H.-I8.

Zeppelini nad Parizom.
Avstrijske čete zavzele Gosinje, Lješ In Sv. Ivan Meduanski. — Italijani nameravajo braniti Valono do skrajnosti. Laške torpedovke preit Trstom. — Maši uspehi na Kalvariji. — Sv. Lucija trdno naša, — Ruski krajevni napad.; se nadaljujejo. — Veliki dogodki spomladi.


gel več bomb na mesto. Bombe so zahtevale precej veliko žrtev..
Cesarjev odgovor.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 30. januarja.
Busko bojišče.
'Sovražnik je včeraj, dne 29. jan., po dnevu ponavljal svoje napade na mostni okop severno od mesta U š č i č k o. Vsi poskusi se p o 1 a s t i t i m o s t n e g a o k o p a so se izjalovili ob? hrarosti branilcev.
Skoro na ,vseh delih severno-izhodne bojne črte je bilo delovanje ruske artilerije zelo ž i v a h n o. Na raznih mestih je delovjala tudi te ž k!a- ruska artilerlj a.
Italijansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Crnogorsko bojišče.
V	C r n i g o r i v 1 ia d a mir.
Pri !S iv. Iva n u v 'M te d u j i sta bila uplenjena dva fopovlai, zelo veliko artilerijske municije ter precejšnje zaloge kave in žita.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 30. januarja,
Francosko bojišče.
Ob cesti in na južni strani ceste V |i m y —-Neuville so se nadaljevali boji za postojanko, katero so zavzele nemške čete. F r apn c o s k i napad je bil odbit,
Slrokost južno od reke Somme zavzete postojanke znaša 3.500 m, dolga je pa 1000 m. Zavsem je bilo tamkaj ujetih 17 častnikov in pa 1270 m o ž, med temi je bilo tudi nekaj Angležev. Francozi so poskusili samo eden slab protinapad, ki je bil pa lahko odbit.
V	Champagni je prišlo od časa do časa do živahnih artilerijskih bojev.
Na ostalih delih bojne črte je bilo ovirano vojno delovanje zaradi goste megle. Proti večeru, ko se je zjasnilo, so naperili Francozi živahen ogenj proti nemški bojni Črti izhodno od m e s t a P o n t -a -Mousson. Prodiranje sovražnih infant e rijs k ih oddelkov je bilo izjalovljeno.
Busko bojišče.
Nobenih važnejših dogodkov.
Balkansko bojišče.
Nobenih dogodkov posebne važnosti.
Bombe na Pariz.
Iz Pariza se dne 30. jan. poroča:
Pretečeno soboto, dne 29. javi., proti 11. uri po noči, je priplul nemški zrakoplov nad Parizom in vr-
Na neki točki je bilo ubitih 15 oseb, na drugi pa eden mož in tri ženske.
Razdejana je bila ena hiša..
Tudi drugače so povzročile bombe precej škode. Lov na nemški zrakoplov je bil brezuspešen. Do 1. ure po polnoči je bil Pariz popolnoma v temi,.
D?a angleška parnika zapre važanje čet potopljena.
Iz Berolina se dne 29. jan. poroča:
Nemški podmorski čoln je potopil dne 18, jan. v Sredozemskem morju oboroženi angleški parnik za prevažanje čet „Marere“, dne 23. jan. je pa potopil v Solunskem zalivu angleški parnik z.a prevažanje čet.
Dne 17. jan. je Ustavil nemiški podmorski čoln 150 milj izhodno od otoka Maitrv parnik, ki je plul pod nizozemsko zastavo, z imenom „iMelanie.“ Ko se je približal nemški podmorski čoln imenovanemu parniku, da bi pregledal listine na parniku, je začel parnik JMethnie“, ki ie plul pod nizozemsko zastavo, obstreljevati iz topov in strojnih pušk nemški podmorski čoln in ga je skušal potopiti. Nemški podmorski čoln se je hitro skril pod vodo, da je morel uteči napadu parnika Melanie.“ To sovražno postopanje bije v obraz mednarodnemu pravu.
Dalmatinci pred cesarjem
Dne 28. jan., ob VA2. uri predpoldne, je sprejel naš cesar v Schönbrimnu vi prisotnosti dalmatinskega cesarskega namestnika grofa Attemsa, bivšega mariborskega okrajnega glavarja, pod Vodstvom dež. glavarja dalmatinskega, dr. Ivčeviča, deputacijo, katere so se udeležili zastopniki vseli dalmatinskih občin, zastopniki dalmatinske duhovščine, posebno zadrski nadškof dr, Vinko Pulišič, grško-iztočni škof v Zadru dr. Demetrij Vrankovič, 'dvorni kaplan in vojni superior monsignor Josip Črnica, nadalje bivši dalmatinski cesarski namestnik Nardelli, član gosp. zbornice, dvorni svetnik pl. Vukovič ter državni in deželni poslanci Jurij Biankini, dr. /inton Dulibič in dr. Dušan Baljak.
Ko se je prikazal naš cesar i v avdijenčni sobi, ga je sprejela deputacija z navdušenimi živijo-klici. Nato ie imel deželni glavar dalmatinski dr. Tvčevič poklonilni nagovor na cesarja, v katerem je nagla-šal, da so bili sinovi Dalmacije vselej, tudi v najhuj-ših Sajsih, ko se zaganjajo sovražniki od vseh strani proti Avstriji, cesarju in cesarski hiši vselej neomajno zvesti in udani. Z navdušen join prinaša hrvaški narod vse žrtve za cesarja in domovino in zlasti Dalmatine) se bore z gnevom v srcu in s srditostjo vzplamtelega domoljubja proti sovražniku, ki bi rad odtrgal kos domače grude od staroslalvne hafcteburš-' o monarhije. Z nepopisnim navdušenjem gredo dalmatinski vojaki v boj za cesafrja m domovino in izvršujejo zgiodovihske čine 'junaštva in vstrajnosti. Vsa Dalmacija od severa do juga se udano khan j a cesarjevemu prestolu, proseč ga, da milostno sprejme n aj odkri tosr č n ej š a zagotovila neomajne zvestobe, ljubezni in udanosti dalmatinskega prebivalstva do Nn,[višjega prestola:. Deželni glavar dr. IvČevič je končal svoj govor s trikratnimi živijo-klici na Njegovo Veličanstvo. Po celi dvorani so zadoneli na|vduše-ni živijo-klici.
