Telefon št. 74.
tosamna številka 10 h.
Pa t; »iti rnj»u:
m
telo leto sap rej 36 R — h ool lota , 13 , — , Jetrt , , 6 , 60 , *osec , 2,20,
* apravnUtvn prejema«: za
telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, *lrt , , 6,-, «wec , 1,70,
'» poiiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narefiaina in Ineerete iprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar jeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vraCaji-, oefrankovaca pisma n« vsprejemajo.
Uredeiitve jo v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iivtem; i
nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 50.
V Ljubljani, v soboto 1. marca 1902.
Letnik XXX.
Gabilo na naročbo.
S I. marcem se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC" v
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca
»Reformatorji".
Papežev jubilej je tako eminentno sijajen dogodek, da se bavi ž njim vsa javnost. Ni torej čuda, da je zadnji »Narod« tudi moral o tem pisati. Dr. Tavčar je svoje stališče proti »klerikalizmu« že dovolj označil, in tudi oni, ki so ga malkontenti odločili njemu za naslednika, je žo izrekel besedo: »Emancipacija od Dunaja in Rima«! Ob papeževem jubileju zato »Narod« zopet pogreva »emancipacijo« od Rima in zahteva nove — reformacije.
Mi konstatiramo samo glavne neumnosti tistega članka, da spoznajo naSi čitatelji, kako i n i e r i o r e n element so naši liberalci.
Papežu Leonu XIII. najprej milostno priznavajo, da je dosegel uspehe, a ti so samo — »političnega« značaja! Da bi bil storil kaj za nravnost in pobožnost in za pravega verskega duha, tega mu ne priznavajo, ampak pravijo nasprotno, da je du-
hovščina postala pod njegovo vlado »farizejska« in da obstoji iz ljudij, »ki so bolj podobni blaznim dervisem, kakor razumnim ljudem«.
Liberalec pri tem kaže bojazen, da so tudi politični uspehi papeževi najbrž samo »efemerni« ali celo samo »navidezni«. Pri tem je »Narod« tako neumen, da v isti koloni, v kateri pravi, da je papež dosegel politične uspehe z »ultramontanizmom«, trdi, da je isti že pregnan povsod in da ima »edino pribežališče še v kmečki koči«! Kako pa papež v kmečkih kočah, ko so vsi »inteligentni« odpadli, dosega velike »politične uspehe«, tega pa na5 -emancipator« seveda ne bo znal obrazložiti.
Liberalna neumnost se kaže v sledečih trditvah, katere tu le kratko beležimo: »Korenine in načela sedanjega klerikalnega katolicizma so pognala iz nazorov starorimske države«. Torej katolicizem je vzel svoja na čela od onih, ki so katoličane mučili in metali pred zverine ? Prebedasto!
»Sedanja uredba katoliške cerkve ne nosi v sebi jamstva za napredek in razvoj«, pravi liberalec, ter pristavlja, da je »katoliška cerkev zastarela«. Človek, ki je to pisal, ni bral nobene papeževe okrožnice. Saj bi bil moral drugače iz njih spoznati, da je katolicizem svež in krepak princip novega kulturnega razvoja.
Slednjič pa pravi »Narod«, da sta se v boju proti katoliškemu »ultramontanizmu« ponesrečila poleg raznih drugih žrtev tudi bv. Frančišek in sveti Bernard. Nismo verjeli svojim očem, ko smo to brali. Na take budalosti so no odgovarja. Punctum!
In taki ljudje papeža kritizirajo in obsojajo in nas hočejo reformirati? Gospodje, reformirajte sami sebe!
Državni zbor.
Dunaj, 28 svečana. Komedija.
Čim dalje človek opazuje vsa gonilna koleBa avstrijske politike in tajne moči, ki
gonijo to ropotamo, tembolj zgublja ono visoko spoštovanje do »zakonodavnega zbora«, kfctero smo svoj čas gojili kot mladenifiki fantasti. Vzvišen in idealen poklic je ljudskega zastopnika, svete so naloge, ki jih volivci poverijo svojemu poslancu. A vsa ta vzvišenost se sesede v prah, vse spoštovanje razkadi v dim, ako se utrdi prepričanje, da je politika dolga veriga intrig, drago plačana komedija ra parlamentarnem pozorišču, koder se razni zajedavci šopirijo pod krinko Grahov ter lesjaki propovedujejo gosem. Koliko groma in treska je bilo v zbornici od 1. 1897 za »svete pravice ljudstva«, a danes, ko se je razkadil dim in prah, stoje pred nami režiserji in stroji, ki so uprizarjali gledališke gromovite prizore.
Glavno dejanje igre je vedno »češko-nemški razpor«, ki se ponavlja vsak dan in preseda že vsakemu, ker znan je od prve do zadnje črke. A če Btvari pregledamo do dna, vidimo, da bi se bile ie davno stekle povodnji v naravne struge, ublažila nasprotja, ko bi so okoščenela birokracija prilagodila časovnim razmeram, ko bi vlade imele določen program za notranjo in trdna n&čela za unanjo politiko, in ko bi konečno — kar je eden glavnih vzrokov vse zmede in odr-verelosti — posamezne stranke z višjega ft&iišdfc presojevaie razmere in ne iskalo povsod strankarskih ali celo osebnih namenov. Navedemo le tri dejstva, ki nam mnogo pojasnijo. Mladočeška stranka je, kakor znano, raztrgala punktacije, ki so jih bili pred enajstimi leti Staročehi sklenili z vlado. Staro čehi so morali kot »izdajice naroda« zapustiti politični oder. A danes je jnvna tajnost, da mlajši politični nasledniki navzlic vsemu boju niso niti punktacij dosegli.
Dalje: Grof Thun je bil kot min. predsednik kavalir od peto do glave, državnik prošinjen duha narodne ravnopravnosti. Prigovarjal je 1. 1898 mladočeškim poslancem, naj dovolijo vladi, da prekliče znani jezikovni naredbi, ki sta še danes uspenjača za razne politike ter neizčrpna zaloga za gromovite govore skozi okno. Grof Thun je bil
pripravljen v nadomestilo izdati za vbo državo jezikoven zakon, izdelan od vplivnega poljskega državnika in bivšega ministra. Tak zakon si žele Slovenci in Hrvatje že od po-četka ustavne dobe, ker bi razorožil naše silne protivnike. Ne, strankarska politika ni tega prepustila, in danes sta Badenijevi naredbi na polioi v prahu, jezikovni zakon pa v miznici avstro-ogrske banke.
Grof Ctary je v oktobru češkim poslancem ponujal 16 milijonov kron za olepšavo Prage, ako ustavijo obstrukcijo. Odklonili so to ponudbo, Češ, da narodnih idealov ne prodado za denar. To je sicer plemenito, a danes morajo češki poslanci teh 16 milijonov skoraj kot miloščino sprejeti od nemških strank.
In včerajšnje glasovanje o d i a p o z i -cijskem zakladu je že več, nego parlamentarna komedija. Kako so rohneli proti vladi člani nemške ljudske stranke povodom razprave o dispozicijskem zakladu v proračunskem odseku, a včeraj so šli vsi od prvega do zadnjega iz zbornice. Dr. Lueger na javnih shodih ostro prijema min. predsednika, a včeraj ga je dr. Scheicher hvalil kot najboljšega ministra. Odstranilo se je pred glasovanjem več vBenemških in čeških poslancev. Dr. G r e g r in dr. S t r a n s k y sta z vso zgovornostjo dokazovala, da češki poslanci ne morejo imeti zaupanja do vlade, dokler ne dobe zadoščenja za pokopani jezikovni naredbi. Včeraj nitiGregra niti Stranskega ni bilo v zbornici. Ko bi bil isto storil dr. S t o j a n ali dr. H r u b a n , raztrgali bi ju gotovo češki listi.
In česar celo ne moremo razumeti, ker ne zasledujemo nagibov, je glasovanje dveh naprednih slovenskih poslancev, gg. dr. Ferjančiča in Plantana. Koliko krika je bilo že v slovenskih pokrajinah in v nemškem taboru zaradi celjske nižje gimnazije! Javna tajnost je, zakaj je bila sprožena in tudi vsprejeta znana resolucija grofa Stiirgkha, da naj se opusti slovensfco-nemška gimnazija v Celju. Bila je navadna
LISTEK.
Kaj je klerikalizem ?
Mogočno napreduje vednost. V dvajsetem stoletju dosegla je višino, o kateri se preje človeštvu niti sanjalo ni. Čedalje bolj prodira človeško spoznavanje proti jedru stvarij, in čedalje bolj spoznavamo pravo bistvo rečij, ki nas obdajajo. Pojmi se asnijo.
Eden tistih pojmov, ki se je dosedaj upiral vsaki razlagi, bil je pojem klerika lizma. Kaj so se ubogi liberalci trudili, da bi spoznali njega bistvo, razkrili mu jedro. Vse zaman! Nikdar niso megli svojim pristašem, kedar so hoteli pokazati jim grozote klerikalizma, povedati, kaj je klerikalizem. Pomagati so Bi morali na različne načine. Popisavali so klerikalno bisago ali pa klerikalnega zmaja. Ganljivo bo se brali popisi, kako hodi klerikalna bisaga po deželi in kako sesa iz ljudstva denar. Posebno rahločutne liberalne dušice bile so od takih popisov do solz ginjene. In še le klerikalni zmaj! Zona je preletavala liberalce, ko so brali, kako na široko razteza žrelo, da bi požrl našo domovino, in kako grozovito zavija rep. Nekateri liberalni časnikarji znali so vsled dolgoletne vajo? bisago in zmaja
slikati uprav mojsterski. Seveda so kot moderni ljudje slikali naturalistiško, a tako moj-stersko, da se morajo pod imenom Worps-vvederji znani slikarski mojstri pred njimi skriti.
Toda vsi ti, čeprav mojsterski popisi, bili so le surogat. Jodra klerikalizma, njega bistva se liberalcem do najnovejšega časa ni posrečilo razkriti in razložiti. Mi sami, ki nas imenujejo klerikalce, pričakovali smo težko definicije klerikalizma. Sedaj pa jo imamo. V četrtek nam jo je povedal »Slov. Narod«. Ta list piše:
Kaj je klerikalizem. »Žen. Obz.« piše: »Klerikalizem je ostanek starega veka, suha mumija brez krvi in življenja, prazno poslopje, iz katerega je zbežalo vse, kar diha, a katero be vzdržuje samo po svoji teži. Najnevarnejša sila klerikalizma je njega tiho, neopaženo delovanje, po katerem posega v rodbino, šolo, znanje in umetnost, v zasebno življenje in vest posameznikov. Klerikalizem se rani najbolj z razumom, mislijo, vedo, našo znanstveno naobrazbo in modernim svetovnim naziranjem.«
Sedaj še le vemo, kako je ljudem pri srcu, katere so razkrinkali. Klerikalizem je definiran! To je zasluga »Slov. Naroda«. On sicer skromno odklanja vsako zaslugo v tem obziru, ker pravi, da » Žen. Obz.« tako »iše. Naj ne bo preskromen : On je iz sicer
v najširših krogih neznanega »^en. Obz « to definicijo izkopal ter jo z veliko zadovolj nostjo in radostjo podal našim liberalcem v domačo vsakdanjo porabj.
Klerikalizem je torej: 1. Ostanek starega veka, 2. suha mumija, 3. prazno poslopje. Opozarjamo čitatelje na to, da o srednjem veku v tej definiciji ni govora. Klerikalizem torej ni iz srednjega veka, marveč iz starega. Kdo bi si bil mislil, ko je po šolskih klopeh posedal in čital grške in rimske klasike, da so ti klasiki klerikalci, bedaj nam je Se Ie jasno, zakaj hočejo nekateri stare jezike odpraviti iz šol, saj leze Bkozi nje počasi duh klerikalizma v srca mladine.
Kaj je klerikalizem. to sedaj vemo Kaj pa klerikalizem dela? On posega. Kam posega? 1. V rodbino, 2. v šolo, 3. v znanje, 4. v umetnost, 5. v zasebno življenje in 6. v vest posameznikov. Trudapolno mora biti to posezanje na šest plati. Čuditi pa se moramo naravnost, da je v stanu tako vsestranski gibati se suha mumija in prazno poslopje.
Čudili smo se svoje dni bisagi in zmaju, ali delovanje teh dveh So ni prav nič nasproti delovanju mumije in poslopja, ki po-sezata kar v srce. Najbolj čudno je pa to, da je delovanje mumije in poslopja neopaženo. Kako so pa častiti liberalci opazili po-
tem to delovanje? Predragi, ki tako popra-šuješ, ali ne veš, da slišijo nekateri travo rasti? Ako je to mogoče, zakaj bi ne bilo mogoče opazovati neopaženega delovanja suhe mumije in praznega poslopja.
