Peštnina plaCana t gotovini fachaje v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stant mesečno Din 7—- za inozemstvo Din 201—. ftačuti pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 2 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. 5t. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se aprejemajo ob pondeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldae. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Štev. 27. Celje, petek 1. aprila 1932. Leto XIV. Začasno vodstvo JRKD za Siovenijo V torek 29. marca se je vršilo v veliki dvorani Kazine v Ljubljani zborovanje odposlancev vseh sreskih organizacij »Jugoslovenske radikal- ne kniečke demokraeije« v dravski banovini. Zborovanja se je udeležilo nad 150 zastopnikov političuih, stro- kovnih in stanovskih organizacij. Prisotni so bili tudi minister za so- cjjalno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban g. dr. Marušič, podban g. dr. Pirkmajer, vsi sloven- ski senatorji in narodni poslanei, lnnogi člani banovinskega sveta, žu- pani Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter drugih občin, nainestniki senatorjev in poslancev ter številni drugi javni delavci. Zborovanje je ob 11. dopoldne otvo- ril ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc kot prcdsednik pripravljalnega banovinskega odbora. Prečital je pis- mo ministra g\ dr. Alberta Kranier- ja, ki je sporočil topic pozdrave vsem deiegatom in jih prosil, naj opra.vi- čijo njegovo odsotnost, ker je bolan. Sledilo je poročilo ministra g. Puc- Ija o perečih gospodarskih vpraša- njih in poročilo narodnega joslanca g. dr. Staneta Hapeta o dosedanjem delu za ustanovitov nove politične stranke. Popoldne sc je vršila volitev za- časnega strankinega vodstva. za Sio- venijo. Soglasno je bila izvoljena ii- sta, ki jo je predložil kandidacijski odbor. Začasno vodstvo .TRKD za dravsko banovino je sestavljVno »a- ko-le: Začasni banovinski odbor: pred- .sednika: niinistra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj; podpredsedniki: Iv. Pjpan, posestnik v Vižmajjih, cli-. Dinko Put:, župan v Ljubljani, di1. l-'ranjo Lipold, župan v Mariboru in Rudolf Juvan, piedscdnik Narodno strokovne zveze v Ljubljani; tajnika* narodua poslanca dr. Stane Rape in Milan Mravlje; blagajnik: Fran Marn, uradnik. v Ljubljani; njegov iiamcstnik: Ivan Sancin, kmetijski uačelnik v p. v Ljubljani. Odborniki so: vsi predsedniki sreskih organi- zacij JRKD odnosno njihovi namest- niki; vsi naa\ zoslanci in senatorji ter vsi Clani banovinskega sveta, ki so Člani strankc. Dalje so v odboru: Adolf Ribnikar, načelnik v p. v Ljub- ljani, Ivan Kirbiš, posestnik v Pre- poljah, Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, dr. Joža Bohi- njec, ravnatelj OUZD v Ljubljani, .ioško Zemljič, privatni nameščenee v Ljubljani, Jakob Zadravec, indu- strijec v Središču, Fran Trček, rav- natelj Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Ivan Ažman, posestnik in župan v Lescah in Josip Matko, po- sestnik in gostilničar v Gotni vasi pri Novem mestu. Zaeasna eksekutiva: dr. Albert Kramer, minister, Ivan Pucelj, mini- ster, Adolf Ribnikar, načelnik v p., Nan Pipan, posestnik, dr. Dinko Puc, župan, dr. Fran jo Lipold, župan, 1'inn Marn, uradnik, Ivan Tavčar, tajnik Delavsko zbornice, dr. -loža Bohinjec, ravn. OUZD, Joško Zem- ljič, priv. nam., dr. Jimest Kalan, odvctnik v Celju, Ivan KirbiS, y,o<, Jakob Zadravec, industrijo", o novem zakonu