Po končanem govoru dr. Ivčeviča je imel naš cesar sledeči nagovor na deputacijo:
Z veseljem vidim v resnem času zbrane okrog sebe odposlance moje kraljevine Dalmacije in z ginjenim srcem sem slišal utisapolne besede, ki z nova izpričujejo istarop rižu ano, sedaj vnovič sijajno preizkušeno zvestobo in udanost. Z n avdiu Senjem sledeč 'Mojemu klicu, so junaški dalmatinski sinovi v tej-le vojni doprinesli zgledne čine hrabrosti in požrtvovalnosti. Venčani s slavo se nahajajo že več mescev v prvi bojni vrsti tam, kjer gre Odbiti naval mnogošte-^ Vidnejšega sovražnika, ki slega svojo požrešno roko po obali našega morja, ki pomenja za nas življenje in bodočnost, ter tudi po Vaši domači grudi. Z Vami tekmuje vse prebivalstvo dežele v stremljenju, da z voljnim prenašanjem vseh vojnih neprilik in s požrtvovalnimi [dejanji domoljubnosti po močeh postaja podobno tistim, ki so vsak dan in vsako uro pripravljeni darovati svoje najdragocenejše za domovino, A vidno počiva blagoslov božji na naši pravični stvari. Ob neprodirnem zidu so se razbili vsi sovražni navali in ravno v teh dneh je Moja bojna siia ob južni meji Dalmacije dosegla slavepolne uspehe, ki bodo, kot svetlo se blesteč list slave v naši zgodo,vini, pripomogli, da bodo v bodoče zasigurani pred sovražnim ogroževanjem važni deli te kraljevine. S pomočjo Vsemogočnega in z junaštvom Moje hrabre armade in mornarice se bo posrečilo pripraviti za Moje ljubljene narode časten mir. Za vse čase pa bode kot dragoceno izročilo tega velikega Sasa ostalo ohranjeno ojačeno čustvo tesne nerazdruženosti, katero ste Vi kot zastopniki vojnim dogodkom tako blizu se nahajajočega! in vendar z mogočno silo čuvanega obmejnega ozemlja izrazili danes na tako vznesen način, Sporočite Mojo najprisrčnejšo zahvalo vsem z-vestim prebivalcem Moje kraljevine Dalmacije ter jim naznanite, da bo Moje skrbno oko obrnjeno tudi v bodoče na Vašo meni tako drago [domovino, katera je z nerazdružljivimi vezmi združena z Menoj in z Mojo vladarsko hišo in za katero bo, kakor trdno upam, kmalu napočila nova doba mirnega dela in cvetočega blagostanja,“
Po končanem cesarjevem govoru je predstavil dalmatinski cesarski namestnik vladarju člane deputacije, s katerimi se je živahno razgoTarjal in se poslovil od njih z ponovnimi izrazi zahvale.
Deputacija se je nato podala v notranjo ministrstvo, kjer jo je v odsotnosti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha sprejel minister za notranje zadeve, bivši tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe. Notranji minister je v svojem odgovoru na nar govor dr. Ivčeviča naglušni, da bo vlada z ozirom na važnost Dalmacije za celokupno državo ter z ozirom na veliko in priznano zvestobo prebivalstva Dalmacije do cesarja in prestola vselej pospeševala z veliko in posebno pozornostjo interese in razvoj kraljevine Dalmacije ter da bo storila Vse, kar je v njenih močeh, da se bo pomagalo v gospodarskem oziru tej tako težko preskušeni deželi.
f Župnik Fr. Muršič.
.i. n- ..i   .tt“r—  --rmra—nrr—B
Neizprosno kosi smrt med našo duhovščino. Kakor da bi ne imela dovolj žr,tev na bojnem polju, pohlepno zastavlja svojo koso v tiste kroge, ki imajo v teh resnih in težkih časih opravljati veliko nalogo molitve, tolažbe in vzpodbude. Kosi ne samo starcev, ki jim j,e teža in bridkost življenja potrla telesno moč, s svojim ostrim in hladnim orožjem je sedaj tudi zadela moža, ki je bil v najboljših moških letih, poln veselja za delo.
Da, prav rad bi še bil delal rajni Franc Muršič, rojen v prijaznem Zavrču dne 8. oktobra 1867, v vinogradu .Gospodovem, v katerega je kot delavec v-stopil z mašniškim posvečenjem dne 25. julija 1895. Kot kaplan je deloval v Brežicah od 17.. oktobra 1895 do 4. avgusta 1896, potem v Kozjem do 14. nov. 1898, nato pri Sv. Benediktu ,v Slov. gor. do 25. jul, 1903, ko je postal župnik v Framu. Delo je neprenehoma smatral ne samo za svojo dolžnost, temveč tudi za svojo največjo radost, delo v cerkvi, delo na prižnici in v spovednici, delo v šoli, delo v izobraževalni sobi, delo za gospodarski napredek, za blagobit in za pravo omiko našega ljudstva.. Zato pa vsa framska župnija plakk ob rakvi svojega vneto in nesebično delaivjnega župnika, kateremu je pretekli petek zjutraj huda pljučnica vzela življenje.
Žalost nad smrtjo gospoda framskega župnika pa sega daleč preko mej ovdovele framske župnije. Žal, do dna srca nam je žal (za Tebe, Franc Muršič! S Teboj nam je smrt ugrabila enega izmed najboljših, najplemenitejših, najdelavnejših. iTvoja blaga duša je plamtela ljubezni do Boga, cerkve, domovine, do našega, ljudstva in najšega materinskega jezika. Tem visokim vzorom je bilo posvečeno vse Tvoje življenje. Plačila nisi iskal na tem svetu, pa ga tudi ne bi bil našel, Mbsprotno Ti je življenje napolnilo kelih trpljenja, ki si ga moral izprazniti do dna. V-sem nam je v spominu ter bo ostala vedno v svežem spominu zadnja doba Tvojega življenja, Tvoje mučno telesno in duševno trpljenje. Sedaj si že pri 0-nem,ki je slovesno zatrdil: „Blagor tistim, ki preganjanja trpijo zavoljo prajvice; ker njih je nebeško kraljestvo.“ Pokoj in večno plačno Tebi, plemenita duša !
Pogreb je bil v nedeljo, dne 30. t. m. Velika množica je prišla skupaj, da je izkazala rajnemu zadnjo ljubav. Navzoči so bili tudi državni, in deželni poslainci dr. Korošec, Ozmec, Pijšek in dr. Verstovšek, Domača in planiška šola sta se udeležili pogreba polnoštevilno pod vodstvom vrlega učiteljstva.,
Pogreb je vodil preč. g. hoški dekan Ai. Grušovnik v spremstvu 23 duhovnikov, sosedov in prijateljev pokojnika. V slovo je govoril rajnemu prof. dr, Anton Medved. Omenjal je njegovo goreče delovanje na leči, v spovednici in v Šoli. Ljudstvo je jokalo na ves glas. Staro in mlado je ljubilo svojega prijatelja in voditelja, za to jim je bilo slovo tako neizmerno težko. Pokoj njegovi duši!
Albanija.