Najvažnejše vprašanje za liberalce pa je brez dvoma: Kako se rani klerikalizem? Odgovor na to jo točen: 1. u razumom, 2. z mislijo, 3. z vedo, 4. z znanstveno naobrazbo, 5. z modernim svetovnim naziranjem. Tu se ponosa in samozavesti širijo liberalcem prsi. Oni bo 1. razumni, 2. misleci, 3. možje vede, 4. možje znanstvene naobrazbe, 5. posestniki modernega svetovnega naziranja. Vse to so liberalci seveda, ker prizadevajo rane klerikalizmu ali to veaj hočejo. Zakaj pa se vendar trudijo, da bi ranili suho mumijo ali prazno poslopje ? Ali je to vredno početje mož, ki posedujejo vseh pet navedenih lastnosti? In vse to prizadevanje, raniti klerikalizem, je zastonj ? Kajti, če smo mi res klerikalci, kakor se nam vedno od liberalne strani zatrjuje, potem moramo reči, da smo zdravi kot ribe v vodi in da nimamo nobene rane na sebi. Toda kaj za to, saj imajo liberalci sedaj definicijo klerikalizma. Poleg gori omenjenih petih prednosti liberalcev moramo navesti torej še eno: 6. Liberalci ao posestniki definicije klerikalizma. In to je tudi nekaj!
mešetarija mej režiserji večjih strank na levi in desni, bil je za dispozicijski zaklad račun, ki naj ga plačajo Slovenci. Ža v odseku so vsled tega vsi trije jugoslovanski zastopniki, Povše, RobičinVukovic, glasovali proti dispozicijskemu zakladu, ker vlada ni branila celjske postavke. Zadnji ponedeljek je še g. dr. F e r j a n č i č jako toplo proti vladi branil celjsko gimnazijo. A včeraj Bta pa dr. F e r j a n č i č in Plantan v nasprotjuzvsemi ostalimi slovenskimi poslanci glasovala za dispozicijski zaklad, kar je osupnilo vso zbornico ter vznevoljilo jugoslovanske poslance. Ce smo z vlado zadovoljni, potem so vsi izbrani izrazi narodne užaljenosti in radikalne narodnosti prazne fraze ter vsi treskajoči govori o »zatiranem narodu« svitle pene. V tem slučaju vrzimo vsa kopja in ščite v kot in puške v koruzo, ker slavna vlada noč in dan čuje nad narodom slovenskim, da se mu niti las ne skrivi. Ali j>a so celjska gimnazija, ljudska šola v St. Jakobu na Koroškem le bruno v nemškem očesu in trn v nemškem mesu kakor trdijo Nemci. Potem tržaški olovenoi lahko zapro šolo sv. Cirila in Metoda in je škoda za ves trud, ki ga imajo rodoljubi okolo »Edinosti«. V dež. in drž. zboru so katol.-nar. slovenske poslance vedno obirali kot »vladne mameluke«. Radovedni smo, kaj sedaj poreče slovenska javnost, kateri prepuščamo sodbo. Konečno le konštatujemo, da se gg. Gabršček in dr. Tavčar nista udeležila glasovanja. Ministerski predsednik dr. pl. Koerber je ves čas mej glasovanjem po imenih s svinčnikom v imeniku zaznamoval in štel glasove »pro« in »contra«. Dasi je malo preje izjavil, da dispozicijski zaklad nima političnega značaja, vendar so zapisani v »višnjeve bukve« vsi trdovrat-neži, ki ne poljubujejo šibe.
Današnja seja
se je zopet pričela ob 10. uri. Soc.-dem. R i e g e r in tovariši so vložili nujni predlog, naj vlada v osmih dneh zbornici predloži preosnovo tiskovnega zakona. Predlagatelj našteva razne hibe in zlorabe tiskovnega zakona. Min. predsednik dr. pl. Koerber odgovarja, da vlada pripravlja nov zakon, a se ne more vezati na določen obrok. Nujen predlog je hitro sostavljen, a ne tako obširen zakon. Zbornica je nujnost odklonila in predlog pojde v omaro.
Nato je zbornica dovršila razpravo o prispevku k skupnim državnim troškom. V razpravi je poslanec B i a n -kini obširno govoril o dualizmu in razmerju hrvaških dežel do države. Ti prispevki znašajo za tekoče leto 263.479.377 K, in sicer preostanki carine 96,435.100, za armado, vnanje in drž. fin. ministerstvo 162,211.525 in za vojake v Bosni in Hercegovini 4,832.752 K.
Vsi skupni državni troški, katere je odobrila zadnja avstro-ogrska delegacija, pa znašajo 365*2 mil., od katerih plačajo Ogri po novi kvoti 87 7 mil. Naglašati pa moramo, da se od skupnih troškov najprvo odštejejo dohodki carine. Ti dohodki se letos preračunavajo na HO'5 mil. kron ; od te svote pa plača Avstrija sama 965, torej preostane za Ogre le okroglih 14 mil., to je le 12 7%. V tem računu tiči velika krivica in škoda za Avstrijo.
Popoludne je zbornica pričela že peto nadrobno razpravo, in sicer o ministerstvu za notranje posle.
Vseh nadrobnih razprav je še 28, za katere so po dogovoru načelnikov določili 300 govornikov. Od teh jih dobi »Slovansko središče« 12, torej vsi člani niti po enkrat ne pridejo na vrsto.
Shod vinogradnikov.
Predvčeraj smo že kratko poročali o shodu kranjskih vinogradnikov, kateri se je vršil v »Mestnem Domu«. Ta shod nam je bil jako simpatičen iz več razlogov. Videli smo tu zbrane zastopnike strokovnega vinarstva. Ta shod se je torej vršil v smislu onih naših idej, katere smo že neštetokrat povdarjali v svojem listu, v smislu one reforme, katero je zagovarjal in priporočal naš katoliški shod. Strokovnjaki v vinarstvu so se postavili tu na stališče idej, katere mi proglašamo za edino rešilne za naše narodno gospodarstvo. Izrekla se je tu popolnoma protiliberalna ljudska ideja, da mora država opustiti načelo, da se ona ne sme mešati v notranje razmerje in bojevanje gospodarstva. Strokovnjaki v vinar, stroki so se postavili na stališče, da mora država v smislu občne pravice, četudi nima pri tem na razpolago zdaj še določnega paragrafa, skrbeti zato, da vzdigne iz zapušče-nosti in zatiranosti po gospodarskem raz voju težeče ljudbtvo. Naglašali so strokovnjaki idejo zadružništva, in sicer v najdoločnejši obliki, opirajoči se na svoje lastne izkušnje v obupnem boju, ki ga bije naše ljudstvo na gospodarskem polju. Pri tem shodu smo sicer še marsikoga pogrešali, ki bi se moral potegovati za ljudstvo. Nekako poniževalno se nam je tudi zdelo, da je moral impulz k temu shodu priti z Dunaja — a vendar smo za enkrat zadovoljni, da se je naredil vsaj začetni poizkus, da se v praksi doseže nekaj tega, kar smo mi že davno zahtevali kot neobhodno potrebno za razvoj našega narodnega gospodarstva. V sledečih vrsticah povemo kratek površen pregled raznih misli, ki so se izra-zilejna predvčerajšnjem shodu zaupnikov iz vrst naših vinogradnikov. Posebno pohvalno moramo omeniti pri tem, da so se zlasti naši dolenjski veščaki zbrali v precejšnjem številu. Še celo iz Bele krajine, katera je v prometnem oziru tako zanemarjena, so
Se enkrat oratorij „ Sveti Frančišek".
V ponedeljek 24. febr. se je izvajal ta oratorij na Dunaju tretji pot; nezaslišano, da bi se na Dunaju kdaj bila ponovila kaka skladba kar dvakrat v enem tednu. Vuoka temu je iskati gotovo v umotvoru samem, deloma pa tudi v nastopu redovnika kot dirigenta v svetovnem mestu, v mestu, ki je glede glasbe najbolj kritično med vsemi evropejskimi.
Tudi ta večer so bili razprodani vsi sedeži in dvorana je bila napolnjena z gospodo najvišjih krogov. Bili so navzoči: Nadvojvoda E v g e n a svojo materjo, častito gospo s snežno-belimi lasmi, Terezijo, potem pokroviteljica podvzetja, blaga nad-vojvodinja Marija Jožefa, soproga nadvojvode Otona in več mladih vojvodinj; kardinal G r u š a , vojni škof Belopo-t o c k y, stolni kanonik grof L i p p e, mnogo duhovnikov in redovnikov itd.
Umetnik P. Hartmann, burno pozdravljen, je vodil oratorij z veliko sigurnostjo; ni čuda, saj je oratorij njegovo delo, dete njegovega duha, ki ga je stalo pol leta vstrajnega dela. Zbor je brojil 400 pevk in pevcev, ki so člani društva »Singakademie«, orkester 70 mož, sodelovali so štirje člani dvorne opere. Splošno je mnenje, da je bila ta izvršitev
oratorja najbolja. Ker sem že popisal vsebino dela v »Slovencu«, opomnim le, da so bile zbrane na odru najbolje moči. Krasno so svirale štiri vijoline, oni visoki kvartet, ki vpelje možki zbor; mislil si, da čuješ eterično glasbo z nebeških višav; piskači so trobili sigurno in čisto, kakor se čuje le malo kje po provincijalnih mestih. Možki zbor je pel jako lepo, zlasti so se obnašali diskretno prvi tenori; blagi so bili njihovi visoki glasovi, nobene tremole, plavali so mirno in čisto brez vsake subjektivne afe-ktacije. Silno lep je bil tudi ženski zbor klarisaric, prikupljiv tembolj, ker se je tako lepo odločil od možkega po visoki legi in jasnosti. V fugi in sklepu pa sta se združila oba zbora v mešanega, ki je razvil velikansko moč, ne da bi se spozabil v kako odurnost.
Gospa Gutheil-Schoder je pela partijo pripovedovalke; dasi operna pevka, je vendar prav dobro pogodila stil oratorija, pela razumno, občutno in lepo interpretirala celo delo. Altistinja gospa Hilgermann ima še lepši glas in je ta večer najbolj ugodila umetniku. Gospod Schmedes, tenorist, ki je prejšnja večera tako lepo pred-našal Frančiška, je moral odpotovati in na-domestoval ga je g. Pacal. Dasi je samo enkrat skusil z umetnikom, je vendar krasno spolnil svojo nalogo. Semkaj naj bi se prišli
vkljub velikim težkočam prišli naši vinogradniki, da tu izjavijo svoje opravičene želje in zahteve. Samo to se je možem iz ljudstva čudno zdelo, da je gospoda ž njimi govorila toliko nemško.
Vinska klavzula.
G. vodja Dolenc je poročal o vinski klavzuli. Dne 27. avg. 1892. se je sprejela ta glasovita »klavzula«, ki znižuje carino italijanskim vinom. Prej se je plačevalo od vsakih 100 kilogr. italijanskega vina po 40 K carine, zdaj pa samo 6 K 40 v. Vzroki, zakaj se je sprejela ta določba, so bili sledeči : Vlada se je bala, da trtna uš ne uniči vseh vinogradov in da bi tako ne začelo primanjkovati vina še za domačo rabo. Bali so se tudi, da bi cena domačemu vinu preveč ne poskočila. Poglavitni razlog je bil pa carinsko-političen. Naša država izvaža v Ita lijo mnogo stavbnega lesa, železnine, piva itd. Da se dosežejo za te izdelke ugodne carinske razmere, pripustila je naša država italijanska vina.
Zdaj je pa italijansko vino začelo izpodrivati naš domači pridelek. Morska tržišča so polna uvoženega vina. Tega pač ni treba, ker naša produkcija je vendar še tolika, da zadostuje za domači konsum. Glavni dobiček ima pa od tega vinsko vele-t r š t v o. Vina v Italiji so silno po ceni. Prevoznina je nizka, in ker je zdaj nizka še carina, lahko pod najugodnejšimi pogoji spravljajo italijansko vino k nam, ter ga mešajo z domačim pridelkom in pod raznimi imeni spravljajo v trgovino.
Resolucija proti vinski klavzuli je bila sprejeta.
Nov zakon v varstvo vinogradnikom.
G. S k a 1 i c k y naglaša, kako pivo izpodriva vino. Krčmar rajši toči pivo, kakor vino, ker ima pri vinu velike težave. Težko ga je kupiti, treba ga iti daleč iskat, manipulacija ž njim je težavna, vino ima razne bolezni itd. Najbolj pa ovira to, da se konsu-ment ne zanaša več na pristnost pijače. Pred vsem je treba torej zvišati kredit vinu. In to se ne more zgoditi brez novega strogega zakona.
bedanji zakon iz 1. 1880. pozna ponarejena in poluvina. Postava dovoljuje prodajati poluvina in tudi umetna vina, ako niso zdravju škodljiva. Treba je pa zato obrtne koncesije. Zdaj pa vidimo, da nihče nima obrtne koncesije za izdelovanje umetnih vin, in vendar jih je vse polno. Ta postava torej ne zadostuje.
Novi zakon v varstvo vinarstva bi moral obsegati vsekako sledeče določbe:
1.	Pod imenom vina bi se smele prodajati in točiti le take alkoholične pijače, ki so nastale po alkoholičnem vrenju iz svežega grozdja.
2.	Primesi se morajo natančno določiti, katere ne izpremene bistva naravnemu vinu : sveže grozdje, grozdna brozga, droži, mošt, tanin, gelatina, arzenika prosto žveplo itd.
Če se kaj drugega primesi, ne sme se do-tična pijača več prodajati kot vino. La take operacije naj bodo dovoljene, ki vina ne izpremene, ampak ga narede le bolj trajnega.
3.	Tudi petjot bi se ne smel spraviti več v promet, bmel bi ga pa pač posestnik pridelovati za domačo rabo. Temu se najbolj upirajo Tirolci, kateri bi izgubili šest milijonov K na leto, če bi se jim ustavilo petjotiziranje.
4.	Dovoljeno bi pa moralo biti pridelovati druge pijače, na primer medico, sadni mošt, peneča vina, zdravilne pijače itd. A prodajati se ne smejo pod imenom vina.
5.	V vinskem prometu mora se označiti kraj, iz katerega je vino, ne pa kakovost. Smel bi se torej kot dolenjec prodajati samo resnični dolenjec. Prepovedana bi pa morala biti reklamna označitev kakovosti, n. pr. »Najboljši pristni dolenjec« itd. Kakor hitro je pa vino cepljeno iz dveh vrst, sme se mu dati kako izmišljeno ime. Gotove vrste grozdja in vina imajo seveda svoja imena, in ta ostanejo, a se mora paziti, da se pod tistim imenom vedno tista vrsta prodaja.
