« Življenje ie ob 16 In 19*1 S url film in komedija Coetočl španski bezeg - beli jorgouan (Vaifak strasti — Wenn der weisse Flieder wleder bliiht. . .) d ni vlogi najlepSi ljubavni par Jaenette Mac Donald in Eddy Nelson. — Prekaša po svoji veličini film »Rose Marie«. — Film je v nemškem jeziku' Predstave danes ob 16, 1»-13 in 21-15 url Predstave Jutri ob 14, 16*30, 1» In 21*30 url Jutri na praznik ob 10‘30 uri izredna predstava Življenje in komedija po znižanih cenah. Telefon 21-24 Vesti 5.januaria Tri zakonske predloge proti hitlerjanski propagandi v Združenih državah je dobila ameriška poslanska zbornica. Predlogi določajo krute kazni za vse, ki bi ee pregrešili proti tem zakonom. Romunski gostje v Rimu, ki 60 dospeli tja pred-6inočnjim, so priredili Mussolniju pred Beneško palačo navdušene manifestacije. Temu obisku pripisujejo velik pomen za utrditev prijateljstva med Italijo in Romunijo. 32 stopinj pod ničlo je bilo te dni v severnem delu Balkanskega gorovja v Bolgariji. Angleški zunanji minister Eden bo 6voj dopust prebil v Cannesu na južnofrancoski obali. Kako dolgo bo ta dopust trajal, še ne vedo. V kitajski vladi je prišlo do več sprememb .ki naj omogočijo uspešnejšo obrambo proti Japoncem in enotno vodstvo obrambe. Novi romunski minislrski predsednik Goga je poslal svojemu češkemu tovarišu dr. Hodžu brzojavko, v kateri pravi, da bo delal za prijateljstvo med obema državama. Dr. 11 odi a mu je odgovoril enako. Skupina angleških pisateljev je prišla v Florenco, kjer 60 jim tamošnje kulturne organizacije priredile lep sprejem. Torej le še niso vse zveze med Italijo in Anglijo pretrgane. 12 hitrih parnikov za petrolej bo dalo zgraditi ameriško vojno ministrstvo ker jih potrebuje za preskrbo bojnih ladij s kurivom med potovanjem. Bivši španski prestolonaslednik grof Cavadon-ga bo najbrž umrl, ker je izgubil veliko krvi. Prestolonaslednik že skozi trpi zaradi prirojene krvoločnosti, pri kateri lahko zaradi najmanjše praske izkrvavi. Hud mraz je zajel tudi vso severno Italijo, prav do morja. Več ljud' je zmrznilo. Judovskih beguncev iz Romunije se brani tudi Češkoslovaška, ki je po vzgledu drugih romunskih sosed izjavila, da bo z vsemi sredstvi varovala •narodne gospodarske koristi. Japonci so v Sangaju zasedli poslopje ameriške radijske družbe in uvedli cenzuro nad vsemi oddajami. Novo vojno pristanišče bo zgradila finska vlada blizu mesteca Turkija v finskem zalivu. To delo je potrebno zaradi nevarne boljševiške soseščine. Zastave po vsej Grčiji bodo izobešene od 5. do 11. januarja, to je od trenutka, ko bo stopila prestolonaslednikova nevesta na grška tla, pa do konca poročnih svečanosti. Bolgarski proračun za leto 1938 znaša nekaj nad sedem milijard levov in je za dobro milijardo višji od laneikega, zaradi izdatkov za vojsko in letalstvo- 1,060.000 ljudi ** j* ponesrečilo pri avtomobilskih nesrečah lani v Združenih državah. 42.000 pa je bilo smrtnih žrtev. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Fritsch se je po daljšem bivanju v Egiptu in Grčiji vrnil domov. Znani ameriški filmski igralec Paul Muni, ki ga pozna tudi naše občinstvo po njegovih mojstrskih vlogah, je v Budimpešti nevarno zbolel in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Muni po-z ženo po evropskih državah in je mislil iz tuje Budimpešte priti tudi v Jugoslavijo. Tifus na londonskem letališču Croydonu še vedno razsaja in je zdaj bolnih 2% letalcev. Lanski pridelek kave v Abesiniji znaša 300 tisoč centov. Od