Italijo glava boli zaradi Albanije, Mi smo že zavzeli Škader, Lješ in Meduo. Drugi del naših čet stoji v severnoizhodni Albaniji, bolgarske čete pa v izhodni Albaniji. Dbroč je torej že položen in zdaj se bo počasi sklepal proti Valoni in zadrgnil tamkaj ' i-talijansko postojanko. Italija se sicer pomirja, ji a bo ji istal Esad-paša ob strani. Mi ji privoščimo to tolažbo, katera pa bi se sicer dala kupiti, ako bi jo mi hoteli in dali trsa j eno liro več, kot Ita|lija,ni, )Toda gliha vkup štriha, izdajalec Esad spada k izdajalcu Lahu! V Albaniji se bo začel vojni ples, ko bodo v-se (predpriprave gotove.
Pred Yaiono in Dračom.
Švicarski listi poročajo dne 28. jan., da stojijo avstrijske čete 60 km severno od Drača, t. j, samo še 14 do 15 ur hoda. Bolgari pa so se na izhodni strani približali Draču že na 15 km. Drugi bolgarski oddelki stoje 8 km pred prednjimi utrdbami mesta Va-lone. —
'Milanski listi so dobili poročilo, da so Esadovi pristaši izpraznili Drač in Tirano in tako pripravili mesti za vhod Avstrijcev in Bolgarov. Tudi italijanske čete so zapustile Drač.
V italijanskem ministrskem svetu se je dne 27. jan., kakor se poroča iz Lugana, sklenilo, da se izprazni. Drač, Valona pa brani do skrajnosti, sicer pa se nikjer ne izvede ofenziva.
Uradni list „Giornale d’Italia“ se izgovarja, da so Italijani izpraznili mesto Drač' za to, ker se je bilo bati razširjenja tifusa med italijanskimi četami.
Nemški „Generalanzeiger“ poroča, da so se di- l plomatični zastopniki četverosporazuma že preselili j iz Albanije v Italijo, edino italijanski poslanik je še ostal v Valoni.
Avstrijci nasedli Lješ
Naš pohod v Albanijo, o kateri so Italijani že mislili, da jim pade kot zrelo jabolko v naročje, gre od uspeha do uspeha. Skader je naš, naš je najbrže že tudi Sv. Ivan Meduanski in sedaj je zaseden že tudi Lješ po 'avstrijskih četah. Tako namreč poroča italijanski list „jStampa“, kateri piše:
Hudi čas je prišel: Avstrijske čete so v naglem pohodu zasedle Lješ. Istočasno so Bolgari zasedli Berat, V merodajnih krogih vlada mnenje, da bodo Avstrijci svoje naglo prodiranje v Albanijo nekoliko ustavili, ker je oizemlje južno od Lješa zelo neugodno, močvirnato in hribovito. Mnogi tudi upajo, da se bo Esad-paša v svojih dobroutrjenih postojan-
kah krepko branil, Ali pfa ise bo mogel brlajniti tudi proti drugemu sovražniku? Na strani Avstrijcev se namreč bori tudi del albanskega prebivalstva. Zelo vznemirljivo dejstvo je, da so Bolgari zasedli, mesto Berat, ki je središče zaledja V alone. Visoko gorovje, ki obdaje Berat, nudi izborne, vojaŠko-važne postojanke, Italija se je vedno zelo trudila, da; bi preprečila zasedenje Borata po Grkih, kar svedoči veliko važnost, ki jo je polagal italijanski generalni štab na Berat. Italijani so zadnji čas vse storili, da bi Valo-no tako utrdili, da M bila nezavzetna. Valona bo v kratkem predmet vprašanja, ki se bo zadevalo ne samo Italije, ampak celega četverosporazuma.
Sv. Ivan Meduanski naš.
Avstrijsko uradno poročilo z dne 29. jan, nam naznanja, da so naše čete pri prodiranju ob albanski obali proti jugu zasedle poleg Lješa tudi [važno pristanišče Sv. Ivan Meduanski, Zjasedenje teh dveh mest' je hud udarec za Italijane, Od Lješa je Še , samo nekaj dnevnih maršev do Drača in Tirane. Prebivalstvo Albanije sprejema naše čete s posebnim veseljem.
v
Črnogorsko bojišče.
Na Crnigori nobenega odpora. Naši so mirno zasedli Gusinje, Savnik in Goransko. V Goranskem so jim prišla odposlanstva nasproti in med pritrkavanjem zvonov so vkorakale naše čete v kraj. Naši prinašajo Črnogorcem povsod mir in — kruh.
Lahko se reče, da je sedaj vsa Črnajgora naša, odpora ni več pričakovati. Naše čete bodo v zvezi z domačim prebivalstvom skrbele, da sie zopet vrnejo a' deželo stare razmere. Pota in coiste se bodo poprar vil,e, dobivanje živeža uredilo, prebivalstvo se zopet lahko posvetilo mirnemu delu.
iako -o npreob n*U Si kito
Iz zanesljivih virov se je, kakor se poroča iz Bukarešta, izvedelo za izredno zanimive dogodke, ki so povzročili naglo spremembo Nikitovega mišljenja. Ko je princ Danilo sporočil italijanski kraljici Jeleni, da, Črnagora ne more več kljubovati premogočne-mu sovražniku, je kraljica poklicala k sebi ministra Salandro, kateri je opetovano izjavil, da Italija Crnigori ne more poslati večje pomoči, da;, Italija mora celo čete, ki jih je poslala v Albanijo, poslati na drugo mesto.
Nikita je podpisal pismo, s katerim se je zahtevalo premirje, in mir. Udaja Črnegore pa je v italijanskem javnem mnenju tako silno uplivala, da se je italijanska vlada naenkrat nrjhaljala v zelo mučnem položaju. Ministrski predsednik Salandra je izjavil pred kraljem Viktor Emanuelom,. da italijanski narod ne more tega mirno prenašati, da hi oče kraljice Jelene sklenil z avstro-ogrsko monarhijo mir. V tem slučaju se je bati težkih notranjih zapletlj a jev in nemirov. Italijanska vlada ne more za nasledke prevzeti nobene odgovornosti; in vlada me more v tem, slučaju jamčiti ne za obstoj enotne italijanske države, ne za varnost članov vladarske hiše.
Kralj je nato poslal lastnoročno pismo kraljice Jelene kralju Nikiti, Istočasno je Viktor Emanuel odposlal tudi laldjo, na katero bi se naj vkrcal Nikita in njegovo spremstvo, črnogorski kralj se je torej le končno odločil, da, bo izpolnil željo svoje hčerke in vojne stranke v svoji 'bližini. Vršilo se je daljše posvetovanje med italijanskim kraljem, Jeleno in Niki-to. Kraljica je večkrat motila posvetovanje s krčevitim jokom. Pozneje se je tudi Salandra udeležil konference. Končno se je Nikita odločil, da pusti dogodkom svobodni tok ter je nato odpotoval v Francijo. Željo, da bi tudi umaknil udajo črnegore, pa je Nikita odločno zavrnil. Izjavil je, da je to mogoče le tedaj, če se Italija zaveže, da pošlje Crnigori na pomoč močne čete in, da Francija da Crnigori dovolj vojnega gradiva na razpolago.