6.	Nadziranje bodi strogo. Zato je treba posebnih kontrolnih organov, ki morajo izvrševati revizijo in preizkušnje v gostilniških prostorih in kleteh.
7.	V zaprtih mestih je pa treba zaloge vina natanko popisovati in v evidenci imeti. Zdaj je vino popolnoma izven nadzorstva, ko je spravljeno v klet. Lastnik ga tam pomnožuje in »popravlja«, kakor hoče.
Tudi resolucija, zahtevajoča v tem smialu izdelan trgovski zakon, se je sprejela.
Trgatveni red.
G. G o m b a č je poročal o potrebi tr-gatvenega reda. Pri nas se pokaže po navadi, da ljudje prezgodaj trgajo grozdje. Zato grozdje ne dozoreva, nima sladkorja in odtod slabo vino. Drugod imajo jako ostre naredbe, katere branijo ljudem trgati slabo nezrelo grozdje, ker se s tem škoduje kreditu vsega ondotnega vinstva. Jako strog red je v renskih pokrajinah. Tam v gotovem času branijo orožniki vstop v vinograd vsem, ki nimajo v njem nič opraviti. Čuvaji pazijo, da ostane grozdje na trti do pravega trenutka.
Trgatveni red smo imeli na Kranjskem že pred 60 leti (od I. 1832.) Dež. zbor-ga je obnovil 1. 1860. in 1. 1874. je prišla z Vipavskega prošnja, da se naj še enkrat ponovi, kar je dež. zbor storil 1. 1875. Zdaj se je pa zopet opustil. Razmere nas pa silijo, da v interesu kranjskega vinogradništva zahtevamo zopet trgatveni red.
Za celo deželo se tak red ne sme izdati čisto enak, ker v različnih krajih različno zori grozdje. Mi imamo dva vinorodna pasova: dolenjskega in vipavskega, in še v teh imajo razni kraji zelo različne klima-tične posebnosti. Zato bi bilo dobro, če bi se po okrajnih glavarstvih in v dogovoru z
učit naši tenoristi one diskretnosti, katera se ne siti v ospredje, a vendar najbolj dopada. Basist g. Frauscherje istotako umetno spolnil svojo nalogo, ki sicer ni tako sijajna nego druge.
P. Hartmann je žel veliko priznanje od strani občinstva in prejel k sklepu od Singakademie — je velikansk lavorov venec, solisti manjše vence. Nadvojvoda Evgen je pozval P. Hartmanna k sebi in mu laskavo čestital ter izrazil, da sta mu najbolj dopadla fuga in kanon. Kardinal Gruša se je podal iz lože k umetniku in izrazil svoje veselje nad krasnim delom.
O oratoriju so pisali dunajski časniki jako različno in čule so se razne sodbe. Kdor hoče prav umeti ta oratorij, mora imeti zaumen za religijozno snov, t. j. srce, ki ima smisel za kaj višjega, božjega. Kakor svet dandanes težko ume ljubezen do rado-voljnega uboštva, zatajevanje samega sebe, tako je moderno nadahnjenim ljudem težko vglobiti se v to skladbo, ki se rad o volj no odpove vnanjemu blesku, modernim sredstvom bliščeče inštrumentacije in išče duha prevzeti z notranjo vrednostjo glasbe in duhovite vsebine. Najlepše jo opiše Hanslick, prvi kritik, v dunajski „Neue Freie Presse": P. Ilartmannovo delo teče povse jednostavno, prav nič ne spominja na svetne skladatelje in ne za en las ne prestopi cerkvene dostoj^
nosti. Hartmann izraža priprosto, kar mu je na srcu; ne zajema pri drugih skladateljih in se ne vspenja višje, kakor je vzrasel. Kakor Handel, tako Hartmann ne želi kratkočasiti, marveč boljšati. Lepo so vojeni glasovi, vsakemu je odkazana primerna pot. Inštrumentacija je prozorna, jasna in lepo doneča, ne da bi skušala dopasti z nadležnimi soli. Glasbeni stavek je čist, doneč in neprisiljen, jasen celo v polifoniji in v fugi-ranih stavkih. Delo je simpatično, častito, manj za koncert, kot za cerkev, manj za muzika, kot za pobožne. Hanslick meni, da sme P. Hartmann postaviti pod svojo podobo besede Redwitz-ove:
Ara Kreuze hangt mein Saitenspiel, Den Herrn zu preisen ist mein Ziel.
O vrednosti oratorija še en glas. Neki žid, ki se je tudi vdeležil oratorija, je izjavil, da je delo naredilo nanj velik vtis. »Toda«, pravi, »še enkrat ne bi šel, sicer moram postati katoličan«.
Zdaj, menim, bode vsem čitateljem jasno, kaj je Hartmanov oratorij in kaj namerava. Je v resnici misijonsko delo, b katerim skuša Hartmann oblažiti srca in jih dvigniti k višjim idealom. Bilo je providencijonelno, da se je umotvor ravno zdaj predstavljal na Dunaju, ko je protiverski tisk radi enega malovred-nega duhovnika blatil vesoljno svečeništvo, svetno in redovno, in zdi se mi, da je do-
Priloga 50. štev. „Slovenca" dn6 1. marca 1903.
občinami določilo za vaak kraj, kdaj se začne trgatev.
Vinogradniki se sicer boje tega roda, ker imajo strah pred uimami. Ce toča po-bije grozdje, ker ga ne smejo potrgati, pade nevolja zaradi nesreče na onega, ki je dal tako naredbo. A g. Gombač misli, da se da pomagati s streljanjem proti toči. Resolucija za trgatveni red se sprejme.
Za vinarske zadruge
G. Rohrman je govoril jako gorko za vinarske zadruge, ki bi pospeševale vinsko trgovino ter šle kupcem na roko; kakor v planinskih krajih uspešno poslujejo mlekarske zadruge, tako bi morale v vinskih krajih trgovino posredovati vinarske zadruge.
G. Rohrmann jih je razdelil na dve vrsti: v produktivne in v prodajalne zadruge. Produktivne zadruge so boljše a za nas niso pripravne, ker vgajajo bolj v krajih z razvitim in na visoki stopinji stoječim vinogradništvom, kjer se prideljuje dobro in po kakovosti precej enako vino iz enakih trt. Pri nas bi bile bolje prodajalne zadruge, ki bi posredovale solidno vinsko trgovino. V Novem mestu je osnovana zdaj prodajalna zadruga, katera bo pa postala produktivna, ako se razvije.
Take zadruge bi bile neobhodno potrebne za Vipavsko in za Belokra-j i n o. Kranjske vinarske zadruge bi morale imeti svojo centralo v Ljubljani. Tu bi bila osrednja k 1 e t z vinsko p o -skuševalnico. Taka organizacija bi zboljšala vinarstvo po deželi in postavila naša vina na svetovni trg. Denar zato bi se dobil po deležih in posojilih. Ker pa ni pričakovati od revnega ljudstva dovolj deležev, in ker tudi denarni zavodi ne bodo riskirali velikih posojil, zato je dolžnost vlade in dežele, da pomagata ustanoviti tako zadružno organizacijo z brezobrestnim ali vsaj nizkoobrestnim posojilom.
Govornik je stavil v tem smislu predlog, ki je bil sprejet. Čudno je bilo videti nekatere zagrizene sovražnike zadrug, ki so se po čitanju »Slov. Naroda« navadili, da se jim vselej žolč vzdigne, kadar slišijo besedo »zadruga«. G. Rohrmann je govoril to, kar mi že leta in leta priporočamo. Nekateri liberalci so na tihem godrnjali, a ko je prišlo do glasovanja, so glasovali vsi za resolucijo. Želimo, da se izvrši!
* , *
O drugih sklepih smo že v četrtek poročali. Da bodi kuhanje žganja iz tropin davka prosto, je pač dober predlog, v katerega uresničenje imamo pa malo nade. Tudi g. Bajuk je prav storil, da je višjo gospodo opozoril na želje Belokranjcev glede železnice. Kaj pomaga dobra trta, če se pa ne da v denar spraviti!
sežen namen, pokazati namreč svetu, da se tudi dandanes, kakor nikdar, v redovih goji učenost in umetnost in da redovi nikakor niso zoper pravi napredek.
Da si čitatelji predstavijo velikanski aparat, s katerim se je izvajalo to delo, omenim, da je vsaka predstava stala do 3000 gld. Založniku Rikordiju je bilo plačati za vsak večer 200 gld , solistom vsakemu po 250 gld. za večer. Vso stvar je prevzela firma Ros6, čisti dobiček gre v korist trem dobrodelnim zavodom na Dunaju in bode gotovo znesel do 20.000 gld.
Omenil sem P. Hartmannu, da imamo v Ljubljani izvrsten glasben zavod, ki se bode skoraj gotovo prihodnjo zimo lotil ora-torija »Sv. Frančišek«. P. Hartmann je odgovoril, da bi ga to zelo veselilo, in ie mu bode le količkaj mogoče, rad bo prišel sam v Ljubljano in bode vodil predstave. Bodi tedaj stvar priporočena slavnemu vodstvu »Glasb. Matice«, da bode Ljubljana prva za Dunajem, ki se bo lotili tega lepega umotvora. Glasba ni težka za moči »Glasb. Matioe, ki je pokazala ie dostikrat, da je kos še mnogo težjim nalogam, in troški v Ljubljani ne bodo tako veliki, da bi jih ne »mogli, zlasti če se zanimajo za stvar vsi prijatelji lepe glasbe.
Na Dunaju, 26. febr. 1902.
P. R S a 11 n e r.
Sklepamo svoje poročilo z željo, naj bi se taki shodi vršili večkrat, in sicer po eden na leto na Dolenjskem in po eden na Vipavskem, b tem bi se najbolje služilo našemu vinarstvu.
Nadrobna razprava o budgetu.
Vsled vladnega pritiska, da se čimpreje, vsckako pa do velikonočnih počitnic, završi razprava o državnem proračunu, se je moralo tudi pri nadrobni razpravi čim najbolj omejiti število govornikov. Pri posvetovanju klubovih načelnikov se je sprejel predlog posl. Baernreitherja, po katerem dobi besedo samo 300 govornikov. Od teh s-> jih prisodili »Slovanskemu središču« 12, kršč. scc. 18, nemški kmečki zvezi 2, nemškim liberalcem 24, konserv. veleposestvu 9, slovan. hrvatskemu klubu 9, sloven. liberalcem 5, češkim agrarcem 7, Mladočehom 89, Poljakom 48, moravski srednji stranki 2, češkim radikalcem 7, Ru munom 4, Rusinom 5, katoliškemu centru 21, soc. dem. 10, Italijanom 13, nemški ljudski stranki 36, liberalnemu veleposeBtvu 16 in divjakom 14 govorniških mest. Vsaka stranka ima torej približno polovico toliko govornikov, kakor šteje članov.
Minister Vukovie o obisku v Belemgradu.
Tako malo zadovoljen se menda ni vračal noben državnik s kakega oficielnega obiska, kakor črnogorski vojvoda in zunanji minister Gavro V u k o v i č. Mož se je na povratku v domovino mudil včeraj v Zagrebu ter ondi pripovedoval svojim prijateljem ravnokar prestane neprijetnosti v Belgradu. Vsprejem in občevanje je bilo izredno mrzlo. O zaroki princa M i r k o t a s hčerjo K o n s t a n -tinovičevo ne mara nihče nič slišati. O važnejih politiških zadevah ni mogel Vukovič govoriti niti s kraljem niti z ministrom V u i č e m. Se celo ruski poslanik Čari-k o w se je izogibal intimnejim (posojilo ?) in resnejim (napoved vojske?) vprašanjem. Kralj mu je podelil veliki križ najmanjšega srbskega reda. S tem ga je baje naravnost užalil. Pri njegovem odhodu iz Belgrada 24. t. m. se je poslovil od njega samo minister Vuič in nekaj njegovih prijateljev izza dijaških let. Vse je bilo mrzlo napram zastopniku Črnogore, in posebno pa belgrajsko časopisje.
Mažarska vlada za pročodrimsko gibanje.
V tiskarni katoliškega tiskovnega društva v Sopronju, kjer se tiska tudi »Pressb. Tagblatt«, je oblastvo pred kratkim konfis ciralo nemško brošuro z naslovom: »Zakaj ne bom protestant?« V tej brošuri se zavračajo razne protestanško prusaške laži in katoliško prebivalstvo poživlja, naj se zvesto oklepa Rima. Založništvo je začudeno povprašalo na merodajnem mestu po povzročitelju te konfiskacije ter dobilo odgovor, da se je zgodilo to na zahtevo avstrijskih obla-stev. Pri nadaljnih poizvedovanjih se je pa pokazalo, da se to ne ujema z istino, in da so izvedla konfiskacijo na lastno roko ogrska oblastva. Ogrskim državnim pravdnikom se torej zdi potrebno ščititi pruske in avstrijske pročodrimovce.
Sloga med laškimi katoličani.
Tisti voditelji krščanske demokracije na Laškem, ki so še imeli proti statutu »Opera dei congressi« pomisleke, so se akciji tega osrednjega odbora pridružili. Sv. očetu se je to sporočilo brzojavnim potom, na kar je sv. oče takoj Bporočil svoje veselje nad tem korakom in se je izjavil, da želi n a -vdušenega napredovanja k r -ščansko-demokratičnega gibanja.
