Posamezna številka stane 10 v.
70* it®Tilka.	Maribor, 3. septembra
hotnih IX.

Naročnina listu: —
Celo leto . . K10— Poi leta ...» 5 — 'Četrt leta . .	» 2-50
Mesečno. . . » 1*— vZtinaf Avstrije:—-Celo leto . . n 15"—• 'Posamezne številke — 10 vinarjev. ~
Ur«dništvo In upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. «3.
BBH
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
mwtaumHmxmtmnsataeatm*pxKXWKiatma	:3be5*š«k s
z&^mtnmias&sisw* a wwstiffsmmmesm
ifajnomjftp avstirijftk® nmdjuo porodilo. |
Dunaj, 2. septembra.
Italijansko bojišče.
•Tudi včeraj so opetovano obiskali italijanski zrakoplovci odprto mesto Trst ter vrgli na mesto za-vsem 70 bomb.
•Ob Soči včeraj ni bilo večjih bojev. Italijanski delni napadi na gorski planoti Bajnšica—Sv. Duh, pri Gorici in pri. Jamljanah so bili izjalovljeni in so jim dale naše napadalne čete odgovor z vspešnimi protinapadi. ,Na ozemlju gore Sv. Gabrijela so naši topovi zadrževali sovražne množice čet. V noči na 1. september so naše hrabre čete tukaj vjele 10 sovražnih častnikov in 315 mož.
Vzhodno bojišče.
Sovražnik si je brezuspešno prizadeval z močnimi protinapadi iztrgati iz rok uspehe, katere so dosegle naše zavezniške čete severnozahodno od mesta F o k s a n i.
Avstrijsko večerno poročilo.
Dunaj, 2. septembra,.
Po poročilih, došlih do 2. ure popoldne, je bilo bojno delovanje v nedeljo dlne 2. septembra razmeroma slabejše.
■ Italijanske izgube.
„Berliner Tagblatt“ poroča, da je bil drugi i-talijfanski glavni naval na našo fronto brezuspešen. Sila, katero je porabil Cadorna, pa je bila tako velika. da prekaša vse dosedanje laške napore. Cadorna: je imel ob Soči tričetrt milijona mož. Italijanske izgube znašajo najmanj ISO.000 mož in nad 10.000 v-jetnikov
Iz nemškega uradnega poročila.
Berolin, 2. septembra.
Francosko bojišče.
Silen artilerijski boj v središču flandrijske črte se noč in dan nadaljuje. Na grebenu Chemin de Dames so Francozi z naskokom odvzeli Nemcem prednjo bojno črto.
Macedonsko bojišče.
Pri Bitolju so pričeli Francozi napadati z velikimi silami. Sovražnik, ki je ob cesti v Prilep prodrl naprej, je bil poražen ali vjet, sovražni naval j povsod odbit. Na Dobrempolju so se opetovano izja- | lovili novi srbski napadi.
17soneinški imperializem*
Zadnje dni smo v časnikih brali izjavo nemškega „Nationalverbanda“, s katero pozivlje vlado , naj z vsemi sredstvi zatira vsako gibanje zoper zvezo z Nemčijo. Stvar zasluži, da se nekoliko pomudimo pri njej.
Z e po naravnem pravu ima poedinec in država pravico, iskati pomočnika in zaveznika za čas sile in nevarnosti. Ravno tako je pa naravno, da pri sklepanju takih zvez odločuje ozir na testno blaginjo: salus rei publieae si sprema lex, blaginja (lastne) države je najvišji za.ko». Nespametno in izdajalsko bi bilo, sklepati in zdrževati kako zvezo in jo tako daleč gnati, da je na škodo in prepast lastni državi, korist pa donaša le sozavezniku, ki še jo nalašč izkorišča. Tudi zvezo z nemško državo treba presojati po tem načelu: potreba in blagobit Avstrije j§ prva reč, zveza s to ali ono državo je le sredstvo,
ki se po potrebi ali okoliščinah lahko spremeni ali celo opusti. Nepobitno dejstvo pa je, da je avstro-nemšivi politiki, katere zastopnik je sedaj National-Verband, ves čas vojne, da, ves čas, kar je Bismark skrpal trozvezo, glavna rec zveza z Nemčijo, blagor, moč in veličje Avstrije pa postranska reč. Vrednost zveze se ne presoja po interesih Avstrije, ampak interesi Avstrije po zvezi. Za Avstrijo mora biti vse dobro, kar služi čim tesnejši zvezi z Nemčijo.	• '
Vsak pregrešek zoper naravno pravo se prej ali slej maščuje, temeljno zlo vse naše zunanje in notranje politike in vzrok sedanjih nadlog je, ker se pod vplivom v s e n e m š k e g a imperializ-m a postavlja na prvo mesto zveza z Nemčijo, blagor Avstrije pa je postranska stvar.
Iz nepreglednega gradiva, ki nam je na razpolago v tem oziru, navedemo le nekatera dejstva.
Zveza z nemško državo 1. 1879- ni nastala iz dejanske potrebe avstrijske države, marveč Bismarck jo je potreboval, ker se je hotel zavarovati proti Franciji, ker mu je nasprotje med Avstrijo in Nemčijo bila največja ovira k veličju nove nemške države, nasprotno je upal z zvezo Avstrijo trajno prikleniti na Nemčijo in spraviti pod njen vpliv. (Gl. Sos-nosky, Die Balkanpolitik Österreich-Ungarns II, str. 48, op.) V Avstriji še takrat niso pozabili 1 1866 in so imeli pomisleke zoper tako zvezo, toda avstrijsko zunanjo politiko je takrat vodil vsemogočni An-brassy, mož osebno plitve glave, toda korenit Madžar, hud sovražnik Slovanov in Rusije radi 1. 1848. Ta mož je tedaj sklenil zvezo z Nemčijo,, pri čemur so igrali znatno ulogo zelo človeški oziri. Andrassy je namreč imel hčer, Bismarck pa sina, in zdelo se je, da mladi Bismarck išče njeno roko. Do zaroke med Nemčijo in Avstrijo je tedaj prišlo, zaroka med Bismarckovim sinom in Andrassyjevo hčerjo pa je izostala; glavno je bilo itak doseženo.
Ta zveza je bila naperjena pred vsem proti Rusiji, Bismarcka pa to ni motile, da je prav nati-homa Avstriji za hrbtom sklenil 1. 1887 tajno zvezo tuci z Rusijo. Ce bi takrat prišlo do bojnega spora z Rusijo, bi Avstrija ostala na cedilu, ker bi po tej tajni pogodbi. Nemčija ostala nevtralna. Varstvo monarhije se je torej že takrat popolnoma podvrglo vse-nemškim interesom.
Na predvečer velike svetovne vojne je izšla že v 9. izdaji knjiga „Berlin-Bagdad, Neue Ziele mitteleuropäischer (v resnici vsenemške) Politik." Ta knjiga se je javno prodajala v avstrijskih knjigarnah, dasiravno vsebuje glede Avstrije naravnost ve-leizdajske ideje. V tej knjigi se nahajajo naslednje zahteve:
1.	Pasti mora ločitev obeh cesarstev in nastati ena velika nemška zveza pod hohenzollernskim gospostvom. Avstrijska dinastija se mora zadovoljiti s suvereniteto v upravi lastnih dežel. (Str. 38—39.)
2.	Nemčija mora poseči v avstrijske razmere in razdeliti monarhijo .tako, da se Nemcem zagotovi večina, za vse čase. Nastale bi naslednje skupine: a,) Stara Avstrija s Češko in Tstro. b) Galicija in Bukovina, ki se ločita od ostalih skupin, c) Ogrska s Sedmograško, kateri se lahko priklopi Hrvaška s Slavonijo, bočim se Bosna in Hercegovina združita z Dalmacijo. Ta skupina dobi posebnega namestnika ali kakega nadvojvoda za upravitelja. (Str. 39, 41.) Kratko, izsiliti se mora izvršitev Schönererjevega k riške e a vsenemškega programa iz 1. 1882. (Str. 41.)
3.	Nemcem očita, da niso, znali doslej spraviti vin veljave povsod svojega jezika kot gosposkega jezika (Herrensprache, str. 57). Združiti se morajo vsa nemška plemena in nemška oblast razširiti od Berlina dn Bagdada. (Str. 69.">
4.	Avstrija se mora preosnovati, ali vpogniti ali zlomiti (str. 68) v zmislu vsenemške politike. Začeti treba hitro, drugače v svetu ne bo več prostora, kjer bi Nemec (der Teutone) mogel nastopiti kot gospod (str. 69); Če se dunajska vlada ne odloči, se bo Nemčija drugam obrnila (str. 79), t. j. združila bi se z Rusijo ali kako drugo državo proti nam.
Dogodki v naši zunanji in notranji politiki so se med vojno natančno vršili po vsenemškem načrtu. Vedno in dosledno so Nemci vojno ražmotrivali iz nacijonalno-vsenemškega. ne iz avstrijskega, stališča. Ob začetku vojne je nemški cesar izrekel znane besede v državnem zboru, 'dja ne pozna več strani? . ampak le Nemce. Takoj so to obrnili tudi na avstrijske razmere. „Tagespost“ je n. pw 3. okt. 1914 dobesedno pisala, da se besede nemPcega cesarja im*-
rajo uveljaviti tu® v Avstriji, in vendar bi iz avstrijskega stališča edino pravilno bilo:	jaz poznam
samo Avstrijce, ne strank. Vsenemška politika je proze! a vse sloje, od ministra Stiirgkha doli do zadnjega pisača pri okrajnih glavarstvih. Ta politika je zahtevala, slovanske narode v vojni kar največ deprimirati. njih voditelje fizično in moralično uničiti, nenemšMo prebivalstvo kar največ iztrebiti in gmotno izsesati. Dočim so gališke in bukovinske židle ter erdeljske Švabe begunce naseljevali v najrodovitnej-še spodnještajerske kraje in sicer, kakor se je neke-! mu pastorju na Dunaju zagotovilo, izrecno s tem namenom, da se ti kraji ponemčijo, so naše slovenske begunce pustili po barakah trumoma umirati, Dalmacija z istrskimi otoki je skoraj lakote izumrla, do-! Čim se je naš živež izvažal v Nemčijo. Seveda, ker I tam doli je slovansko prebivalstvo in to se po vse-nemškem programu mora decimirati.
Vsenemški imperializem je rodil nesrečno zvezo z Italijo in .pripravil tla sedanji krvavi avstro-italijanski vojni. Zveze z Italijo niso 1. 1882 ustvarile avstrijske koristi, marveč Bismarckova, politika pod plaščem te zveze je bujno procvitalo iredentstvo v Primorju. Italija se je lahko pripravljala na odločilen trenutek. Vedno in vedno so Nemci podpirali Italijane proti lojalnim Hrvatom in Slovencem. Se neposredno pred vojno je Bülow mešetaril z avstrijskim ozemljem v Rimu in še povečal italijanski apetit po Trstu. Vsenemški program je, razširiti nemštvo do Adrije, Trst mora postati drugi Hamburg. To je pai nagnilo Italijane, da so hoteli „odrešiti“ svoje, v Trstu in Primorju do vsenemški politiki umetno vzgojene Italijane. Se vojna jih ni izmodrila. V knjigi R. Müllerja „Was erwartet Österreich von seinem jungen Thronfolger“, kl je izšla že med italijansko-avstrijsko vojno, se na str. 74 bere črno na belem, naj se primorskim Italijanom utrdi stališče nasproti Hrvatom, naj se jim dajo vseučilišča, kazine itd. in zajezi nasproti italijanskemu življu slovansko povodenj !
Knjiga „ Österreich-Ungarns Schicksalsstunde“, ki je pisana tudi v vsenemškem duhu, nam daje lepo tolažbo, da bo po vojni nemška gospodarska politika, nadkrilila avstrijsko in da ne moremo zahtevati da se Nemci radi bratstva v orožju pri pogajanjih udajo kaki sentimentalni darežljivosti, ampak ue bodo omahovali, kjer bi zahtevali interesi nemške gospodarske politike, da nam pred nosom zaloputnejo vrata! Pa jim tega tudi ne moremo zameriti, ker oni imajo dolžnost, do skrajnosti zastopati in varovati interese lastne države. Tako beremo črno na belem na str. 66 in 67. imenovane knjige, ki se neovirano prodaje v avstrijskih knjigarnah. Res jim ne moremo zameriti, tem bolj pa moramo občudovati kratkovidnost avstrijske politike, kateri je zveza z Nemčijo nad vse, lastni interesi pa postranska stvar. Slično smo že doživeli v Srbiji pred vojno. Vsenemško-madžarska politika je ščuvala Srbe proti monarhiji, med tem si je pa Nemčija osvojila na srbskem trgu prvo mesto (Sosnosky II, 191) in nemški konzul sam je hujskal zoper našo državo.
Vsenemški imperializem je poosebljena neznosna nadutost, ki ne priznava nikomur drugemu kakih pravic, ne trpi nikogar poleg sebe kakor le v tla pom an dr an e sužnje, ta nestrpna nadutost in gospo-stvaželjnost je vzbudila, sovraštvo celega sveta. Filozofija te odurne struje vidi le v nemštvu pravo človeštvo, kakor se izrazi znani dunajski fantast R. Krailik; kar ni nemško, je manj vredno, zato je v vsenemških ...kulturnih“ - ustih tako priljubljena psovka za Slovana:	pes! To vsenemštvo se je navzelo
blazne filozofije znorelega filozofa Nietzschea. Ta strrtja obvladuje našo politiko, odtod vsa naša. nesreča. Temu vsenemškemu imperializmu se žrtvujejo najvitalnejše avstrijske koristi, med katerimi je prva mir, zastopnost, zadovoljnost narodov, ki tvorijo državo. Večji kakor Herkules bo, kdor oslobodi Avstrijo te more. Mi Slovani, ki se borimo — ne proti nemštvu, marveč“'proti izrodkom nemštva, smo pravi nositelji avstrijske misli in še v večji meri ko pred 79 leti veljajo dandanes besede Češkega zgodovinarja Palackega:	Ce bi Avstrije ne bilo, mi "Bi jo na-
pravili!
Koristi lastne države naj bodo torej merodajne j v presojevanju zveze z Nemčijo, le ozi,r na lastno I dobrobit naj odločuje o vojni in miru.	F.
Glasovi o novem minisfr-j
stvu.
Dr. vitez Seidler je sestavil oziroma pomnožil svoje uradniško ministrstvo. V novem kabinetu sedi 10 Nemcev, 2 Poljaka, 1 beški plemenitaš, 1 Slovenec in 1 Rusin.
Vse stranke zavzemajo, kakor je soditi po doš-lih izjavah, napram novemu Seidlerjevemu kabinetu čakalno stališče. Najmanj zadovoljni so s sestavo seveda Cehi, ki nimajo v ministrstvu ne enega zastopnika. Nemci in Italijani pa so hudi na viteza Seid-lerja, ker je poklical v ministrstvo —1 Slovenca. Nemški listi rohnijo in zabavljajo ter odrekajo Jugoslovanom pravico do sedeža v kronskem svetu. Jugoslovanski klub še sicer ni zavzel svojega stališča napram novemu kabinetu, a toliko je že gotovo, da vitez Seidler s tem. da je poklical odličnega slovenskega uradnika v ministrstvo, Jugoslovanov še ni pridobil za-se. Naše stališče je jasno, naš program odločen: Deklaracija z dne 30. maja! Slovenci se sicer veselimo, da so tudi na najvišjem mestu upoštevali slovenski narod in so nam dali ministra, a dokler se naši zahtevi po .jugoslovanski narodlni avtonomiji docela ne ugodi, ne moremo iti z vlado. Vsako tozadevno avtonomno krparijo. bodisi po deželah, hli okrajih pa odločno odklanjamo.
„Slovenec“: ..Da ne bomo dobili danes že parlamentarnega ministrstva, je bilo pri znanem stališču Nemcev, pred vsem nemških nacionalcev, ki vedno še sanjajo o nemških zahtevah in nemški nadvladi v Avstriji, že davno jasno. Naša avstrijska notranja politika je politika kolebanja in nihanja med dvomi in zmotami. Človeka, ki bi prišel s programom m korajžo z enim mahom razbiti stare, nevzdržne tradicije in ustvariti res novo, sodobno, dlemokratič-*o, narode zadovoljujočo ogrodje države, z današnjim Seidlerjevim kabinetom nismo dobili. Avstrijska posebnost v tem smislu je današnji vladni program, ki je sestavljen tako modro in naravnost pitijčno z namenom, da bi ostal „volk cel in koza sita.“ K d« nam razloži nasprotja: Splošna smer notranje politi-ke ostane neizpremenjena, a -TTstl šapi napoved času primerne premembe ustave in uvedbe narodne avtonomije. To se pravi, potolažiti je treba Nemce, da bodo mirovali, na drugi strani pustiti, odprto možnost za uresničenje življenjskih zahtev nenemških narodov. Ta program nam gotovo ni nalil čiste vode! Vendar pa. dobi človek nehote iz tega vladnega komentarja utis. da nas pripravljajo vendar na tiste čase, ko bo treba igrati z odprtimi kartami in uresničiti zahteve narodov. Vprašanje je, kako daleč je še ta čas! Počakajmo! Eno pa nam je prineslo novo ministrstvo. Jugoslovani smo dobili zastopnika v kronskem svetu v osebi ministrskega uradnika sek-cijskega načelnika v ministrskem predsedništvu Slovenca dr. Ivana Žolger. Delokrog Žolgerjev je še precej nejasen in mogoče preveč teoretičen. Toda led je prebit. Vlada hoče s tem pokazati, da se zaveda važnosti jugoslovanskega vprašanja in da računa z Jugoslovani. To je uspeh taktike Jugoslovanskega kluba. V tem oziru pozdravljamo to imenovanje.“
„Slov. Narod“: „Očividno je, da ima imenovanje Ukrajinca HorbaČevskega in Slovenca Žolgerja bolj zunanjepolitičen značaj. Z imenovanjem teh dveh ministrov se hoče na zunaj napraviti utis, ;d|a stoji narodnostno vprašanje v Avstriji v ta,ko dobrem te
>».»	0WWWH ini mn\* r»—am«—o iiiOTWMawwawawwBMawtwawwaiHwwiyBBwwaaiaeBwgwwB
LISTEK.
Materina beseda.
'Za „Stražo“ napisal f protosor Anton Rabuza.)
(Etate.)
Tedaj pa je ljubi Bog dopustil, da je pogledal» mila mamica iz nebes na svojega smrtni pogubi tako blizu stoječega otroka in mu pošepnila lahno, komoj slišno na uho:
„Mirko, moli rad, na Boga ne pozabi, pa molitev se spominjaj, ki si jih molil z mano zjutraj in zvečer!“
Mirko se je globoko oddahnil. Tajni, nežni ta glas mu je zbudil spomine na nežna leta, na milo mamico, ki jo je tako ponižno, tako spoštljivo ljubil, a že dolgo, 'dolgo pozabil.
Zamišljen je odšel iz mosta in se vrnil proti domu in z mešanimi Čustvi, zdaj žalosti zdaj veselja, razmišljal, kako se bo raz vozi j al iz neprijetne denarne zagate.
Pisaril je okoli svojim znancem po domači zemlji, toda prihajali so žalostni odgovori:	„Nimamo,
sami potrebujemo.“
Tik pred usodepolnim, odločilnem dnevom pa j« prišla pomoč. Usmilil se ga je bil daljni znanec, ki je imel usmiljenje z ubogim siromakom in mu posodil na osebno Čast 100 goldinarjev.
Mirko se je oddahnil. Sel je k izkušnji, poravnal zastareli dolg pri gospodinji, nato pa krenil z najboljši mi tovariši siromaki v gostilno, da vredtno proslavi svoj odhod iz visokošolskega mesta. Na drugo v tem veselju ni utegnil misliti. To mu je bila glavna misel, še »nkrat se poveseliti v veseli dr»ž-
ku, da sta postala pripadnika najbolj, zapostavljenih avstrijskih narodnosti člana ministrstva.“
„Grazer Volksblatt“ piše:
„Novo ministrstvo se razlikuje od dosedanjega začasnega, predvsem v tem, da so bili imenovani za ministre možje, katerim je poverjena čisto posebna naloga, Ti možje bi naj zgradili mostove med vlado in parlamentarnimi strankami in tako tem strankam pripomoči, da bi se mogle udeležiti pozitivnega delovanja sedanje vlade. Prvokrat sta bila vpoklicana v kronski svet en Slovenec in en Ukrajinec. Slovenec, dr. vitez Žolger je prevzel posebno nalogo, da ustvari nekak zvezui Člen med različnimi ministrstvi, kadar se bo šlo za važne odredbe, katere bi zahtevale nagle rešitve. Vendar s to misteriozno nalogo > njegovo delovanje ne bo omejeno. Jugoslovani bodo ! smatrali v njem svojega pravega ministra-rojaka. Od \ njegove spretnosti in njegovega upliva na njegove rojake bo odvisno, ali bo dr. vitez Seidler dosegel svoj namen. Isto velja o Ukrajincu Horbaczevskiju, ki je bil tudi osrečen z ministrstvom „in partibus infideli-um.“ Imenovanje dr. barona Wieserja odgovarja željam Nationalverbanda, ki polaga veliko važnost, da se na važno mesto trgovinskega ministra postavi nemški uradnik. Kar pa se tiče imenovanja grofa Sylva-Tarouca za poljedelskega ministra, je to največje presenečenje, ker se tukaj ni toliko upoštevalo strokovno znanje, ki ga brezdvomno nima novi polje delski minister, temveč je bilo merodajno njegovo vodilno mesto najmočnejše stranke gosposke zbornice in češkega konzervativnega visokega- plemstva. Grof Sylva-Tarouca je, kakor znano, pod vlado grofa Stürgkha prvi napadel vladanje s pomočjo § 14, Njegove zasluge za oživljenje parlamentarnega delovanja so mu pridobile simpatije celo tistih političnih krogov, ki so svoj čas radi njegovega konzervativnega mišljenja stali ž njim v odločnem boju. — V političnem oziru hoče nova vlada izvršiti preureditev države in sicer na podlagi narodne avtonomije v o-kviru kronovin. Ministrom, ki so odvzeti Jugoslovanom, Poljakom in Ukrajincem, bo poverjena visoka naloga, da, delajo ugodno razpoloženje pri svojih rojakih za rešitev vprašanja narodne avtonomije. Pri . Rusinih bo ministrski predsednik še najložje našel j ugoden sprejem, ker imajo Rusini samo eno skrb, da ! se jih z ustanovitvijo poljske države popolnoma ne pritisne ob steno. Cehi po dolgem niso zastopani v vladi. Vslecl tega se mora novega poljedelskega, ministra smatrati kot moža, ki je s svojimi dobrimi z-vezami z zmernim češkim krilom pripraven, da pri narodni spravi na Češkem ugodno upliva, s svojim nastopom, Poljaki, ki še vedno vihtijo proti dunajski vladi težke gorjače in so zaradi bližajočih se dogodkov v kongresni Poljski zelo razburjeni, so dobili v naučnem ministru Cwiklinskem in ministru-rojaku Twardowskem svoje zaupnike. Ali bodo ti uradniki imeli na' svoje rojake ! toliko upliva, da bi mogli pospeševati delo narodne spravljivosti, je še vedno veliko vprašanje.“
„Tagespost“:	„Novo ministrstvo ima dva zna-
čilna znaka: Splošno ima uradniški značaj, sicer je pa naslonjeno na parlamentarni kabinet s tem, daje bil pozvan za poljedelskega ministra načelnik gospo-skozbornične desnice grof Sylva-Tarouca in da je bil za takozvanega jugoslovanskega posredovalnega ministra imenovan dr. vitez Žolger in za trgovinskega ministra bivši prvi predsednik avstrijskega političnega društva dr. vitez Wieser. Prva dva sta gotovo o-sebi močnega političnega kova, tako, rla. se ne more eovoriti o uradniškem kabinetu. Nova vlada torej tu-
bi, predno vzame slovo od tovarišev visokošolcev. Je že tako običaj in Mirko ni hotel prenarediti, kar je bil sprejel kot sto- in stoletno sporočilo.
Prešli so bili tudi ti veseli trenutki in Mirko ie vstopil, ker ni mogel ravno dobiti primerne službe, v pisarno nekega odvetnika v dlomovini. Svoje lahkomišljenosti ni mogel še tudi sedaj ne prav od-l*üti.
Bil j* ravno božični večer. Mirko je sedel kat povabljen, prisrčno sprejet gast pri svojem gospodarju v elegantna opremljeni- sobani krasne predmestne pafaf*.
Bogati gospod je bil dal pripraviti svojim otročičkom v veselje veliko, visoko, do stropa segajoče božično drevo, vseprek ozaljšano in prepreženo s srebrnimi in zlatimi nitkami, razsvetljeno z nebroj lučkami in svečicami, na vejah razobešeno nešteto drobnarij in sladkarij, pod drevesom na napol nizkem krasnem stojalu pa težko obložene darove.
V mehkem naslonjaču, rdečebaržunasto prevlečenem, je sedel zamišljeno Mirko, puhal pred se dim fine cigarete in malomarno odgovarjal ha razna v-prašanja svojega prijaznega gospodarja.
„Zorica, 'daj, zaigraj nekaj na novem glasovi-rju, ki si ga danes dobila za božičnico, zaigraj nekaj veselega, da bo naš gospod bolj dobre volje!“
In malo, osemletno dekletce poslušno prisede h krasnemu, zlatookovanemu, umetno udelanemu glar sovirju in v zadregi ne vedoč, kaj bi zaigralo, se spomni na opomin svoje učiteljice, ki jo je nalašč za ta večer priučila božično pesem, udari boječe na tipke in zapoje ono staro, tolikokrat ponavljano, vedno lepo, ganljivo pesem:
Sveta noč, blažena noč,
Vse zdaj spi, je polnoč,
D*t*. Jož»! 1» ta*
di ni stalna z ozirom na zažeLjeno parlaanentarizira-nje vlade in vendar tudi ni nobeno prehodno uradniško ministrstvo. Značaj novega ministrstva je posebno karakteriziran po dveh osebnostih:	po grotu
Sylva-Tarouci in po dir. vitezu Žolger. Posebno poglavje za-se je imenovanje dr, viteza Žolger za ministra in sicer je to poseben kapitel za alpske Nemce. Dr. vitez Žolger je posebno podkovan v državnopravnih znanostih, on je prvi Slovenec, ki je bil pozvan v kronski svet. To daje že več pojasnil, pred vsem takih, ki pri alpskih Nemcih niso brez skrbi. Prihodnjo nedeljo (dne 2. septembra) bodo imeli juž-noavstrijski Volksrati v Mariboru posvetovanje, ki se bo gotovo podrobno pečalo s tem imenovanjem. Imenovanje jugoslovanskega ministra se sicer ni dalo več preprečiti. Ali pa bo to imenovanje koristilo sedanjemu kabinetu, je drugo vprašanje. Nemci hočemo čakati, da vidimo, kako se bo držala nova vlada, kaj bo delala in kaj bo opustila.“
Italijanski poslanec v avstrijskem državnem zboru dr. Bugatto je mnenja, da je imenovanje Slovenca za ministra otežkočilo stališče Italijanov. Rešitev narodnega prava se ne more več odlagati.
Minister dr. Ivan vitez Žolger.
Prvi slovenski minister dr. Ivan vitez Žolger j( bil rojen leta 1867 v Devini pri Slov. Bistrici na Slovenskem Štajerskem in je torej naš ožji rojak. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja prava sub auspiciis Imperatoris ter je vstopil v službo politične uprave na Štajerskem, odkoder je prišel leta 1898 v naučno ministrstvo in leta 1902 v ministrsko predsedstvo. Leta 1907 je postal načelnik državnopravne-ga departementa vi ministrskem predsedstvu. To je velevažen urad, ker se v njem rešujejo vsa velika in težka vprašanja, tičoča se nagodbe z UgrsJto. Dr. vitez Žolger je postal tedaj ministerijalni tajnik in leta 1915 sekcijski šef. Leta 1917 je dobil dr. Žolger vitežki stan. Od leta 1899 je dr. vitez Ž'olger tudi privatni docent na pravni fakulteti dunajskega vseučilišča. Tudi kot juridični pisatelj si je dr. Žolger pridobil velik ugled. Spisal je več razprav in knjig in je zlasti veliko in zasluženo pozornost vzbudilo njegovo đlelo o avstro-ogrski nagodbi, ki je izšlo leta 1911. Sploh je dr. vitez Žolger danes priznan za eno prvih avtoritet v nagodbenih stvareh. Glasom cesarskega lastnoročnega pisma je dr. vitezu Žolge-rju v novi vladi določen prav poseben dlelokrog.
Delokrog ministra dr. Žolgerja.
„Neue Freie Presse“ poroča: V zvezi z vojno se pojavljajo v delokrogu avstrijske vlade razna v-prašanja, ki se dotikajo pristojnosti različnih resor-tov in ne morejo biti rešena enostransko Ie od ene centrale. Te zadeve tvorijo predmet interministerijal-nih posvetovanj, ki rešijo zadevo in odstranijo vsaj sporne točke. Nato so predložene mifaistrskemu svetu v končno rešitev. Zato je bilo potrebno, da se dobi nevtralna oseba, ki bi imela avtoriteto in zmožnost, da vodi interministerijalna pogajanja in spravi sporne točke med seboj v skladje. Ta naloga je poverjena dr. vitezu Žolgerju. Na željo ministrskega sveta bo predsedoval takim interminisiterijailnim posvetovanjem, na drugi strani pa bo skrbel, da^ se take zadeve hitro rešijo. Istotako bo dajal kot- član ministrskega sveta informacije posameznim ministrom. Toda meritorna pristojnost posameznih resor-tov s tem ni dotaknjena.
V hlevcu božjem Detece nam Spavaj, Dete, sladko!
„Dobro, bravo“, se razveseli, iznenađeni oče in poljubi otroka.
Ko pa se ozre, vidi solzo v očeh svojega gosta, ki jo je ta zastonj skušal prikriti. Komaj se je odtegnil raznim razburljivim, skrbnim vprašanjem, ali se mu je kaj zgodilo, ali je žalosten, ali se je nečesa spomnil. Z različnimi izgovori in s splošnimi besedami se poslovi od prijaznega gospodarja.
Zamislil se je zopet v lepo preteklost nedolžno otroških let, spomnil se je svoje dobre mamice, ki mu je ta večer zopet kakor onokrat na graškem mostu stopila pred očj in ga spomnila lepih, srečnih časov, ko je tako pokorno, radevoljno, ljubeče poklekal z mamico pred borno razpelo in molil jutranje in večerne molitve.
In storilo se mu je milo in sklenil je za trdno, oživiti in obnoviti ono priprostost in pobožnost spom-nivši se besede: Ce ne bodete. tako kakor ti-le mali otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo!
Od tega je preteklo že veliko let in Mirko je kot mož sivih las rad pripovedoval o svoji dobri in skrbni mamici in strogem očetu.
„Zdaj na stara leta“, je rekel, „spoznam, zakaj so oče nasprotovali mojemu Studiranju. Kar so mati hoteli odvrniti z molitvijo, so oče hoteli odvrniti z nasprotovanjem, dobro vedoč, da se fantje, M gredo v mesta, radi odtegnejo domačim navadam, domačemu jeziku, domači pobožnosti,. Slišal sem očeta pozneje večkrat modrovati, da bi radi dali fanta študirat ken se fantje tam v mestu visoko izobrazijo, toda tudi zelo radi izpridijo in to vse radi nesrečne, brezbožne, «estne družbe, visoke in nizke. Dobri oče, skrbna mati, blag Vama spomin, posebno pa materi, katere molitev omehči tudi najtrfS» srce jn ga pripravi na pravo pot n s»»j • “
Ljudska šola in vojska«
Pod tem naslovom razpravlja nemški pisatelj Karl Jentsch v podlistku dunajskega lista „Zeit“ od dne 21. decembra 1910 o uspehih nemške ljudske šole v vojni. Povod razpravi je zbirka neke ljudske šole v Lipskem:	„U-Boot und Wirtschaftsleben. Das
■Wirtschaftsleben im Gesamtunterricht der Arbeits-sc ule. Mi fünf doppelseitigen Kunsttafeln und 75 Abbildungen im Text.“ (Im schulwissenschaftlichen Verlag von A. Hahn in Leipzig, Prag und Wien, 1916.) Zbirko so sestavili učenci, redigiral jo je učitelj Walter Thielemann. Ko je pisatelj dovolj nahvalil delo učencev, ki so obdelali razna gospodarska vprašanja in sestavili več statističnih tablic, pravi proti koncu:
„Pri tem pa se nam vzbuja pomislek. Ali bodo ti dečki, katerih inteligenc# je tako visoko razvita , ki so vajeni tako mnogoistranskega duševnega dela, in ki so prodrli tako globoko v najrazličnejše panoge znanosti, bododi vzdržali pri brezdušnem, enoličnem, čisto /nehaničnem poklicnem delu? V tem v-prašanjn se zrcali socijalni problem modernih kul-rmh narodov, obenem problem zunanje politike. Že več nego 30 let zastopam sledeči program:	Narod,
ki je do najnižjih slojev prepojen s šolsko izobrazbo, vajen duševnega dela in finejših potrebščin, takšen narod nima več delavcev za brezdušna, umazana in naporna nižja dela. Zato potrebuje takšen narod za nižja dela delavcev iz drugih, manj izobraženih plemen. Temeljito pomoč bi prineslo razširjanje nemškega gospodarskega ozemlja čez Vzhodno Evropo in Zapadno Azijo, bodisi v obliki aneksij ali pa s tem, da bi se te dežele na kak drug način priklopile Nemčiji in mirnim potom prišle pod nemški vpliv. Tako bi se zadostilo trem nujnim potrebam nemškega naroda: 1. S povzdigo poljedelstva v teh malo obljudenih in slabo obdelanih deželah bi se odpomoglo pomanjkanju živil in krmil. 2. Preostajjajoča, nemška inteligenca bi bila preskrbljena z znanstvenim, u-metniškim, upravnim, vodilnim in nadzorovalnim delom. 3. Za nižja opravila bi imeli potrebno število voljnih delavcev.“
Tako Karl Jentsch. Za nas je to dragoceno priznanje. Kar je mislečih Slovencev, so sicer davno že vedeli, da zahtevajo Nemci pri nas vse uradniške, vodilne in nadzorovalne službe (točka 2), Slovenci pa bi naj bili hlapci in dekle, viničarji in nižji delavci pri poljedelstvu, v rudokopih in tovarnah (točka 3). Zato sistematično oviranje našega Šolstva in naše izobrazbe. Jentsch sam priznava, da je njegov program v nasprotju z demokratičnim idealom, ki zahteva za vse državljane ne le jednake dolžnosti , ampak tudi jednake pravice in jednako izobrazbo. Mi pa dodajemo, da Jentschev program mora prej ali slej dovesti državo do propasti. V vseh narodih je sposobnost in nadarjenost jednakomerno razdeljena. Ako pa se sposobnost in nadarjenost pri enem narodu zatira, potem pridejo nesposobni in manj nadarjeni ljudje drugega naroda na vodilna mesta, koder svoji nalogi niso kos in tako škodujejo ne le za,-tiranim narodom, ampak tudi celotni državi, ki mora nazadnje propasti. Dokaz za to nam je — stara rimska država, da ne iščemo drugih vzgledov!
Wilsonov odgovor na papeževo mirovno noto
Angleški poslanik v Vatikanu je izročil dne 30. avgusta popoldne papeževemu državnemu tajniku Wilsonov odgovor na papeževo mirovno pismo. Odgovor nosi podpis državnega tajnika Združenih držav Severne Amerike, Lansinga. Popolno besidilo Wilsonovega odgovora so priobčili italijanski listi dne 31. avgusta v obliki brzojavke iz Vashingtona. Wilsonov odgovor ni tako odločno odklanjajoč, kakor so ga razni listi v izvlečku objavili ter se sklepčno glasi:
„Besedo, katero je izpregovorila sedanja nemška vlada, se ne more smatrati kot trajno jamstvo, razen če to besedo izrecno ojači in potrdi tako odločilen dokaz dobrohotnosti in namenov nemškega ljudstva samega, da jih po pravici zamorejo sprejeti druga ljudstva na svetu. 'Mi moramo, tako se glasi v zadnjem odstavku, počakati na te nove dokaze namenov velikih ljudstev osrednjih velesil. Dal Bog, da bi se kmalu in tako nudili, da bi zopet upostavili zaupanje vseh ljudstev v dobro vero narodbv in za možnost mirovnega zedinjenja."
Italijanski listi, ki hujskajo k vojski in tudi taki, ki bržčas pišejo v vladinem sporazumljenju, nagi a ša j o v Wilsonovem odgovoru posebno one besede, ki se nanašajo na odklonitev ter pristavljajo, da ta .odklonitev papeža ne more razžaliti ter da papež ne bo mogel odrekati Wilsonove dobre volje.
Izmed angleških listov piše n. pr. „Morning-gost“: Wilsonov odgovor je tak, kakoršnjega morejo fiati tisti, ki se nočejo ukloniti Nemčiji. — „Times“ piše: Wilsonov odgovor je tak, kakoršnjega smo pričakovali, da bi mir, ki bi se sklenil sedaj, prinesel oiamo konec, sovražnosti, ne prinesel bi pa trajnega miru, kakoršnjega si želi papež in demokratična načela. — „Daily Chronicle" pa piše: Wilsonov odgovor je poziv na ljudstva Nemčije preko glav njihovih vladarjev, da se Amerika ne mara spuščati v
mirovna pogajanja na podlagi status quo ante bellum, t. j. na podlagi posestnega stanja, kakor je bilo pred vojsko. — V sličnem smislu pišejo skorodane tudi vsi ostali angleški listi.
iiatijansto tmjišče.
Ednajsta ofenziva ob Soči je že močno ponehala. Vsled izborne obrambe naših Čet in ogromnih sovražnikovih izgub — padlo je baje že do 150.000 I-
talijanov — je Cadorna odredil, da Italijani zadnje dni ne napadajo več s tako silo kot prve dni. Poročila iz vojnega tiskovnega stana naglašajo, da je o-fenziva zlomljena in da sovražnik ne more nikjer več naprej. Zadnje dni je bila najhujša borba na prostoru mecl Gorico in Tolminom. Sovražnik je na ' visoki planoti Bajnšica prodrl z ogromno silo samo malo naprej. Vzhodno od Gorice so naši Laha vrgli nekoliko nazaj. Na Grmadi nič posebnega. — Laški letalci mečejo vsak dan in vsako noč bombe na Trst. Poškodovanih je več hiš, ubitih precej ljudi. Bomba je zadela tudi palačo tržaškega knezoškofa in mestno hišo, ki je močno poškodovana.
Italijanske rezerve izčrpane?
Svoje rezerve so Italijani najbrže že precej porabili. Polki, ki so se še pred kratkim bojevali na Tirolskem, stoje sedaj ob soški fronti. Tudi svojo kavalerijo pošiljajo Italijani brezobzirno v strašanski ogenj.
Francoske infanterije ni ob Soči.
Trdilo se je, da nastopajo v ednajsti soški bitki tudi francoske pehotne čete. Ali sedaj se s francoske strani razglaša, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Italijani imajo res francoske in angleške top-ničarske častnike in letalce, ali francoskih pešcev ni v italijanski armadi.
Francoski, angleški in ameriški topovi na Krasu.
Dopisnik lista „Pester Lloyd“ poroča: Francoski in angleški strokovnjaki so prišli ob svojem posetu italijanske fronte do prepričanja, da se morejo na Krasu doseči uspehi samo z veliko vporabo težkih in najtežjih topov. V svrho uničenja pozicij, po-rušenja kavern in preprečenja dovoza raznih važnih potrebščin, se mora vsa fronta pretvoriti v ogromno fronto topov, razen tega morajo pomagati z boka e-note vojne mornarice. Angleški topovi sestave Lago-ve, ki so bili prvič vporabljeni v bitki pri Somi. in ameriški železniški topovi palijo iz okolice Tržiča z ameriško municijo. Granate, napolnjene z dušljivimi plini, so iz francoskih tovarn. Zadušljive granate so napolnjene s fosgenom, ki povzroča smrt z groznimi bolečinami. Aviatiki mečejo steklenice, polne tekočine, ki razvija zadušljive pline.
M» drugih bfijišoifcu
Na ruskem in rumunskem bojišču le manjši, a srditi spopadi severnovzhodno od Tarno-pola, vzhodno od Cernovic in pri mestu Foksani. Položaj se ni spremenil.
Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji v Flandriji in težki francoski navali na nemške postojanke v Champagni pri Hurtebise ob grebenih gorovja Chemin des Dames, kjer se je Francozom posrečilo potisniti nemško bojno črto nekoliko nazaj. Na ostalem delu fronte hudi artilerijski boji. Francoski listi pišejo, da se bo koncem meseca septembra ameriški glavni stan že nahajal na francoskem bojišču.
Na mace donskem bojišču živahno gibanje Francozov pri Bitolju, kjer so bili močni francoski napadi odbiti; nadalje krvavi spopadi ob kolenu reke Črne, na Dobrem polju ter ob reki Vardar. Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo na tem bojišču v doglednem času do važnih vojnih dogodkov, kajti Ve-nizelos mobilizira grško armado, katera se bo udeležila bojev na macedonskem bojišču.
Politične vesti.
Posvetovanja v Zagrebu in Sarajevu.. „Slov.“ poročajo iz Dunaja dne 30. avgusta: „Včeraj je do-šel dr. Korošec, načelnik Jugoslovanskega kluba, v Zagreb, da se posvetuje s hrvatskima politiki o skupnih ciljih in potih jugoslovanske politike. Sinoči se je odpeljal iz Dunaja v Zagreb tudi dr. Krek. Dr. Korošec odpotuje iz Zagreba v Sarajevo, da ondi s hrvatskimi, srbskimi in muslimanskimi jugoslovanskimi politiki nadaljuje že na Dunaju započete razgovore o rešitvi našega jugoslovanskega vprašanja.“ Posvetovanja Poljakov v Krakovu. V Krakovi se je včeraj pričelo veliko zborovanje poljskih držar vnih in deželnih poslancev in zastopnikov poljskih
političnih organizacij. Na zborovanju se razpravlja vprašanje o zedinjenju kongresne Poljske z avstrijskimi poljskimi pokrajinami in o priMopitvi cele Poljske k Avstriji. Poljski voditelji se bodo tudi posvetovali o stališču napram novim dogodkom v kongresni Poljski, posebno z ozirom na pritiskanje Nemcev na Poljake. Posvetovalo se bo tudi o vprašanju državnega in narodnega sveta. Posvetovanju pripisujejo veliko važnost.
Poljska politika. Prihodnje zasedanje državnega zbora, utegne pokazati čisto novo orientacijo poljske politike. Poljski državni svet v kongresa, Poljski se je 'razšel, kar pomeni popolnoma novo smer poljske politike napram Nemčiji. Nemški listi o tem še ne pišejo, bodisi da niso informirani, bocl-si da bi radi prikrili ta najnovejši polom nemšlco-prusovske politike na vzhodu. S tem so prekinjene vse dbsedaj obstoječe vezi poljskega; naroda z nemško državo. To se je zgodilo v istem času, ko je avstrijski cesar izdelal odločbo, da se vodstvo v vojaški guberniji inblinski poveri državnemu svetu, če-gar sodniki naj sodijo v imenu kraljevske krone poljske. Da naša in nemška politika na Poljskem ne tečeta vsporedno, je bilo znano že dolgo. Tu je zopet eden izmed mnogih znakov tega navskrižja, iz katerega pa se dloslej menda še noben naš diplomat in politik ni učil. Prihodnje zasedanje bo stalo sko-rogotovo v znamenju popolnoma protinemške politike, ki pa ne bo omejeno le na Poljake. — Čudno tudi z-veni odredba, da se bo odslej poljsko armado pod avstrijskim poveljstvom postavilo na fronto. "Mogoče pa je le Avstrija v poljskem vprašanju zmagala nad Nemčijo in njenimi diplomati.
Pašič zahteva Crnogoro. List „La Nation“ je pisal dne 24. avgusta glede na Pašičevo zahtevo, da se naj razdeli Avstrija: Zelo smešno je, ker to zahteva minister, ki nima niti najmanjšega koščka zemlje več. Pašieeva zahteva je taka, dla popolnoma o-pravičuje osrednji velesili, ki trdita, da tvori prvi in glavni člen velesrbskega programa razdelitev Avstrije. Sicer je pa po zahtevi Srbije v prvi vrsti ogrožena Crnaaora, ker je njen nekdanji zaščitnik sklenil, da mora v korist večje Srbije izginiti.
Mura dela mejo na severovzhodu, ne Drava! „Straža“ je nedavno pisala, da so kranjski in primorski listi v veliki zmoti, ko vedno pišejo, da je slovensko ozemlje le „med Dravo in Adrijo“ in ne med Muro in Adrijo. V „Slov. Narodu“, „Slovencu“, „Edinosti“ in v nekaterih hrvatskih listih pa smo .kljub našemu opominu čitali še vedno:	. . Sloven-
ci med Dravo in Adrijo.“ Čudimo se, kako more kak jugoslovanski urednik napisati kaj takega. Severno od Mure prebiva na avstrijskem in na ogrskem o-zemlju nad 100.000 Slovencev v enotnem ozemlju. Z veseljem konstatiramo, da je „S. N.“ dne 30. avgusta priobčil notico „Od Mure“, v kateri piše:	. .
Kaj pa s tisoči Slovencev med Muro in Dravo, na levem bregu Drave in na desnem bregu Mure? Je-zixovna meja sega Čez Arvež do Ščavnice (Stainz), čez goro Radi do Spodnje Mute. Naj se ti trpini iz-roče nemčurstvu? V Medjimurju, po Bakonskem lesu, po Kalvinskih hribih proti Budimpešti, proti So-pronju, pri Radgoni na levem bregu Mure živi kakih 90- do 100.000 Slovencev. Kalvinci na Ogrskem imajo še slovenske pridige in govore lepo slovenščino. V svojem narečju so ohranili in rabijo celo a-orist in druge oblike stare slovenske govorice. Župnik Klekl izdaja versko politični list „Novine“, kar je neprecenljive vrednosti. Jezik v tem listu je sicer mešanica, prekmurščine in pravilne slovenščine, vendar ga tamošnje ljudstvo rado čita. — Rojaki slovenski. zanimajte se tudi za Slovence na Ogrskem.*
Cenzura in obsedno stanje na Nemškem. Glavni odsek državnega zbora je odklonil socialdemokra-tični predlog na odpravo obsednega stanja, pač pa je sprejel predlog večine, naj se odpravi politična cenzura.
j Tedenske novice.
Duhovniške vesti. C. g. Josip Mihalič, dozdaj župnik pri Sv. Barbari pri Mariboru, je bil v soboto, dne 1. septembra, slovesno ustoličen na župnijo Sv. Marije v Slivnici. Na mnoga leta! — C. g. Ernest Vidic je imenovan za kaplana na Prihovi.
Preč. g. Janez Kozinc, župnik v Slivnici pri Celju, kateri je pred šestimi leti na levem očesu o-slepel, je pretekle dni obolel kar nepričakovano tudi na desnem očesu in sicer tako nevarno, da je treba največje previdnosti in najspretnejše zdravniške pomoči. da tudi na tem očesu ne oslepi. Dine 29. avgusta se je pripeljal v Gradec k ustailjenim bratom, toda moral je v deželno bolnico na kliniko za oči, kjer mora ostati najmanj tri tedne pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Blagi gospod se priporoča svojim župljanom in ÖÖ. gg. sobratom v pobožno molitev. — Čislanemu g. župniku želimo iz dna srca skorajšnjega popolnega ozdravljenja!
vALep uspeh slovenske cesarske slavnosti. Cesarska slavnost v mariborskem Narodnem domu dne
19.	avgusta je vrgla nad 2000 K čistega dobička za vdove in sirote vojnih žrtev mariborskega okraja.
f Učitelj Vranker. Na svojem posestvu v kareji pri Ptuju je umrl leskovški učitelj g. Vranker^
N.	p. T ». 1
Dalmatinski poslanec Juraj Biankini je slavil dne SO. avgusta t. 1. TOletnico svojega rojstva.
Hrvaška katoliška književnost. Zbor bogoslov-ske mladine v Zadru nam piše: Naša „Pisma seoskog župnika“ dotiskana su, i več smo počeli s njihovim raspaČavanjem. *0 njima evo što piše god. 1008. „Vrhbosna“ :• „Jeda učeni svečenik iz Osijeka piše nam onomadne o ovim u istini prekrasnim pismima: „Za svečenstvo je to štivo, prava mana nebeska. I sam, prem posve nesposoban za pastvu, oöu-tio sam žalost, što nijesam u pastvi, kadgod sam pročitao koji od teh listova.“ Posve se slažemo s učenim prijateljem, te u interesu naše katoličke stvari, molimo ovdje osobito branu dušobrižnike, da čitaju o-vo krasno štivo ... i da se ugledaju u tako lijepe i za jednog dušobrižnika kao s neba poslane izglede. Viđete vocationem, fratres! (I. Kor. 1, 26.)“ Pa ko da ih onda što prije ne naruči, da se naužije o-ve „mane nebeske“? Knjiga stoji bez poštarine 2.50 K. za bogoslove i đake 2 K, s poštarinom 2.70 K, za bogoslove i đake 2.20 K. Knjižarama in trgovima dajemo obilni popust od 20%. Najbolje novac poslati unaprijed. Narudžbe prima. — Zbor bogoslovne mladeži u Zadru.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t.:
Ivan Atelšek, kaplan, Sv. Marko pri Ptuju, nabral na primiciji č. g. Alojzija Ciglarja 64.12 K: M. Zadravec, primicijant, Središče, nabral na svoji primi-eiji 82 K:	Matija Krevh, kaplan, Remšnik, nabral
pri odhodnici č. g. župnika Antona Podvinskega 38 K:	Ivan Grobelšek, župnik, Gomilsko, v spomin f
e. g. kurata Fink 10 K: Ivan Zotter, nadučitelj, Gomilsko, v spomin f c. g. kurata Fink 10 K; Franc Bratušek, župnik, Svetinje, 10 K; dr. Florijan Kukovec, odvetnik. Slov. Bistrica,, sodna poravnava Donik kontra Tomazini 5 K; c. kr. sodišče v Gor-njemgradu iz zapuščine na Dunaju f vojaka Josipa Ajnik 19.05 K; Ivan Vreže, c. kr. profesor, nabral v prijetni družbi pri č. g. dekanu na Ponikjvi 13 K;
J.	Arzenšek, kanonik, Maribor, 10 K; Josip Wei(xl, župnik. Sv. Križ pri Ljutomeru, nabral od pogrebcev na. pogrebu f Jakoba Majcen 3 K; M. Krevh, kaplan na Remšniku, nabral na duhovni konferenci j v Marenbergu 35.10 K; Ivan Vrbanjšak, novomaš- s nik, Sv. Križ pri Ljutomeru, nabral na svoji primi- \ ciji 50 K:	Jožef Weixl, župnik, Sv. Križ pri Ljuto- I
meru, nabrano na njegovi srebrni maši 111 K. — j Vsem gg. darovalcem iskrena hvala!
Zasebni uradniki In uradnice na Kranjskem , j Slovenskem štajerskem. Koroškem in Primorskem se j opozarjajo, aa se bo vršil začetkom meseca septem- j hra v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva zaseb- j nih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju. | Društvu more pristopiti kot član vsak uradnik ali u- j radnica katerekoli narodnosti, ki biva na imenova- : nem ozemlju. Namen društva bo pred vsem zastopati f stanovske koristi zasebnega u radništva, skrbeti za | izboljšanje gmotnega položaja, člane strokovno izob- | raževati, nuditi jim v potrebi podporna sredstva, s- ! krbeti v brezposelnosti za službo itd. Ker more biti \ tako društvo za zasebno uradništvo zdaj in v bodoč- j nosti velike važnosti, je vsakega posameznega urad- f nika in uradnice lastna in skupna korist, da pristo- \ pi društvu kot član. Zato naj oni, ki so pristopnice \ že prejeli, te čimpreje podpišejo in jih vrnejo na na- j znanjeni naslov. Kdor pa pristopnice še ni prejel, jo ) dobi pri g. Iv. Hitru, nadoficijalu Mestne hranilnice j ljubljanske v Ljubljani. Pristopnino in članarino bo j določil ustanovni občni zbor.	f
Iz deželne službe. Deželni svetnik dr. Bogdan j Stepantschitz (ko je še bil namestniški koncipist j na. okrajnem glavarstvu v Celju, je še bil Stepan- j čič) je imenovan za višjega deželnega svetnika v | Gradcu.	|
Naš prehranjevalni minister postal tajni svet- ? nik. Naš cesar je imenoval našega ministra za | ljudsko prehrano in generalnega majorja Höferja j za tajnega svetnika.
Kako so se žalostili starši, ko jim sin iz voj j
ske pošlje pismo, ki ga brati niso znali — nem- j ško. Saj zna slovensko govoriti, naj gre v nem- I ško šolo — so nekoč rekli. V tej pa se niti be- I sedice ni naučil zapisati slovensko, le vse nem- f ško. Pozneje je fant sam rekel: Zakaj me niste | djali v tako šolo, kjer bi se obeh jezikov naučil! |
Zlati zaslužni križec s krono z vojno dekora i cijo je podeljen humskemu nadučitelju Antonu Po j rekarju, kompanijskemu poveljniku prostovoljnega j bataljona mariborskih strelcev.
Orehovski Bračko v pokoju. Iz Gornje Radgone ) se nam piše, da je orehovski Bračko odložil svoj j mandat kot okrajni načelnik. Na njegovo mesto je j izvoljen Zorzini. Gotovi uradi se trudijo, da bi se- f •daj Zorzinija oprostili vojaške službe.
Častno občanstvo. Povodom 25letnice mašništ- ! v a č. g. o. Lenarta Vaupotič, župnika pri Sv. Tro- | jici v Halozah je imenovala občina Gruškovje radi 5 mnogih zaslug istega za svojega častnega občana, jj
„Božja pot na Svete Gore“. Ta lični molitve- I nik, ki poleg lepih molitev tudi vsebuje kratko \ zgodovino »Božje poti na Svete Gore«, se je v | kratkem času močno priljubi! našemu ljudstvu, |
A!
zlasti romarjem na Sv. Gore. Ker bo tudi let. kakor vsako leto, običajno romanje iz Slovenskega Štajerja na Sv. Gore pri Sv. Petru blizu Sotle, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko si ta molitvenik kupiti pri župnijskem uradu Sv. Peter pod Svetimi Gorami.
Kristus na fronti! Strašne vojske še vedno ni konec. Naši možje in mladeniči morajo Daprej krvaveti, v vednih smrtnih nevarnostih prenašati grozne duševne in telesne muke. Kdo jih naj gre tolažit v teh najbridkejših urah njih življenja ? Po^. šijite za njimi na fronto Kristusa samegi v tolažbo! To storite, če jim naročite knjižico »N e ä e lj-ski in prazniški evangeliji z razlago in opomini, spisal dr.
M.	Slavič.« Kristusove besede sv. evangelijev s primernimi navodili in pojasnili so jim najprimernejše hladilo za njih upa in miru potrebne duše. Lepa knjižica, povsod z velikim odobravanjem sprejeta, stane s poštnino vred 50 v ter se dobiva po »T i s k a r n i sv. Cirila v Mari b o r u.«
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta o K m za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za drugo polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor • oče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža* Maribor, Koroška ulica št. 5.
Gospodarske i©?ice.
Zasebno nakupovanje krompirja na kmetih — prepovedano!. Štajersko cesarsko namestništvo je izdalo naredbo, s katero je prepovedano ljudem iz mest, trgov itd. nakupovati med drugim tudi krompir na deželi, ker je krompir zasežen v prid države. Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 20.000 K ali kazen zapora do 6 mesecev, vrhu tega smejo orožniki odvzeti ves krompir osebam, ki so si ga nakupile na kmetih. — Zelo trdosrčna je ta naredba zlasti za tista mesta, v katerih se za aprovizacijo mestnega prebivalstva stori tako bore malo, kakor n. pr. mestni magistrat mariborski, celjski in ptujski. Na trg ne sme pripeljati kmet nobenega krompirja, torej si ga mestno prebivalstvo ne more kupiti; na deželo iti in si kupiti krompirja na kmetih je pa zopet prepovedano!
Za prost promet s sadjem, sočivjem in krompirjem. Agrarni poslanci vseh državnozborskih strank so sklenili na Dunaju dne 30. avgusta, da bodo odločno zahtevali od vlade, naj dovoli prost promet sadja, sočivja in krompirja. Posebno odposlanstvo je predložilo to željo kmetskega prebivalstva ministrskemu predsedniku.
Sadno vino ali sadjevec. V Ljubljani je izšla knjiga pod gornjim naslovom, katera vsebuje navod, kako izdelujemo sadjevec in kako ž njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po naj novejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil z 42 podobami pojasnil Martin Humek, deželni sadjarski nadzornik. Knjiga je izšla ravnoprav, da si jo, predno dozori sadje, vsakdo omisli in prečita. Izdelovanje sadnega vina je marsikje velikega narodnogospodarskega po mena. Obeta se nam hvala Bogu dobra sadna letina. Ob takih prilikah preostane mnogo za hrano malovrednega sadja in bi bilo posebno pri da našnjih razmerah nedopustno zavreči tako sadje, kakor tudi ono, ki je prezgodaj odpadlo. Ker tega sadja svežega ne moremo ugodno porabiti za človeško hrano, ga lahko spremenimo v pijačo. Tudi imamo mnogo puste za žlahtno sadje neprikladne zemlje, kjer pa dobro uspeva neobčutljivo moštno sadje brez obdelovanja in gnojenja, tako dobijo tudi pusta zemljišča svojo vrednost. Vse to sadje se najkoristnejše porabi za sadjevec. Isti gasi žejo bolj nego vino iz grozdja in ne povzroča tiste zaspanosti in utrujenosti kakor pivo ali celo žganje. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane 2 K 40 v.
adjevcc letošnjega pridelka še'pred trgatvijo «časno, Češ,, da bi gostilničarji ne trpeli kadile škode. Ker se nahaja vodstvo te za-I	omškutarskih rokah, je umljiva njena u-
prav	a skrb za večinoma nemškutar,ske mari-
igc gostilničarje.
V; ; Okrajna sodnija v Mariboru prosi, glasi isti mož pri okrajni sodniji štv. e 17. dec. 1916 iz trgovine Wor ovino gospe Ferner preje Količek in ki je tam kupil obleko za dec. 1916 zimsko suknjo za
da naj 20,:; sebe p -v Gosp 140 K i 200 K.
Sv. Leuart v' Slov urad za sod	o krai
sodnik dr. lian. v krat, da sprejem p poldne od 2—5. od 11—12. ure poldne ne uraduje n potem ravna.
Mala Nedelja. 1
gor. Gospodarsko pomožni Lenart (načelnik: okrajni t Lenartu naznanja še en-ob delavnikih samo po-
sed-;
in praznikih pa kih se do-
rn. L
vi skal g «o p pokopan n-Na nagrobni jih dali sestra in
Dopisi*
Maribor. Za okrajnega krompirskega nadzornika ni imenovan g. Vincetič, ampak penzionirani davčni oskrbnik Kahler, ki je velik Nemec pred Bogom in ljudmi ter se na krompir čisto nič ne spozna. Okrajno glavarstvo nam poroča,, da ni zakrivilo tega imenovanja, ampak je to pripisovali edino le vojlio-žitno-prometnemu zavodu v Gradcu.
Mtoibor. Zadruga gostilničarjev za mariborski OKraj je na svojem zadnjem letnem obenem zboru s-kleaila zaprositi vlade, da določi najvišje cene za vi-
piše svojim domačinom, ne 87. pešpolka Franca FiL • lijanskih tleh, južno od gore križ mu je pripel svetinjici mati rajnega, in zeleni šopek. Na tistem pokopališču in v bližini počiva na stotine slovenskih mož in mladeničev, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino in cesarja.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V pondeljek dne 27. avgusta je umrl po dolgi bolezni Anton Vo-došek, kmet v Pleterjah. Oba sina sta na fronti, zapušča ženo-vdovo samo. Bil je zvest naročnik „Slov. Gospodarja.“ N. v m. p.!
Marenberg, Vauimo o a sestanek D kliške Zveze. ki se vrši dne 9. septembra pri Sv. Janezu ob navadnem Času po običajnem sporedu. Želeti je, da se udeleže s' oda tudi drugi.
Celje. Mestni magistrat naznanja, da je nakupovanje živil na debelo na tukajšnjem mestnem trgu pred 9. uro predpoldne prepovedano; nadalje še naznanja, da je prepovedano kopati nezreli krompir in ga prodajati mestnemu prebivalstvu.
Celje. Vpisovanje v tukajšnjo dvorazredno me-, stno deško in dekliško trgovsko šolo s pravico javnosti, kakor tudi na tukajšnjo trirazredno dekliško meščansko šolo se bo vršilo dne 16. in 17. septembra predpoldne, vpisovanje na tukajšnjo deželno deško. meščansko šolo pa dne 14. in 15. septembra od 8.--
12.	ure predpoldne.
Brežiška okolica. Naj izve širša javnost o čudnem postopanju upraviteljstva breške graščine grofa Attemsa ter naj bodo na to opozorjeni obenem naši poslanci. Mi kmetje smo žalibog primorani vsako leto po licitaciji kupiti od te graščine seno in otavo, ker ima to veleposestvo velikansko ozemlje travnika. Pri vsakoletni licitaciji gredo cene višje, ker upravi-teljstvo ne vzame pri izklicu kakšne srednje zmerne cene, ampak najvišjo ceno prejšnjega leta. Iz tega vzroka morajo cene doseči nezaslišano 'visjokost. In graščina pravi, da ni kriva, teh visokih cen, temveč kmetje, ki licitirajo. Pa to je le hinavski izgovor. Kmetje morajo imeti živinsko klajo. če nočejo imeti praznih hlevov; uplivati ne morejo na izklicne cene, pač pa bi moral biti zraven sodnijšjki ali kak drugi izvedenec, da bi kontroliral tako nečuveno postopanje. A letos si je graščina izmislila nekaj prav posebno čudnega. Ker se je govorilo, da, je vsa košnja od vojaštva zasežena in licitacije niso dovoljene, si je upraviteljstvo najelo nekega izvedenca iz Bizeljskega, ki naj odloči pri licitaciji, koliko mora posameznik od vsakega svojega« deleža dati nazaj graščini posušenega sena. Nabrali so tako čez 90 meterskih stotov, po trdem prepričanju vseh, zg vojaške namene. Sedaj pa pride vojaštvo v naše občine seno pobirat. Ko upraviteljstvo izve, da so vojaki na potu v Kapele, kjer je v velikih shrambah nakopičeno seno breške graščine, pošlje hitro voznike po seno, da ga odtegnejo vojaški zasegi, pa ga v večdnevnih vožnjah spravijo v drugo občino, v mesto Brežice, pustivši, v občini, kjer je zraslo in bilo oddano, le neko malenkost. Vojaštvo se odpravi v nedeljo, dne 19. avgusta z več vozovi v Brežice po to seno, pa pride s praznimi vozovi nazaj. Graščina noče dati, pravi, da je to njeno seno, da gv je ona plačala, dala bi le kake 3 meterske stote. Grozovito je to ljudi razburilo. Kmetje v občini bi naj od kupljenega sena, in svoje revščine dali stotine meterskih stotov, graščina pa, ki ima v občini ogromne travnike, pa je dobila tudi y ta namen čez 90 meterskih stotov, pa le neko malenkost? Kam se naj obrnemo? Okrajno glavarstvo ne more ali noče pomagati. Pred vsem kmetje slovesno ugovarjamo, da bi nas graščina silila zopet k tlaki, da bi mi za njo sušili in vozili'seno, ne, ampak mi smo to le storili le za vojaštvo. Kako se vendar drugače cedite samega patrijotizma, pokažite ga! Mi zahtevamo, da nam vzeto seno oddate v celoti vojaštvu, ali pa ga date nam kmetom nazaj.
Hamborn v Nemčiji. Tukaj je v Gospodu umrla Marija Orehovec. Bila je zelo delovna in požrtvovalna Slovenka-. Mnogo je storila aa tukajšnja naša
slovenska društva darja“ in „Straže.“ N.
za razširjenje j», v Dl. !
..S Sc v. Gossc-
fsäaj&teij bi «asoftail: Eh® sere P „SSteai»«*
K-Jsil; yafoafetv Sfspa*,
SEM;	m.i Obrila m MmsäSfam.,