0— "Sr Gorica, t petek 4. decembra 1914. Iz lilija rank petek po-poltlii«. Stane im let« .. . 4= K % leta . . : 2*K. Pos&aesM številke staiejo , 8 tIu. Plača in "toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. •o- Tečaj XLIV . .0. Upravništvo in uredništva se nahajati v Gosposki ttlki št 7,1, nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v te trikrat. Večkrat po pogodbi Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsfc.— Za obli-kp in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Bel§rad padel. Na dan 66 letnega vladanja našega vladarja, je sporočil brzojav, da so poklonile naše junaške čete svojemu sivolasemu vladarju ob njegovem jubileju najlepše eastitke krasno zmago, osvojitev Belgra-da. Z zadoščenjem je vzela vsa javnost to veselo vest na znanje, pa tudi s ponosom na svoje vrle vojake. Vojakom pa, ki so pridobili novo slavo našemu orožju se zahvalimo najlepše na ta način, da jim preskrbimo lepo božičnico. Darujte za naše junake! Boji na jugu. Dunaj 28. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 28. novembra. Tudi včeraj so se vršili na južnem bojišču na vseh frontah boji. Več važnih okopanih pozicij je bilo zavzetih, predvsem obvladujoča na Šiljaku. Skupno je bilo vjetih 900 Srbov in uplenjeni trije topovi. Srbska zmaga nad neko avstrijsko kolono, o kateri je poročal srbski tiskovni urad, se je izpremeiiila včeraj v vhod naših kolon v Užice. Z uplenjenim trenom je bil vjet tudi 16 letni vnuk vojvode Putnika. Z ozirom na njegovo mladost in njegove sorodstvene odnošaje s srbskim vojskovodjo, je bilo odrejeno, da se postopa z vjetnikom s posebnim ozirom. Dunaj 29. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 29. novembra. Sovražnik izvršuje v sedanji bojni fronti obupni odpor in skuša zadržati naše prodiranje s silnimi protinapadi, ki posegajo do bajonetnega spopada. Na vzhodnem bregu reke Kolubare se nahajajbce čete so mestoma zopet pridobile na prostoru. Preko Valjeva in južno prodirajoče kolone so dospele v splošnem do višin vzhodno od reke Ljig, linije SuVobor - cestni trikot, vzhodno od Užic. ! Včeraj je bilo skupno vjetih 1245 vo-¦ jakov, 19 oficirjev in 2 polkovna povelj-i nika. . " N^ Dunaj, 30. (Kor.) Z južnega bojišča* se poroča uradno: Dne 30. novembra. Na južnem bojišču trajajoči boji. Včeraj smo po silnih bojih zavzeli z naskokom kar najtrdovratneje .hranjeni prelaz Suvobor, ki obvladuje cesto Valje-' vo-Čačak. Posebno se je odlikoval pri tej priliki bataljon štev. 70. Tudi polka štev. 16 in štev. 23 deželne brambe sta se zadnje dni vnovič odlikovala. Včeraj je bilo ujetih skupno 1254 mož in uplenjenih, 14 stfgjnih pušk. V Uži-cah smo našli mnogo orožja in~ municije. Dunaj 2. (Kor.) Ž južnega bojišča se poroča uradno: Dne 2. decembra, Ker se sovražnik umika, se včeraj niso vršili nobeni večji boji. Naprej pomaknjeni poizvedovalni oddelki so zadeli na sovražne zadnje oddelke in vjeli več sto vojakov. Njegovo Veličanstvo je prejelo od poveljnika 5. armade sledečo udanostno depešo: »Globoko vzrodaščen prosim Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo, da smem na dan sklepa 66. leta veleslavne vlade Vašega Veličanstva naznaniti najspoštljivejše čestitke 5. armade, kakor tudi javiti naj-podiožnejšo vest, da so čete pete armade danes zasedle Belgrad. Frank, general pehote.« S severnega bapca. Dunaj 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. novembra opoldne..-; Na poljski fronti je patek# včerajšnji dan razmeroma mirno. V zapa4ni Galiciji in v Karpatih se boji nadaljujejo* Odločitev še nikjer ni padfe. Črnovice so n$šfc eete z©pet zapn-stile. Dunaj 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 2$. novembra opoldne. Položaj se ni izpremenil. Na Rusko-. ffipfa&tfai je potekel tudi včerajšnji dan ^"^plošnem mirno. Neki slabejši napad Rusov je bil odbit. Boji v Karpatih trajajo dalje. Dunaj, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. novembra opoldne. Na severu se včeraj na naši fronti ni zgodilo ničesar bistvenega. Dunaj 2. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 2. decembra opoldne. Na naši fronti v zapadni Galiciji in na Rusko-Ppljskem je vladal tudi včeraj v splošnem mir. Preteklo noč je bil odbit neki ruski napad severožapadno od Wplbroma. Boji v ozemlju Novega Radomska ht pri Lodzu se pričenjajo razvijati ugodno. Pred Przernyslom so ostali Rusi pod vtisom zadnjega izpada pasivni. Ve| sovražnih letalcev je vrglo bombe fbrez uspeha. Operacije v Karpatih še niso dospele do nobenega zaključka. Vest o vhodu naših čet v Belgrad je vzbudila na severnem bojišču nepopisno veselje. Boji na zahodni meji Berlin 27. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 27. novembra dopoldne. ..-..•* Na vzhodu se niso vršili včeraj nobeni odločilni boji. Berlin 27. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 27. novembra dopoldne. Nadlegovanje flandrijskih obrežnih krajev od strani angleških ladij se tudi včeraj ni vršilo. . : Na fronti zapadnega bojišča niso /a-stopile nobene bistvene izprerriemK-. Severoaapadm©* od Langem^irka smp zavzeli skupil*© hiš in vjeli veliko vojakov. ¦ -¦ :,.¦?_.-- -. j V Argonskem lesu zaznamuje naš napad nadaljne napredke. Francoski napadi v okraju Apremon-ta, vzhodno od St. Mihiela, so bili odbiti. Berlin 28. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 28. novembra dopoldne. Na zapadnern bojišču je položaj neiz-premenjen. Francoski napadi v Argonskem lesu so bili odbiti. V gozdu severozapadno od Apre-monta in v Vogezih smo vkljub proti-obrambi zavzeli nekaj strelskih jarkov. Berlin 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 2. decembra dopoldne. Na zapadu so bili manjši sovražni sunki odbiti. V Argonskem lesu je virtemberški pešpolk št. 120, polk njegovega veličanstva cesarja, zavzel močno oporišc^jPri^ tej priliki je bilo vjetih približno- 300 vb-* jakov in dva oficirja. Berlin 28. (Kor.) »Wolifov urad« poroča: Veliki glavni stan, 28. novembra dopoldne. . V Vzhodni Prusiji so se vršili le nepomembni boji. Pri Lowiczu so napadle naše čete . vnovič. Boj je še v teku. Močni ruski napadi v ozemlju, zapad-no od Novega Radomska, so biljtodbiti. . Na južnem Poljskem je vt> ostalem vse neizpremenjeiio. ;" t -: Berlin;" 30.^K6r.) Veliki ' glavni stan^ 30. novembra dopoldne. - Na vzhodno-pruski meji smo srečno odbili neki napadalni poskus močnejših ruskih sil na nemške utrdbe vzhodno od Darkehmena in sicer s težkimi izgubami za napadalce. Ujeli smo nekaj oficirjev iii 600 mož. •Južno od Visle so se končali včeraj uvedeni protinapadi z uspehom/ 18 topov in več kakor 4500 vojakov je postalo naš plen. Na južnem Poljskem se ni zgodilo ničesar posebnega. Berlin 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni:stan, dne 2. .decembra dopoldne. .•;r^-v::»-.-:. ". V vzhodni'Prusiji ničesar novega. - Na .severnem ¦ Poljskem• potekajo boji normalno. ..••;.«. -v. ... . . ¦, Na južnem Poljskem so bili sovražni napadi odbiti. Berlin 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. decembra dopoH dne. V inozemskem časopisju razširjena poročila, da je v številu o 40.000 ruskih vjetnikihj. vštetih tudi 23.000 vojnih vjet-nikov iz i?itke pri Kutnem, so neresnična'. Vzhodna armada je v bojih pri Wloclaw^ ku, Kutnem in Lowiczu od li. novembra do 1. decembra vjela nad 80.000 neranje-nih Rusov. Vojna s Turčijo. Carigrad 29. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi: Rusi, ki smo jih dne 22. t m. v okolici Tutoka premagali in jih vrgli nazaj proti severu, so sedaj, ko jim so došia ojačenja, zasedli pozicijo pri Ki-ličgende. Naše čete so' zasedle stališče nasproti sovražniku. Carigrad 28.,(Kor.) Neko uradno poročilo glavnega stana pravi: Naše, v dolini reke Čorok se nahajajoče čete so odbile izpad Rusov, iz izlivnega ozemlja Coroka. Boja se je udeležila tudi artile-rija iz Batuma, ne da bi dosegla kak učinek. Naše čete so dospele do Ačare, 10 km jugovzhodno od Batuma. Carigrad 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča uradno: Rusi" izjavljajo v svpjih uradnih poročilih, da so bile naše čete v Kavkazu premagane in da so se umaknile v Erzerum. Te vesti so popolnoma napačne. Nase čete so pripravljene k ofenzivi nasproti sovražniku, ki pa noče iti niti za korak iz svojih utrjenih pozicij. Pač pa se je sovražnik po bitki na odprtem polju pri .fcSprikoju, umaknil 40 km pred našimi zmagovitimi četami. i Burska vstaja. London 3. (Kor,) Reuterjev.urad javlja: Uradno se ppročajz. Pretorije, da so-generala De\veta vjeli. , Angleška lordska»zbornica. -. : > » London 27;;'(fer.)(Na včerajšnji seji zgornje zbornice fje'» podal vojni minister Kitchner daljšo iEjaVo o vojnem položaju, iz katere je razvidno, da so bile angleške čete od začetka oktobra trajno vpo-rabljene v svrho, ; da ^preprečijo nemško; prodiranje ob obrežju. Vsled obleganja Antwerpna povzroče^ zakasnitve nem-5 ških operacij je imel general French ray4: no še dovolj časa m izvedbo. dr?zne pfenr zivne operacije in zavzetja dolge pozicije od La Bassee - Dixrpuiden, ker je zarno-gel zadržati nemška joperacije. S pomočjo angleških ojačerij • je bila po silnih bojih vržena številno močnejša nemška armada nazaj. Lord Kitehener je slavil vojaške lastnosti Francozov in hrabrost Belgijcev in poročal, da so izvršili Nemci ponovno,silne napade, da prodro linije zaveznikov^ Angležem je sfa\oU6mk?& lh, .^rmadnih zborov nasproti in?Mm zapustili 14 dni strelskih jarkov, dofejer niso.bili potem izr menjani od FrancQZQy.. \ Angleške izgub§:SQ; težke,, toda manjt še v primeri z onimi sovražnika. Razpoloženje čet je izvrstna , \ Rusom se je posrečilo, na Poljskem Nemce zadržati in jih pptolči. Nemške iz-* gube na Poljskem so vege, kakor one, ki so jih imeli poprej. Rusi preganjajo pred seboj Avstrijce na ovojem neprestanerfi i prodiranju proti Krakovu in v Karpatih* ! (Wolffov urad pripominja k temu: Iz teh izjav, ki kar mrgolijo grdih neresnic, je mdgoče izooznati, kake težave imajo angleški državniki, da vzdrže doma razpoloženje.) Najnovejše vesti. Dunaj 3. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Zmagovito iDrodiranje naših ȧt preko Kolubare je nasprotnika prisililo, da je izročil Belgrad, kojega obrambne naprave so bile naperjene proti severu, brez boja, da ne bi bila tamkajšnja posadka vjeta. Naše čete so vdrle v Belgrad preko Save in iz jugozapadne smeri in so zasedle višine južno od mesta. Javna poslopja, tudi poslahiško poslopje Nemčije in Avstrije, so bila takoj vojaško zavarovana. Na ostalih delih fronte je prišlo včeraj, ker se sovražnik umika in ker naše kolone vsled slabih potov prodirajo le počasi, le do manjših bojev s sovražnimi oddelki, pri čemer je bilo vjetih okoli 200 Srbov. Dunaj 3. (Kor.) Uradno se objavlja: d, decembra opoldne. Naš položaj na severovzhodnem bojišču se včeraj ni iz-premenil. Domače tfešti. Vladarski jubilej cesarja., — ,,V pomembni in resni dobi praznuje cesar" Franc Jožef I. šestinšestdeseti,jubilej svojega vladanja, Našemu vladarju, je dano,, da praznuje jiibjlej, k^lfgrjga se. ni nihče Rraznoval na vsem svetu. Sicer pade ta jubilej ,v resen čas,.ko govore na severu in na jugu in dalje po vsem svetu topovi svojo grozno pesem. Nič ¦ Črno-vojniški pešec, Julij Npvak, občinski tajnik idrijski, se je pred ljubljanskim domobranskim divizijskim sodiščem moral zagovarjati zaradi kršitve subordinacije. Major Kollaritsch je ukazal Novaku, ki ni bil sposoben za zunanjo vojno službo, naj nastopi službo pisarja v ljubljanski rezervni bolnici, Novak pa se jb upiral temu povelju, češ da je kroglja, ki jo ima že dalje časa v prsih, premenila svoj položaj, da zaradi tega ne more opisati. Izpovedbe zaslišanih zdravnikov^ so si nasprotovale. Zastopnik obtožbe, nadporočnik - avditor dr. Lutz je povdarjal, da obtoženec ni niti hotel poskusiti, ali more izvršiti major-jevo povelje, temveč/se je trdovratno u-piral. Sodišče je Novaka spoznalo za krivega in ga obsodilo v osemmesečno težko ječo, ki jo je nastopil takoj. Sobotna predstava v Central-Bio v prid Rdečega križa se je jako dobro obnesla. Obisk je bil zelo dober, posamezne točke tudi. Posebno se je odlikoval g. ¦Rl 5 a v e c, ki je pel s temperamentom in ki je jako lepo prednašal. Ggč. M e d v e -d o v a je bila enako dobra in je pokazala prav lep napredek. Solistka na gosli gdč. S e n i g a jg 1 i a je, po aplavzu sode, zelo ugajala. Kot pianist je izvršil svojo nalogo g. P e s c h e k popolnoma. Upamo, da je tudi Rdeči križ zadovoljen z izidom predstave. •':»^ Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. '-— Zadnji teden so prispeli v Gorico $ ranjeni in oboleli vojaki: Dittrich Ludvik, c. in kr. poročnik 47. polka, Grojnik Peter, 20. lov. bataljon, Stafuzza Gerard, črno-vojnik, Vedol Alojz, črnovojnik, Knez Kvi-rin, orožnik, Janež Ferdinand, želez, stražnik, Nemec Ivan, 20. lov. bat., Toth Ivan, voznik, Gplautti Peter, Clemente Guido in Kobat Leopold, vsi trije obmejni stražniki, Zerak Josip, narednik 27. plan. polka, Gruden Štefan in Trevisan Kari,. oba 27. plan. posk. Ravšič Josip, Capello Franc, Sardolič Bruno, Mahnič Miiovan, Petronio Emil, Ančik Fr., Pregelj Pavel, čer ne Viktor, Damini Alojz, vsi enolet. prost. 17. polka, Gerion Remigij, Della-bona Ferd., Pipan Valentin, Maar Valentin, Žbogar Ferd., Frisch Ivan, Passer Nikolaj, Gefrerez Matija, Perjatelj Josip, Gorin Štefan, Cantarutti Anton, Mossut Anton, Colautti Josip, Černigoj Ivan, Čer,-venka Josip. Smrtna kosa. — Danes ob 10. pred-poldne je umrl v Gorici g. Anton Posega, poduradnik južne železnice, v starosti 79. let; Bolehal je že dolgo časa. Pogreb bo v nedeljo ob 1V2 . popoldne izpred hiše št. 17 v Čorso Verdi. Preostalim naše sožalje. Naši ranjenci v Trstu. — V Trstu so ti naši ranjenci in oboleli vojaki: Uršič Ivan, 97. polk, iz Sežane, Šuc Franc, iz Pliskovice, Gulj Silvester, 97. polk, iz Štanjela, Novakič Ivan,, obmejni stražnik, iz Tržiča. Novi most v Zagraju. — L decembra je bil blagoslovljen novi most v Zagraju, za katerega je prispevala tudi država 700.000 K. Most je blagoslovil nadškof Sedej, blagoslova so se pa poleg številnih zastopnikov furlanskih občin, udeležila tudi namestnik knez Hohenlohe in deželni glavar dr. Faidutti, ki sta imela tudi časom primerne govore. Po blagoslovu je bil most takoj izročen javnemu prometu. Nov denar. — Nemški listi poročajo, da bo na podlagi dogovora med dunajsko in budimpeštansko vlado izdan nov denar, namreč 50 vinarski novci in nikla.. Razredna loterija. — Opravilišče c. kr. razredne loterije pri Ljubljanski, kre-r ditni banki podružnici v Gorici sporoča, da ima še. nekaj srečk zL III. razredno loterijo p. t. reflektantom na razpolago in sicer stane ena cela srečka 40 K, ena če-trtinka 10 K, in ena osminka 5 K ter priporoča takojšni nakup teh srečk. Promet paketov z vojno pošto, je dopuščen od 5. do vštetega 15. i m.,\za. vse vojne čete. Najvišja teža je določena na 5 kilogramov, največja obsežnost v, vsaki smeri na 60 centimetrov. . Iz Robiča pri Kobaridu, -r-; V petek 27„ novembra je umrl v Robiču pri Kobaridu po dolgi in mučni bolezni dolgoletni poštni upravitelj, posestnik in gostilničar ter nekdanji župan g. Ivan V o 1 a r i č. Po-, kojni je bil razumen in ljubezniv uradnik, kremenit značaj in naš vedno zvesti somišljenik. Vsled svojih izrednih lastnosti je užival splošno zaupanje in spoštovanje, kar je posebno jasno pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila želo velika množica njegovih prijateljevi Vrlemu narod!