Pruski princ Henrik o časniStvu.
Pruski princ Henrik, brat nemškega cesarja, se mudi, kot znano, sedaj na ameriških tleh. Gostoljubni Amerikanci mu pri vsaki priliki prirejajo obede, akoravno je, kakor ve poročati neki nemški šaljivec, njegova soproga sporočila newjorškim damsm, naj se oni tisoči dolarjev porabijo raje v dobrodelne namene. Bala se je menda, da se soprog ne preobjč.
En tak obed so mu priredili tudi new-jorški časnikarji. (Za naše razmere gotovo nepojmljiva stvar.) Na tem obedu je imel princ Henrik daljši govor o pomenu č a s n i š t v a. Rekel je mej drugim: Brez-dvomno je dandanes časopisje faktor, č e ne velesila, katere nikakor ne smemo prezirati. Primerjal bi časopisje s podmorskimi minami, ki se v mnogih slučajih razpočijo tam, kjer se to najmanj pričakuje. Cesar Viljem mi je rekel pred odhodom: »Sestal se boš z. mnogimi časnikarji. Želim torej, da se vedno spominjaš, da zavzemajo časnikarji severoameriških združenih držav isto mesto, kakor moji generali.« Koncem svoje na-pitnice je povedal princ časnikarjem, da se sme Amerika vedno zaupno obračati preko oceana v Nemčijo.
Načrt makedonskega odbora.
Pred nedavnim se je vršil drugi redni kongres makedonskega odbora, ali, kakor se sedaj nazivlja, makedono ondrinjska organizacija, na katerem je bil sprejet naslednji podrobni program:
1. Iz obstoječih vilajetov bolun, Monastir in Ueskiib se osnuje en sam vilajet s sedežem v Solunu. — 2. Za valija se mora za dobo petih let imenovati mož, ki more dati vse garancije za pravično upravo ter pripada narodnosti, ki je v vilajetu v večini. — 3. Njemu v pomoč si izvoli prebivalstvo vila-jetsko sobranje; pri tem se pa morajo strogo upoštevati pravice manjšin. — 4. Vsemu prebivalstvu se mora zajamčiti popolna enakopravnost ter popolna tiskovna svoboda. Uradniki morajo pripadati oni narodnosti, ki je v dotičnem kraju v večini. Višje uradnike imenuje na predlog valija sultan, nižje imenuje vali sam. — 5. Kot uradni jezik se proglasi oni jezik, ki ga govori večina prebivalstva v posamnih okrajih. Administrativni zastopi smejo potem sami določiti ofi cielni jezik. — 6. Šolske zadeve krščanskih narodnosti spadajo izključno v kompetenco dotičnih šolskih organizacij. — 7. Za vzdr ževanje javnega reda se ustanovi orožništvo, ki je podrejeno neposredno valiju. Orožništvo mora pripadati narodnosti dotičnega okraja in ne sme njegovo število prekoračiti 1 odstotka moškega prebivalstva v okraju. Višje častnike imenuje sultan, ostale vali sam. — 8. Proračun in davke določa sobranje. 25 odstotkov dohodkov pripada državni blagajni, ostala svota se porabi za potrebe vilajeta. — 9. Ob enem z valijem se imenuje posebna komisija iz raznih narodnosti po njih razmerju, ki pod valijevim predsedstvom izvršuje navedene reforme. — 10. Zahteva Be popolna amnestija za poli-tiške prestopke.
V	dopolnilo tega programa se je izdala še izjava glede mej novega vilajeta in ki navaja dotične določbe raznih pogodb. Mej drugimi se citira berolinska pogodba. To je v bistvu program prejšnjega in tudi sedanjega makedonskega odbora.
O bursko-angleški vojski.
Neki berolinBki list ve poročati iz zanesljivega vira, da so posamni burski oddelki razprostrti po vsej kapski koloniji, Oranju in Transvalu ter so povsodi kos angleškim četam. V decembru in januvariju je bilo skupno nad 600 večjih in manjših bojev. Anglija s svojimi sedanjimi vojaškimi sredstvi nikakor ne bode porazila Burov. Le dva načina sta, ki bi mogla zlomiti bursko premoč; prvo bi bilo, ko bi Angleži i nadalje dobivali konje iz vseh mogočih delov sveta, in pa izključevanje zdravnikov od burskih taborišč, če bodo velesile še dalje mirno gledale, da se bodo kratile Burom najprimitivneje pravice mejnarodnega prava, potem bi pač ne bilo čudno, ko bi konečno oslabela burska moč. Ko bi se v tem oziru ne odpomoglo Burom, pride vprašanje o konjih še le v drugi vrsti v poštev.
V	nemškem državnem zboru se je govorilo tudi o posredovanju evropskih velesil. Posamni govorniki so naglašali, da je sramota za Nemčijo, da ne more dobiti nobene velesile, s katero bi nastopila nasproti Angliji ter jo prisilila, da prične mirovna pogajanja.
Iz brzojavk.
Nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo sta včeraj odpotovala iz Benedk ▼ Neapolj — Nemška carinska predloga pokopana. Splošno se sodi, da bo pruska vlada umaknila znani carinski tarif, ker nima prav nobene nade, da bi v plenu nu zavrgli kompromis, ki ga je sprejela večina v komisiji. Na razpust parlamenta seve ne more računati, ker bi se morala vlada opirati celo na soc. demokrate. — Užaljen poslanec. Mladočeški deželni poslaneo profesor IIrasky je odložil mandat, ker ni imenovan v komisijo za vodne ceste kot član, marveč jo samo namestnik. Izvolilo ga je mesto Pardubice. — Budjeje-viški častni meščani. „Bohemia« ve poročati, da je višja instanca zavrnila rekurz proti imenovanju ogromnega števila častnih meščanov. Vendar bo pa izbrisali iz liste vse državne uradnike in v Budjejevice nepristojne osebe, katerih ni ravno malo. — Imunitetni odsek poslanske zbornice je bil včeraj vendar sklepčen. Ugodilo se je zahtevam raznih sodišč. — Konferenca radi sladkorja bo bržkone danes zaključena z zmago Angležev. Premije se odpravijo s 1. sept. 190 3, uvozna carina na sladkor se pa z istim dnem zniža na 6 frankov. — Demisija grškega pravosodnega ministra. Minister Topanis je podal ostavko, da se bo mogel biti s polkovnikom Kumundurofom — Deficit Francije. Primanjkljaj v francoskem proračunu znaša 175 milijonov. — Nemški prestolonaslednik spomladi obišče Italijo — V Španiji se mnogo delavcev še vedno brani delati, dokler ne izpuste zaprtih delavcev. Vlada je poizvedela, da se delavstvo tajno pripravlja na generalno stavko. V Madridejosu je množica naskočila državni urad in zažgala uradne spise.
Dopisi.
Iz Idrije, 25. febr. Kako so napadali pred par leti liberalci može, ki so snovali krščansko gospodarsko društvo! Pa kakor vedno, kar liberalci napadajo, še nikdar ni bilo s!abo. Nenavadno lepo pa se razvija pri nas še posebno krščansko gospodarsko društvo. Z malim smo začeli, ob sklepu leta 1901 pa je štelo društvo že 319 članov s 372 deleži. V preteklem letu je pristopilo 119 zadružnikov, odstopilo pa 5. Denarni promet je znašal skupno 183.064 K. Čistega dobička je bilo 4385 K 71 h. Po sklepu občnega zbora zadnjo nedeljo se pridene k rezervnemu zakladu 915 K 54 h, deležem se dajo obresti v znesku 424 K 62 h, 3045 K 55 h pa se razdeli kot 5% divi-denda zadružnikom. Trgovec Šepetavec pa si drzne vkljub temu poslati inserat v »Jednakopravnost« (katere se pa radi strahovite praznote liberalci Bami sramujejo), v katerem obljubuje 4% popusta, ako kdo kupi za 100 K oblačilnega blaga, ter v tem inseratu trdi, da noben konsum ne daje tolike dividende! Gospodje, še enkrat k računskemu stroju v prvem razredu, da boste videli, ali je 4 več ali 5. — Tudi letos marljivo pristopajo naši delavci krščanskemu gospodarskemu društvu.
Iz Oupelj, 25. febr. Tukaj se je obhajal sv. misijon od 16. do 24. febr. Vodila sta ga velečastita gospoda lazarista Urb. Než-mah in Alojz. Nastran, iz družbe sv. Vinc. Pavi. iz Ljubljane z vso spretnostjo, vnemo in navdušenostjo. S temi skromnimi vrsticami izreka gg. misijonarjema v imenu hvaležnih župljanov najprisrčnejo zahvalo župnik J. Š.
Iz Trbovelj 18. februv. Odgovor »Slovenskemu Narodu« glede občinskih volitev.) Dne 28. dec. 1901 je sklical g. Ferdinand Roš shod zastran prihodnjih obč. volitev, k temu posvetovalnemu shodu je povabil tudi g. župnika. Ta shod je bil napovedan za soboto. Ker je imel g. župnik pogreb rajne gospe učiteljice Pauline Armič in ker je imel s strankami opraviti cel dan, naznanil je zato pravočasno g. sklicatelju, da se zavoljo službenih opravil ne more, dasi bi se zelo rad, udeležiti tega posvetovanja. To je odgovor »SI. Nar.«, ki piše, da so se vsi odzvali povabilu, samo župnik ne.
K shodu so bili povabljeni zastopniki industrije, trgovine in učiteljstva, samo kmetje prav za prav niso bili zastopani. To je seveda moralo kmete razburiti, in zato so postavili lastne kandidate. Sami od sebe so postavili g. župnika za kandidata in hoteli so tudi nekaj odličnih kmetov spraviti v obč. zastop. A dosti upanja do zmage že od začetka ni bilo, ker so se prepozno odločili k temu koraku in ker se zato niBO mogli organizirati.
Iz tega poročila se lahko razvidi, kako je dopisnik iz Trbovelj lagal v »Slov. Nar«, ki je poročal, da je začel župnik s svojima kaplanoma kar na svojo roko agitirati za nov obč. odbor.
Dalje poroča .Narod", da duhovniki ne marajo ravno Bedanjega župana, za katerega so se svojedobno sami potegovali. Koliko je na tem resnice, svedoči to, da je g. župnik volil tudi g F. Roša, kateremu daje svoj glas, odkar se udeležuje obč. volitev, in to zato, ker ga spoštuje, kakor delavnega in požrtvovalnega moža. Dokler je bil ud občinskega zastopa, tudi ni nikoli pritiskal na g. F. Roša, ker ni imel osebnih interesov.
Glavni trud župnikov je pa bil, spraviti iolo na postavno podlago Zakon veleva, da je lahko drugi deželni jezik pač predmet v ljudskih šolah, a ne pa učni jezik. V Trbovljah je od 1600--1800 šolskih otrok komaj 20—30 nemških otrok in vendar je nemški jezik v višjih razredih v nekaterih predmetih učni jezik. Nemščina se začne učiti že v prvem razredu! To je, kar vsacega pravicoljubnega človeka boli, posebno pa župnika, ki želi, da bi bili njegovi iarani omikani, a sedanje šolske razmere pa omiko zadržujejo.
Drugo, kar bi župnik rad dosegel je, da bi zidal novo tarno cerkev 8 pomočjo občine. Po izjavi strokovnjakov je v farni cerkvi prostora za 400—500 oseb, a prostora bi moralo biti za 2000—2500 obiskovalcev. Zato ne bo nihče župniku zameril, da nabira za novo cerkev že sedem let in da išče podpore pred vsem tudi pri občini, ki se šteje med premožne in ki bi lahko darovala v nekaterih letih 30.000 gld.
Osebnih drugih namenov, katere bi hotel po g. obč. predstojniku doseči, g. župnik nima. Obč. volitev se je takrat Bploh mislil vzdržati, in se jih je vdeležil le na prigovarjanje nekaterih.
Očitanja »Narodova« glede dopisovanja v „Sttdsteier. Presse" so neumestna, ker ni župnik s temi dopisi v nobeni zvezi. V Trbovljah se je raztrosila tudi laž, da je tr-bovljska duhovščina poslala v »Domovino« dva dopisa, naperjena proti gosp. županu F. Rošu in proti okr. šolsk. nadzorniku g. V.; teiru očitno oporekamo, ker tukajšnja duhovščina načeloma ne pošilja nikakih dopisov v »Domovino". Župnik živi v edinosti z vsemi svojimi farani in kar danes ne more doseči, upa, da bode pozneje v soglasju b svojimi farani.
, Izpred sodišča.
Napad na slovenske gasilce. Sredi meseca septembra je »Slovenec« obširno poročal pod naslovom »v znamenju kame nja in krvi« žalosten dogodek na praznik Marijinega Imena dne 15 septembra m. I., namreč o pretepu, katerega so provzročili »možje napredka«. Praznovala je namreč nemška požarna bramba v Mali vasi na Koroškem svojo ustanovitev. Prišlo je do pretepa med nemškimi in slovenskimi gasilci, ne da bi bili dali temu povod Slovenci, ki so bili mirno skupaj zbrani, a prišli so jih izzivat nemški hajlovci; začelo je leteti kamenje sem ter tja. Vsa stvar je prišla pred sodnijo; Nemci so napeli vse svoje moči, da bi spravili Slovence kot provzročitelje pretepa v luknjo. Celovške »Freie Stimmen« so se že veselile z drugimi časniki vred, da se bode mogla zopet enkrat mastiti s kakim srdapolnim člankom zoper Slovence; a prišlo je drugače. Dne 26. februvarija t. 1. se je vršila v Dobrlivasi v tej zadevi pod gospodom adjunktom Em. Wudich obravnava, pri kateri so bili med drugimi oproščeni našinci gg. Ferdo K r a j g e r , načelnik slovenske požarne brambe, France Čebul, občinski tajnik, in Št. V rt ni k, ki je bil s kamenjem težko ranjen, a nasprotniki so razumeli ga spraviti na zatožno klop. Nič ni pomagala trditev, da so bili Nemci trezni in mirni ter da niso metali kamenja; bilo jih je vendar sedem obsojenih v 48 ur zapora, oziroma 10 K globe. Omikanci, ki so obsuli načelnika slovenskih gasilcev s psovkami, so bili obsojeni v 24 ur zapora ali pa 10 kron globe. Od naših bo bili štirje obsojeni, ker so seveda kamenje vračali Nemcem.