Lovčen dragocen zaklad.
Ko se je mesca januarja 1913 raznesla po raznih listih vest, da je Nikita pripravljen, odstopiti goro Lovčen Avstrijcem, je petrograjski dopisnik planiškega lista ..Temps“ brzoj dr no vprašal Nikito, kaj je na teh vesteh res ni c,o.
Nikita je brzojavno odgovoril: Lovčen je srbski Olimp, je z božjo roko postavljen spomenik svobode in njenih branilcev. Lovčen je zibelka naše slavne knežje hiše. LoVčen je tudi podzidje za nagrobni spomenik, v katerem počivajo zemeljski ostanki Petra Petrovna Nieguša. Lovčen se je upiral, ko so divji azijatski valovi pluli celo do Dunaja. On se bo u-piral tudi v bodoče vsem sovražnim napadalnim valovom. S svojimi v oblake 'segajočimi vrhovi nam je Lovčen dražji, dragocenejši, kakor če bi bil ves iz samih dragih biserov. Naš Lovčen ni na prodaj!
Tajko je z vznesenim duhom trdil Nikita januarja leta 1913. Čez tri leta pa, dne 11. januarja 1916, je Lovčen zamenjal svojega gospodarja. Lovčen danes ni več Črnogorski, ampak avstrijski biser.
Eusin je.
Avstrijske čete so dne 28. jan. zasedle tudi c-kolico mesteca Gusinje v južno-;zhodnem kotu Črnegore. Ozemlje je v tej okolici izredno gorato in zelo težavno. Mesto Gusinje leži južno od Beran. Z> zase-denjem gusinjskega gorovja je sedaj skoro cela črnagora zasedena po naših četah.
Italijansko bojišče.
Kakt) močne se čutijo naše Čete, dokazujejo drzni izpadi pri Oslavjn, Kalvariji in Malem Javorče-ku. V Italiji ie vzbudil glas o našem delovanju ob soški fronti tak strah, da je kralj nemudoma zapustil Rim in se podal na fronto. Iz ven avstrijski listi pišejo, da se Italijani pripravljajo na novo ofenzivo, To je gotovo, to ve vsak otrok, toda več bi nam ha-snilo, ako bi ti modri listi povedali, kedaj se bode o-fenziva začela.
Nova italijanska ofenziva?
Berolinski „Tiagesanzeiger“ poroča: Poročila z italijanske fronte kažejo, da so Italijani razvili na tirolski kakor tudi na soški fronti živahnejšo delovanje. Nekateri švicarski listi trdijo, da bodo Italijani prihodnje dni pričeli z novo veliko ofenzivo, da tako prisilijo Avstrijo, da odtegne nekaj svojih čet iz Albanije.
Naši uspehi na Kalvariji
Dne 24, Jan. zvečer so močne avstrijske čete,, kakor pravi uradno poročil^ italijanskega generalnega štaba, pod varstvom goste megle napadle sovražne postojanke na gori Kalvariji. Italijanski oddelki so se umaknili pred avstrijsko premočjo, da bi take ušli uničenju. Avstrijci so nato u|drli v prednje italijanske postojanke na Kalvariji, za katere se je ivršil srdit boj.
Boji za Mali Javorček.
Cadorna poroča z dne 28. jan.: Ob gornji Soči je poskušal sovražnik zvečer dne 27. t. m. po hudi artilerijski pripravi na,s pregnati z naše ogrožene postojanke na Malem Javorčeku. 'Tri sovražne napade smo z velikimi sovražnikovimi izgubami odbili.
Sv. Lucija ni v italijanskih, rokah,
General Cadorna omenja v sivojem uradnem poročilu dne 25. jan. italijanske postojanke pri Sv. Luciji .Iz tega poročila je videti, kakor da bi bila vas ‘S;v. Lucija že v italijanskih rokah. Iz našega vojnega Časnikarskega stapa pa se dne 29. jan, poroča, da ni samo vas S\a Lucija, ampak še celo višinski rob zah Olino od Siv7 Lucije v najSjlh rokah, Italijani torej celo v svojih uradnih poročilih lažejo. — Vas Sv. Lucija leži ob Soči južno od Tolmina.
Laške torpedovke pred Trstom.
Pred kratkim je pristaniška straža zapazila, etee se laške torpedovke hočejo približati pristanišču v Trstu. Obrežne baterije so začele delovati in kmalu so bile sovražne ladje odgnane.
Pred Solunom.
Kedaj se začne bitka pred Solunom?
Grški vojaški strokovnjaki so mnenja, dai Avstrija, Nemčija in Bolgairija ne bbdo poprej napadle četverosporazumovih čet pred Siolunom, dokler Albanija ne bo očiščena Srboiv in Črnogorcev. Domneva se pa tudi, da četverosfporazum ne bo tako dolgo Čakal, ampak bo v ugodnem trenutku sam pričel z o-fenzivo.
Karahurnu zaseden.
Iz Soluna se dne 28, lan. pjoroča: Mornariški vojaki angleških, francoskih* italijanskih in ruskih vojnih ladij, ki so zasidrane v solunskem pristanišču, so se izkrcali na polotoku Karaburnu (južno od Soluna). Na polotoku so imeli Grki utrdbo, katere posadka se niti ni ustavljala sovražnemu vpadu. — Karaburnu je gorato ozemlje ob zahodni, strani polotoka Kalkidike, t. j, pri vhodu v solunski zaliv.
Bolgarija.
Bolgarska carjeva dvojica v Nišu
Dne 27. t. m. sta se podala bolgarski car in carnea v Niš, da obiščeta generala MaejkJensena, ki tabori v bivši srbski prestolnici.
Bolgari se pripravljajo na nove boje.
Bolgari se še oborožujejo. Od zaveznic dobi vajo velike množine .težkega topništva in drugega vojnega gradiva. Tako podporo dobiva tudi Turčija. V bolgarskih pristaniščih se dela neprestano in tja dohajajo avstrijske in nemške čete. Vojaško važne železnice se grade iz Ruščuka čez Nikopolsk v Vidin in iz Tekle v Kladovo. Te železnice bodo v kratkem gotove — Mesto Bitolj zapuščajo Bol gari in nadomeščajo jih nemški vojaki. V Bitolji se nahaja baje že 50.000 nemških vojakov.
Vojno posvetovanje v Sofiji.
„A dovermi“ poroča iz Sofije dne 26. januarja: Dne 25. jan. se je vršilo v Sofiji pod predsedstvom kralja Ferdinanda, veliko vojno posvetovanje, katerega so se udeležili med drugim gieneralilslmus Jekov, generala Žostov in Bojadjev ter vojni minister Naj-denov.
Rusko bojišče.
Na ruski fronti se vršijo krajevni izpadi in artilerijski boji. Za rusko fronto se zopet' premikajo mnogoštevilne Čete, znamenje, dia- se pripravlja nova ofenziva.
Novi ruski napadi ob Dnjestru.
Rusi so dne 29. jan. začeli srdito napadati naše okope ob obmostju pri kraju Ulščičko ob Dnjestru. Hrabra avstrijska posadka: je sovražnika krepko odbila. Ozemlje pred našimi okopa je posejano s sovražnimi mrliči.
Naš uspeh pri Toporovcu,
V petek, dne 28. jan., so n arie čete pri Toporovcu ob besarabski meji napadle ruske prednje no-stojanke in so jih v ročnem metežu zavzele. Naši so nato ruske okope zakopali in se vrnili z velikim številom ujetnikov.
že tudi z Rumunijo in Grčijo, ako bi še ti dve deželi kedaj nameravali se vojskovati na strani četverospo-r ažurna.
Kaj bo z Rumunijo?
Glede položaja v Rumunskli je vladala zadnje dni neka tišina in ni bilo vesti o kakih važnih pojavih in izjavah, po katerih bi se dalo kaj sklepati o mnenju v tamošnjih vodilnih krogih. So pa vesti, ki pričajo, da je četverospdra^um neprestano na delu, da bi Rum unsko zaplel v slvojo mrežo. Znaki tega prizadevanja bi bili glasovi, da je Anglija kupila v Rumuniji 80.000 vagonov žita in pa vest o rumuns-kem posojilu na Angleškem. Rumunski list „(Stea-gul“ pa podaja pojasnila), v kakem, razmerju sta ti dejstvi med seboj. Nakup 80.000 vagonov žita po angleški vladi je v resnici državno posojilo, ki je je Bratianova vlada dogovorila v Londonu v pokritje ra.znih potreb državjnega življenja. Anglejška vlada j je dala Rumunski pa razpolago 250 milijonov lejev, j a rumunska vlada jej je ponudila vi pokritje tega. z-I noska 80.G‘00 vagonov žita, ki se ima po vojni odpra-j viti v angleške luke Podobno tolmači stvar tudi bu-kareški poročevalec lista „Voss. Zeitung.“
Odprto pja ostaja vprašanje, ali to tolimajčenje odgovarja dejjšvom, ali pa ima prikrivati kaj, kar bi' rumunska) vlada rada prikrivala pred svetom; ali niso morda stiki med Romunsko, in četverosporazu-mom taki, da hi moglo prvo spraviti v slabo luč pred nasprotniki poslednje,
K veliki pozornosti svari tudi vest, ki jo prinaša „jVossische Zeitung“ iz Amsterdama, da se namreč Anglija pripravlja za pooštrenje gospodarskega boja zoper Nemčijo. Eno sredstvo v ta namen da je nakupovanje letine v nevtralnih deželah. Nakup vT Rumunski je bil prvi korak, a. sedaj poizkušajo angleški trgovci z nakupovanjem velikih množin živil v Skandinaviji in na Holandskem na angleški račun z namenom, da bi ta živila ne odšla za Nemčijo in za Avstrijo.
Rumunija hoče zopet zapreti meje.
Iz Bukhrešte poročajo:
Rumunska vlada namerava zopet prepovedati izvoz žita in moke. Ta prepoved pa ne bo zadela že sklenjenih izvoznih pogodb.
Kako je v Cernovicah.
Lvovski list „Gazeta Wieozorna“ piše — kar je skoraj neverjetno, pa vendar resnično — da so Cer-novice najoenejše mesto v Avstriji, ! V bukovinskiem glavnem mestu, ki leži tesno za bojno črto, v katerem noč in |dan gromijo topo)vi, katerega Vidovi se tresejo od pokanja havbic, se živi mnogo ceneje, kot marsikje drugod v celem ozemlju Avstro-O grške. iVsa živila se zelo laliko dobijo, o krušnih izkaznicah ni niti govorit; kruha in moke je v Cernovicah skoraj več, kot se < rabi, To pa radi tega, ker ie še od prej mnogo živil v zalogi in tudi zategadelj, ker je rumunska meja v neposredni bližini. Preskrba mesta z živili je torej izborna. Vojska ustvarja torej mnogokrat take izvanredne izjeme.
„(Nowa Reforma“ piše, da so ,se mejstni prebi-vjalci v Cernovicah od Sletnega otroka do OOletnega starčka privadili na neprefetaino topovsko bobnenje, kakor na poletne nevihte. Promet je v mestu popolnoma neovičan. Ulice so po dnevu in po noči polne občinstva. Ljudstvo tako zaupa na našo obrambno silo, da prav nič ne misli na beg.
Angleži kupujejo pri Rumun-
cih
Italijanski socialistični list „Ajvanti“ piše k laž-njivi londonski vesti, da je Anglija kupila v Rumuniji 80.00.0 vagonov žita za 256 milijonov v zlatu: Tu imamo zares mojstersko potezo Angležev. Rumunija se je zadnji čas Čisto očito močno nagnila na stran osrednjih velesil ter jih je hotela preskrbeti z žitom Sedaj pride Anglija s svojimi zla,timi funti šterlin-gov, ki govore sladek jezik in pokupi osrednjima velesilama žito pred nosom. Ta jezik zlatih funtov je „(esperantski jezik“, ki je še bolj razumljiv, nego jezik, ki ga je govoril Hindenburg s svojimi ljudmi. Tega jezika se je Anglija že dostikrat poslužila — druga kolonialna država r se je zgradila na temelju tega jezika. — Angleži bojdo morali nakupljeno žito spraviti ipc izredno dolgi poti čez Rusijo v Anglijo. Rumunski kruh bo torej na Angleškem dokaj močno soljen.
jo, da so videli ob Sueškem prekopu obsežna utrjeval n a dela, ki jih grade Indijci in Kanadci. Ob prekopu so strelski jarki in v več vrstah utrdbe. Razen tega so zgradili železnico iz Sueza v Izmailo. Po Rudečem morju križarijo torpedovke, oborožene z najnovejšimi brzostrelnimi topovi. Tudi za to .so skrbeli, da se morejo čete, če izgube en breg, zbrati in ojačiti na drugem bregu.
Veliki dogodki spomladi
Italija poruši temelje četverosporazuma.
Sofijski list „Utro“ priobčuje pogovor z bolgarskim generalom Žekovom, ki pravi, da narodi četve-rosporazuma spoznajo v kratkem pravi položaj in se oglasijo proti nadaljevanju vojne. Vsekakor je pričakovati spomladi velikih in odločilnih dogodkov. Najprvo bo brezdvomno Italija zrela za mir, ker tam ise pripravlja velikRj, proti vojni naperjena notranja državna kriza in iz Italije se porušijo temelji četverosporazuma.
Švicarji in nemška zastava
Dne 27„ jan., na rojstni dan cesarja Viljema, se je v mestu Lausanne na Švicarskem zbrala pred nemškim konzulatom velika množica ljudi, ki je burno zahtevala, naj se odstrani nemška zastava, ki je plapolala na hiši. Množici, ise je posrečilo, da je strgala zastavo r!az poslopje. Končno pa je policija zastavo množici odvzela in jo spravila v vladno hišo. Radi te zadeve je nastlalo v Nemčiji in Švici veliko vznemirjenje. Zastopniki švicarske vlade so se pri nemški vladi opravičili in izjavili, da bodo krivci o stro kaznovani. Švicarska vladni je tudi obljubila, da bo nemški konzulat z vojaško silo zavarovala.
Politične vesti.
Posvetovanje ministrov v Budimpešti. Dne 28.
januarja so došli v Budimpešto: ministrski predsednik grof Stürgkh, železniški minister dr. baron pl. Forster, poljedelski minister dr. Zenker, finančni minister dr. vitez pl. Leth in trgovinski minister dr. Aleksander pl. Spitzmüller. Ob 5. uri popoldne se je v ogrskem finančnem ministrstvu vršilo posvetovanje glede gospodarskih vprašan}, ki so v zvezi z vojsko. Posvetovanja so se udeležili avstrijski ministri in strokovni poročevalci, ter zastopniki ogrske vlade: ministrski predsednik, grof Štefan Tisza, trgovinski, finančni in poljedelski minister ter ogrski strokovni poročevalci. Posvetovanja so se v soboto nadaljevala. V nedeljo predpoldne so avstrijski ministri odpotovali na Dunaj. Po svetovanjem se pripisuje velika važnost.
Goriški deželni uradi se selijo zopet na jug. Goriški deželni odbor je sklenil, da premesti kmetijski in tehnični urad z Dunaja v Ajdovščino. Deželni odbor se je torej začel vračati v deželo, iz katere je bil prvi pobegnil, kar je bilo ozlovoljilo do skrajnosti vse prebivalstvo. Tudi drugi deželni uradi naj bi se vrnili m goriška tla! Vsekako pa je ugodno znamenje, da se deželni uradi vračajo v deželo. Na merodajnih mestih so gotovo do dobra prepričani, da Lah nikdar ne bo predrl naše fron‘e.
Bolgarščina napreduje. Dunajčani so se pričeli učiti bolgarščine. Na stolici orijentalskih jezikov se ot orijo bolgarski tečaji, ns kaierih ne bo treba plačevati nobene učnine.
Izvoz živine iz Rumunije. Rumunska vlada je dovolila, da se sme izvažati goveja živina in konji v Avstrijo in Nemčijo.
Novodobna Kitajska. Cesar Juanšikaj bo, kakor poročajo petrograjski listi, uvedel na Kitajskem splošno vojaško dolžnost ter bo izdal tudi postavo, po kateri bo moral vsak Kitajec v šolo. Dosedaj so bili na Kitajskem le revnejši sloji podvrženi vojaški dolžnosti. Prisilnega šolskega poduk i pa sploh ni bilo. Nove odredbe stopijo že v spomladi 1916 v veljavo.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Na Svečnico bo umeščen Ivan Jelšnik na župnijo Zibika.
•j* Bogoslovec Jožef Bašča. Prekmurske „Novine“ poročajo, da je v Bogojinci v Prekmurju- dne 25. jan. pri svojem bratu 5. g. T riami BalšČa. župniku i-stotam, umrl 221etni ogrski Slovenec, bogoslovec III. letnika Jožef Miroslav Bašča. Rajni je bil iizmed zelo redkega Števila slovenskega duhovniškega naraščaja med ogrskimi Slovenci. Bil je vnet sotrudnik o-
Pred novimi hoji na severu.
Curiški listi poročajo, da je francoski general Pau dospel k ruski severni armadi, kateri poveljuje general Smyrnov. Pričakuje se, da bodo Rusi z novo močjo napadli Hindenburgovo armado.
Japonski upliv v Rusiji.
Rumunski list „Adeverul“ poroča, da so zadnji čas prišla skoro vsa važnejša ruska ' industrijska središča A japonske roke. Istotako imajo tudi japonski tehniki glavno besedo pri ruskih municijskih tovarnah, Železniška črta Vladivostok—Petrograd je zastražena po vojaštvu, kateremu poveljujejo japonski častniki. V ruskih vojaških osrednjih taboriščih so nastavljeni skoro izključno sami japonski častniki kot vaditelji vojaštva.
Rtsmufiiia®
Nevtralci svarijo Rumunijo in
Grčijo.
Amsterdamski list „iTijd“ piše, da je padec Srbije in Crnegore velik svarilen zgled za Rumunijo in Grčijo. Kakor je četverosporazum v kritičnem trenot-ku zapustil omenjeni državi, tako bi napravil najbr-
Turška bojišča.
Turki se pri Erzerumu umaknili.
Na kavkaškem bojišču so se morali Turki dne i 26. jan. ra'đi velike ruske premoči umakniti s svojih : dosedanjih postojank proti mestu Erzerum. Turške čete so zasedle postojanke na izhodni strani mesta Erzerum, Središče turških postojanu je sedaj oddaljeno 15 km od Erzeruma proti izhodu. Na ostalih delih kavkaške bojne črte so Turki ohranili svoje stare postojanke.
Turški plen na Galipolju.
List ,„Nieuwe Rotterdaimsche Courant“ poroča, da znaša turški plen na G ali p olju : 1000 konj in mul,
} 10 rabili h in 18 nerabnih topov, 61 strojnih pušk,
I 1400 pušk, 21 municijskih in 40 topniških voz, 64,000 zabojev artilerijske municije, 650.000 zabojev infante-I riiiske municije, 2055 bomb, 1560 pehotnih varnostnih i čelad, 2200 šotorov, 550 nosilnic, 9500 vodnih vozil, 6200 plaščev, 15.500 zabojev mesnih konzerv, več sto tisoč škatelj drugih živil, 280 avtomobilov, 18 brezžičnih brzojavnih postaj, dva popolnoma opremljena vojna lazareta itd.
Sueški prekop.
„(Kölnische Zeitung“ poroča,: Potniki neke lad-I je, ki je dospela iz Bombaya v Neapel, pripoveduje-
beh listov ogrskih Slovencev „[Novin“ in „Marijinega bista.“ Nameraval je prestaviti tncli sv. pismo v og-rsko-slovenski jezik. Pogreb se je vršil v četrtek, 27. jan. „Novine“ pišejo med drugim o Balščevi smrti: „Duhovnikov je vseppvsedi premalo, najboie med nami Slovencami; zdaj je pa Boža Modrost' pozvala k sebi mladenca — bogoslovca, od šteroga smo telko čakali. „Sveta Maticerkev med Slbvenoami je dosta zgübila z njegovo v smrtjov“, so si pogučali piišpek (škof) pri njegovom mrtvom teli. — Ali Bogi se je tak povidlo, naj bo đičeno njegovo ime!“ — Svetila mlademu ogrskemu Slovencu večna luči
Glasovi izmed ogrskih Slovencev. Ogrske ,,Novine“ poročajo:	— K riž ave i. Poteka je od
ministra za (znotraj ne dovoljena. Poštara so za volo vkanjüvanjfei ka je od peneznili pisem več, vlekeo, kak njerai je šlo i ka je plačo želo i od taborskih pisem, pred sod postavili. — Najdeni je v Crensov-cih eden 11 let star slovenski d Očk e c z zelenim klo-biikom z Staj ara. Brščas je tisti, šteri je premino iz mariborske okolice, kak je v „Slov. Gospodari“ razglašeno bilo. — Požgao se jev Fokovcih Janoš Cuk, kda je z goreče štale svoje troje živinče vön-fc ra vino. Marho je toti	reso, sam	je pa tešike	rane
dobo, — Kak so pr a	š č j č a klal i. V B.... je
meo en človek debeloga	praščida,,	po šteroga	je	ne
vüpiao v hlev. Djao ga	je zato na	tante i tak	ga	je
vöpotegno i privežao k drvam. Zdaj zeme nož, da bi ga zaklao. Ali zobstoasko je vso njegov prizadevanje. Kakšte riva doškrnja nož v njega praščić to ni-kaj gor ne vzeme. Ledekaij ie nemrtielen, Kaj si te zdaj mesar začne? Zača naganjati sosedovoga psa, Steri je jako ì'ajcla nad njim. Misto je naime, 'da za-toga volo ne more svinjčeta bujti. Zrok je pa to Pio, ka je nož prekratek bio. jV tom hipi. ka ista se pes pa mesar naganjala, si je praščiČ nikaj izmislo pri đrvaj. Z-ačo je vse z mesta znesti. Ne volte, ie rasla. Ne de praščića pa ne drv. Zato po sekiro hajd. Žena drži na lane, mož pa z drvaricov zakole bogega praščiča.
General Schönaich umrl. Na Dunaju je v petek, dne 28. januarja umrl od kapi zadet bivši vojni minister general pehote baron pl. Schönaich. Umrli, ki je bil rojen 1. 1844, je bil vojni minister od 24. okt. 1906 do 20. sept. 1911. Udeležil se je vojske v Schleswig -Hollsteinu in bitke pri Kraljevem Grad :u.
Odlikovan slovenski častnik. Rezervni poročnik 26. đomobr. peš'polkia J. Rode je dobil od cesarja pohvalno priznanje.
Hraber slovenski vojak. Piše se nam: Avgust Dolinšek, sin čevljarskega mojstra in gostilničarja v Hrastniku, je pri mobilizaciji kot četovodja odrinil k vojakom. Na severnem bojišču za narednika imenovan, je bil odlikovan z malo srebrno kolajno. Ko je postal štabni narednik in je bil opasno ranjen, je dobil veliko srebrno kolajno. Še v bolniškem stanju iso je vrli slovenski fant javil prostovoljno k fronti, ko se je pričela vojnai z zahrbtnim Lahom. Pri inšpi-eijskem potovanju našega prestolonaslednika je le-ta odlikoval Dolinšek a osebno z bronasto svetinjo. Ta že v civilu kot značaj poznan mladenič je postal častniški namestnik. Novembra 1915 je biil zopet občutno ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Zagrebu. ,Te cini je dobil z?a izredno hrabrost zlato kolajno. Odlikovanec je Šele 26 let star, a ima že štiri znamenita odlikovanja.', 'Mlademu slovenskemu junaku jfskreno čestitamo!
Novi okrajni finančni kontrolni uradi na Spod. Štajerskem. S 1. aprilom t. 1 bo ustanovljen v Brežicah nov okrajni finančni kontrolni urad, kateremu bosta prideljena finančna stražna oddelkova okraja Brežice in Sevnica, ki sta spadala dosedaj pod finančni kontrolni okraj Celje, nadalje Sv. Peter pod
se še ustanovi okrajno finančno kontrolno vodstvo v Slovenjgradcu, kateremu bosta prideljena finančna oddelkova okraja Slovenjgradec in Marenberg, ki sta spadala dosedaj pod Maribor, ter Šoštanj, ki je dosedaj spadal pod okrajno finančno kontrolno vodstvo v Celju.
Rekviriranje žita. Kmečki posestniki mariborskega okraja se pritožujejo, da so mnogi zopet dobili pozive, naj do 15. oziroma 21. februarja oddajo gotove množine žita, dasiravno so že zahtevano žilo oddali. Ljudstvo je razburjeno. Zdi se nam, da se gre tu za pomoto ali zelo površno delo. Urad na glavarstvu, ki vodi zapiske o oddanem žitu, najbrž ni pravočasno izknjižil, da so kmetje žito že oddali. Prosimo oblasti, da se naj ubogega kmečkega ljudstva ne razburja po nepotrebnem in da se mu ne jemlje zlatega časa, ki je za dela prepotreben. — Uradno se zatrjuje, da se je pomota že popravila.
Žetvenim komisijam! C. kr. žetveni komisar, vinarski nadzornik g. Fr. Matjašič bo imel v prihodnjem času v večih krajih posvetovanja, kako bi se prišlo v okom primanjkanju delavskih moči, ki preti prihodnjo spomlad. Gg. občinski predstojniki, ki so povabljeni na ta posvetovanja se poživljajo,
da se jih polnoštevilno udeleže, ker se^tu grejza velevažne zadeve kmečkega ljudstva' Posvečanja ee vrše dne 31. januerja v Ormožu, 1. februarja v Ptuju, 4. februarja v Rogatcu, 8. februarja v Sevnici, 9. februarja v Brežicah in 10. februarja v Kozjem.
Klasifikacija konj. Štajersko namestništvo razglaša: Ker bo povodom bližajoče se klasifikacije konj brezdvomno vloženih zelo veliko prošenj za oproščenje konj od klasifikacije, se naznanja, da se na prošnje, češ, prošnjik rabi konja za polj ka dela, za vzdrževanje obrata, za aprovizacijo mest, za spravljenje poljskih pridelkov itd. ne bo oziralo, marveč se bo oziralo zgolj na postavna določila, katera bodo prejela od politične okrajne oblasti županstva povodom bližajoče se klasifikacije konj.