-njaku bocli ohranjen svetel spomin! Iz Kobarida. — Učiteljstvo kobariš-l ke in okoliških šol (Idrsko, Sužid, Smast)' priredi dne 6. decembra t L ob 2. uri popoldne v občinski vojašnici šolsko veselico 25 obširnim vsporedom (petje, dekla-macije, igra). Vstopnina k veselici 40 v, s sedežem 1 K. Dohodek se odpošlje za božičnico vojakom na bojišču. Z ozirom •na MagS namen se preplačila hvaležno sprejmejo. Šol. vodstvo. Florifajn Cvetko Gotar: Kmečke po-vesti. '_ Knjižnica »Slovenskega ilustro-vanega tednika« je izdala že svojo lil. knjigo in sicer to pot Kmečke povesti Cvetko dolarja. Ceno in zelo lično opremljeno knjigo priporočamo najtopleje. JttMiejne dopisnice h teta 1908, katerih prodaja je bila ustavljena dne 31. decembra 1908, so se opremile na prednji strani na gorenjem robu polovice, določene za pismena poročila, z odtisom, ki predstavlja cesarsko krono, obdano z napisnim trakom in s peresnimi okraski. Krona in peresni okraski so napravljeni v rumeni barvi na črnem dnu. Trak nosi napis: »Viribus unitis 1914« v beli barvi na črnem tfnu. Te dopisnice se začno razprodajah dne 2. decembra 1914. Prodajna cena dopisnice znaša 15 vinarjev, prodajna cena zavitka s 30 kosi dopisnic 4 K 05 vin. Od izkupička se odbijejo napravni stroški, poštna pristojbina in prodajna provizija, preostali znesek pa se porabi za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Dopisnice se ne zamenjajo in ne povratno kupijo. S prvim decembrom se je ustavil o-sebni :vlak št. 1016—85 iz Benetk via Cervignano-Tržič tudi v Sv. Križu, Gr-ljanu in v Miramaru. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da bo vozil od 1. decembra t. 1. osebiii vlak iz Divače v Herpelje-Ko-zino 20 minut kasneje in sicer bo odhajal iz Divače ob 5'15 dopoldne, iz Rodika ob 5'41 dopoldne in bo prihajal v Herpelje-Kozino ob 5'52 dopoldne. Poštni uslužbenci, ki so se umaknili iz krajev, zasedenih od sovražnika, in ki se morebiti nahajajo v tukajšnjih krajih, naj se nemudoma prijavijo poštnemu uradu svojega tačasriega bivališča. \ Deželni odbor je naročil večje množine krompirja. Krompir bo sta! približno 12 K od kvintala na železniški postaji v Goricj. Ako bi ena ali več občin hotele naročiti cele vagone, se bo blago odposlalo na železniško postajo, ki jo občine navedejo. Višje transportne stroške bodo morali plačati naročniki oziroma bodo nižji troški na njihovo korist. Blago se bo moralo plačati ob izročitvi. Nalaga se občinskim predstojnikom, da to okrožnico razglase in da zbirajo naročila za nakup krompirja ter da jih: čimprej pošljejo deželnemu odboru. Naznanja se, da se1 krompir v množinah; pod l3q tre hode dajal. Vojno pomožna delo v zdravilišču Rogatec iii Dobrna. — Štajerski deželni odbor je ustanovil za L 1915 v deželnih zdraviliščih Rogatec in Dobrna 300 prostih mest za rekonvaleseentne vojake* Ta prosta mesta vsebujejo prosto uporabo kopeli po brezplačnih zdravniških navodilih, prosto stanovanje in oprostitev kopališč-ne in godbene pristojbine za dobo 21 dni. Poleg tega je daroval deželni odbor na račun uprave zdravilišč v Rogatcu in Dobrni Rdečemu križu 3000 kron. Razne vesti. 1914. V proslavo odlikovanih junakov nase srmad^i izda poseben odbor monu-mentalno delo »1914«/ v katerem bodo slike vseh odlikovanih junakov s primernim besedilom, poleg tega pa tudi slike bitk od prvih umetnikov. Vabimo vsakogar, kdor poseduje sliko katerega odli-kovanca, da jo pošlje na naslov (Uprava dela »1914« Dunaj T, Seitzergasse 6), da pridejo tako tudi junaštva naših ljudi do prave veljave. Vprašanje nagrobnih napisov v Avstriji. — Večkrat smo. že brali, da so branile nemške občine postaviti na pokopališčih nenemške nagrobne napise. Enaka borba je bila tudi v Istriv kjer so branili Italijani Slovencem in Hrvatom napise v njih jeziku. Sedaj pa je borba končana. Županstvo mesca Mosti (Briix) na Češkem je zopet zapovedalo, ua morajo biti vsi napisi na pokopališču v nemškem jeziku. Kljub tej zapovedi pa. je postavil neki posestnik češki napis. Občina pa tega ni dovolila, n#<,kar je ministrstvo notranjih zadev sistiralo sklep občine, kot nezakonit Občina <>e je nato pritožila na upravno sodišče, ki pa je zavrnilo njeno pritožbo z motivacijo, da je občina s prepovedjo prekoračila ;syoj delokrog. Ta razsodba je važna tudi za nas Slovence in se naj vsakdo poslužuje svoje pravice. Noblovo nagrado za mirovno delovanje dobi za 1. 1914 holanski ali ameri kanski Rdeči križ. Analfabetizem y Avstriji. — Po ljudskem štetju iz leta 1910 je v Avstriji anal->betov: med Cehi 2'38%, Nemci 3'12%, ; Italijani 10'30%, Slovenci 14'65%, Poljaki. .27*36%, bukovinskimi Madžari 36'39%, bukovinskimi Rumuni 60*39%, Rusini 61'03%. Srbohrvati. 63'67%. Avstrijsko povprečje znaša. 16'5L%.; Svetovna vojna v številkah, -t- Am-stei%amski »Allg. Handeiblad« piše: Od T600 milijonov prebivalcev zemlje je v vojni 1000 milijonov ljudi. V Evropi znaša, ozemlje vojskujočih držav 3,040,.000 'kvadratnih milj, le 81Q.Q00. kvadratnih ? milj evropskega ozemlja je izven vojne. ;V Aziji je zaseženo od. vojne 9,300.000 ^kvad. milj, pri tem pa so arabske puščave *nevštetev.V vojnem stanju je 475. milijonov azijskega prebivalstva. Afrika je še 'bblj objčta od vojne ko Evropa. Od 11,700.000 kvadratnih milj pripade vojnemu ozemlju 10,500.000. V vojni je 125 milijonov Afrikancev od 137 milijonov prebivalcev. V Avstraliji je udeleženo na vojni* 95 odstotkov. V Ameriki je udeležena na vojni te Kanada. Redno pobiranje hranilnih vlog1 na domu. — Ravnateljstvo hranilnice v Scho-nebergu je upeljalo nov način zbiranja hranilnih vlog. Poseben uradnik pobira tedensko hranilne, vloge po. stanovanjih strank, ki se za to prijavijo. Kakor kaže zadnji četrtletni izkaz, si ta način pobiranja hranilnih vlog pridobiva vedno več prijateljev. Pobiranje ne stane ničesar; jemljejo se hranilne vloge po 50 vinarjev, 1 K in 20 K po našem denarju. Takih strank irna hranilnica sedaj 4.870; hranilnih vlog se nabere tedensko za 40.000 K. Tudi pri nas naj br upeljaie vsaj za časa vojne hranitaice enako poslovanje, da ne