Kamniški policaji. Kamničani so pošteni ljudje. Ako bi ne bili, bilo bi lahko časih pol Kamnika okradenega, kajti obadva kamniška policaja sta često pred dežel, sodiščem v Ljubljani, kjer se potegujeta za razžaljeno svojo čast. Včeraj je bil pred sodiščem zopet stražnik F r i c, ki je nastopal proti tesarju Francu Dolencu iz Mekinj. Franc Dolenc ni hotel v Starovašnikovi gostilni v Kam,,;i<u plačati pol litra vina in je bil končno od Frica aretiran. Dolenc je policaju stopil na noge in se ž njim ruval. Pri prvi obravnavi se je Dolenc izgovarjal, da ima časih »zmešano pamet«, včeraj pa tega niti ni mogla potrditi lastna njegova žena, pač pa je rekla, da je njen mož »le časih trezen«. Da bi bolj zmešano izgledal, se je Dolenc včeraj pošteno napil in je majajoč se nastopil pred sodiščem, ki je ob tej priliki poskusilo stražnika Frica spoznavanje
ljudi. Na vprašanje, kak je danes Dolenc, dejal je Frio, da je Doleno popolnoma trezen. Fric je nato obSirno pripovedoval, kako delajo v Kamniku s pijanci, ki nočejo plačati in razbijajo. Aretirajo jih, peljejo na rotovi, ondi jim preiščejo žepe in ako dotični plačajo zapito vino in razbite kozarce, jih izpuste. Dolenc je opisoval 8 strašnimi barvami Fricovo ravnanje in je naposled dejal sodišču : »To morejo sami prevdariti, še mravlja se brani, če jo kdo hoče umoriti«. Da Dolenc ne bo prišel zopet tako hitro 8 stražnikom Frieem v dotiko, mu je sodišče prisodilo — dva meseca težke ječe. »Gospod*, dejal je Dolenc sodniku, »naj si nekaj zapišejo. Dvakrat sem bil po nedolžnem zaprt, zdaj bom pa v tretje. To naj ei zapišejo!« In zginil je skozi vrata.
Ustreljen v gostilni. Dne 22 dec. sta si gostilničar Anton Jereb v Trebeljevem in Jožef Klovar ogledavala nabasan samokres, katerega je Jerebu pustil nek znanec »za špeh in za špirit«. Revolver se je sprožil in kroglja je Klovarja zadela tako, da je Klovar vsled poškodbe umrl. Jereb je bil radi tega včeraj pred dež. sodiščem obsojen na šest tednov ostrega zapora in Klovarje-vemu očetu bo moral plačati 60 kron za pogreb. Kar oče zahteva za sina, bode oče moral utemeljiti pred sodiščem v Litiji.
„Fant, saj se nič ne mudi, ni treba tako hiteti tepsti /" dejal je Janez Rozolmk kmečkemu fantu Janezu Knezu, ko ga je 26. dec. po noči pri Bukovici z silno hitrostjo tepel s kamnom, zavitim v ruto, po glavi. Rozolnik se je Knezu zameril, ker mu je rekel, naj gre spat, ko se je hotel Knez tepsti s fanti. Rozolnik pravi, da je Kneza spoznal, Knez pa pravi, da to ni mogoče in da je bil pretepaiec kdo drugi, »saj je po noči vsaka krava črna«. Ko se je do kazalo, da je res Knez obdelaval Rozolnikovo glavo, je bil Knez obsojen v dvamesečno težko ječo.
Prijavna soseda. Andrej Barle v La-hovČah se je stepel radi tolarja s kmečkim fantom Ant. Štuparjem, na kar ga je otupar z nožem težko ranil. Mladi nečak pravi, da je Barle Štuparja tako tepel, da so mati mislili, da ga trije tepo. Štupar je dobil 4 mesece težke ječe.
Tedenski koledar.
Nedelja, 2. marca: 3. postna, Sim-plicij p.; evang.: Jezus izžene hudobnega duha iz mutca. Luk. 11. — Ponedeljek, 3. marca: Agapida d. m. — Torek, 4. marca: Kazimir sp. — S r e d a, 5. marca : Friderik epozn. — četrtek, 6. marca: Fridolin sp. — Petek, 7. marca: Tomaž Akv. cerkv. uč., sv. 5 ran Gospodovih. — Sobota, 8. marca: Janez od Boga sp.
—	S o I n c e izide 5 marca ob 6. uri 35 min., zaide pa ob 5. uri 49 m. — Lunin s p r e m i n : Zidnji krajec 2. marca ob 11. uri 37 minut dopoludne. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 2. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez orgelj, graduale in traktus „Exsurge, Domine!" zl. Anton Foerster, ofertorij »Iusti tiae« Domini zl. dr. Franc Witt; po povzdigovanji »O salutaris hostia« zl. opat Vogler.
—	V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v D dur zložil A. Foerster, graduale in tractus „Exsurge Domine" zl. Ant. Foerster. ofertorij »Iusti-tiae Domini, zl. Fr. Schopf. Vss vokalno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. marca.
Osebna vest. V liberalni stranki je veliko veselje, da je g. dr. Ferjančič postal višji sodni svetnik.
Politična vest. Hrvaški in slovenski poslanci na Dunaju so ogorčeni, da sta poslanca g. c. kr. višji sodni svetnik dr. Ferjančič in g. c. kr. notar Plantan vkljub VBem prošnjam, naj bosta z ostalimi jugoslovanskimi poslanci edina in naj poka-žeta vladi resno nevoljo Jugoslovanov zaradi njenega stališča v celjski zadevi, votirala vladi zaupanje in glasovala za razpoložni zaklad. Bilo bi pač zanimivo, da bi se zvedel razlog, zakaj sta ta dva poslanca čutila potrebo, da v nasprotju z drugimi Jugoslovani izkažeta vladi zaupanje. Saj je bil neki liberalni agitator za dr. Ferjančiča s tem agitiral, da so »klerikalci« preveč prijenljivi in da morajo kranjska mesta poslati take može na Dunaj, ki bodo kazali ministrom »na kveder šivane škornje«. Dr. Ferjančič pa ne soglaša s tako politiko, kakor se vidi, in glasuje za razpoložni zaklad . . .
Imenovanji. Dež. predsednik je imenoval deželnovladnega konceptnega prakti-kanta g. P. S v e t c a koncipistom v X. čin. razredu in ga pridelil okr. glavarstvu v Krškem, ter absolv. pravnika g. Rajmunda S ve tka konc. praktikantom.
Imenovanja pri sodiifin. Deželno-aodni svetnik Oton pl. F 1 a d u n g v Celju je imenovan nadsvetnikom pri dei. sodišču v Celovcu. Sodni pristav dr. Adoll Lede-n i g je premeščen iz Feldbacha v Gradeo, dr. Rob. Artzt-Ruiz iz Hirtberga v Radgono, Josip S c h r o I 1 iz Svinca v Celovec. Sodni pristav dr. Herm. W e n n i g je dobil enako mesto pri graškem nadso-dišču, dalje pristava Kari Matznerv Svinou in dr. V. T e 11 s c h i k v Ptuju. Sodni pristavi so imenovani avskultanti: R. B e n d a in Val. L e v i č n i k za Gradeo, dr. K. K r a u a e n e c k za Kočevje, dr. P. Clementschitsch v Ljutomeru, dr. Rih. T s c h e c h v Šoštanju.
»8Udmarkino« rovanje na Kranj-skem. Iz Stoba pri Domžalah se nam piše: Pri nas postajajo narodne razmere čim dalje bolj žalostne. Zopet smo šli za jeden korak nazaj. Odprla bo se nova vrata nemški kulturi in germanizaciji. Ko se je zadnjič vršila tu občinska seja, so tukaj naseljeni Tirolci dosegli toliko, da se jim bode zidala šola nemške zveze, splošno razupite »Sildmarke«, na stroške tukajšnje (seveda še) slovenske občine. Po proračunu občinskih mož (pred vsem seveda Tirolcev) bode moral vsak davkoplačevalec plačati od vsake krone osem vinarjev in sicer to v prospeh nemški kulturi, v prospeh tistemu narodu, kojega namen je izpodriniti domačine z njihove zemlje ter razprostreti kakor orel svoja gospodujoča krila čez nje. Namen med nami naseljenih nemških Tirolcev je priti polagoma v posest vseh tukašnjih posestev ter nastaniti čim več mogoče svojih ljudij, jih pomešati med domačine ter iz tega prestrojiti popolnoma nemško naselbino. Njih število pa se že itak leto za letom znatno množi. Domačini pa morajo po Bvetu iskat si kruha. V svojo žalost moramo pripomniti, kako tu ti tirolski fabrikantje svoje rojake protežirajo. Domačin, kateri hodi nad 20 let vživat v njih tovarne strupen, vdušljiv zrak, ima na dan komaj dve kroni ali pa še manj, dočim kak tirolski delavec, ki je ravno dospel semkaj in dostikrat niti pojma nima o tej stroki, Bluži na dan šeBt kron. In kakor se iz naslednjega razvidi, so ti tirolski fabrikantje sila preračunljivi. Vso njihovo delovanje se vrši nekako za hrbtom, za neko pretvezo. Slovenci v okolici domžalski, pomnite, da vsak narod v današnji borbi za življenje varuje le interese svojcev. Zakaj bi se potem zidala nemška šola, ubogi kmet in delavec, ko te že itak stiskajo od jedne strani davki, od druge pa dolgovi? In kako ti bode pri srcu, ko bodo tvoji otroci po vzgledu Tirolcev zaničevali jezik, katerega jim je tvoja žena, njih mati, vcepila v srce? Zakaj bi se torej ne povečala slovenska šola, katera postaja radi naraščaja števila otrok vsako leto tesnejša? AH bi ne bilo bolj pametno, bolj koristno, da bi se napravila dva višja razreda več, kjer bi si otroci tukajšnjih posestnikov pri dobrih učnih močeh prisvojili nekoliko več znanja, kakor, da so vsled naraščanja siljeni obiskavati nemško šolo. Mi smo na pretečo nevarnost opozorili, da jo uplivni faktorji med nami odvrnejo, dokler je še čas, in da ob pravem času store korake proti ustanovitvi najnovejše potujčevalnice na Kranjskem!
Duhovščina ljubljanske dekanije ima prihodnjo sredo dne 5. marca svoj sestanek.
Za vseučilišče v Ljubljani sta poslali peticiji na ministerstvo potem mestnega magistrata: društvo »Naprej« v Gradcu in županstvo občine Jabernik pri Slov. Bistrici na Štajerskem.
Vaien shod v Poljčanah. Kakor smo že naznanili, zborovalo je katoliško politično društvo za slovcnjebistriški okraj v Poljčanah. Na shodu je govoril državni poslanec R o b i č, ki je obširno pojašnjeval celjsko zadevo in med drugim tudi dejal: Častna dolžnost mi je, tudi tukaj povdar-jati, da so me v proračunskem odseku v trenotku, za Slovence usodnem, možato podpirali prijatelj Povše, Mladočehi dr. Herold, dr. Stransky, dr. Foft in tudi Poljaki. Častna dolžnost mi je tudi izjaviti, da me je v tem težavnem vprašanju podpiral tudi »Slovanski centrum«, njemu na čelu pred vsem z vso odloč-
nostjo in e n e r i i j o dr. Šuster-š i č. (Klici: Živio Šusteršič!) — Govoril je še deželni poslanec g. dr. R o -b i n a o kmetijskih zadrugah, gospod Fran Mlakar o vinski kupčiji in gosp. Martin Medved o občinskih volitvah, ki so bodo kmalu vršile v Polj-č a n a h. — Poslancem se je izrekla zaup> niča in sprejeli bo ae naslednji sklepi: »Državnim poslancem se naroča o b s t r u k -o i j a , ako bi nastala nevarnost za slovensko gimnazijo v Celju; g. Moraeyu se izreče nezaupanje in ogorčenje, ker je glasoval proti koristim svojih BlovenBkih volivcev; do vlade se izreče zahteva, da se trgovinska pogodba z Italijo ne ponovi na škodo avstrijskih vinogradnikov.«
Državni pravdnih v Celji in — »Vahtarca*. Mnogokrat Bta st bila že po raznih slovenskih časnikih v objemu naš g. drž. pravdnik in pa »Vahtarca«. Vsi poskusi razdvojiti ju, so bili zaman. Zgodi se včasih, da se pisano pogledata, no pa sta si po sporu toliko boljša. Ta ljubezen raste od leta do leta. Pravijo, da ljubezen dela ljudi slepe. To mi radi verjamemo, če beremo »Vahtar-čine« pamfleto na nam najsvetejše stvari: na vero, dom in cesarja. Nedavno je prinesla nesramen pamflat na lavretanske litanije, — vid je zadobil g. drž. pravdnik še le potem, ko je bila raznešena in razposlana. Nam Slovencem sme itak prereči najnesramnejšo stvari, to je njen privilegij. V eni zadnjih številk pa se je spravila na našo črnožolto cesarsko zastavo, imenujoč jo — umazane ounje. Seveda se skrije za neko tretjo osebo, češ ta je to rekel. Toda kdor pozna gospode okoli »Vahtarce«, ta ve, kako spoštovana je pri njih črno žolta zastava in s kako slastjo jih navdaja, če morejo pisati o njej kot o umazani cunji. Nek dovtipen gospod mi je rekel, da kadar „Vahtarco" čita, dobi vtis, kakor da imajo včasih vsi gospodje pri držav, pravdništvu — dopust.