tega jo bodo izvozili 230.COO centov. Seja predsedstva nevmešavalnega odbora bo konec tega tedna. Na seji bodo proučevali možnosti za izvedbo priprav!’alnih pogojev pri sestavi načrta za odpoklic tujih vojakov iz Španije. Torej bo seja vsekakor zelo usešna in stvarna, kakor kaže spored. Ker je za božič kupoval v judovski trgovini, je izgubil službo neki berlinski višji občinski uradnik. Odpust utemeljujejo, da je s tem korakom vzbudil nezaupanje svojih predstojnikov. Plovba po Renu je zaradi nizkega stanja vode ustavljena po vsej plovni dolžini te reke. Francosko letalko Hilzsovo, o kateri dva dni ni bilo vesti, so našli blizu kraja Jaška med Bagdadom in Basoro. Izginila je meda zaradi reklame, kakor imajo navado take letalske zvezde. Čas Hitlerjevega obiska v Rimu, s katerim bo vrnil septembersko Mussolinijevo potovanje v Berlin, še ni določen. Družba, ki ima v lasti Sueški prekop, bo morala dividende in obveznice izplačevati v zlatu, ker zahteva tudi plačila pristojbin od ladij v zlatu. Predsennik poljske republike MoScicki je obolel in 60 zaradi tega odpadli vsi slovesni novoletni sprejemi pri njem. Zaradi ledu na krilih, ki se je nabral na poletu čez Alpe, je včeraj treščilo na tla na frankfurtskem letališču nemško potniško letalo, ki je prišlo iz Milana. Šest ljudi, med njimi trije potniki, so našli smrt v razvalinah letala. Zlata podlaga nemške državne banke 6e v zadnjih mesecih ni nič spremenila, kakor je razvidno iz najnovejšega računskega poročiia. Pomočnik slovitega ameriškega roparskega poglavarja Caponeja, Kid Tiger, prosi, da bj se smel naseliti v pirenejski državici Andori, ker so ga do zdaj izgnale vse države na svetu, kamor se je zatekel. Andorskim prebivalcem obljublja, da bo zgradil na 6voje stroške moderno bolnišnico in sirotišnico, če mu dovolijo bivanje v 6voji državi. Zdi 6e pa da Andorci tega ne bodo storili. Na nadzorstveno potovanje po angleških posestvih v Afriki je včeraj odšel državni tainik za kolonije lord Duiterin, ki bo temeljito pregledal angleške obrambne postojanke zlasti v tistih pokrajinah, ki meje na Abesinijo. * Itallfanskl lunanli minister gre v Budimpešto Rim, 5. jan. AA. (Stefani.) Diplomatski urednik Stefania poroča: Zunanji minister grof Ciano odpotuje v kratkem v Budimpešto, da se udeleži konference zunanjih minstrov držav, ki so podpisale rimske protokole. Konferenca bo 10., 11. in 12. januarja po že preje določenem načrtu. Budimpe-štansko posvetovanje spada v okvir dosedanjih in bodočih konferenc, ki jih imajo države rimskih protokolov že nekaj let. Stran 4 >SLOVENSKI DOM«, dne 4. Januarja 1938. Štev. 2. Drzne trditve ameriškega zvezdoslovca Stetsona Sončne pege vodijo naše gospodarstvo Mod najbolj učene zvezdoslovce prištevajo danes Amerikanca Harlana Stetsona, ki je pred nedavnim napisal knjigo z naslovom »Sončne pege in njihov učinek«. Veliko pozornost je v vsej znanstveni javnosti vzbudila Stetsonova trditev, da sončne pege vplivajo tudi na naše gospodarske razmere. Že davno je ugotovljeno, da sončne pege niso samo madež na sončnem obličju, pač pa, da so vzrok še marsikateremu pojavu, ki si ga dolgo nismo znali razložiti in ki ga danes s trdno prepričanostjo moremo pripisovati le na račun sončnih peg. Sončne pege nam govore o velikih spremembah, ki se odigravajo v velikanskem ognjenem sončnem morju. Z veliko silo bruha sonce iz sebe poleg žareče mase tudi goste oblake najrazličnejših plinov, ki se vrtinčijo nad sončno površino in jo zatemnjujejo. Posamezni vrtinci, ki jih bruha sonce torej posamezne sončne pege so dostikrat tako velike, da bi lab, ko v njih popolnoma izginila vsa naša zemlja. Zvezdoslovei so poleg drugega tudi ugotovili, da se te sončne pege pojavljajo druga za drugo prav v določenih razdobjih, v nekem redu: Vsako 11. leto se te sončne pege ponavljajo. Morda teh peg v resnici ni takrat toliko več, pač pa jih morda zaradi kakšnih drugih vzrokov vidimo bolj razločno in večje. Vsekakor učenjaki tudi mislijo, da vidimo sončne pege zato vsakih f 1 let tako razločno, ker se tudi na zemlji vsako II. leto pojavljajo gotovi pojavi in da so sončne pege ravno s temi v zvezi. Cim močnele sonce žari, tem bol; te mraz . ..? Glede proučevanja sončnih peg znanstveni svet pripisuje veliko prednost ugotovitvam, do katerih je prišel ameriški zvezdoslovec Harlan Stetson. On je bil prej profesor astronomije na visoki šoli v Harvvardu in je nato prevzel vodstvo observatorija v Perkinsu. Zato njegove ugotovitve veljajo več, kakor pa domneve manj pomembnih učenjakov Njegove ugotovitve nas poleg drugega tudi uče, da je v gotovih dobah sončnih peg zato več, ker sonce takrat v večji množini oddaja svojo toplotno energijo. Če pa sonce močneje žari, s tem tudi povzroča večje izhlapevanje vode na zemlji, kar ima zopet za posledico več padavin. Ker pa po vsakih padavinah toplina v onih krajih vsaj nekoliko pade, lahko napišemo tudi to, na videz protislovno trditev, da je na zemlji tem bolj hladno, čim več svoje toplotne energije sonce izžareva. Najvažnejša pa je vsekakor Stetsonova trditev, da je takrat, ko je sončnih peg največ, tudi gospodarski razmah na zemlji največji. Za dokaz, ali vsaj za primer, če ne več, lahko služita leti 1928 in 1929. Tedaj je gospodarstvo doživelo največji razmah. To pa je bilo ravno takrat, ko so se sončne pege v posebno veliki meri pokazale. Te pege eo se leta 19t2, torej v času največje gospodarske krize, skoraj porazgubile. V zadnjih letih pa so se splošne gospodarske razmere zopet precej izboljšale in to tem bolj, čim bližje prihajamo ponovni 11 letni periodi sončnih peg. Če vse to res tako trdno drži, kakor to zatrjuje Stetson, potom lahko z velikim upanjem v novo leto 1938 s še večjim pa pričakujemo naslednjega, ki mora po omenjenih trditvah prinesti veliko izboljšanje gospodarskih razmer. Seveda so tu mišljene gospodarske razmere na splošno po svetu. Koliko jih bomo deležni tudi pri nas, seveda ne zavisi samo od sončnih peg! Učenjak Stetson, pravijo, je tudi precej objektiven človek, tak, ki se ozira tudi na to, kaj ctrugi njegovi tovariši ugotove. Predvsem se prizadeva, da natančno prouči posebno ono, nad čemer se njegovi zvezdoslovski nasprotniki spod -tikujejo. Tako se ni pomišljal potrditi tudi to, da trenutna gospodarska stiska, ki je nastala tik pred izbruhom svetovne vojne, ni nastala istočasno s povečanjem sončnih peg. Poleg tega pa za Stetsona nepobitno drži, da so od zadnjih petih denarnih borz zabeležile svoje najboljše stanje štiri ravno v času, ko se je pojavila 11 letna pčrioda sončnih peg. Vsega ne smemo pripisovati soncu Pa da ne bo kdo mislil, da je vse res odvisno samo od sončnih peg. Tudi Stetson tega ne misli in je prepričan, da je poleg sončnih peg tudi še dosti drugih vzrokov, od katejrih je odvisno, kakšno je gospodarsko stanje pri nas, ubogih zemljanih, ki tako radi iščemo vzrokov tej ali oni stvari ravno tam, kjer jih ni. Vendar pa je prepričan, da ne bi bilo prav, če bi sončne pege toliko zanemarjali, da bi jim ne pripisovali prav nobenega pomena. Od njih je po njegovem mnenju vsaj v neki meri tudi odvisno, kako se imamo na zemlji. Gotovo pa je med ljudmi tudi dosti takšnih, ki so prepričani, da bi bilo vendar malo preveč, če bi nas morale reševati sončne pege. Največje gradbeno delo, ki ga je kdajkoli napravil človek; Velikanski Boulderski jez v Ameriki, ki so ga napravil; zato, da bi preprečili silne povodnji ob reki Colorado, obenem pa, da bi namakali s to vodo širne predele nerodovitne zemlje. Ob tem jezu bodo zgradili veliko elektrarno, ki bo dajala električni tok trem državam. Nasip je delalo pet let šest največjih ameriških gradbenih podjetij. Jez je stal okoli 15 milijonov dolarjev. »Leteči Holandec" »Leteči Holandec« ali ladja strahov je biila ladja, ki je navdajala vse praznoverne mornarje z grozo. Pravili so namreč, da na njej ni žive duše, samo duhovi ponesrečenih mornarjev jo krmilijo in nepretrgoma plovejo z njo širom vseh morij; kdor pa jo zagleda, ga gotovo kmalu zadene nesreča. Sedaj pa v Franciji grade podobno ladjo, na kateri ne bo nikdar nihče živel, ki bo vedno sama plula, toda po določeni poti, z večjo ali manjšo brzino, se ustavila, okrenila, se zavila v gost dim itd. Dolga bo 100 m in bo imela obliko ponosne oklopne ladje. Njen poveljnik pa bo kakih 100 ali več metrov od nje po radiu sporočal razna povelja, katera bodo stroji sami so sebi izvrševali. Poseben prejemui aparat bo namreč v zvezi z raznimi vzvodi, ki se bodo sprožili ali zopet naravnali, kakršno bo pač povelje. Tudi ta ladja naznanja smrt. Ne še sicer takoj in neposredno, ampak kdaj pozneje. Grade jo namreč zato, da se bodo na njej učili pravilno meriti z ladijskimi topovi in z letali. Ker se bo na vse načine zvijala in ne bo vedno mirno na mestu kot navadne tarče, bodo imeli ladijski topničarji z njo kar precej resno igro, se naučili pošteno meriti in boli gotovo prinašati smrt v pravi bitki. Ministri nabiralo milodare Malo pred božičem so poljski ministri posnemali svoje nemške tovariše v človekoljubnosti. Znano je namreč, da Goring in Goebbels večkrat hodita po berlinskih ulicah s pušico v roki in nabirata milodare za razne dobrodelne namene. Ker se ne upa nihče zameriti, ali 6e marsikdo še hoče čim bolj izkazati, nabereta ministra lepe vsote. Sedaj so se pa še Poljaki navdušili za uspešen način nabiranja podpor. Šest ministrov je hodilo ali stalo po varšavskih trgih in križiščih in cingljalo s škatlami za denar. Prometni minister Ubrič je bil na glavni postaji; Ronan, minister za trgovino in obrt, se je postavil pred Poljsko banko; general Gorec.ki, vojni minister, je stal pred vojnim ministrstvom; minister dela Koscialkowski je nadlegoval bogate goste naj-elegantnejše varšavske restavracije; dva druga pa sta se tudi postavila na kraj, ki ima kakršnokoli zvezo z njunima službama. Nabirali so za zimsko pomoč raznih siromakov in bili menda kaj zadovoljni s 6vojim uspehom. Kongres za katoliški tisk je bil v Soissons na Francoskem. Razpravljali so o propagandi za katoliški tisk, o nujnosti kaloliških listov v današnjih časih o dolžnostih katoličanov do tiska, ki verno tolmači navodila sv. Stolice za zdravo ureditev družbe. Kitajsko mesto Tsingtau, ki so ga Kitajci sami zažgali, da no bi bilo kot obrežno mesto Japoncem v preveliko oporišče. Novoletni maček... (lFrancosko-neimko prtjateCjsSvo" Francoske obrambne naprave, zlasti znamenite Maginotove utrdbe ob nemški meji, povzročajo pri Nemcih mnogo radovednosti. Zato imajo francoske oblasti precej opravka z nemškimi vohuni. Prav tako pa tudi Francozi vohunijo po Nemčiji. Oboji so že ujeli in pozaprli sovražne stikače, med katerimi so največ vredne ženske. Saj so sedaj za božič Nemci dali Francozom štiri njihove vohune v zameno za eno samo nemško vohunko, ki je bila v Parizu obsojena na tri leta ječe. Programi Radio Ljubljana Torek. 4. januarja- 11 šolska ura: Peterčkove poslednje sanje, zvočna igra v . dej., spisal Pavel rj0_ lia, izvajajo brezposelni učit. abjturienti — 12 Koncert, plesi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 cas, spored, obvestila — 13.20 Vesel opoldanski koncert tlad. orkestra - 14.15 Vreme, borza — 18 Kvartet pihal: gg. Vlachv (klarinet), Šušteršič (oboa), Ribič (rop). Loparnik (fagot) — 18.40 Krščanstvo m nacionalizem (g. dr. Fr. Veber, vseuč.. prof.) — 10 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Zabavni zvonči tednik — 20 F. Schmitt: Dunajska rapsodija (plošče) — 20.20 Alojzij Remec: Čarovnica (Kirke), komedija v 5 dej. (člani rad. igr. dritž.) — 22 čas, vreme, poročila, spord — 22.15 Valček za valčkom (Ra. dijski orkester). Drugi programi Torek, 4. januarja: Belgrad: 20 Narodne- pes uti. 20.30 Orke-str.nlni koncert — Zagreb: 20 Wcissove skl.. 21 Tamburice, 21.30 Lahka glasba, 22.20 Plesna glasba — Dunaj. 19.10 Orkester in sopran, 21.10 Mcstrozijeva igra «Pustolovščina v pusti«, 22.30 Koračnice iz časov Kadeckega — Budimpešta: 18.50 Iluzskova opereta Giil Balba«, 21.35 Koncert, 23 Ciganska glasba — Italijanske postaje: 1. skupina (421, 30{ in 283 m): 17.1$ Petje in klavir, 21 Giordanova opera «Fedora* — II. skuj) (560, 369 in 273 m): 17.15 Klavir, 21 Igra, 21 40 Orkestralni iu čelistični koncert, 23.15 Plesna glasba — 111. skujnno )492. 272 in 221 ni): 19.25 Mandoline, 20.31) Romance, 20.50 Pihala, 22 Plesna glasba — * Praga: 19.15 Narodne pesmi, 19.40 Plesni tečaj, 20.25 Orkestr. in vokalni koncert, 21.15 Sukov klavirski kvintet, 22 15 Plošče — Bratislava: 20.25 Italijanska glasba. 20.43 Spevoigra o svetih treh kraljih — Varšava: 19.30 Poljski zbori. 20 Poljski plesi, 21 Simfonični koncert, 22 Plesna glasba — Sofiia: 19 Violina, 19.45 Solistični koncert, 20.15 Orkester in zbor — Berlin. 19.10 Operni odlomki, 20 Veliki orkester, 21.15 Operetne melodije -Konigsbcrg: 19.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Operetna glasba, 20.10 ITaydnov koncert — I'ratislara: 19.10 Kirchnerjeva «Flandri jska legenda*, 20 Orkestr. in zborovski koncert — Lipsko: 19.30 Glasba iz treh stoletij, 20 Španska narodna glasba — Knin: 19.10 Glasbeni sprehod na kmete, 20 Orkester in čelo, 21.10 Ig*‘e o zaročencih — Frankfurt: 19.10 Valčki, 20.15 Bruchov koncert — Stuttgart: 19.15 Glasbeni ekspres okoli sveta. 21 Handlov ciklus — Monakovo; 19.10 Gigli poje, 19.30 Schillerjeva igra ^Razbojniki«, 21 Koncert po željah — Beromiinster: 19.50 Pesmi dneva in noči, 20.20 Orkestralni koncert. 20.45 španska glasba, 21.TO Pestra ura — Soltens: 20 igra, 22 Mozartov koncert — Bukarešta: 18.55 Schubertove in Brahmsove pesni i, 20.20 Simfonični koncert — Strasbourg: 20 30 Večer lahke glasbe — Pariš Radio: 21.15 Komorni koncert — M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade »Vse jih je treba iztrebiti... Izginiti morajo iz te dežele! Pokazal bom tem Angležem, kako vrača Surat kan milo za drago!,.. Moja letna renta jih bo drago veljala!...« Potem se je domislil svoje nove zveze z Rusijo in njegove misli so krenile v drugo smer. »Eh, to je pač vojna!... Borim se z Rusi proti Angležem... Nič drugega ...« Razmišljanje kakor da je pomirilo njegovo besno maščevalnost. Dejal je enemu od spremljevalcev: »Dovolj je ... Čolni so požgani.., Naj vojaki nehajo streljati! Odpeljite vse, ženske in vojake, kar jih je še živih, nazaj v trdnjavo!« Nekaj trenutkov zatem je streljanje prenehalo. Slišati je bilo samo jok žensk in otrok, ki so jih Suristanci gonili kakor ovce na breg, od tam pa nazaj v trdnjavo. V tem sprevodu sta bila tudi poročnik Pearson, polkovnik Campbell in še deset vojakov. Vsi drugi so našli smrt v reki... Surat kan se je vzravnal na svojem konju in pogledal za trenutek na reko. Potem je potegnil svoj daljnogled in nekaj časa gledal tisti dve glavi, ki sta moleli iz vode... »Rešil se je ,.. Moj dolg majorju Vickersu je poplačan...«, Zatem je vzpodbodel konja in zdrvel na breg reke. Čolni so še vedno goreli. Suristanci so neusmiljeno gonili svoje ujetnike na breg. »Odpeljite jih v trdnjavo! Ona dva častnika!« — in pokazal je na Pearsona in Campbella, ki sta stala med vojaki, — »mi dobro stražite!« Še enkrat se je obrnil in pogledal na drugi breg. Videl je, kako je major Vickers z Elizabeto zlezel na breg in kako sta potem stekla proti malemu gozdu... j Maharadža je potem s svojim spremstvom odjezdil v osvojeno trdnjavo Chukoti... Ko je Geoffrey z Elizabeto srečno prilezel na kopno, se je opotekel od trudnosti, Elizabeta ga je objela, potem pa je šele zapazila, da je njegova suknja vsa krvava. Kri mu je še vedno lila iz rane na levem ramenu. Vsa v strahu je vzkliknila: »Ranjen si!« »Samo majhna praska. Raztrgaj mi srajco in mi zaveži rano!« Od velike izgube krvi je bil Geoffrey čisto bled. Sonce je žgalo in vročina je bila celo v senci drevja neznosna. Toda kljub temu se je Geoffrey tresel od mraza. Elizabeta mu je zavezala rano, kakor mu jo je pač mogla. Solze so ji neprenehoma silile v oči. Tudi ona je bila vsa onemogla, toda ko je gledala Geoffreya, ki je bil ranjen, in kateremu je zdaj ona morala pomagati, se ji je vrnila moč in odločnost. Geoffrey je dolgo molčal in mrko gledal preo’se. Šele zdaj je polagoma doumeval vse strahote, katere je prežive! in katere je moral mirno gledati, ker ni imel moči in možnosti, da bi kaj storil proti njim. Pokolj nedolžnih žrtev, žensk in otrok!.., Kako so padali vojaki, kako so Suristanci vlekli ženske in otroke s čolnov ter jih klali s svo jimi bodali! In kako so podrli Campbella!.,. In zdaj? Kakšna usoda čaka vse te nesrečne ljudi zdaj?. .. Elizabeta, kakor da je uganila njegove žalostne misli, je bolestno zašepetala: »Kaj bo z njimi?!... Kje je moj oče? ...« »Ne boj se! Oče je živ!« »Ujet?« »Da, tudi njega so odpeljali z vsemi drugimi.« »Kaj bo z njimi?« »Obdržali jih bodo za talce... Nič se jim ne bo z' Suristanci se boje maščevanja, ki bi utegnilo priti zaradi iz Lohare.« Elizabeta je malo razmišljala, potem je dejala: »Treba bi bilo, da prideva čim prej do Lohare!« Vickers je molčal. Ni verjel, da bi Indijci vse ujete ljudi obdržali za talce. Morda Campbella, drugi, pa ne, a najmanj ženske in otroke... Sovražnik je imel drugačne vojne navade ... ' lilo. tega foto (Turner oros Elizabeta mu je zavezala rano. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozein«lvn 2? Din Uredništvo: KopiUnrjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Upravo: Kopitarjeva ulita 6. ča lucoslovausku tiskarno v Ljubljani; K čet. Izdajatelj; Ivan Rakov ec. Urednik: Jože Kojjičelč