zapravijo nekateri na prav neumesten način svoj denar. Francoske obrambne pozicije v Ar-gonskem lesu. — Med najtežje boje, ki se bijejo sedaj na zahodnem bojišču, spadajo brezdvomno boji v Argonskem lesu, ki je bil že v starih časih znan po svoji nepri-stopnosti in divjosti. Bil je izvrsten reser-var divjačine in lovi v njem so bili francoskim kraljem in burgundskim vojvodom zelo priljubljeni. Argonski les se razprostira med rekama Aive in Aisne in je okoli 12 km širok in okoli 40 km dolg, 2 milji severno od Verduna konča. Ta gozd je bojišče, kakor se ne more slabšega predstavljati. Ves gozd je poln precej visokih gričev in globoko zarezanih prepadov. Poleg visokih dreves so pokrita tla z nizkim igiatim drevjem, poleg tega .so visoke trave in plazivke vseh vrst. V gozdu je le par širših cest, drugače so le zelo ozki poti, na katerih ima le en mož prostora, — Ta gozd so Francozi mojstrsko utrdili. Vse široke ceste so zasekane in zagrajene z vejevjem, čez katero so prepletene žice. Drevesne krone in grmičevje so nagro-madili eno vrh drugega, vse to prepleti! z bodečimi žicami, da je vsak prehod skoraj nemogoč. Sicer ovirajo te piramide zasek tudi lastno uspešno streljanj^, da pa to preprečijo šo vzidali na visokih drevesih Francozi nekake prižnice, na katere so postirali strojne puške, ki obsipajo s svojim smrtonosnim ognjem prodirajb-čega sovražnika. Poleg tega so Francozom natančno znane vse razdalje, da je mogla streljati njih artilefija z naravnost grozljivo neprijetnostjo. Potem, ko šo postale vse ceste vsled štiri do petkratnih zasek neprehodne, so skopali Francozi strelne jarke, ki jih najrajše kopljejo, za globokimi grapami in navadno več vrst enega za drugim, a vsakega, višje, v nadstropjih. Vsi kraji tega gozda so vpoteg-;njeni v obrambno črto in dostikrat zgrajeni tudi z betonom, za katerim so pbstaV- Ujeni skriti težki topovi. Daije so .zgradili j skoraj ni. In vendar ni nič bolj naravno, JFrancozi posebne povprečne eeste, s po- j da zahtevaš vse, kar kupiš in plačaš, v močjo katerih morejo na poljubnem kraju j svojem jeziku. Na Dunaj so prišli Poljaki, uporabljati, motorne baterije. Vse pozici- ) Vsakdo jih vabi, vse jim je uslužno in nji-je so zvezane s telefonskim Omrežjem in { hov jezik ima polno veljavo. Pa to ne vse hiše in gradovi so spremenjeni v male f radi tega, ker upajo trgovci na njih denar, trdnjave. Z eno besedo, Francozi so sto- i temveč ker vejo, da si Poljaki to pravico rili vse, da je ves Argonski les skoraj ne- } tudi izvojujejo. Poglejte samo po trafikah, ;prehoden in najtežavnejše bojišče. i V izložbah so javno razobešeni poljski li- Fr**coska kirurgija v vojni. — V seji j sti, dočim se skrivajo češki pod pultom. Ni to samo dunajska patologija, veliko krivde imamo mi sami. Od Poljakov se moramo naučiti samozavesti in potem ne bo več češčina sirota>n/a Dunaju.« Umestne besede Videfiskega dennika si naj za- I pomnijo tudi Slovenci. I Ujet avstrijski vojak ~ ujame rusko akademije ved v Parizu so predavali nekateri zdravniki o svojih skušnjah na bojnem polju. Dr. Dastre je govoril o novem načinu; odstranjevanja krogelj, ki se je jato dobro, obnesel. S pomočjo močnega elektromagneta.se pritegujejo nemške krogljer ki imajo niklasto plast, tako dolgo, da se jih opazi na površini telesa, na j stražo, — »Freb Stimmen« prinašajo ta kar se jih z lahkoto odstrani. Zanimiva so j zabaven dogodek s severnega bojišča. Pri Ma tudi izvajanja generalnega zdravniš- j nekem zapovedanem umikanju so.' ujeli kega nadzornika prof. Deiorma, ki je rav- Rusi nekega lastniškega slugo, Slovenca no pregledal vse bolnice.po deželi. Dejal ;| iz Celovca. Ko ga je peljal ruski vojak na je, da ni med francoskimi vojaki nobene j odrejeno mesto, sta se začela oba raz-«pidemije. Bolnice imajo le ranjence, ki J govarjaii, Rus vpraša Slovenca, kako se se delf v dve skupini in sicer v ranjence J imajo avstrijski vojaki Slovenec odgovo-od krogelj in v one, ki so ranjeni od kosov -.ris- »O zelo dobro. Vsak dan imamo topel •granat. Rane krogelj se celijo zelo hitro, \ zajntrek, dobro kosilo % vinom in eigare-Tcer so kroglje zelo vroče in radi tega j tami, zvečer pa pečenko, kavo in kuhano ^septične, ne povzročajo gnojenja. Vse ,1 vino.« Rus ki že precej časa ni ničesar je-drugače pa je to pri ranah od granatnih J del, je začel misliti na krasno hrano av drobcev. Ti nosijo s seboj kose oblek, na katerih je vse polno mikrobov, ki povzročajo gnojenja ran. V obeh slučajih pa je hitr^;zdravniška pomoč nujna. ,; ;>. {l!, Prof. fielormu se je posrečilo sestaviti enostavno pripravo, v bistvu obstoječo iz upogljivih kovinskih palčic, s katerimi se mora v kratkem doseči, da so udi, kjer je razbita kost, negibljivi in s tem lahfe ozdravljivi. Ta priprava se zelo hitro pritrdi in se prilega na vsak ud, nje posebna prednost pa obstoji v tem* da zavzame le malo prostora in da se nosi z lahkoto s seboj.. Dunaj., t- Wien, Beč, Viden, Dunaj, Vienna in kakor se že imenuje naša cesarska prestolica, ta Dunaj se sedaj vedno bolj. pretvarja iz izključno nemškega v avstrijsko mesto. Po vseh ulicah se sliši slovanska govorica, posebno poljščine se sliši mnogo in nihče se nad tem ne spodti-ka, nikogar ne draži slovanska beseda. O tem piše tudi »Videfi$ky dennik«: V dneh, ko je prišlo vse polno gališkjh beguncev tia Dunaj, tedaj.se je videlo kaka sirota je na Dunaju češčina. Pfigodilo se je, da so sprejemali na pošti poljske telegrame,iri da se je na stotine trgovcev trudilo, da postrežejo Poljakom v njihovem jeziku. Poljak se obnaša na Dunaju samozavestno, ponosno in narodno, ter se ne sramuje svojega jezika. Kajco revni smo v tem oziru na Dunaju mi Čehi, čeprav nas je mnotfn na Dunaiu rojenih in sem tudi pristojnih. Na prstih je mogoče prešteti* češke napise na Dunaju irt trgovcev, ki bi postregli tudi Čehu v njegovem jeziku, strijskega vojaka in vedno bolj mu je raslo poželjenje po-njej*¦¦¦dokler, ni vrgel puške stran in jo pobrisal z našim vojakom v ujetništvo. ;:;;.r : Indijski vojaki. ^ O indijskih1 vojakih | so se širile vesti, dla so zelo kruti. Kakor pa poroča »Schwab. Mfcrčur« od bojev pri Ypernu so indijski vojaki dostikrat boljšega srca, ko pa njihovi gospodarji. V nekem dopisu beremo: V kratki dobi sem dobil častne dolžnosti do viteškega sovražnika. Tekom vojne jsriio spoznali celo vrsto naših sovražnikov, Francoze, Belgijce, Angleže, Turkbše, sedaj pa tudi Indijce. Naučili smo se Ceniti poleg njihove velike hrabrosti tudi njih viteško mišljenje, ki cesto zatemni ono naših evropskih neprijateljev. Kot primer navajam le to. Naši ranjenci so bili v zakopih, ki jih je moral polk predčasno izprazniti, od Indijcev skrbno obvezani in oskrbovani in na vojake, ki so nosili ranjence proč ni nihče streljal. V enem zakopu so bili težko ranjeni Nemci in pri njih lahko ranjeni Tndifc. Dva dni je oskrboval ta Ind naše ranjence. Po vseh štirih se je plazil po noči okoli, da je dobil'vode in hrane za ranjence. A to niso bila dela posameznikov, temveč o tem morejo pripovedovati mnogi. V ostalem pa'pravijo Indijci, da niso imeli niti pojma, za kaj jih uporabijo, ~ko so jih odpeljali iz dbniovme: Jttaaki. — »Berliner Tagblatt« prinaša? iz Ženeve: Ta ganliiv prizor je pripovedoval' neki francoski vojak iz nočnih ftfojev za Ypres. r»"Priček> se je švitati- in m smo lahko pregledalirteren, na katerem smo se bili-, Brez dvoma so se Nemci zopet vrnili, da odnesejo svoje ranjence. Vsa okolica je. bila prazna, niti mrtvih niti ranjenih nismo videli. Samo en ranjenec je ležal med obema strelskima; jarkoma. Naši vojaki so se vedno streljali a n$ eden hi meril v nesrečnega ranjenca. Nakrat opazimo nernškega vojaka, ki se vzpne namenom, da reši ranjenca. Ali takoj ga je podrla salva iz naših pjiflf. »Ne streljaj«, zakliče tedaj naš častnik. Pfestajiento s Streljanjem in v naše največje' zacjidenje opazimo, da je šel naš častnik iz jarka.. Takoj ga je zadela kroglja. AH ' častnik1 je zbral vse svoje sile in s krepkim korakoin šel proti nasprotnemu jarku. Ko je prišel do ranjenca, ga je dvignil in kljub temu, da je bil sam ranjen, nese) nemškega vojaka do njegovih tovarišev, katerim ga je izročil. Tedaj pa skoči ']$; nemških vrsf častnik, odtrga s svojih prs red železnega križa in ga pripne našemu častniku na prša. Nato sta odšla oba skupno do • nai lega jarka, kjer se je naš častnik zgrudil v naše naročje. Ko se je vrni! nemški časi^ nik do svojih je pričela iztiova strašna bit* ka med nami.« ... Edisonova prerokovanja. — Pred nedavnim časom je obiskal slavnega iznaj-ditelja Edisona dopisnik nekega ameriškega lista in ga prosil, da mu pove o iznajdbah XX. stoletja. Edison se je zamislil, nato pa je dejal: Pohištvo se bo delalo mesto iz lesa iz jekla. Jekleno pohištvo bo petkrat cen*ejše ko leseno, poleg tega pa trpežno in lahko. — Papir zgine". Za knjige bodo »bili mesto sedanjega papirja listke iz nikla, ki bodo 4 tišočine milimetra tenki. To bo znamenita ugodnost, ker niklasti papir bo brez mikrobov in bacilov. Črnilo prime niklasti papir ravno tako ko običajni. Dva centimetra debel zvezek bo imel 40000 strani in bo veljal samo 6 frankov. — Najvažnejše pa bo delanje zlata. Moderna alkimija najde »kamen modrijanov«. Slutim velikanske finančne revolucije, ker delanje zlata bp-našim otrokom igrača in vsakdo si bo lahko naredil kupe zlatnikov. Končno pro-rokujem še, da zgrade ljudje velikanske stroje, ki bodo gnani z elektriko' f sarrri orali, sejali in zeli. Poljedelec bodočnosti bo moral biti kemik; botanik in ekonom.« — Kaka škodah da se uresničijo ta proro-kovanja šele tedaj, ko tie bo nihče od nas več živ. Ali tolažimo se lahko s tem, da bodo naši otroci tako srečni* da vidijo šor larje, ko hodijo v šolo,z niklastimi knjigami, kako delajo tete mesto nogavic, zlafr nike; kb ne delk kmet drugega kakor tifa; opazuje delo strojev in kako sede sami nžt jeklenih stolih. Za Ičpo sliko bb'dpčeg0. življenfa pa "smo Edišonti lahko;/hvaležni. ' Proč ^ tovelofeoiii! — . Po »Prager Tagblattu« hoče neki berjinski sangVinlk bdstfahiti ž nemščine beščtitf »havelok«. Svojo namero utemeljuje tako. »Vsakdb Vfe> kaj je to havelok, ni pa vsakemu znano, od kje izhaja ime. Beseda havelok, angleško havulok, služi v počastitev angleškega generala junaka sir Henryja flaweiocka, ki je bil po uspešnem uničenju indijskega upora najpopularnejši angleški general S tega da sledi, da ni pravilna raba angleške besede. Morebiti pa fei se mogel havelok v nemščini popularno imenovati »Hindenburg«. Neločljiva. — Vse vesti, tako piše ^Frankfurter Zeitung« o nesporazumu francoskega in angleškega vrhovnega poveljnika so neresnične. Tudi, če bi se hotela se ta dva ne moreta ločiti, Evo dokaz: Jof - fre '".'¦'' Fre-nch Houe in uažne ženske pravice- : Grozna vojska, v katero je naša država zapletena, povzroča smrt veliko, zlasti samostalnih mož, ki so mladi ali srednje starosti, očetov nedoletnih otrok, ki so umrli hrabre smrti na bojnem polju. To je napotilo vlado, da je odstranila iz občnega državljanskega zakonika marsi-ktere zastarele naredbe, kajti ta zakon je iz 1. 1811., torej že nad 100 let star. S cesarsko naredbo z dne 12. oktobra 1914 stopijo v veljavo na podlagi § 14. il^še ustave sledeče zakonske izpremem-be, ki jih objavimo, ker so za ženske posebno važne. J Določbe o proglašanjii koga mrtvim se spopolnijo in doba za proglaš^nje mrtvim tistih, ki so na neznan način izginili, se skrajša. Po dosedanjem zakonu niso mogle biti ženske priče pri nekterih pričanjih in pravnih delanjih, po novih določbah so tudi ženske osebe pri teh pravnih dejanjih veljavne priče. Velike izpremembe so se zvršile pri varuštvu. Ženske imajo sedaj glede varuštva z malimi izjemami iste pravice kakor moški. Vsaka polnoletna ženska, omožena ali neomož^na, more biti varuhinja svojega ali tujega otroka. Omožena žena more pa postati varuhinja tujega otroka le s privolitvijo svojega moža. Od sodišča naročeno varustvo je ženska dolžna prevzeti le za svojega otroka ali vnuka. Oče more določiti varuha pred smrtjo; če tega ne stori, more mati varustvo prevzeti ali varuha izbrati. Materi kot varuhinji se more, če je treba, dati v pomoč sovaruha. Če se varuhinja omoži, ji more sodišče odvzeti varustvo. Tudi zakonski mož more vsak čas preklicati svojo privolitev k prevzetju kakega varuštva posvoji ženi Vsaka mati more sedaj pri sodišču predlagati, da je sedanjega varuha odsta- viti in njo za varuhinjo postaviti. Kar velja o varuštvu nad nedoletnim, velja tudi za kuratelo nad polnoletnim. Žena moža, ki je pod kuratelo, more od sodišča zahtevati, da ona prevzame čezenj kuratelo. Otroci, ki nimajo premoženja in so v kakem vzgojevališču, ne potrebujejo več varuhov. Če sodišče nima na razpolaganje za varuhe primernih oseb, more varustvo izročiti tudi kakemu javnemu uradniku ali kakemu društvu za varstvo mladine. Popolnoma'nove so določbe o varuš-kih svetih. Ti dellifešjo kot nadzorovalni in varuhom svetujDči organi pa tudi sami morejo varuštva prevzeti. V vsaki občini se mora sestaviti najmanj en varuški svet. Udje varuškega sveta bodo deloma imenovani, deloma voljeni in dobe naslov »sirotniški svetniki«. (Kmetovalec«.) Darovi Rdečemu križu v Gorici. Neimenovan mesar K 20, Helena pl. Fastenberger K 20, gdč. Vhituell K 4, gospa Matilda de Zottoni K 5, po tobakar-nah nabranih 16'26, nabiralnik Niča Caz-zafura, Pevma K* 30'90, častniki kava-lerije II. brigade v Gorici K 20, iz nabiralnikov: Fogar, Mofelli K 13'36, kavarna Schwarz K 1'04, Kavarna Corso K T67, Edison Bio K 6'61,%avarna Teatro K 6'09, Park Hotel Kf3;97,-Steiner K 8'55, Janesch K 4'04, Pregrad inTČernetič K 678, Chri-stian K 5'32, kavarna Europa K 1'36, Wienerheim K 2'08, Tri Krone K 38'12, kavarna Nationale K 078, restavracija K 278, Paternolli K 7'59, Hotel Union K 0'86, Sardagna K 7'01, Braida K 6'60, Orzan K 3'17, Zlati jelen K 577, R. Liebisch K 1'64, Schwarz K 317, Zamparo K 6'62, Angelo d.' oro K 0'50, Hnatissin K 0'94, Prešel K 7*81, Hotel pošta K 0*80, hotel Friuli K 1'30, Munoherle K 4'83,Xulot jun. K 5'47, Dar-di K 3'88, Mauer K 3'05, Pizzul K 0'62, Bio Central K 10'69. Dalje iz nabiralnikov K 175'95, zveza poljedelskih zadrug K 173, nemška državna gimnazija K 2775, 29'48, prebivalstvo Dolegne K 3'86, gospica Eliza pi. Bockmahn K 20, Lipošek, Solkan K 2. Dalje iz nabiralnikov: kavarne Central K 4'69, Drufovka K 0'15, Monte di Pieta K T20, Bornancini K 074, Cociancig K 8*25, Jeras K 2'20, Carnielli K 0'20, Bisiak K V62, Taussani K 0'50, Glesich K 8'10, Jourdan K 1*16, Filijalka Credit K 1'60, Gentili K 2'58, Merio K 0'54, poštni urad št. 3 K 213, državni kolodvor K 14*57, učiteljišče K 2'57, laska realna gimnazija K 2'20, slovenska nižja gimnazija K 510, južni kolodvor K V68, resi južnega kolodvora K 174, poštni urad št. 1 K 1318, rest. držav, železnice K 2*04, Gabinetto di let-tura K 012, de Manchi K 1, Morassi K 3'24, skupaj K 84'07, višja realka K 2*53, Rossi K 1»82, nemška šola K 319, Lisjak KO'32, Medved K 141, Del Neri K : 17L i Hedžet in Koritnik K 6'36, Cooperativa di ! credito K 016, Felberbaum-K CT99, Ko~ peli Pinausig K 674, Roth K #70; Paulin K 4'4< Vittori K 218, Lang K 3'42, Brattin Stračice, ;K 1'62, Tasni K 1*69,- Lucrezija vd. Blasih K 10. Odgovorni urednik,m izdajatelj, Saša Železnikar v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna< A. OabrščeU odgov. J. Fabčič>. Zalaga: Družba za izdajanje listov »fcoča- in »Primorec« $ »-iizuaiio toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75' vin. r— Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo nTola" po 40,vin. GOTTL1EB VOlTH Dm! IBIJf Na prodaj po vseh tr;|ovi]iak» Jako praktične žepe eleiinčiie svfiiito, '/^ ki gorč 6-8 ur. Cena ad K f'60 napref Dobivajo se pri tvrdki: Jakob Šufifloj, urar Gorica, Gosposka ulica 19, Tovarna terlje?' ! Peter Kozina & K? v Tržiču _ (Kranjsko) sproti m elveč prirezovalčevT Oni, kateri so v tovarniškem delu že i?nežbani,iim3]o prednosV 840-* I In razno moderno blago %% moške in žensko obleke razpošilja jo najnižjih cenah S&3? R.' SFESMtCK! v Calju St. 306 Štajersko. Pišite po glavni, ihistrovani cenik čez vefi tisoS stvari, kateri se vsakemu posije zastonj. Pri naroČilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in [Amerike je treba denar naprej poslati. 68 52 PMNANUT ^btonrdulaiia' šfsubena tufdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 "Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po nainižiih cenah. Odiko/ana pekanja in siadfeičarna Karol Draščik izvršuje naročila vsakovrstnega tudi itiajfi nejega peciva, to te, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja.različna fina vina in likerje tia drobno ali v originalnih butelkah. I?rirj§rpča se. slav. občinstvu za rnnogobrojha naročila ter obljublja soHdnb pps^ežbo po jako zmernih cenah Za vse izraze srčnega sočutja, ki so nam došli ob bridki izgubi našega preljubljenega, dobrega soproga, očeta, tasta oziroma starega očeta, gospoda Ivana Volariča, c. kr. poštarja in posestnika za mnogoštevilno spremstvo od strani sorodnikov, prijateljev in znancev rajnkega na njegovi zadnjt poti, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo gospodom c. kr. finančnemu nadkomisarju Logarju, c. kr. davkarju FrandoliČu, c. kr. colninarju Gabrijelu > c. kr. finančnemu oddelku pri Robiču, c. kr. orožniški postaji v Staremselu ter pevcem za gjnljivo žalostinko. ROBIČ, dne 30. listopada 1914. 239-i Žalujoči ostali. Anton Pota!zky v Bo m naslednik Jos. Terpfn. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij, POTREBŠČINE. Za p|sarniC8f kadile m propotnike. Najboljše šivanke;/M šivalne stroje. 'POTR^&CJtNE. za krojače in čevljarje, Svetinjice. — RdžnPOvenci. — Masne knjižice. . lišna obuvala u;:fsS[ letne časo. P o se bil os t: Semena za.zel6Djay& trsve|R J^He. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje,. prodajalce t po sejmih in: trgih ter na deželi. erini Gorica, Šolska ulica St. 2. oelika zaloga oljkinega olja prve vrste «i*itti!'Hk UltH Dalmacije. HiHet1etBarH» Mi 0 prodajo na drobno In debelo. Prodaja na rtrobno: Kron —'96, 1:04, M2 120, 1"28, 1-36, 1'44, 1'60, 1"80, 2"-, 2'40 za taci no 72 vin. ------ fsj8 i tabelo cen© ugodne. —----- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s poino. Pravi vinski kis n navaden. Zaloga __„---------— raiia |n 8veg#------------------ Cehe zmerne* Lkakor ^ fl# ^olncs^ ^jeij€«p >— izgleda pe-' rilo \pplpo^ s primesjo samo deldj če pr^Jfis mmi Persil ne vsebuje ^kljub^svojerau hitremu učinku'"'— n&alcih perilu škodljivih snovi. zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Na prodaj po vseh trgovinah. Reservni f orni ; i r Vplačani deleži: | | Zadružnikovj 1707. .Goriška lindska posojil ni ca opisana zadruga z omejenim jamstuoni Telefon žtev.. 79, \ \ , O GOllCi Usten. L 1883.;- (y Jas.^ni hiši: Gosposka ulica štev. 79 I. nadstr.) sprejema hranilne Vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5 ° | o čistih. t Vetje, stalne vloge proti enoletni odpovedi po A dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago^ k khiSni hranilnijkl. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice^ na razpolago brezplačno. :.^T it UUUidmm 19 iMMM atelj« Dr. L Eržen GORICI Jas. UerdS fekalttEt Sfn. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove ploščr, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomio vsake vrste. Ordtaira o spolem ateljeja od 9. ure dop. do 5. ore pop Glavna zaloga falma paipettiito A. Drufovka • Borisa, Rašteij 3. Zaloga usnja H n ton Brcšča k Boricariospisla ul. (L. hrfDGci)-14, v lastni Ifišl Pr»a ia MijMN liotcata« zatoaa ia finru piEriiiea „,-^~— na Pit—\*kmm —'—^ ¦'¦ _ 8' ¦ zalogi 'iiaa'" -'edno nad 50 modemih jedilnih ia spalnih sob. H ¦>¦ ?X3eneod 300- 3®iti K soba.. © Edi5\3 kl^vojnsk« &aftaY*tica tagMiarij. 9 Velika izigra sil, sitic kmr tudi mlmm pohištva. Sprek** »rasla za Baraas vil, SiafeSaa itd, 107- 27- Edina primorska tovarna dvokoles --------------»TRIBUNA«-------------- GoriP, ffžaska a". 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvotoles, šivalnih in kme-tijsMh strojev, gramofonov, orfce-strijonov i, t d. S ^» F. HTJEL Stolna ulica St. 2-4. *rodaj& na obroke. Ceniki frank o. Kupujte-samo dvokolcsa JftHlCt" in „filff M", ki so najboljši francoski sistem in riajtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirte. Šivalni stroji OfffiHil HiCtOrfa so najprnk-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče res m n i o in je jako tt-pežen« Puške, samokrese, slamo-r&znice in >se v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki lerševani & Cul fUiiCil, m mm trgu št. 9. OOitlGA. Zganjarna Robert DiehI ~ Celje priporoča gvojo doma žgano štajersko slivovko, tropinoverf, borcvuičevec, brinjevec, ščipkovee, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski lil^r1, Pelitiovec ter rame vrste grenkih in sladkih likerjev, čai Ceyiov, Orange, M^e Ua Souchong. — Ysorci in cenilci n« razpolago. — . ;,...... * Ljubljanska kreditna tonki podružnica v Gorici. Centrala ljubljana* podružnice: fa/fa Celovoe, Sarajeo^ &*#,&& Vty» nfc knjižice p# 41|/|0, y tekoSem računu pe 4agoToru. »elniSka glavica K 8,<*MUW0i Reaermi zakladi K 1,01MMW& Nakup ih prodaja vrednostnih papmev vseh vrst, cteviz-valut. I Borzna poroči^, Promese za vsa^žreb^ja. I Vrtov&mje kuponov in izžrebanih nČOffgfaJk Bfprjev,' &^m metlic, ji S|>rejemanje viediio* i varstvo m oskrbovaajt S^vbenj krediti. | Šafe&f Predujmi fl* vrednostne papirje. I Nakazila v inozenpatv«. Sre*« m obroke. '' Kreditna