Konference sa može in izobražen svet sploh bo imel č. g. P. Hugolin Satt-ner v frančiškanski cerkvi počenši s prihodnjim tednom vsak ponedeljek in četrtek zvečer ob 7. uri, k sklepu bo vsikdar blagoslov. — Želeti je, da se ljubljanska inteligenca obilno udeleži govorov.
Ustanove sa invalide je dež. vlada podelila invalidom: Mib. Kovač in Anton Sever v Postojni, Jem. H a b j a n č i č iz Zloganja, Jan. G o m i 1 k a r iz Makovca, Jan. G a č n i k iz Mokronoga, Jan. P o 1 a n e c iz Csjšnjice pri Škocijanu in aim. I lov ar iz Radulo
Poseben vlah s Goriškega v Rim.
Goričani pripravljajo poseben vlak v Rim, ki pojde z Goriškega 14. aprila, ako se oglasi 450 romarjev. Kdor se želi udeležiti romanja, mora naznaniti do 15. t. m. č. g. J. Ličanu, kn.nadškcfijskemu kaplanu v Gorici. Za III. razred Be bo plačalo 29 K, za II. razred 50 K. Vpisnina znaša za III. razred 1 K, za II. razred 2 K.
Petnajstletnica slovenske dramske umetnice gospe Danilove se bo praznovala danes. Gospa Danilova nastopi v drami »Maria Stuart«. Opozarjamo slovensko občinstvo, da danes gotovo pohiti v gledališče in tako izkaže zasluženo čast vrli domači umetnici.
Veliko nemško slavnost v Ljubljani pripravljajo Nemci za prihodnje bin-košti. Filharmonično društvo bode praznovalo 2001etnico. Povabljeni bodo Nemci od raznih strani, naj takrat prihite v Ljubljano.
Predrsnost. Pri okr. sodišču v Celji je nastavljen nek Bodni dostavljavec (čegar imena za sedaj še nočemo povedati), kateri ima vedno pri sebi celo kopo »Štajerc a«. Ne vemo, ali ta mož sam od sebe raznaša »Štajerca«. Pisarniški uradniki okr. sodišča so najhujši »Nemci«, morda se bomo pozneje kedaj bavili nekoliko podrobneje z njimi in njihovim poslovanjem. Sodni uradniki so v raznih radikalnih društvih, sodni sluga in diurnisti so piskači i a trobentači pri nemški godbi — in sodni dostavljavci so — kolporterji »Štajerca«!
Gledališka predstava na korist dijaški kuhinji v Kranju preložena. V nedeljo večer nameravana gledališka predstava »Revček Andrejček« se preloži valed nepričakovanih ovir za eden teden in se bode vršila namesto v nedeljo dne 2. marca
— v nedeljo dne 9. marca. P. n. elavno občinstvo naj to vzame blagohotno na znanje.
Vodstvo „Obrambenega drufitva sa Koroško" razposlalo je svojim članom te dni svoje poročilo za preteklo leto. Iz njega povzamemo sledeče: Društvo ustanovilo ae je 6. sušca 1901. Na napade nasprotnih listov doposlalo je 219 napadencem dotični izrezek; v 200 slučajih prišel je odgovor. Nasprotni listi so prinesli 128 popravkov po § 19, v katerih so morali preklicati okroglih 700, reci sedemsto neresnic, lažij in obrekovanj; 6 popravkov radi formalnih napak ni bilo sprejetih. V šestih slučajih trebalo je tožiti, štirikrat z vspehom, 2 porotni pravdi bili sta izgubljeni (na Ko-r o 6 k e m I) druga obrekovanja itd. našla so primeren odgovor v »Karntner Zeitung«. — Število udov je tekom leta 1901 od 110 naraslo na 183. S ponosom lahko gleda društvo na preteklo leto nazaj; niti jedno celo leto ne obstoji in vendar se mu je posrečilo, dokazati ljudstvu, kaj so nasprotni čas n i k i! Naj bi pristopili še ostali duhovniki, da se namen društva: »braniti katoliško cerkev, braniti čast katolikov, braniti čast katoliških društev« do cela spolni. Stroškov imelo jo 7911 kron 65 vin. ravno toliko dohodkov, imetje znaša 4202 kroni 74 v.
S-j-
Pred porotnike pridejo prihodnji teden : 3. marca 21 letna dekla Marija Caks iz Šanarja pri Jelšah radi detomora in 32ietni oženjeni posestnik Fr. Kreč iz Stoba radi nenravnosti; 4. marca 53Ietni krojač Janez Lavrič iz Kozarš radi goljufije in 27letni čevljar Peter Ster iz Spodnjih Dupelj radi ropa; 5. marca 381etni posestnikov sin Jan. Mihelič iz Smartna ob Savi radi uboja; dne 6. marca 501ttni hlapec Jan. Karlin z Iga radi uboja. Nekaj obravnav pride morda še zadnje dni na vrsto.
„Ruski kružok" v Trstu glasom poročil od ondot lepo napreduje. Oglasilo se je že nad sto slušateljev in Bluš&teljic iz vseh tržaških slovanskih slojev. Poučuje se v dveh oddelkih. Učiteljica je rojena Rusinja, uradnica tržaškega ruskega konzulata. .— Društvo, kateremu je namen poučevanje v slovanskih jezikih sploh, priredi tudi kurz za slovenski jezik za take, ki niso imeli v loli dovolj prilike izvežbati se v maternem jeziku. In takih je v Trstu mnogo, mnogo, ker nimamo v mestu s 30.000 Slovencev niti ene javne slovenske ljudske šole!
Tržaški deielni zbor se snide, ka kor javlja »P.ccolo«, 20. marca h kratkemu zasedanju.
Društvo sv. Jeronima v Zagrebu, bratsko društvo naše Mohorjeve družbe, ima sedaj 15.539 članov. V preteklem letu je društvu pristopilo 372 članov. Društvo bode izdalo za letos štiri knjige svojim članom.
Nova kapela v nadškofijski resi-denci v Gorici. Nj. Eminenca goriški kardinal je minuli teden blagoslovil novo kapelo in posvetil novi dtar v svoji resi-denci.
Kap zadela je v Mariboru hišno po-eestnico gospo Otilijo P i c h 1 e r. Pogreb je bil danes ob 4. uri popoludne.
Položaj v Trstu. V včerajšnji Beji odseka za preiskavo tržaških dogodkov je ministerski predsednik dr. K o e r b e r izjavil, da vlada v Trstu še ne more konšta-tirati popolnega pomirjenja in da ji radi tega še ni mogoče odpraviti izjemnega stanja.
Istrske novice. Iz P a z i n a. Preteklo nedeljo je slavila tukajšna hrvaška gimnazija papeževo petindvajsetlet-nico; imela je v ta namen v frančiškanski cerkvi peto sv. mašo z zahvalno pesmijo. Po končanem sv. opravilu so dijaki navdušeno zapeli papeževo himno. Lansko jesen eo se napravile v tukajšnji proštijski cerkvi nove orgije. Postavil jih je Italijan s Turina. Njih zunanjost jako priprosta, glasovi so mili, več pa ne morem povedati, ker nisem e-tt. '-ovnjak v tej umetnosti, samo to vem za gotovo, da so orgije že pokvarjene. Sporočili so že mojstru v Turinu, on pa molči. Delal jih je Italijan, kolavdiral jih je tudi Italijan! Slovenski kolavdatorji, če bote hodili blizo Pazina, oglejte si te nove orgije in poskusite jih tudi vi! Orgije stanejo 6000 K, vporabil se je materijal sta rih orgelj. Ker ravno govorim o pazinskih
orgijah, naj še povem, da znajo pazinski pevci tudi stavkati. Do zdaj je bila navada, da se je pri službi božji hrvaško pelo, in upamo, da ta navada tudi ostane. To pa silno bode Italijane, zato so italija-naški pevci v božičnih praznikih naenkrat začeli stavkati in niso nikakor hoteli peti hrvaških božičnih pesmi. Toda g. administrator je naredil kratek račun: organistu in pevcem je odpovedal službo. In to je pomagalo, drugi dan so italijanaški pevci zopet ponižno peli hrvaške pesmi. Odločnosti je treba.
Samo par dni je še čas za vpis v družbo sv. Mohorja. Kdor Be še misli vpi-sati, naj stori to nemudoma!
Sava izredno narašča. Prevažanje z brodi je onemogočeno.
Is Medved. 26. t. mes so se vršile v občini Medvode volitve občinskih mož prav mirno. Ljudje pravijo, da že dolgo časa ne pomnijo tako mirnih volitev. — Pri nas bolehajo otroci za ošpicami; neugodno vreme slabo vpliva na to.
Klavnioa v Mariboru. Včeraj so v Mariboru otvorili novo mestno klavnico.
Novo kopališče v Opatiji. Društvo, ki ima upravo zdraviliščnih zavodov v Opatiji, je sklenilo, da šo to leto prične graditi novo kopališče z vsemi modernimi potrebami in udobnostmi. Kopališče bo stalo kakih 400.000 K in bo dovršeno 1. 1903.
Nesreča na južni železnici. Ponesrečil se je 27. februvarja ob '/» 8 uri zjutraj pri čuvajnici 654 Ivan Černigoj, čuvaj juž. želez. Ko se je vlak 100, ki prihaja iz Ljubljane, počasi pomikal proti omenjeni čuvajnici, je skočil Černigoj proti vlaku, da bi snel signalno ploščo, ki je bila vtaknjena v sredi tira. Ali vlak je bil hitrejši kakor on, in stroj ga je pograbil ter vrgel kake tri metre daleč na stran. Ču vaja so močno poškodovanega pripeljali v tržaško bolnišnico.
Prodajalnica zgorela. V Doberdobu je zgorela prodajalnica in stanovanje Ambr. Furlanija. Zavarovano jo bilo za 5000 K.
Emanuel Ondfiček je sedaj v Dja kovu v škofiji. Te dni je koncertiral zasebnemu društvu, priredi pa tudi javen koncert. Preko Besne potuje potem v Belgrad.
Cesta po Bači. Te dni merijo inže nirji cesto po Bači, da bi žel. podjetje ložej spravljalo stroje in Bploh materijal v baško dolino. Vendar enkrat tudi do tega smo prišli, saj se je ta cesta vlekla kakor morska kača skoz več desetletij.
V mej narodni panorami je še celi prihodnji teden razstavljena res vrlo zanimiva serija »Burska vojna«. — Za drugi teden marca se pripravljajo slike iz T i r o 1.
čudna cenitev. Poročali smo že, da so pri trasiranju nove železnice na Koroškem povzročili marsikje kmetom veliko škodo na polju in v gozdu. Če je kdo oškodovancev poprašal po povračilu, se mu je na pristojnem mestu odgovorilo, da bo že dobil povrnjeno vso škodo. Drugim se je zopet reklo, da dotičnih gospodov, ki so merili, ni več tu; oglasiti bi se bilo treba poprej. Tako se je mej drugimi godilo tudi kmetu M. Mi-kula v Podgradu na Koroškem, a konečno se mu je zdelo to le preveč. Njegov gozd in travnik so precej poškodovali — sedaj naj pa ne dobi nobene škode povrnjene? To vendar ne gre, si je mislil, in je s posredovanjem občine pri c. kr. »tracirungs-ekspozituri« v Celovcu zahteval okroglih 260 kron odškodnine. A kaj se zgodi? Res so pregledali škodo in našli, da je posekanih 114 drevesc, da je tudi na travniku nekaj škode — vso škodo vkup pa so cenili na 23, reci: triindvajset kron!! Pritožil se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ki je pri c. kr. ekspozituri nasvetovalo, naj se z Grilom pobota. Ekspozitura je nato naročila novo cenitev škode. Cenitev je napravil nek gozdar in Rožeka. Škodo je cenil vkup na 9 kron 36 vin.; v gozdu, pravi, je bilo posekanih 21 ostrvi, ki so po črez merile na deblu 15 cm in so vredne ena 15 krajcarjev, vkup 3 gld. 15 kr. = 6 kron 30 vin., in pa 93 slabih kolov za plot, katerih je ednega cenil na 2 kr. = 4 vin., vkup 3 krone 92 vin. — tako da je skupne škode našel samo 19 kron 58 vin. reei devetnajst kron 58 vinarjev! Kar je pri tem najlepše, je to, da oni gozdar škode niti videl ni, ampak
jo je povzel po tem, kar je zapisal geometer. Komentara k temu pač ni treba I
Zasačen tat. Na Dunaju je zadnje dni posebno zanimal policijo nek mož, ki je hodil po raznih slikarskih atelirjih in se izdajal za realičnega profesorja, zraven pa kradel akvarele Sedaj je tega moža policija aretirala in izkazalo se je, da je to Jožei Pleteršek, star 41 let in doma iz Sp. Polskave. Po poklicu je strojnik. Aretovan-
čeva žena se je vsled žalosti usmrtila. *
» *
Najnovejše od raznih strani. 61 r a j k
na Francoskem. Neka oficijozna nota pravi, da bo uprava prisiljena naročati uži-galice v inozemstvu, ako bo še nadalje trajal štrajk v tovarnah užigalic, katere to varne so v režiji države. — Poslanec plete nogovice. V angleški zbornici vzbuja posebno pozornost poslanec Wason. Ker mu je zdravnik prepovedal čitanje, plete med sejo — nogovice, da se ne dolgočasi. — Na cesti ustreljen. V Pragi je včeraj ustrelil voznik Labad gostilničarja Horkija, ki ga je pripravil ob 4000 gld. — Sedmi mednarodni e v h a r i -stični kongres se bo vršil tekoče leto v Namurju. — Sestanek dalmatinskih učiteljev se bode vršil 25. t. m. — Hrvaško gledališče v Zagrebu. V zadevah nekaterih reform hrvaškega gledališča v Zagrebu se bode v kratkem vršila enketa. — Jan. Kubelik je dobd ponudbo, naj še dve leti koncertira v Ameriki, zakar mu je obljubljen honorar 2 milijona kron. — Ženin in nevesta utonila. V To kaj u je nek brodar vozil preko reke mlada poročenca. Čoln se je prevrnil in poročenca sta utonila. — Elek-triška železnica na Dunaju je zopet dve osebi usmrtila, eno deklo in enega otroka — Nova hrvaška drama. V Zagrebu bo predvčerajšnjim predstavljali izvirno dramo Alojzija Koščeviča »Puškinova Bmrt«. — Mestno hišo so zažgali v Cassano Jonio razburjeni prebivalci. Ljudstvo je bilo razburjeno, ker se ni del pri neki železniški stavbi razpisalo. — P o n a -rejalci denarja v vojašnici. V budimpeštanski art lerijski vojašnici so odkrili delavnico ponarejenega denarja. Vojaki bo izdelovali ponarejene krone. — K o r -čani proti igralnici. Na Krtu je mestni svet odobril načrt za veliko igral nico. Občinstvo je priredilo veliko protestno demonstracijo.