vczani na I dövolilo, morajo v prijavi posebej zaprositi, da se jiin izda nova obrtna listina, in morajo svoji prijavi prilo- žiti pol eg dosedanjega obrtnega lista še štiri prepise o'brtne pravice. Za gostilniSka podjetja obstoji se- el aj po novem zakonu devot vrst raz- nih gostilniških podjetij. Potrebno je, da gostilniCarji v svojih prijavah ])odrohno navedejo obseg svojih dose- danjih pravic. Kakor rečeno, so za prijave pred- pisani posebni vzorci. Obrtno dru- 5tvo v Celju ima te vzorce na razpo- lago. Pisarna Obrtnega druStva je vsem obrtnikom, ali so Clani društva ali ne, vsak delavnik od 2. popoldne dalje na razpolago za izvršitev pri- jav, vendar so gg\ obrtniki prošeni, da se poslužijo pisai'iie kolikor rao- goče kmalu, da nc bo nazadnje pre- velikcga navala. Vsakdo, ki se hoče poslužiti pisarne, naj prinese s seboj svoj obrtni list, vse drugo bo izvrši- la j)isarna. Takse za prijave ni no^ bene, vsakdo pa naj zahtcva od ob- J.tt.sti potrdilo, da je svojo obrt pri- javil. i- !'¦ i.-i Vij'ijavil svoje obrti o pravem času, se mu bo obratovanje ustavilo. Torej ne odlašajte, da ne zamuditc! Kaj še imajo storiti obrtniki? Kdor iina na uku vajence, pa še ni sklenil z njim uCne pogodbe, niora to storiti najkasneje do 9. aprila 1932. Učna pogodba se mora sklcniti pri zadrugi. Tudi učne pogodbe so po novem zakonu oproščene vseh taks. Vsakomur ])olaga.mo na sree, da v najkrajšem f:aau zadosti tern pred- pisom. Odbor Obrtnega društva v Celja. DANAŠNJI ŠTEV1LEI smo prilo- žili poštre poJožnice za vse noročni- ke, ki prejemajo »Novo Dobo« po po- šti. One, ki so z naročnino še na dol- I gu, prcsimo, da se poslužijo položnic 1 in. nam nakažejo zaostale zneske. Dvajsetletnica Stavbne zadruge drž. uslužbencev v Celju CELJE, 1. aprila. V četrtek 31. marca od 20.30 do 21.45 se je vršil v restavraciji v Na- rodncm domu redni letni občni zbor Stavbno zadruge državnih uslužben- cev v Celju, ki slavi letos 20-letnico svojega obstaja. Občnega zbora se je udelcžilo 21 zadružnikov. NaCelnik zadrugo g. prof. Mravljak je uvodo- rna pozdravil navzoče članice in Cla- ne ter zastopnike časopisja, nato pa se je s))ominjal lani umrle članice go. M. Cvahtejcve in istotako lani umriega bivšega predsednika zadru- ge lekariiarja g. M. Rauscherja. Za- l>isnik zadnjega občnega zbora z dne 23. junija 1931. je bil soglasno odo- bron. Načelnik zadrugo g. prof. Mravljak je v svojem porocilu omenjal, da ob- haja zadruga letos svojo 20-letnico, in podal kratck historijat zadruge. Za izboljšanje stanovanj.ških razmer nianj prcmožnega prebivalstva jo bil z zakonorn z duo 22. decembra 1910. ustanovljen sklad za gradnjo stano- vanjskih Jiiš. V ta sklad je bilo v le- tih 1911. iii 1912. z državnim pi'oia- čunom nakazanih 1,500.000 K. Iz te- ga skla pričela razprava o spremembah tro- šarinskega zakona. Razprava se je nadaljevala v petek 1. t. ni. Z novim zakonom bo s 1. aprilom ukinjena trošarina na vino in žganje, namesto nje pa bo uvedena posebna trošari- na, ki jo bodo plačevali sa.mo točilci pijač na drob no. S tem zakonom se povišuje trošarina na kvas od 4 na 8 Din od kg. Obenem se ukinja dose- dan ja. prepoved izdajanja koneesij za 1ova.rue kvasa. d Proračun dravske banovine odo- bren. Finančni minister je odobril vse banovinske proračune za leto 1932/33. ProraCun dravske banovine. ki je znašal po predlogu 170,532.955 Din, je znižan in odobren v višini 147,452.142 Din. Banska uprava sme za kritjo