Trgovina z lesom. Piše se nam: Po deželi opažamo zadaji čas vse polno agenic-v in mešetar-jev, ki nakupujejo raznovrsten les, posebno oreho va debla. Plačuje se ne več na kubični meter, kot je bilo doslej v navadi, ampak na vago. V tem -žiru pa so cene zelo različne. Dobro bi bilo, ako bi. se od vladne strani tudi v tem oziru storili potrebni koraki, da bi posestniki bili poučeni o cenah. Pripeti se, da mešetarji pri tem več zaslužijo, kakor pa dobi kmet za prodani les. Vse, kar je prav!
Cene lesu se zvišajo. Z Dunaja se poroča, da so velike tvrdke na Dunaju in Budimpešti-,' ki ( občujejo ceno lesu, sklenile, da se cena zviša za 40% t. j. za 12V2 K pri kubičnem metru za srei-? je dober les. Višje cene stopijo v veljavo s 1. februarjem. — Na Ogrskem so velike tvrdke zvišale ceno za deske za 15—20 odstotkov, Štedimo z lesnimi zakladi!
Važen nasvet. Vsak dan prihajajo nove naredbe, ki se tičejo važnih vprašanj vojaške dolž n osti, prometa z raznimi pridelki in izdelki ter njih najvišjih cen. Za te mredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma če naj ne pride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe se sicer v vseh listih redno objavljajo, a vsi ljudje j isto v ne čitajo. Priporočamo vsem župnim uranom, županstvom, kmetijskim podružnicam in zadrugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstrižejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način prilepijo, da jih more vsakdo brati.
Potresi na Ogrskem. Dne 26. januarja zjutraj so aparati potresnih opazovališč zabeležili, da se je kakih 550 km od Budimpešte zgodil močan potres. — O potresu na Erdeljskem javljajo: V ko-mitatu Nagy Kükülo je bilo dne 26. t. m. ob 8. uri 37 minut več močnih potresnih sunkov, vsled katerih se je podrlo mnogo dimnikov in je počilo c nogo zidov. Prebivalci celega komitata so iz hiš ubežali. Nezgoda se ni primerila nobena, Čutili so potres tudi v Kronstadtu in v raznih drugih ogrskih mestih.
Zlato na Koroškem. Svoje dni so pri Renn-wegu na Koroškem kopali zlato, a tisti rudnik je
že zdavnaj opuššen. Zdaj se delajo priprave, da bt posebna komisija preiskala, če bi se izplačalo tod novič s pridobivanjem zlata.
Vojne žrtve, ki jih zahtevajo nalezljive bolezni.
Napačno je mnenje, da pobere v vojski boj največ življenj Vojskam slede bolezni, ki zahtevajo svoje žrtve pri zmagovalcih in pri premagancih. Moderna ojska zato zahteva, da se proti nalezljivim bolez-? im vse stori. Naša vojna uprava je tudi tozadevno vse storila, da varuje vojake, kar je le mogoče, tudi pred nalezljivimi boleznimi. Bolezni so v nekaterih vojskah pobrale več ljudi, kakor broglia in drugo orožje. V vojski leta 1816 je na
280.000	pobrala kolera 46 291 mož. V drugih vojskah je legar zahteval velikanske žrtve, kar so izkusili Francozi v dveletni vojski na Krimu Orožje je usmrtilo 20.246 mož, kolera je pa pobrala 11.000 •in. legar 17.500 mož. Še strašnejše so gospodarile bolezni v rusko turški vojski (1877). Padlo je 34.732 mož, na legarju in na mrzlici je pa obolelo 199.437 mož, umrlo jih je med njimi 43.985.
Najvèèji vojak. Nemšika armada se lahko pona-ša, da ima menda največjega vojaka. Bogoslovec Zimmermann iz Warzenrieda pri Furtim je visojk 2 metra iti 16 centimetrov. Pred kratkim je Zimmerman dobil žetveni dopust in je očetu-kmetu pomagal delati na polju. Zimmermann je uvrščen v topničarski polk v Strassburgu.
Dopisi*
Maribor. Umrli ste: Terezija Lončarec, gostilničarka v Viktrinjski ulici, stara 66 let in Cecilija Hitzl, vdova po kotljarskem mojstra.
Maribor. V pretečenem tednu so bili v Mariboru med nevojaškim prebivalstvom sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Škrlatica 3 slučaji, daviea 2 slučar ja in osepnice 3 Slučaji.
Maribor. Služkinja Marija Rehat je nesla na glavi škaf vročega luga. Nesreča je hotela, da si je razlila lug po obrazu, pri čemur je dobila hude opekline. Težko poškodovano so spravili v deželno bolnišnico.
Sv. Jurij ob juž. žel. Podružnica c. kr. kmet družbe v Št. Jurju ob juž. žel. ima svoj občni zbor v nedeljo dne 6. svečana ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri kolodvoru.
Dramlje. Dne 24 januarja t. 1. je padla dve leti stara hčerka Jožefa Škerl na dvorišču svojih rtarišev v Razboru v gnojnico, k j gr je utonila.
Gaberje pri Celju. Brezposelna Helena Tofant j ; ukradla četovodji Viktorju Cukovic v Gaberju denarnico, v kateri je bil znesek 1 K 72 v v gotovini ter pobotnica, glaseča se na 50 K v vplačanem vojnem posojilu. Tatico so izsledili ter izročili sodišču.
Celje. V Gradcu je umrl mnogo lei pri .okrožni sodniji v Celju službujoči deželno-sodni svetnik Alojzij Doxat.
Arjavas pri Žalcu. V nedeljo, 'dne 30» jan., je bila pokopana Anica Dreo, najmlajšiv hči rodbine D reo. Velespoštovani rodbini, ki žaluje tudi za naj-miajšim sinom, ki ga že od začetka vojiske pogreša, naše najsrčnejše sožalje.
11H1BHI
j Jslibs zaloga up, tfrapeg-! oostl, srsbralas iu ipfei
PEČI PO BSfliil GEOL ( Tudi ca obroke. - Kastr. esafk j zastonj. - Gramofon! 20—203 K
t Niklasta remont-or» K 8-pO : Pristna srebrna nr» K 7‘—
I Original omega ora K 84‘—■ ! Kuhinjska ura	K	IO-—
; Budilka niilasta K 8' — ! Poročni prstani	K	2-—
t Srebrne verižice K t— Večletno jamstvo.
i Nasi. Dielinger
i Theod. Fehreitbaoli
DPSP In očslap
; lilHIBOIi, Sospesili sfJl
I Kupejem zlatnino lo ersbrs.
>*•« «M4****twr«
Sa Najtišje đotolilo Njegovega ces. Ä in kralj, apostolskega Veličanstva
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zboru zastopanih kraljevin in deiel.
Ta loterija w denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10. feb. 1916.
Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IIP, Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brrojavnih in železniških uradih, ‘menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se d?fpošiljajo poštnine prosto.
C* kr. sénerelno ravnate! is Ivo za drlawne, lo ferii©
(oddelek za dobrodelne loterije).