Mednarodni shod katoliških vse-uiiliščnikov se bo vršil tudi let>s. Pripravljalni odbor je začel delovati na Holand-skem v mestu Neinwegen.
Anarhističen atentat preprečen. V Parizu v ulici Boulevard Voltaire je videla neka ženska sumljivega človeka ki je pod prag neke prodajalnice položil majhno trdno zaprto škatljico in nekaj prižigal. Klicala je na pomoč. Ljudje bo prišli in našli, da je bila škatljica polna smodnika in drobnih koscev železa.
Gledališki škandal v Lizaboni.
Predstave v kraljevem dvornem gledališču v Lizaboni Be morale prenehati, ker je bilo gledališče — preumazano in se je občinstvo branilo vsesti se na sedeže. Na pustni torek so Lizabončani se v gledališču tako ometa-vali s konfetijem in cvetlicami, da je vsa ta zmes ostala na sedežih. Gledališkega inten-danta je to silno razjezilo in pustil je vse tako, kakor je občinstvo nametalo, ter je prepovedal vsako snaženje. Naslednji večer je bila gala-predatava, katere se je udeležil tudi kralj. Občinstvo je skoro spoznalo na-gajivost intendantovo in nihče se ni hotel usesti na sedeže, napolnjene b konfetijem in različnimi drugimi stvarmi. Občinstvo se ni brigalo za kraljevo navzočnost ter je pri čelo strahovito teptati. Ko se je vzdignil zastor, leteli so stoli na oder. Občinstvo je hotelo intendanta linčati. Kralj in kraljica sta zapustila gledališče in odredila, da so naslednjega dne morali priti v gledališče ognjegasci, ki sedaj čedijo gledališče in brišejo proč sledove pustnega torke.
Viktor Hugo. Silno slovesno so praznovali Francozi stoletnico rojstva tega pesnika. Viktor Hugo je bil romantik in velik nasprotnik cesarstva. Ko je zasedel prestol Napoleon III., je moral bežati iz Francosko, a njegove prepovedane knjige so skrivaj kolportirali čez mejo, in še cesarica Evge nija je baje jako rada na skrivnem Čitala, kako jo izgnani pesnik šibal njenega cesarskega soproga. V Pantheonu, v bivši cerkvi svete Genovefe, katero je oskrunilo (rama-sonstvo, počiva Viktor Hugo med »heroi« Rousseau, Voltair. Pri slovesnostih se je govorilo mnogo praznega. Zlasti judovski listi so spravili mnogo neslanega na dan.
Zarota proti sultanu. Iz Carigrada se zopet poroča, da bo odkrili zaroto proti sultanu. Dva sultanova adjutanta sta radi tega pod ključem in aretiran je Osman paša.
Konjska čast. Perzijskegašaha konji imajo rudeče pobarvane repe, kar velja v Perziji za zelo visoko čast.
Kotiček za liberaloe. Ahasver pripoveduje ta-le lep prizor izza kulis naše visoke politike: Ko se je šlo za koncesijo za novo tiskarno v Ljubljani, zaprosila sta za avdijencijo pri ministerskem predsedniku prvaka ekscelenca baron Schwegel in dr. Tavčar Ekscelenca Korber je po svoji navadi uljudno sprejel eksoeienco barona in tovariša ter vprašal, s čim bi jima mogel ustreči. »Prišla sva zaradi koncesije za novo ljubljansko tiskarno,« se je glasil odgovor. »Me jako veseli,« je dejal KBrber, »da sem imel priliko, pokazati Slovencem, kako mi je na srcu i njihov gospodarski in kulturni napredek .... Je že vse končano in vse v redu. Baš je bil Hribar pri meni . . .« »Pa, oprostite, ekscelenca! Tu je malo nesporazuma ! Midva sva prišla — protestirat proti tej koncesiji...« Gospod Korber Be je prijel za glavo ter vzkliknil: »Bog vaB Slovence razumi, jaz vas več ne morem! Mislil sem, da vam napravim s to koncesijo ualugo, in Vi prihajate protestirat!« O obrazih, ki so jih pri tem delali z jedne in z druge strani, molči zgodovina.
Sejmi po Slovenskem od 3. do 8. maroa Na Kranjskem: 3. v No-vemmestu, Preski pri Medvodah in na Uncu;
7.	v Zalogu; 8. v Ljubljani. — Na slov. štajerskem: 5. v Vitanji in Ptuiu;
8.	na Pilštanju in Slov. Gradcu —Na Koroškem: 4. v Milštatu in Špitalu. — Na Primorskem: 3. v Hrpeljah; 6. v Gorici; 7. v Glemoni.
Društva.
(S t. Peterska moška in ženska podružnica družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani) priredita prihodnji četrt ;k dne 6. marca svoj drugi zabavni večer v restavraciji gospoda Iv. Hafnerja na sv. Petra cesti štev. 47, ter uljudno vabita vsi čast. člane in prijatelje družbe k prav mnogo-brojni udeležbi.
(Meščanska godba) priredi danes v pivarni g. Hafnerja koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 kr.
(Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani) naznanja Bvojim p. n. članom, da se bode vršil v nedeljo d e 2 marca občni zbor ob 2. uri popoludne v Hafnerjevi pivarni. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Narodna č i t a 1nica v Kra-n j u ) vabi k gledališki predstavi, ki jo priredi na korist dijaški kuhinji v nedeljo dne 9. sušca t. 1. v svojih prostorih. »Revček Andrejček«, igra s petjem v petih dejanjih. Nemški Bpisal Karol Morre, poslovenil J. Be-nedek. — Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina za osebo 1 krono, za dijake 30 vin.— Glede na dobrodelen namen se preplačila hvaležno sprejmo. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
(Mešani tamburaftki zbor iz Pulja), obstoječ iz 6 moških in 5 ženskih igralcev, priredi prihodnje dni v Ljubljani več koncertov pod vodstvom gosp. Salaja. Zbor pride v Ljubljano prve dni prihodnjega tedna.
Darovi.
Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je blagovolila darovati občini Rova 150 K za šolski vrt.
Za ta velikodušni dar se podpisano županstvo slavni kranjski hranilnici najprisrč-neje zahvaljuje.
Županstvo občine Rova, dne 26. svečana 1902.
Alojzij Jerman, župan.
Za vdovo gospo Jesenkovo: Neimenovan 2 K, dve gospodični 2 K, G. J. K. v Zatičini 2 K. G. c. kr. fin. komisar Ant. Janežič 10 K.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 1. marca. Nastop Ferjančičev in Plantanov ogorčil narodne kroge. „Edinost" poziva, ne voliti odvisnih uradnikov. Vsaj notar inoral bi biti neodvisen. Možje izražujoci dandanes zaupanje vladi niso na mestu.
Dunaj, 1. marca. V zadevi sladkornega vprašanja se predloži državnemu zboru nujni predlog.
Dunaj, 1. marca. Vlada v Schvve-rinu je prepovedala nabirati denar za „Los von Rom1' gibanje.
Pariz, 1. marca. (0. 13.) Wal-deck-Rousseau ponesrečil. Voz, v katerem se je peljal s stricnikom, zadel v tramvaj. Dobil mnogo ran na glavi, rokah, po hrbtu. Zdravniki trdijo, da bo zdravljenje trajalo 14 dni. Spremljevalec in voznik lahko ranjena; en konj ubit.
Umrli ho:
26.	februvarija. Franu Hartman, sprevodnika sin, 7 mesecev, Cegnarjeve ulice 6. bronchitis capill.
27.	februvarija. Štefan Kerkoč, župnik, 62 let, Zalo9ka cesta 11. Dysphagie Aneurysma aortae. — Marija Cirk, delavka, 61 let, Radeckega cesta 22. vsled raka na jetrih. — Josip Lukeiič, knjigovez, 27 I. Ulice na grad 15. jetiks.
28.	fepruvarija. Viktorija Jurkovič, ključarjeva hči, 10 mes. Konjušne ulice 1, jetika — Nofca Oblak, sprevodnikova žena 81 let. Nunske ulice 7. ostarel ost.
Dunajska borza
d«6 1. marca.
Skupni državni dolg v notah.....10165
Skupni državni dolg v srebru.....101-45
Avstrijska zlata renta 4%......120-85
Avstrijska kronska renta .....99-05
Ogerska zlata renta 4%.......12015
Ogerska kronska renta 4%......97*30
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1633-—
Kreditne delnice, 160 gld..............700 75
London vista......................23990
Nemški drž bankovci za 100 m. nem dri.velj.	117-20
20 mark........................23 44
20 frankov (napoleondor)......19-07
Italijanski bankovci..................93 30
C kr. cekini...........1133
fifeteojrologidno porodilo.
fSina nad morjem 806 2 m. srednji j.ječni tlak 736-0 »u
J	Cu opa-MTUia	Stanje barometra t mm.	Temperatur* PO Calilju	fttnl	Nobo	_ M a r. S"* •3» » w b
28	9 i\ei.	732 9	3*2	brezvetr.	dež	
1	7 zjutr. 2. popol.	7303 '300	36 | 15 3	sr. szvb. m. svzb.	megla del. oblač.	35 6
Srednja vftrajfinja temperatura 3-1°, normale: 1-2
Žitne cene
dn6 28. februvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad.....
> »maj.....
» n jesen ......
Ri za pomlad......
» n jesen .......
Koruza za maj-junij ....
Oves za pomlad......
„ , oktober......
, , oktober Rž za april . . , „ oktober Oves za april . .
„ „ okteber . Koruza za mai
. . julij •
(Rfektiv.)
Dunajski trg.
K	9-48	do	9-49
n	9-62	n	9 53
« n	7 71	n 1)	7-73
9	7.73	n	7.75
8	6-56	9	5 57
»	7-92	B	7-94
7)	7-94	B	7-96
borzi:			
K	9-36	do	9-37
n	8-27	n	8-28
jj	757	B	7 58
n	6-87	n	6-88
m	765	B	766
n	6 25	rt	6-26
B	5 26	B	5-28
J)	5-42	B	5-43
PSenica banaška . . „ južne žel. .
R i . , . .
Ječmen	„ . .
„ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara.
, , nova . Činkvant , stara » , nova Oves srednji . . . , Fižol .......
9-48 9-75 7-70 7-20 6-85
5-60 5 60
6-50
6-30
7-75 7-75
do 1015 » 10*15 , 7-90 . 860 „ 7*75 „ 5*75 , 5-75 „ 7*00 „ 6*60 , 8*15 . 10-75
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 23. februvarija do dne 1. marca.
		K	h			K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	30	Psenična moka 100 kg		32	50
> »11»	»	1	10	Koruzna a a	a	17	—
» a III. a	>	1	—	Ajdova a >	a	21	50
Telečje meso	>	1	40	Fižol, liter. . .		—	30
Prašičje » sveže	>	1	50	Grah, » . . .		—	50
» » prek.	»	1	80	Leča, » . . .	.	—	20
Koštrunovo meso	>	1	—	Kaša, > . . .	.	—	20
Maslo . . . .	»	2	40	Ričet, » . . .		_	—
Surovo maslo . .	>	2	20	Pšenica . . 100 kg		21	40
Mast prašičja . .	»	1	50	Rž . . . »	a	16	-
Slanina sveža	>	1	40	Ječmen . . »	a	14	40
» prekajena	»	1	60	Oves ... a	a	17	20
Salo . . . . .	>	1	30	Ajda ... a	a	14	40
Jajce, jedno . .		—	8	Proso, belo, >	>	15	60
Mleka, liter . .		—	18	„ navadno »	a	13	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . a	a	12	40
a kisla .	«	—	80	Krompii . a	»	4	40
Med.....	kg		—	Drva, trda, m'		8	20
PiSčanec . . .		1	50	a mehka, a	.	—	—
Golob . , . .	#	—	40	Seno, 100 kg .		7	60
Raca.....		—	—	Slama, a >	•	—	—
		-	—	Stelja, » >		—	—
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg Stev. 1. 276 11--1
Milijon
t gane opeke
se proda.