svojih izdatkov odmeriti razen ostalih že odobrenib banovin- skih dajatev in dmgih dohodkov še banovinsko doklado na vse neposred- ne davke v višini 35%', dalje 25% cestno in 10% zdravstveno doklado. d Strašna katastrofa v Zagrebu. V torek 27. marca popoldne je odpoto- vala ga. Spoljaričeva, lastnica film- skega podjetja »Starfilm« v Zagrebu, ki je iinela svojo poslovnico in skla- dišče filmov v novem štirinadstrop- nem poslopju lekarnarja Bartulica na Dolcu v bližini Jelačicevega trga v Zagrebu, s lilmsko ekspedicijo, v kateri sta tudi znana igralca Willy Forst in Liane llaid, v Split. Pred svojim odhodom je naročila uradni- ku Vladiimru Sušinu in njegovemu pomočniku Josipu Rupčiču, naj doš- le filme pregledata, Ko je Sušin zve- čer v delavnici v drugern nadstrop- je vrtel filme, se je filmski trak ne- nadoma vnel. V hipu je bila vsa de- äavnica v plamenu. Bilo je ob 23.45. Rupčič, ki je bil v sosednji sobi, je zbežal po stopnicab in alarmiral biz- no prebivalce, kmalu za njim pa je pribežal Sušin ves ožgan in se neza- vesten zgrudil pri vežnih vratih. Pai1 mi nut nato je ogenj zajel vso zalogo filmov (bilo jib je okrog 100) in sle- dila je straliovita eksplozija, ki je po- rušila skoro vse strope do strehe in do pritličja. Popokale so tudi stran- ske stene. Sledili so grozni prizori. Hišni prebivalci so se sredi noči zna- šli sredi ognja in so se skušali rešiti. pred strašno smrtjo. Pri katastrofi je bilo težje ali lažje ranjenih okrog 30 oseb. Število smrtnib žrtev znaša doslej 7, bo pa gotovo še večje, ker pogi'eSajo več stanovalcev in teži pod razvalinami še dvoje ženskih trupel. Požai- je popolnoma uničil poslopjo, ki je bilo zavarovano za 4 milijone dinarjev, vse ostalo v hiši pa je bilo nczavarovano. Del zidu se je zrušil na streho nove tržnice na Dolcu [n jo deloma poiušil. Vsled eksplozije ! sta bili poAkodovaiii tudi bližnja. pa- lača, v kateii je kavarna, in palara | Srbske banke. Izgleda, dn je kata- strofo zakrivilo neprevid.no ravnanje s filini. Nekateri tudi obsojajo giad- beno policijo, da je dovolila ureditev filmskega skladišča v drugem nad- stopju stanovanjske hiše. d Nova odprava brzih in poiniskih vlakov. Dirokeija državnib želcznic v Ljubljani razglaša: Od 1. aprila t. 1. dalje se spremeni način odprave brzih in potniških vlakov toliko, da vsi dosedanji vidni in slišni signali pred odhodom vlaka odpadejo. Sj)re- vodniki ne bodo dajali nikakega sig- nal a. Za preprečcnje nezgod je po- trebno, da vsak posameznik snm skr- bi za svojo varnost na ta način, da mod postankom vlaka nemudoma vstopi ali izstopi. Zato je pot rob no, da se potniki že pred prihodom na postaje, do katero se peljejo, pripra- vijo za izstop ter čimprej izstopijo pri prednjih vratih v smeri vožnje, potniki, ki se nanieravajo odpeljati, pa bi'ez odlašanja vstopijo pri znd- njih vratih. Po zakonu o železnicah javnega prometa je prepovedano ska- kanje na vozeče vlako oz. z vozeCih vlakov. Vsak potnik naj se v svojem lastnem interesu vestno drži danili navodil, da so izogne kazenskemu progonu in ponesrečenju. Potniki se še posebej opozai'jajo, da naj priha- jajo pravoCasno k bla.gajnam po voz- ne listke, ker se v smislii predpisov listki 5 minut pred odhodom vlaka več ne izdajajo. d Podpora za nabavo semen. Po poročilih kr. banskih uprav s» letoä- posevki pretrpeli veliko škodo vsled elementarnih nezgod, zaradi Cesar je nastala velika potreba po raznih se- menih. Da se pomaga siromaänim kmetom, je kmetijski minister na predlog oddelka za rastlinsko proiz- vodnjo odredil, da se kr. banskim upravam nakaže podpora za nabavo semen, ki se naj brezplačno razdeli- jo med najsiromašnojše kniete. Tako so dobile podporo: Dravska banovi- na 55 tisoč Din, primorska 95 tisoč, dunavska 75 tisoč, zetska 95 tisoč, drinska 75 tisoč, moravska 55 tisoč, savska 75 tisoč in vrbaska 55 tisoč. Podpore se bodo izplačevale preko Privilegirane agrar. banke. Iz dovo- ljcnega kredita bodo kr. banskc upra- ve na najhitrejši način nabavile se- me na po potrebi in svoji uvidevno- sti. Banske uprave so dolžne poskr- beti za olajšave in ugodnosti pri pre- vozu seniena. s d Prepoved zahajanja v gostilne. Okrožno sodišče v Celju je prepove- dalo posestniku Avgustu Sieben- reichu iz Rogatca zahajanje v gostil- ne za 1 leto. d Pri prehlajenjn, hripi. vnetju v vratu, oteklih mandljih, živonih bo- lečinah, trganju v udih storite dobro, Ce poskrbite za vsakdanje izpraznje- nje rrevesa s tern, da popijete pol fa- še naravne »Franc Jožefove« grenči- ce. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda s sigurnim učinkom )>ri prijetni pora- bi. »Franc Jožefova« grenčlca se dr> bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 2. aprila: Trajan je toplega pomladanskega vremena še vedno ogroža polarni zrak s severozapada. Celje in okolica PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v torek 5. t. m. po- poldne. c Celjski občinski svet bo imel pri- hodnjo redno sejo predvidoma v pe- tek 8. t. in. ob 18. c Cinkarna bo popolnoma ustavila obrat. Vodstvo Cinkarne d. d. v Ga- berju je s 1. aprilom odpovedalo službo vsemu uradništvu in delav- stvu. Cinkarna bo v kratkem popol- noma ustavila obrat. Kakor Cujemo, namerava tudi Westnova tovarna v Gaberju zaradi pomanjkanja naro- čil izvesti vefje redukcije. P E R j E najfinejši puh Din 280'— najfinejše čehano „ 124"— zelo lepo čehano „ 64'— prodaja trgovina Miloš PSeničink. Celje c Smrtna kosa. V sredo 30. marca je umrl v celjski bolnici 55-letni Ivan Remšak, kurjač v cinkarni v Gaber- ju, V Cetrtek 31. marca pa 71-letni zasebnik Josip Knehtl iz Rogatca. N. p. v m.! c Občnf zbor pomočnlškega zbora pri Gremiju trgo-cev v Ceiju se bo vršil v petek 1. aprila ob 20. v dvo- rani Delavske zbornice. c Društvo hišnih posestnikov za Celje In okolico bo imelo svoj rednl občni 7.bor v soboto 2. t. rn. ob 20. v hotelu »PoŠti«. Na občnem zboru bo tudi predfival predsednik pokrajinske zveze g. Frelich o ponovnem predlogu najemnikov glede zaščite. c O nesrečl na Korošicl krožijo po Celju različne netočne govnrice. Da bo ta z.adeva jasna, javlja Savinjslra po- družnica SPD v Ce!jU sledeče : Mlada Giljanka Bronka Kovačeva se ni ude- ležila alpinskega smuSkega tečaja na Korošici in tudi nesreča se ji ni pri- petila pri smučanju. Svet na KoroŠici ni prav nič nevaren, ptav tako je do- hod iz doline ob lepcm vremenu brez NAZNANILO Vsem cenj. strankam vljudno sporočam, da sem opustil svojo zalogo pohištva w Ce!|us Glavni trg 12 in io preselil v Beogi-ad, l>*uka Karadjiča 18, imel pa bom še nadslje zalogo za cenj. stranke v lastni to- varni v Ce^u, Kersnikova ul. 17 in bom cenj. straukam postregel z najboljšim pohištvom po sol.dnih cenah. Psiporočam se z odličnim spošiovanjem Franjo Y*älrjow»z»« c Uprizcritev Franckove drame »Vzrok« v celjskem gledališču. 0.1 ani Dramatičnega društva bodo v prvi polovioi aprila uprizorili v Mostnoni gledališču i/Ai-.stno Franckovo clranio »Vzrok«. V glavni uiogi bo gostoval g. Kialj, ixlan Narodnega gledališča v Ljubljani. c 3>Soca« v Celju ponovno opozar- ja na svoj družabni veder, ki se bo vršil v soboto 2. aprila v vseh gornjih prostorih Narodnega doina. Začetok ob 20., vstopnina 5 Din. Lepo prosi- mo, naj se blagovolijo udeležiti ve- Cera vsi civil ni in vojaski krogi, saj smo si vsi bratje in smo dolžni, da pomagamo skuj>no našim najbednej- šim bratom. Taki družabni večeri nam tudi nudijo priliko, da se med seboj pobliže spoznamo, izmenjuje- mo svoje nazove in se navdušujemo za svoje ideale, ki so potrebni velike opore, da nc omagamo v današnjih tožavnih časih. Prijatelji, y soboto vsi v Narodni doml — Odbor. c Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto -9. aprila v mestni narodni Soli v Celju z začetkom ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu so stanovsko za.dcve in predavanje drž. tožilca g. dr. Juharta o rnladinskem sodstvu. c Celjske trgovine bodo v nedeljo in pondeljek zaprte. Gremij trgoveev v Celju sporoča, da bodo trgovine v njegovem območju v nedeljo 3. in pondeljek 4. t. m. ves dan zaprte. c Tiskovine za prijavo obrtov. Gre- mij trgoveev v Celju obvešča vse Clane, da bo dostavil tiskovine po § 456. novega obrtnega zakona za pri- javo obrtov vsem članom v najkraj- šem času. c Tujski promet v marcu. Od 1. do 31. marca jc posetilo Celje 048 tujcev in sicer 53(J Jugoslovenov, 47 Avstrij- cev, 23 Cehoslovakov, 14 Nemcev, 8 Italijanov, 4 Madžari, 3 Rusi, 2 Špan- ca, 2 Danca ter po 1 Anglež, Švicar. Runiun, Poljak, Grk in Afrikanec. Po poklicu je bilo 222 trgovskih pot- nikov, 162 uradnikov, 123 obrtnikov, 25 delavcev, 7 industrijeev, 6 odvet- nikov, troje zdravnikov in dvoje di- jakov, 98 oseb jo bilo brez poklica. c Umrli v marcu. Od 1. do 31. mar- ca je umrlo v Celju 24 oseb in sicer 4 v mestu, 19 v javni in 1 v vojaäki bolnici. nevarnosti, le v metežu ali megli bi utegnil biti kočljiv vsled nemogoče orijentacije. Zato ie SPD vso pot od Vodol do KoroSice opremüo z zimsko markacijo. Pač pa je imenovana go- spodična zdrsuila po strmem, zasne- Ženem, skoroda zledenelem pobočju pri plezanju na Ojstrico. Vzpon na to goro, kakor je lahek poleti, je pozimi nevaren, zahteva mnogo volje, spret- nosti in piezalske izvežbanosti. Tudi oprema za to turo mora biti visoko- alpinska in plezfilci moraio biti pri- vezani na vrvi. Plezalne ture ne spa- dajo v smučurski program in krivda na doKodljaju pade pač na ponesre- čenko samo, morda pa tudi na one plezalce, ki niso ndzkušeni začetnici smučarki odsvetovali udtležiti se ne- varne plezalne ture na Ojstrico. K sreči je odnesla gdč. Kovačeva le malen- kostne praske na roki \n na boku, dasi se je skotalila naimanj 100 m v globino. Zdravnik, slučaino mudeč se na Korošci med ostalimi smučarji, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč, je takoj izjavil, da so zunanje poškodbe malenkostne. Kmalu se je tudi pokazalo, Z«lo velika je Vaša korist, ako kupite srajce in vse drugo perilo za dame in gospode diroktno v tovarni Stermecki, kjer so cene radi lastne izdelave izredno nizke, izbira ogromna, kakovost in izdelava pa izredno fina. Prepričajte se s tem, da še danes obiSCete TfQOvsfti dont StBrmechi, Celje Oglejte si izložbel Štev. 27. »Nova Doba« 1. IV. 1932. Stran 3. Zlatnina srcbrnina očala-ure DARILA Samopro- daja ZEISS Punktal očal Moderne žepne za- pestnice in stenske ure A. Lefinik oelje POTKTAL da notranjih poškodb sploh ni, k-ajti ponesrečenka je zavživala hrano po- polnoma normalno. Vodja reševalne skupine, ki se je sestavila v Kocbeko- vem domu, je zato smatral za nepo- trebno obveščati svojce v Celju o tem dogodljaju, iz katerega je izšla Kova- čeva brez vsakih nevarnih posledic. Ponesrečenka se je vrnila v petek 1. t. m. dopoldne z ostalo srnučarsko družbo v Celie. c Neokusno aprilsko šalo si je dovolil nekdo, ki je poslal nekemu uradniku v Celju priporočeno pismo iz Amerike s sporočiSom, da mu je stric, ki je nedavno umrl v Ameriki, zapustil 12 rnilijonov dolarjev. Psiložen je bil nekak ček, katerega naj bi vnovčil pri neki Ijubljanski banki. Na čeku je bii podpis »Royal April fool«, na dopisu pa ja bil podpisan advokat dr. Peter Zgaga. Uradnik, ki je prejel pismo 31. marca, je sprva verjel, ker so bili podatki v dopisu povsem točni, krruilu pa so spoznali iz podpisa na čeku, da gre za aprilsko potegavščino. c Zavarovanje zelezniäkih liaprav. Mestno načelsivo v Celju razglaša: Da se zavaruje železniške naprave in že- lezniški promet, je železniško stražno osobje po potrebi oboroženo ter so nekateri objekti železnice zastraženi po vojaških stražah. N hče naj tedaj sa- movoljno ne uporablia železniških na- prav za nedovoljene prehode po že iezniški progi, skozi predore in via- dukte ter čez mostove. Brezpogojrto pa se je pokoravati pozivom, odredbam in navodilom železniških in vojafikih straž in na poziv »Stoj« naj pozvani takoj obstane na mestu, kor rnora straža v protivnem primeru po svojih službenih predpisth rabiii orožje. Po predpisih zakona o železnicah javnega prorneta z dne 23. 6. 1930. je prepo- vedano hoditi po Železmški progi, na sipih, mostovih in drugih Železniških prostorih, razen onim, ki imajo tam službeni posel. Kdor bi kršil zadevne predpise, bo najstrožje kaznovan. c Nov vodovodni red za tnesto Celje. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Kr. banska uprava dravske ba- novine v Ljubljani je z odlokom od 15. 3. 1932, 11. No. 915/1, odobrila nov vodovodni red za mesto Celje, ki je bil sklenien v seji tukajšnie občinske uprave dne 27. 11. 1931. Ta vodovod- ni red je bil občanom giasom tuk. razglasa od 5. 12. 1931, St. 6822/1931, razpoloZen na vpogled v času od 15 do vključno 29. 12. 1931. pri tehnič- nem oddelku mestnega načelstva celj- skega s 1.4. 1932. c Licitacija zakupa zemljišč (njiv) ccljske okoliške občine pri okoliškem pokopališču bo v nedeljo 3. t. m. ob 14. na lieu mesta. c Najdba. V petek 1. t m. ;ob 7. zju- traj je bila na Glaziji najdena 100 di- narjev vreclna srebrna inoška ura. c Iz pollcijske sluŽbe. Podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani g. Matija Čuk ie po po- trebi službe pre.meSčen k predstojništvu mestne policije v Celju. c Razpisana siužba. Pri okrožnem sodiš^u v Celju se odda mesto jetni- škega paznika prtpravnika. PsO§n|e je treba vlažiti do 28. aprila. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 2. t. m. do vStetega petka 8. t. m. lekarna »Pri orlu« na Giavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 3. t. m. do vštete sobote 9. t. m. II. vod pod po- veljstvom g. J. PristoSka. Kino Mestnl kino Celje, Petek 1., sobota 2. in nedelja 3 aprila: »M« (»Düssel- dorfski vampir«). Senzacijonalen kri- minalni zvoCni film. V glavni ulogi Poter Lorre. Režija: Fric Ling. Manu- skript: Thea v Haibou, avtorica vele- filmov »Metropolis« in »Žena na me- scu«. — Pondeljek (praznik) 4 , torek 5. in sreda 6. aprila: »Netopir«. Sijaj- na zvočna opereta po sloviti Strausso- vi opereti. V glavnih ulogah Anny Ondra, Svetislav Petrovič, Georg Ale- xander in Hans Junkermann. Tvrdka: Starfilm, Zagreb. Predstave ob delav- pol 9. zvečer, v nedeljo in na praznik ob pol 3., pol 5., pol 7. in pol 9. zv. Pri vseh predstavah se predvajajo pred- igre. Dopisi Škofja vas pri Celju. (Uredno uspel shod g. Prekorška). V četitek 31. marca zvečer je priredil narodni poslanec g. Ivan Prekoršek sijajno obiskan shod volilcev v go- stilniSkili prostorih obCinske hiSe v Škofji vasi. Shod ie otvoril in vodil domači župan g. Josip Kožuh, ki je uvodoma pozdravil g. narodiega po- slanca in v velikem Stevilu zbrane zborovalce. Poslanec g. Ivan Prekor- šek je v nad 1 uro trajajočim govoru podal obširno poročilo v vsem do- sedanjem delu Narodne skupščine in je zlasti podrobno in nazorno obrav- naval novi državni proračun ter ottie- njal vse v Narodni skupščini sprejete nove zakone, ki streme za tem, da se v sedaniih kritičnih gospodarskih ča- sih narodu olajSajo težka bremena. Zborovalci so z veliko pozornostjo sle- DOMAČI IZDELEK Iščite pri Vašem čevljarju PALMA - OKMA gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje.-------------Za era in rjav čevelj. dili izvajanjem govornikov in stavili razna vprašanja, na katera je dajal g. poslanec potrebna pojasnila. Gosp. poslanec je na koncu pozval vse na- vzoče, da se tesno udružijo v že o- snovani organizaciji vsedržavne Ju- goslovanske radikalne kmečke d.'mo- kracije, ki je v mogočnem razmahu po vsej državi in ki bo najtrdnejSa opora vsemu delu Narodnega pred- stavniätva in poslancev. Franko?ovo. Na belo nedeljo bo na tukajšnji gospodinjski nadaljevalni Soli razstava ročnih del, ki so se jih na§e pridne uČenke naučile pozimi. Prijatelji napredka kmečke mladine, pohitite na to razstavo ! Dobrna. Naša prijazna podružna cerkev sv. Miklavža bo dobila na belo nedeljo nove zvonoze. Na to slovesnos vabimo vse prebivalstvo našega oko- liša. Vellka PireMca. Akademija Sokola v proslavo 100-letnice Tyrsevega roj- stva ,y nedeljo 20. marca se je vršila zelo svečano ob povoljni udeležbi član- stva kakor tudi prijateljev Sokolstva, — V nedeljo 3. aprila ob 3. popoldne uprizorimo v poslopju narodne Sole »Moč uniforme«, veseloigro v treh dejanjih. Vljudno so vabljeni vsi, po- sebno pa člani sosednjih bratskih dru- štev. — Pri padcu si je poSkodovala nogo sestra podnačelnica Pavla Coka- nova. Vsi bratje in sestre ji želimo skorajšnega okrevanja. Zdravo ! Dobro uveden trgovski potnik na ozernlju Srbije, Makedonije iSče zastop- stvo kake tovarnc proti proviziji. Ponudbe na upravo lista pod »Agilen«. Vsi naj vedo, diet so nase nogavice, Raterlm smo zna- tno znižalji cene, dobie in trpežne! CONAN DOYLE: Boj w megli (Baskemiflski jjes) 40 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Toda zakaj sestanck na vrtu in ne obisk v nisi?« »Ali mislite, da sme priti ženska ob taki uri brez 'sPi'emstva v stanovanje samskega moža?« »Nu, kaj se je zgodilo, ko ste prišli k vratoni?« »Nisem šla tja.v »Gospa Lyonsova!« »Ne. Prisegam vam pri vsem, kar mi je svetega, Nisem šla. Nekaj je prišio vines, kar me je zadržalo.« »In kaj je bilo to?« »To jo stvar, ki se saino nieno liče. Ne morem vam povedati.« »Torej priznavatc, da ste se s sirom Chaiiesom dogovorili za o'ni dan, ko je umrl, in colo za uro in kraj, kjer je umii, tajite pa, 'da bi bili šii na ta sesta- nek?« »Tako je!« Neprestano sem jo izprasova-l kakor pred sodi- ščem, toda iiič več nisem mogel zvedeti. Nato sem vstal, da bi napravil dolgemu in brezplodnemu po- govoru konec. »Gospa Lyonsova,1« sem dejal, ko sem odhajal, »veliko odgovornost ste si naprtili in sami ste se spravili v neroden položaj, ker mi niste hoteli otl- kiiti vsega, kar veste. Če bom moral poklicati na pomoč po'licijo, boste videli, v kakšno nevarnost ste zajadrali. Če ste popolnoma nedolžni — zakaj ste zatajili pismo, ki ste ga tisti dan pisali siru Chaj"- lesu?« »Ker sem se bala, da ne bi kdo iz tega oilkritja , izvajal napačnih sklepov, ki bi me utognili zaplcsti v neroden položaj!« »In zakaj ste zahtevali, naj sir Charles uniči vaše pismo?« »Ce ste pismo prebrali, boste sami vedeli!« »Nisem trdil, da sem vse prebral.« »Saj ste mi povedali nekaj vrstic.« »Da, pripis. Pismo je bilo, kakor sem že povedal, sežgano, in nisem mogel vsega prečitati. Še cnkrat vas vprašam, zakaj ste tako zelo prosili sira Chai*- lcsa, naj uniči pismo, ki ga je dobil tisti dan?v »To vas nič ne skrbi.« »Ali vias nič ne skrbi, da ne bi ta stvai* prišla v javnost?« »Nu, povedala vam bom! Ce ste kaj slišali o mojem nesrečnem življenju, lnorate vedeti, da sem so nepremišljeno poročila, in da sem 'iniela dovolj vzrdkov za obžalovanjc tega koraka.« »Nekaj sem čul.« »Od takrat me je mož neprestano zasledoval. So- vi'azim ga. Zakon pa je na njcgovi strani in nekega dne se utegne zgoditi, da se vrne in bom morala z njim živeti. Takrat, ko sem pisala siru Charlesu ono pismo, sem zvedela, da bi si lahkd odkupila. prostost, Ce bi imela nekaj vcč denarja. Meni je ta denar po- menil vse: dušni mir, sreoo, obstoj — z eno besedo: vse! Poznala sem darežljivost sira Charlesa in pre- pričana sem bila, da bi mi pomagal, če bi mu sama i povedala svojo zgodbo.« i »Kako pa, da niste šli tja?« »Ker sem medtem drugjc dobila denar.« »In tega mu niste pisali?« »Storila bi bila, če ne bi bila drugi dan čitala v ; dnevnikih o njegovi smi*ti.« { Zgodba gospe Lyonsove je bila tako dobro zgra- jena, da nisem mogel odkriti nedostatkov. Ostalo mi je le še to, da dožonem, ali je res v času, ko ee je ddigrala tragedija v Baskervillskem dvorcu, posku- šala izsiliti ločitev od svojega moža. Gotovo ne bi bila tajila sestanka v tisovem dre- voredu pred baskervillskim dvorcem, če bi bila v resnici tam, saj bi brezpogojno po'trebovala voz, in ta se ne bi bil mogel pred jutrom vrniti v Coombe- Tracey. Take vožnje pa ni mogoče prikrivati. Zato sem verjel, da govori resnicd — ali vsaj del resnice. Zdelo se mi je pa, da me je vendar vlekla za nos, in ko sem se vraCal domov, soni bil precej sla.be volje. Spet se je dvigal pred menoj neskoncni zid, ki je vstal na vsaki poti, kamor sem krenil, da bi ddsegel svoj namen. In vendar, kolikor bolj sem mislil na izraz obraza in vedenje ml ade dame, toliko bolj se mi je vsiljeval vtis, da nekaj prikriva. Zakaj jo ta-ko prebledela? Zakaj sem ji moral izsiliti sleherno priznanje? Zakaj je v o'nih dneh, ko je tragedija v vsej okolici zbujala toliko pozornosti, tako molčala? Prav gr>tovo ni bild mogočo tega raz- lagati na tako nedolžen način, kakor me je hotela ona prepricevati. Za trenutek nisem mogel napra- viti nobenega nadaljnega koraka, temveč sem se moral obrniti na drugo sled, ki je vodila h kame- nitim bivališčem na močvirju. Stran 4. »Nova Doba« 1. IV. 1932. Štev. 21. Gospodarstvo Hmeljarsko druStvo za Sloven