Vpraša se pri F. Supančiču, stavbeniku v Ljubljani.	277 i-i
VABILO
na
redni občni zbor
„HranilDice in posojilnice v Mošnjah,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
t nedeljo duč 16. marca 1902
ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Mošnjah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Odobritev računa.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 279 i—i	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bode vršil
y nedeljo dnč 16. marea 1902
ob 4. uri popoldne v „Katol. domu" na Vrhniki.
Dnevni fed:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in načelnika.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	llazni nasveti in predlogi načelstva.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
278 i-i	načelstvo.
Vrhnika, dne 25. febr. 1902.
VABILO
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice na Rovih,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bode vršil
T nedeljo dnč 16 marea 1902
ob 4. url popoldne v hranilničnih prostorih.
pnevni red:
1.	Letno poročilo.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Na Rovih, dne 27. febr. 1903.
11 280
Načelstvo.
umetni zavod I. vrste, t pritličju meščanske hiše.
Vhod ■ Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišku potovanja po celem svetu v popolni istini.
KS" Senzacijonelna razstava.
Od četrtka 27. februvarija do vštevši 8. marca:
Najnovejše! Velezanimiva Najnovejše I
Barska vojna.
Ti posnetki so napravljeni tako na strani Angležey kakor na strani Burov z velikimi nevarnostmi in težavami.
Otrooi, dijaki in vojaki imajo samo do 4. ure znižane cene; od 4. ure daljo polne oene.
Odprl« vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 10. zvečer. 267 1—1
Vstopalo« za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h.
SOT Proda se -^fi
ia ?
katera je zraven mestne farne cerkve ter v najboljšem stanu in ni najmanjšega popravila potrebna. Ima tudi korporacijsko pravico do drv. V hiši je prodajalna. Pripravna bi bila najbolj za kakega gospoda duhovnika v pokoju. Proda se pod najugodnejšimi pogoji.
Natančnejo se iz^e pri lastniku Ant Svetic-u v Kamniku.	268 3-1
I&če se
cerkovnik-organist.
Prednost ima oženjeni, H zna kako rokodelstvo in je tudi zmožen podučevati na zas I ni Soli. Nagrada za podučevanie po zmožnosti. Službo nastopi lahko prt-cej po Veliki noči.	257 4—2
Cerkveno predstojništvo na Jančem pri Litiji.
Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Marij?< Pomagaj
V trgovino z mešanim blagim ra deželi (D »lenjBko") se sprejme takoj priden dt-ček iz poštene hiše, ki zna dobro brati, pisati in računati.
Naslov po\e iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	246 3—3
Poštna in brzojavna
želi dobiti primerno službo. Je zmožna tudi simostojno poslovati.	245 3—2
Ponudbe prosi pod , Ekspeditorica
A Z." na upravništvo »Slovenca«.
Organist (cecilijanec)
želi svoio službo zameniti v kakem boljšem kraju. Službi je prav dobra.
Ponudbe pod: F. S, pošta Motnik, Goremsko.	261 3—2
Trgovski vajenec
^T^ sprejme se
v trgovini z železnino pri Karol Kavšeka nasledniku
Sehneidet* & Ve**ovšek v Ljubljani. 226 4-2
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN DODAM
mizarja in prodajalcu sobne uprave v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Med jato vi lilši.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. 8 (6)
Hiša z gostilno
obstoječa iz treh gostilniških ter štirih spalnih sob, dvema kuhinjama, kletjo ter z lepim zaraščenim vrtom, se da z vso opravo v najem oziroma se tudi proda. — Taista stoji v Šent Vidu pri Ljubljani tik državne ceste, blizo farne cerkve, ter novo zidanih »Škofovih zavodov".	233 4
Več se poizve ravnotam pri lastniku št. 7.
alanda
♦ Ceylonski čaj
je jedernat,	165 15-7
«3- blagodišeč,
«5- čist.
Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 Štv. 2 „ ; „ -.24, „ -.60, „ 1.50 štv. 3 „ „ „-.32. „-.80, „2.-
kšt Je naprodaj v vseh bolJSIh Špecerijskih trgovinah.
Čubar, Hrvatako, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprecenjeno ilobrog in pristnog medlolnskog rlbjog olja, katerog že dle časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročnin in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa .in lahko prebavljivo Prosim, poSIjite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr.	Ii7£ Pozdravljam in ostajam Vam udam
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil,, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medloin. ooguao, pristno somatose krep-ftnjo&e vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd Razpošilja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Nlr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta it. 1., poleg mesarskega mosta.
C. kr. konoesijonovani
posredovalni zavod 31 za prodajo realitet
Iv. [lep. plautz-a
t IJublJani, Rimska cesta
prevzema zaznamovanja 211 3-S
nakupovanj in prodaj vsakovrstnih posestev in poslopij itd. itd.
pod najkulantnejšimi pogoji
E. Z*>itelt-ov ^"SU^S
zavod za izdelovanje ste-klenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu.
Odlikovan od Nj. svetesti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-terburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. 132 4-4 llustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.
Blago za moške
U obleke m
doskin, pervien, kamgarn, loški še-vijot, lovski loden se najugodnejši kupi ali naroči iz suknene po-šiljateiske trgovine » * « * »
272 5-1
R. miKLAUC
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
Vzorci na zahfevanle, poStnlno prosfo.
Kdor rabi za spomlad


en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in trpežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi pluj na poskuSnJo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mla-tilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, 1C vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
Jamo blage prue ur^te
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri	275 6—1
Karol Kavšeka naslednik
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno = in zalog« poljedelskih »»rojev =
Ljubljana, Dunajska cesta 16 * ^
J. 50KLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na dtželi izboruo •voj o zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turist-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c kr. dvornih založnikov A 1. Pichler
v Gradci. 273 12—i
htaEsaseKaasiaiE^^
J. N. Potočnik,
krojaški mojster
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanje
fln&ovBnskB oMe h talariev
po najnovejšem kroju in
po nizkih cenah. 185 8—3
HEBBABNY-jev po dfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do je 31, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v laliko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apneno soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenici 1 gld. 26 kr. — 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 b ved za zavijanje.
Prosimo, da se
^^SCHUTZ-MAhKglfrt vedno izrecno zahtevaHer-|U! babny-Jev apneno-že-Lr; leznl sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in G" na zamažku ime ,,Her-Dj babny" vtisnjeno z vzv.še-
SStaSS^iuT-iSS
uradno reglstrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./l, Kalserstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20-17
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlftger, G. Piccoli, U. pl. Trnk<5czy, J. Mayr; Celje : O. Schwarzl & Co„ M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Sebi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Els&sser; Sovodanj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher, J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; St. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; urnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
H
f(
Velika posebnost med likerji,čudovitega okusa.
Krepčalo za želodec.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na proda) pri trgovcih: Karol Planinšek, Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu".	1191 20-14
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
/Vlojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanth prstenih
in
kot: ruiavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 62-8
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Redka prilika!
lTew-Tork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pogiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se __ mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih note* s ^^^^ pristno angleško klinjo;
6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. amsr. pat. srebrnih jedilnih žilo. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlio; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašifi za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
k akor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	133 6—6
A. HIBI€HBE»» u
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali -ivEJi^
če se znesek naprej vpoSlje.	^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ,,',"v| znamko. (Zdrava kovina.)
a
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje 1 Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szaute tri take garniture	baron Julij Ny.iry.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
Kmetijsko društvo v Srednji vasi
prodaja
najbolje planinsko
surovo maslo
(čajno maslo — Theebutter)
v oblikah po '/«• 1 in 5 kig. 258 2—2
/t, sjiiiMiiiii Varstvena zuamka: Sidro, immiiiu
JILINIMENT. CAPSICI COMP.I
•i- = Iz lekarne Richter-jeve v Pragi,	5
3 I pripoznano izvrstno bolečine olaj-	S
•J; 5 šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
f i K - 80, K 1'40 in K 2-- v vseh lekarnah.	I
jjl = Zahteva naj se to 1152 28—14	§
$ 1 sploh priljubljeno domače zdravilo	1
|j = vedno le v izvirnih steklenicah z našo	§
»jt = varstveno znamko „sidro" iz Richter-	§
j i J®*® lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
| = le v steklenicah s to varstveno znamko	i | kot pristni izdelek-
i | Rlchterjeva lekarna pri zlate ji levi
| v Pragi, I. Elizabethstrasse 5 3! Si
niimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiuiiiiiimiimiiiiiimiim
i
Zahtevajte povsodi pristni mm^
„Cvekov brinovec"
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi ltiši,
obrestuje hranilne vloge po	110 96-8
4x|a odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828 406,
Telefon štev. 57.


Št. 6823
S.
232 3—3
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnč 5. avgusta 1887. 1., št. 22. dež zak.), naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičence? za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni, in da se smejo
od sobote, dn& 22. t. m. skozi 14 dnij
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg štev. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovore. . O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svčt.
mejstMLl.
dnč 19. svečana 1902.
* Velika izber najfinejših slaščio in peoiva. *


I >w
od Franc Cvek-a v Kamniku.
240 tO—3
i*
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da otvorlm s 1. maroem 1.1.
na Glavnem trgu štev. 6
MMo in jdmb podružnico
ter priporočam vedno sveže, dobro ln ceneno blago.
V filijalki g Vsakovrstno pecivo
se sprejemajo naročila, tičoča T potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega, kakor tudi i kakor tudi vsakovrstni fini kruh slaščičarskega obrta. *	na vago.
Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic.
JEST Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. IgTt
K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje
238 *5	Jakob Zalaznik-
•H-i
r. »

H? Štirikrat na dan sveže in okusno peoivo. ^


i
;
na fl\estnem trgu zraven rotovža_
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
SftŽT" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno.	21 (io)
*V*a


PodpiRana iiua v zalogi nairaznovrstnejSe trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi rezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rodno ln poSteno po najnižji eenl bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiui spo&tovanjam se priporoča 566 52-39
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlioe 4.
J^TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
franja fteršol
v Ljubljani, Mestni trg <St. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrSenih ženskih ročnih izdelkov, vsako-vrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
O,
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 9
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.

Prostovoljna prodaja posestva.
Kor bodem v kratkem Ljubljano zapustil in mi tako ne bode več mogoče mojo na Sv. Petra cesti št. 13 nahajajoče se posestvo osebno oskrbeti, sem primoran moje posestvo prodati največ dajočemu.
Ustne ponudbe sprejemljem vsaki dan od 2. do 3. ure popoldne v svojem službenem stanovanju, koder se bodo dala tudi druga pojasnila
Posredovalne osebe izkijučene, edino neposrednja kupčija.
262 4-1
1/Vaii Pavločič,
pregle.dovalni oficijal I reda v deželni prisilni delalnici kranjski.
ANDROpOGON
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za l"ast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (l)
Yaso Petriči^-u.
v zalogi imajo tudi gg E. Mahr in (I. pl. Trnkdczv v Llubljanl, Ranf v Kran|l, in lekarna „Prl an$el]u" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
* * prave ruske * *
galose
1888. iz Rije1 znamk0 »zvezda<
Varstvena znamka.
se dobilo po nizki ceni na debelo In drobno samo pri
Anton prispet* in Vaso Petmčič v Iijubljani
1176 Ž0-15	Ter nadalje tudi
Idrija: Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Kcfthann, Franc Jonke, Franc
Bartelme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsberger.
pri sledečih tvrdkah:
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Perschc,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesfo : Josip Medved, M. Barborič. postojlna: D. Dolničar. Radovljica: Leopold FUrsager, Frid. Ho-
mann, Oton Homann.
Škofla Loka: J N. Koceli.
Nqjbo\jša
kavina primes
je in ostane
iz
Lj ubij ane.
128 10-5

Oklopju slicna barva za
vf/lmlin ^atere b°ia Je nespremenljiva, sta-UjO/f novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, liišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERI. v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 10 11—7
nabavna
alkaBičfiij® kislina
kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 17 9
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
ielez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Ha prodaj j
v Žerovnici na Gorenjskem blizu postaje na lepem kraji. Trdna gospodarska poslopja, lep sadni vrt (1 oral), njive (40 mernikov posejanja), travniki (10 oralov), gojzdov (25 oralov). Zelo pripravno tudi za letovišča.	^ 222 3—2
Jožef Vovk, posestnik v Žerovnici.
Radi opustitve kupčije prod& se
zaloga umetnih cvetlic
■
za cerkvene šopke ID
skupno za 500 K ali na drobno za svojo ceno.	203 6-4
Mariju Mikom,
Ljubljana, Pred škofijo št 21.
Domača umetalna steklarija
Agnola v Ljubljani, WSS5»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjašfco dobro, zv\ar»čeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
a> +»
4)

0) ■g
»d o cu
a> m Pi
«
P rt
.a s
js «
a sr * S
3
c8
h P,
O p*
a
>|H
M O
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGHOLJl V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju 8 gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu 8 mirno vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar naj topleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer 8 malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
i
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrencič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 "31
>1
o
(D p
(T> »
pr
o B
M"
N
K
(D
jjjf Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj' Sega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev n a r o 611 na borzi.
99
JIEBCVH
I., Wollzeile 10 in 13, Dunai. I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie 'mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 '	glavnic.	134 17
'j;iaiatelj. Or. F.vfl»n l.»mp».
9't(fovorni vrrduik : lv?n Rakoven,
Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani.