5 vSfiSBfšE? GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. t (L t The only Siovenic daily in the UnitecfStates. Issued every day except Sundays and Holidays. VKLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. XstarW aa Secend-Claae 1 latter, September XL 1903, at the Feet Office at New York, N. Y.f nnder the Act of Congress of March 3, 1879, TELEFON PISA2NE: 4687 CORTLANDT. NO. 265. — ŠTEV. 265. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1908. — SREDA 11. LISTOPADA, 1908. VOLUME XVX — LETNIK XVL Boljši časi in obilo dela v vseli krajih. V NEW TORKU SE JE SKORAJ V VSEH TOVARNAH PRIČELO DEIiATI Z PODVOJENO SILO. Izboljšanje časov se občuti v New Yorku, kakor tudi drugod. NA ZAPADU. Tovarne v naivni irK-^tu skoraj j^d-nogla^io javljajo, tla so s«? tekom zadnjih dni njihova naročila izredno pomnožila. La>tuiki vseh tovarn na zapadnej >irani int-ta od 14. ulice do KWt-eker St., izjavljajo, da se je pri vseh obrt ih pojavilo živahno gibanje in da trjrovuia kar villoma narašča. Velike tovarne, kakor na primer ona od American Can Co.. javljajo, da so se naročila, koje ^o dobile tekom zadnjih dni. oziroma po volitvah, skoraj podvojila. Vsi tovarnarji tudi pričakujejo, da se bodo naročila se bolj pomnožila. Tudi one tovarne, v ko-jili krizo občutili, naznanjajo se- daj, da naročila izredno množe, tako. da -e Ij-delalo vso leto. Mnogo tovarn je že te dni pomnožilo število svojih del«v«'v in -koraj \>i tovarnarji so si j edini v tem- da •»» In po rimi n^irali število delaveev ljolj poKKuŽiti. Annrt'3" ("an Co. izjavlja, da je nje.m poslovanje sedaj normalno olj pornnože. Naročila so namreč pričela prihajati iz vseh manjših mest v Ameriki, tako, da bode vodstvo tovarne moralo pomnožiti svoje seda ii;e delavec. I/ v se« a t»*ira je i>a izvajati. da •• tudi za odjetralce imenovane tovarne namočili lhiljši <*-asi kar pomenja, da po-taja trgovina vedno bolj živali na. Tudi Western Electric Co., pri kte-rej služi ob normalnih časih 12.000 delaveev, in ki ima tirkaj in v Chi ea^ru velike tovarne, naznanja, da so se za njo časi izredno izboljšali. Ta družba je ravnokar dobila velika naročila od Bethlehem Steel Co., od United States Steel Corporation in druži h velikih družb. Poleg tega je dobila tudi vse volno manjših naročil. Tudi telefonske družbe so ]*>slale velika naročila. V njenej tovarni v Chieasru, III., se bode sedaj delalo preko navadne ure. Tudi mnogoštevilne tovarne za izdelovanje gla-ovirov v gorenjem mestu, xi dobile od velikih trgovin naročila. tafeo. tla se bode v njih delalo normalno. YoiLstvo Union Drawn Steel Co.. ki ima svoje tovarne v Beaver Falls, Pa., hue anja. da so posli v tem me-.-t <-u. i»o voli t \ ah postali za dvajset <• Isiotkov boljši, kakor so bili v minulem mesecu. Najslabši po:-li so bili \ avgustu. V tovarnah te družbe se mora >edaj delati vsaki teden po štiri dni do desetih zvečer. Tudi naročila, koja so dobile razne tovarne za >n ilo v New Yorku in New Jerseyu. so izredno velika, tako, da -»• bi ile preko zime delalo čestokrat tiii \ k> noči. — Jednako se glase naznanila >koraj v>eh tovarn, v kterih so morali dosedaj radi slabih časov kolikortoli počivati. Kakor je na obrtnem polju opažati prosperiteto, ravno tako se je pojavila kar preko noči tudi na delniškem trgovi.ščiL Prebivalstvo kupuje delnice, kakor že dolgo ne. Samo tekom zadnjega ledna se je na aewvorskej delniškej borzi prodalo 1.623.376 del-nie, oziroma toliko, kolikor se jih ni prodalo že od marca 1907 nadalje. Cene delnic sicer še niso bile stalne, vendar so pa tako velike, kakor že leto dni niso bile. Flint, Mich., 10. nov. Tuk. Motor Co., naznanja, da bode sprejela na delo 1000 novib delaveev, kakor hitro jih zamore dobiti Od volitev na-prej je prišlo imenovanej tovarni toliko naročil, da je prisiljena delati nad pravim časom. Letošnji pridelki. Dobra letina. FARME RJI V ZJED. DRŽAVAH SO PRIDELALI LETOS 2.642.687.000 BTJŠLJEV KORUZE. Tudi vse drugo žito se je dobro obneslo. Velik pridelek bombaža. BOLJŠI ČASI. Rojaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najoenejii dnevni tiatl Washington, 10. nov. Zvezini poljedelski urad naznanja, da se je le-lošna letina boljše obnesla, kakor je bi!t» spočetka pričakovati. Največ se je pridelalo kuraze, namreč 2.642 mil. 687.0 bušljev, oziroma na vsakem oralu i>o nekaj nad 26 bušljev. Lani se je pridelalo na wakem oralu le po 2"» bušljev koruze. Prvo mesto 7. ozirom na pridelek koruze zavzema država Illinois in potem slede druge države na jugozapadn, »»srednjem za-padu in zapadu. Tudi na iztoku je bil ,»ridelek koruze bogat. Ajde -e je letos pridelalo 15 milijonov (»48.(MM) bušljev, oziroma skoraj milijon bušljev več. kakor lani. Krompirja je nekoliko manj, kakor lani. kajti pridelalo se «ra je le 274 rail. 660.000 bušljev. dočim se ga je lani pridelalo skoraj 208.000.000 hu-šliev. Tudi vsi dragi pridelki >o bili p«1-»■oljni. najbolje se je pa cibnesel priimek bombaža. kajti pridelalo -e ga t- skoraj dva milijona zavojev več. '-akor lani. ^VEZINEGA SENATORJA CAR-MACKA USTRELILI. Umrl ie na ulici vsled dvoboja v Memphisu, Tenn. Nashville, Tenn., 10. nov. Col. Dtinran B. Cooper in njegov sin sta -e včeraj na ulici v Memphisu, Tenn., z revolverji bojevala z bivšim zvezini m senatorjem Edward Ward Car-mackom, kterega sta ustrelila. Do •Ivolioja je prišlo vsled nekih napadov v listu "Memphis Tennesseean *\ ori k.»jem listu je bil pokojni senator '"•irniaek v novejšem času za urednika. Včeraj popoludne so se vsi trije na ulici srečali in takoj se je pričelo streljanje. Mlajši Cooper je dvakrat streljal in senator enkrat. Tudi starejši Cooper je skušal streljati, vendar pa tega ni storil, ker je bila med njim in Carmackom neka ženska. ki je slučajno prišla v bližino. Mlajši Cooper je dobil krogi jo v ple-■"a. toda ker ni bil nevarno ranjen, so ura kmalo potem zaprli. SEDEŽ NA BORZI ZA $75.000. Cene sedežem na borzi so se podražile vsled boljših časov. Ker so se po volitvah časi takoj poboljšali, tako, da je tudi na delni-Škej borzi zavladala izredna živahnost, so se tudi sedeži na borzi takoj podražili. Tako se je včeraj prodal jeden sedež za $7o.000, oziroma za £5000 več, kakor je veljal na dan pred volitvami. Ko so bili posli na borzi zelo slabi, bilo je dobiti sedeže po $51.000, dočim je veljal sedež v najboljših časih $91.000. Cannon za reformo varnostne carine. ZBORNIČNI PREDSEDNIK JOE CANNON, NAZNANJA, DA SE BODE ZAVZEL ZA REFORMO TARIFA. Na kak način se bode tarif reformiral, seveda ni povedal. VIŠJE ALI NIŽJE? -o Zbornični odsek za pota in sredstva, pričel je v Wa^hingtonu ravnokar z sejami. koje se bodo vršilo ve® december. Novi predsednik Taft namreč želi. da njegova stranka izvrši obljubo, kojo je sprejela v svojo platformo, in vsled ktere je treba glede tarifa ali varnostne carine uvesti nekoliko reform. Mnenja glede reforme tarifa so pri članih imenovanega odseka seveda dokaj različna, toda večina njih je za to. ila se tarif dokaj spremeni. Zbornični predsednik .Toe Cannon je pred vsem na vprašanje glede imenovane reforme izjavil, da v našej deželi vlada večina. Večina se je odločno izjavila za republikanski program in 7-a revizijo tarifa, kakoršnjo zahtevajo republikanci, vsled česar je naloga stranke, da skrbi za to, da pride tudi ilo take.revizije. Cannon ni hotel govoriti o podrobnostih bodoče revizije, kajti to itak ni za teoretike. Ko so Cannona jx>tem vprašali. se !i bode varnostna carina reformirala navzgor ali pa navzdol, je prostodušno odgovoril, da se zamore zgoditi prvo, kakor tudi zadnje, ali pa oboje. V—e to .je namreč odvisno od dejstva, da mora ameriški delavec pred vse>:n dobiti pravo plačo, dočim mora kapital tudi priti do svojega obrestovan ja. Senator Hepburn iz Towe je izja^ vil. da je najsvetejša dolžnost prihodnjega kongresa revidirati tarif, ker tako je obljubljeno v reformi republikanske stranke. Tudi senator Capron iz Rhode Islanda je ravno takega mnenja in se zavzema odločno za revizijo tarifa. Istotako so se izjavili tudi vsi drugi člani imenovanega zborničnega odseka. Južne republike. Dosmrtni predsednik. P0 VSEJ VENEZUELI SE JE PRIČELO GIBANJE, DA SE PROGLASI CASTRO DOSMRTNIM PREDSEDNIKOM. Nizozemska še vedno ni odločila, kako naj nastopi proti Venezneli. BANKER0TNA ŽELEZNICA. Cena vožnja. Parnik Avstro-Americana Site ne dva vijaka ALICE odpluje dne 11. novembra. Parnik vozi 14 dni v Trst. Vofajj Hztek velja ia New Torka: Trsta aH <0 LfaUJane NEW YORK—YOKOHAMA. Japonci nameravajo ustanoviti direktno zvezo med obema mesti. Ottawa, Out., Canada. 10. nov. One prometne in trgovske družbe, ktere vzdržujejo promet med zapadnim ameriškim obrežjem in Daljnim Iztokom, so že pričele čutiti japonsko konkurenco, oziroma konkurenco japonske trgovinske mornarice. Semkaj se javlja, da je že prišlo do hude konkurence med Canadian Pacific Railway Company in japonsko parobrodno družbo Nippon Yusen Kaisha, ktera slednja je največja prometna družba na Pacifiku, koja je tudi v finančnem pogledu najmočnejša. Ta družba je pričela nižati svoje cene na dosedaj nečuven način. Vse izgleda tako, kakor da so Japonci sklenili pregnati vse bele tekmovalce iz Pacifika in sedaj se že govori, da bodo dovažali tovorno blago direktno na atlantsko obalo, in sicer preko Sueza, kajti v kratkem ustanove posebno parobrodno progo med Yokohamo in New Yorkom, tako da bodo tudi železniškemu prometu v Ameriki škodovali. Pred vsem bo to škodo občutila Canadian Pacific železniška družba, koja ima tudi svoje parnike, ki vozijo na Japonsko in drugam na Daljnem Iztoku. Japonske prometne družbe dobivajo od vlade velike podpore. Caracas, Venezuela, 10. nov. Po vsej Venezueli se je pričelo gibanje in agitacija za zopetno izvolitev Ca-stra predsednikom, kajti njegovo predsedovanje poteče leta 1911. Dne 22. oktoibra je mestna uprava mesta La Vietoria pričela z gibanjem, čegar namen je ustavo republike Venezuele preinačiti tako, da se zopetna izvolitev C i pri an a Castra omogoči. Temu gibanju so se sedaj pridružila skoraj vsa ostala mesta v Venezueli. Vlada je -potom javne dražbe kupila bankerotno železnico, ki vodi iz Coro v La Vela. Haae. Nizozemska, 10. nov. Odgovor venezuelskega predsednika Castra na drugo nizozemsko noto. ki je bila slična ultimat umu, .je danes dospel v IT a a ur. Sedaj -e bode vršilo več mini-stei škili sej. predno se Nizozemska odloči, kake korake bode ukrenila proti Venezueli. Dosedaj se proti Venezueli ni še ničesar ukrenilo in kaj hudega se najbrže tudi ne bode zgodilo. -o- NAPAD NA NEWYORSKEGA POŠTARJA. Nek blazen stenograf je streljal na poštnega ravnatelja Morgana. Na Broadwayu in 14.1. ulici je včeraj blazni slenograf Erie H. B. Mackev streljal na newyorskega poštnega ravnatelja Edward M. Morgana. Ko je slednji padel nezavesten na tla. je napadalec izvršil na mestu samomor s tem. da se je ustrelil. Poštni ravnatelj je sieer nevrr-!>i> zadet, toda upat i je. da bode še ozdravel. •Njegov napadalec, "ki je bil pred štirimi leti v nekem zavodu za umo-bolne. je vedno mislil, da mu na poŠti t »dpi rajo pisma in da mu jih potem ne dajo v njegov predal na pošti. Tekom časa se je napadalec večkrat pritožil na pošti. Morgan je včeraj kmalo po 8. uri ostavil svoje stanovanje in šel s svojo hčerko proti postaji podulične železnice. Nedaleč od postaje je prišel k njemu Mackev in ga je vprašal, je li on poštni ravnatelj. Ko mu je slednji vprašanje potrdil, je vzel iz žepa revolver in pričel nanj streljati. Na ravnatelja je ustrelil enkrat in ga pogodil v trebuh, doeim je sebi pognal dve kroglji v glavo. Ranjenega ravnatelja so takoj odnesli v njegovo stanovanje, kamor so takoj prišli zdravniki. Tu se je Morgan zopet zavedal in naznanil, da napadalca še nikdar v življenju ni videl. Pri morilcu so našli razun revolverja tudi mnogo nabojev in dragoceno ostro bodalo. Položaj na Balkanu. Avstrija protestuje. AVSTRIJSKI POSLANIK V CARIGRADU JE PR0TEST0VAL, KER JE TURČIJA DOVOLILA UVOZ 0-ROŽJA V SR-BI JO. Avstrija skuša s Turčijo zopet obravnavati glede aneksije Herceg-Bosne. RUSIJA ZA SRBIJO. Ze tvoj oče, mogoče tvoj brat ali stric, ali kak drugi sorodnik so 7a časa njihovega bivanja v Ameriki glc'- vožnjih listkov, pošiljanja denarja v staro domovino itd. kupčevali s tvrdko Frank Sakser Co, Vsi so bili pošteno postreženi in vse je bilo v redu. Zato se po tudi ti v navedenih potrebah obrni vedno le na Fr. Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, ali 6104 St. Clair St., N. E., Clevelond, O. GOZDNI POŽARJI V WEST VIR-GINIJI. Mesto Charleston je v neprodornem dimu. Charleston, W. Va., 10. nov. Krog tukajšnjega mesta so vsi večji gozdi v plamenu in vse mesto je sedaj v jrostem dimu, ki zakriva solneno svetlobo. Na stotine hiš zunaj mesta je v velike j nevarnosti, da zgore. Goreti so pričeli gozdi na obeh straneh reke Kanawha, kacih 20 milj južno od tukaj, in do večera je ogenj že napredoval tako, da je le še miljo hoda oddaljen od mesta. Na stotine ljudi sedaj gasi. Gozdni po zarji so nastali tudi v Lewis eountyju pri Leading Creeku in Sand Forku. Carigrad, 11. nov. Avstrijski poslanik Pallavicini je včeraj pri tur-škej vladi ustmeno protestoval, ker je vlada dovolila prevoz orožja in vojnih potrebščin za Srbijo preko turškega ozemlja, vsled česar se je seda^ v Srbiji vojno gibanje proti Avstriji takoj podvojilo. Avstrijski protest so pri vladi uknjižili, ne da bi avstrijski poslanik dobil kak od-go\«>r na svoj protest. Carigrad, 11. nov. Avstrijski poslanik Pallavicini je naznanil velikemu vezirju Kjamil paši, da je dobil iz Dunaja zopet naročilo, naj skuša s Turčijo obravnavati glede aneksije Herceg-Bosne, ne da bi pri tem Turčiji ponudil kako denarno odškodnino. Veliki vezir mu je takoj odgovoril, da so vse tozadevne obravnave zaman, takt) da bi bilo nesmisel pričeti še enkrat z obravnavami radi Herceg-Bosne. Kljub temu je pa pričakovati, da bode Avstrija poslala semkaj posebne odposlance, ki bodo skušali obravnavati glede aneksije Herceg-Bosne. seveda le v slučaju, d. držav za Črno Goro bode wash-ingtouska vlada poverila dosedanjemu ameriškemu poslaniku v Atenah na Grškem, Mr. Richmond Pearsonu. Avstrijski poslanik je včeraj vprašal, nameravajo li Zjed. države v resnici ustanoviti na Cetinju svoje poslaništvo in to vprašanje so mu potrdili. Proti temu ni protestiral, dasiravno je znano, da v Avstriji smatrajo ta korak Zied. držav kot udarec proti Avstriji. -o- IZ NEW YORKA V PHILADEL-PB3J0 V JEDNEJ URI. Električni vlaki bodo vozili po 120 milj na uro. Philadelphia, Pa., 11. nov. Pennsylvania železnica je ravnokar dokončala električno napeljavo iz Har-risona, N. J., do Long Island City, L. I., in sedaj naznanja, da bo tudi potniški promet med New Jersey, oziroma New Yorkom in Philadel-phijo. Pa., v kratkem spremenila v električni. S tem se bode pot med obema velikima mesti skrajšala tako, da bode trajala le jedno uro. Najhitrejši vlaki vozijo sedaj med New Yorkom in Philadelphijo po dve uri. Westinghouse Electric Co. je že pričela z gradnjo električnih lokomotiv za Pennsylvania železnico in te lokomotive bodo vozile s hitrostjo po 120 milj na uro. Razdalja med New Yorkom in Philadelphijo je večja nego med Celjem in Trstom in za to pot se bode potrebovalo v nadalje le jedno uro, tako da bodo ljudje, ki stanujejo v Philadelphiji, lahko hodili v New York na delo. -O- Nezgoda na železnici. Babylon, L. I., 10. nov. Na Long Island železnici sta danes zjutraj za-vozila skupaj dva vlaka. Ker je bila megla zelo gosta, nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Pri tem je bilo več ljudi ranjenih. Na lice mesta je kmalo po nezgodi prišlo več zdravnikov, ki so se zavzeli za ranjence in jih poslali v tukajšnjo bolnico. Nemčija se umika. Nova blamaža. NEMČIJA SE BODE UDALA VSEM FRANCOSKIM ZAHTEVAM V ZADEVI CASABLANCE. Sedaj skuša vztrajati še pri. onih zahtevah, koje je Prancija že odklonila. NOV POLOŽAJ. -o- Paris, 10. nov. Tekom vsega včerajšnjega dneva je tukaj vladala velika napetost radi zadeve Casablanca, vsled ktere je le malo manjkalo, da ni prišlo med Francijo in Nemčijo do vojne. Končno je prišlo iz Berolina poročilo, da se je Nemčija francoskim zahtevam udala in da je odstopila od vseh svojih zadev. Tako je političen položaj zvečer zadobil povsem drugo lice. Tekom včeraj je prišlo pa zopet poročilo, da je Nemčija sicer odstopila od svojih novejših zahtev, da pa vztraja še vedno pri onih zahtevah. koje je stavila prvotno in koje je Francija takoj spočetka energično odfklonila. Vsekako je pa sedaj pričakovati, da se bode zadeva mirno redila, kei so v Nemčiji sedaj uvideli, da so popolnoma osamljeni. Nemčija se sedaj strinja z francoskim priporočilom, da se da vsa zadeva v razsodbo mednarodnemu mirovnemu nrr-otlišr-u v Haairu. Parrs. H>. nov. Razprave, kojih na-n:e.i je poravnati afero, ki je nastala veleti vsiljivosti Nemčije v Maroku. so se na laljevale včeraj ves dan, ne da bi bilo opažati kak napredek. Nemčija je zopet predlagala, da se franco?kemu stališču pripiše klavzula. kojo Francija nikakor ne more sprejeti, in poslanik v Berolinu je nemškej vladi že v drugič naznanil, da Francija kaj tacega ne «miore sprejeti. Potem je Nemčija uvidela, da jej ne preostane nič druzega, nego, da odstopi od svojih zahtev 111 tako je sedaj dobila vsa stvar drugo lice. S tem pa ta afera še nikakor 111 končana. Razne navesti iz inozemstva. 1 « V PERZIJI SE JE BAJE ZOPET PRIČELA REAKCIJA; ŠAH NAMERAVA RAZVELJAVITI USTAVO. V Nemčiji je položaj tako kritičen, da je vlada sezvala zvezini svet. PROTI NEMŠKEMU CESARJU. -o- Petrograd. 10. nov. Iz Teherana v Perziji se javlja, da je tamkaj zavladala popolna reakcija in da je šah sklenil, da v kratkem razveljavi usta-%-o, kojo je podelil njegov oče perzijskemu ljudstvu. Dasiravno prihaja to poročilo iz verodostojnih virov, mu tukaj Še ne verjamejo. Berolin, 10. nov. Današnji dan je za Nemčijo tako kritičen, kakor že dolgo ne. Danes mora Nemčija odgovoriti na francoske zahteve v zadevi Casablance. Danes se snide tudi nemški zvezini svet, kar se dogaja le tedaj, ako je položaj tako nevaren, da je vojna skoraj neizogibna. Uradoma-se sieer zatrjuje, da se bode zvezini svet posvetoval o zadevi Casaiblanea, vendar se pa tej izjavi ne verujeT ker je znano, da je položaj tak, da se bodo svetovalci posvetovali, naj se li napove Franciji vojna, ali naj se pa Ne-n.čija brezpogojno uda in pripozna -vtije zadnje blamaže. Tudi v državnem zboru vlada veliko razburjenje, kajti v>i ptislanci pričakujejo kaka I iznenadenja. IZ AVSTRO - OGRSKE. Boj med čifutskinfi in vsenernškimi dijaki na Dunaju. Dunaj. 10. nov. Med dijaki tuk. vseučilišča je prišlo danes do krvavega boja, v kterem je bilo kacih 100 mladeničev več ali »manj ranjenih. Spoprijeli so se dijaki vsenemskega mišljenja in židovski dijaki, kteri slednji so svojim nemškim tovarišem zabranili prihod v dvorano. Med bojem se je podrl nek balkon, na kterem se je zbralo mnogo dijakov, tako, da jih je mnogo padlo na zemljo. Židovski dijaki so se rano zbrali v vseučilišču, kjer so zasedli vse vhode, tako, da nemški dijaki niso mogli priti v vseučilišče. Končno so nemški dijaki dobili pomoč in so naskočili svoje či-futske tovariše. Boj bi se gotovo še nadaljeval, ako bi se balkon ne podrl zajedno z vsemi dijaki, ki so se na njem zbrali. Med temi dijaki je bilo mnogo poškodovanih. MAKSIMALNI IN MINIMALNI TARIF. Določi se pri posebnem zasedanju kongresa. Washington, 9. nov. Revizija tarifa pride na vrsto baje že pri prihodnjem zasedanju kongresa, kojega skliče predsednik Taft. O tem se bodo pri vladi vršila posvetovanja že v torek (oziroma danes). Člani kongresa, ki so v odseku za tarif, so se o tem že pričeli medsebojno posvetovati. Kakor hitro prevzame predsednik Taft predsedništvo, bode sklical kongres k posebnemu zasedanju, pri kterem se bodo bavili izključno z revizijo tarifa. Tu se zatrjuje, da bode pri tem prišlo do določitve maksimalnega in minimalnega tarifa, ker, kakor je znano, je takej reviziji naklonjen tudi predsednik Taft. Ako bode revizija sprejeta, kakor se sedaj zatrjuje, potem bode postala pra-vomočna takoj isti dan, ko jo podpiše novi predsednik. •Strassbi 111 g, AI'-zai'ija. H>. nov. Na vseh uii rili h voglih je nek.In po noči prilepil nemške lepake, kteri prete nemškemu cesarju z umorom, ako bf se predrzni! priti v Alzaeijo-Loreno-Policija išče ljudi, ki so lepake nabili, to la dosedaj je bil ves njen trud popolnoma brezvspešen. "Gibanje proti cesarju Viljemu se je pričelo po vsej Nemčiji in ča.-qpi>je ga strastno napada, ne da bi bilo konfiskovano. Liabona, Portugalska. 10. nov. Al-berot Costa. bivši član poslanske zbornice i ti jeden najuplivnejših članov republikanske stranke, je danes izvršil samomor. To je vzbudilo tukaj velikansko senzacijo in policija je takoj pričela z natančnimi preiskavami. Pokojnik je bi! član takozvane-družbe črnega križa, koja je umoriia kralja Carlosa in pre>tolo;ia>lednika Luiza v minolem februarju. Kakor se zatrjuje, je imenovana tajna dru-žba sedaj odbrala Costo. da bi ubil sedanjega portugalskega kralja. Ker pa tega ni hotel storiti, je raje izvršil samomor. Ko so umorili kralja Carlosa in prestolonaslednika, je bil Costa v ječi, ker je bil že tedaj obdol-žen zarote proti kralju. Tekom zadnjih mesecev se je večkrat dvobojeval s svojimi političnimi nasprotniki in pri jednem dvoboju je bil ranjen. -o—- Največja vojna ladija Zjed. držav. Quincy, Mass., 11. nov. V ladjedelnici Fore River Shipbuilding Co. so včeraj v prisotnosti nad 10,000 ljudi spustili na vodo največjo oklop-nico Zjed. držav. North Dakoto. ki je prva laHija naše vojne mornarice, da je zgrajena po modelu angleške la-dije Dreadnought. Nova ladija pomenja povsem novo dobo za našo« vojno mornarico, kajti odslej naprej se bode več takih ladij zgradilo. Denarje v staro domovino pošiljamo sa $ 10.35....... 50 kron. ca 20.50....... 100 kron sa 41.00....... 200 kron sa 102.50________ 500 kren sa 204.50....... 1000 kron sa $1018.50....... 5000 kron Poštarina je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsot« popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka. ITafe denarne poSOjafcve izplačaj« «. kr. pe&tni krmni ni mrad t 1L 4» 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-eeje do $26.00 v gotovini v priporo-Senem ali registriranem pismu, več j« Uttke po Domeetic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK lAKSL-ft CO., tfl flwilaiiil BL, Hew York. N. a$4 at Ohir At«.. W. X Cleveland, Okla Se Jedna Viljemova bla-maža. Nemški eesar Viljem je ponovno na sijajen način osamljen, in sieer i tekom štirinajstih duij že v drugič. "GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) .. #ned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) PRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary, i LOUIS BEN ED IK, Treasurer. I Do£ivel je Z°pet blamaŽ°' kakorŠnje! Ako je' aneksija Bosne začetek ak-id iram of above officersCortlanilt - dole« ni<;o imeli v vsei Evropi, -- , - • -1• .«re■t, Borough of Manhattan, New York ze mso imeu ,v cije, ktere smoter je ojaeiti naše TKp.S-Y.___ in Siter Jt>dln0 16 radl SV°Je ^ na I stališče ob morju z ustanovitvijo Franeijo, kojo je hotel sedaj zopet sorojaki, ne da bi se s tem odpovedali svoje pripadnosti k skupni monarhiji. Nasprotno! Tako reorganizacijo avstrijske monarhije bi mi Avstrijci po pretežni večini smatrali kot jamstvo miru na < zunaj, kot poroštvo gospodarskega napredka, miru in reda na znotraj. lift sa Ameriko in , ,. . ^ , . ..... $3.00 pred vsem svetom zaliti s tem, da so .......L50 morali njegovi nemški diplomati za- oo htevati, da bi Francija Nemčijo jav- Sa leto velja Oanado ....... „ pol leta....... „ leto ta meeto New York . ,, pol leta ma meeto New York ^ __ , . .. Evropo u voe leto.....4.&0 no prosila odpuščanja, ker njeni east- ' " " ceirtleta " " " " 1*75 niki niso pravilno postopali z nem- ^ Rvmpo pošiljamo sknpno'tri številke. škim konzularnim agentom, ki se je , .-Z—Z~"i 77" v Casablanci zavzel za nemške de- •A izhaja vsak dan 11- . . viemei nedelj in praznikov. i zerterje. ki so služili v francoskej legiji tujcev. Afera, ki se je pripetila v Casablanci, bi brezdvomno ne postala mednarodnega pomena, ako bi Vi- MQLAS NARODA*1 ("Vok* of the People") ,'nned every il»y, except Sondays and # Holidays. r*nbecoption yearly $3.00. ^Advertisement onfagrecment. mogočne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom, potem lahko tudi napram Italiji pokopljemo svoje bojno kopje, zakaj Italija nima v tem slučaju od kakšnega napada na Avstrijo pričakovati ničesar drugega, kakor kvečjemu, da pridobi par vasi. Adrija ne more v tem slučaju nikdar in nikoli postati italijansko morje. Ako pa pridobe sedaj, ko se je Bosna priklopila državi, nadvlado Ijem te zadeve ne hotel porabiti v to, j one smegne aspiracije madjarske vlada bi prikril svojo prejšnjo blamažo dajoč.e klike? ki streme za tem> da se ■looiH, o^Winoeobnoetiaene k°J° Je d°"Vel ' tem' da,.Je J! Bosna pretvori v madjarsko pokra- Oopi*i 6nsi poJpu« in oeoonoeu «e ne ra7ne državne tajnosti Angliji, vsled tatiimeio. " ! j ji no, da se bosanski begi stope z ma- DeoaV naj - bU*ovoii pošiljati po česar je vsa Nemčija in zajedno tudi j djarskim plemstvom in da se s po- ^.pre-embi lcr-aj« naročnikov ^^. Proti njemu in | mo-j0 teh begov poskusi naznaroditi MttnmoTda se nam tudi prejšnje njegovim histeričnim zmotam. Vsa blvnOA^e naznani, da hitreje naj- Nemčija se sedaj jezi na svojega bla- -»rnno n«i»'ovttik*. miranejra cesarja, ker je sam pri- Dopiaoru in p.««l]atvam naredite natlov: J ... . ••OLA4S NAHODA" znal. da je v burskej vojni nastopil 82 Cortland t Mreet, New York City, proti Burom in pomagal Angležem. Teiefon: 4687Cortlan.lt j docim je tedaj vsa Nemčija mislila, da je tudi on za Bure. Da se to saj nekoliko pozabi, je spravil sedaj na površje afero Casablanca, toda pri tem je doživel še večjo blamažo. Sedaj, ko je hotel nastopiti proti Franciji in izzvati z njo vojno, sta Anglija in Rusija nastopili kakor je-den mož v prid Francije, kjer sedaj j prebivalstvo brez izjeme strank zahteva. da Francija od Nemčije od-j ločno zahteva, da se Nemčija pri njej opraviči. Cesar mora sedaj pripo-znati, da je pri skušnji, ponižati F.ancijo. našel na njenej strani dva velika ljudstva s pripravljenimi rokami. koje bi Nemčijo gotovo hitro ukrotile. Nemškemu cesarju sedaj ne preostane nič druzega, nego da Roosevelt senator. Včeraj smo poročali, da se je v Washing!orni pričelo govoriti, da bo predsednik Roosevelt potem, ko do-služi svoj predsedniški termin, kandidiral v zverini senat, kjer naj bi zastopal državo New York. Ta ideja je pa več nego absurdna. 1'rvd vsem spada Roosevelt v zvezi ni senat ravno tako, kakor kak štirivoglat kol v okroglo odprtino. Roosevelt s svojim impulzivnim čutom za pravico, Roosevelt, ki nikdar ne miruje, kojemu ne more nihče "rajo", potem bodo ne samo v "veliki Ogrski", marveč tudi na Avstrijskem izbruhnili narodni boji, v kte-rih se bode naravno med vsemi Slovani razširila ideja, da so njihove narodne svetinje varne samo — izven mej avstro-ogrske monarhije. Tako piše " Finanzielles Tag-blatt. ki izhaja na Dunaju, torej list, ki se mu gotovo ne da očitati, da konspirira z Jugoslovani in z jugoslovansko idejo! Strašno maščevanje. ukazovati in ki je vedno priprav-. . .. „. ...... .id 1* ^Tze svoje karte v smeti ter da pred ljen za lmcijativo — tak Roosevelt J . v bi morda našel v senatu, kjer je vse konservativno, obilo šale in zabave, toda tu bi bil uprav nemoiroč. ker je povsem izključeno, da 1 »■ se zam11 je prevelik, da bi zavzel v senatu prostor, ko jetra sta imela Tom 1'latt ali CUauncev Oepew jhj 1 več let. Tudi kot zasebnik ostane namreč Roosevelt vodja svoje stranke in svojega ljudstva, kajti on je /. vsemi svojimi napakami in ne|M>pol-■nostmi in deloma haš radi tega rojen ljudski vodja. Roosevelt je torej za senatorja predober za to mesto. On bode še za dolgo vrsto let ostal za Ameriko predsednik "honoris causa" in ne- vsem svetom pripozna, da je v zad- Že vsa leta, kar mu je vzel njegov srčni prijatelj, Martin Pogačar, ljubico in prijateljico mladih let ter se z njo oženil, je nosil moj junak, Matija Pogačnik, silno jezo do njega svojem srcu. In po pravici. Prele- ...... pa Ančka, sladkih ust in gladkih njih tednih že v drugič doživel veli- .. .... . . . . __ ° lic. milih pogledov in plavih oei, ko- stanjevih las in vitka čez pas. je bila dolgo ljubljeni in iskreno zaželjeni, najdražji ideal mojega gospoda Matije. In baš v tistem trenotku, ko je menil in sklenil, svojega srca kraljico. peljati v svoj dom in ji s cvetjem post lat i posteljo in jo s petjem zazi- kansko blamažo Vsaka stvar pa gre rada v tretje — in ako se ne * a ramo. Imde Nemčija tudi v balkanskem vprašanju našla združeno vso Evropo in tudi Ameriko na strani Srbije in prebivalstva Hereeg-Bosne. Na svojej strani lw»de imela le Avstrijo, nikdar .. , , - , . , ( bati v zlate sanje, je prišel njegov na ne avstrijsko prebivalstvo, in te- .. .. .. ,c .. rj . , , __j prijatelj, zavratnik, Martin Pogacar. Brez cimbal in rogov je bila stvar daj bode Nemčija najbrže tudi po krivdi cesarja doživela tretjo veliko blamažo v letošnjem letu. Razvitje jugoslovanskega vprašanja. naslednja: Gospod Matija Pogačnik je poče-dil in osnažil svojo hišo ter rekel v svojem srcu: "Oženil se bom. Na vsem svetu, na vsej prostrani, široki in globoki zemlji pa ni lepšega dekleta kakor je rr.oja Ančka. Sklical bom svate, in tri dni bomo ženitovali, da se bodo gostje naplesali." Tako je dejal in se napravil k svo- *• Finanzielles Taghlatt" štev. 231. z dne 9. oktobra priobčuje ta-le aktualni Članek o jugoslovanskem vpra- prijatelju in zavidniku Marli-šanju" I 1111 Poffa^arj11- Razložil mu je vse Ra*egnitev suverenitete habsbur- Prve črke; med drugim ške rodovi ne na Bosno in Hercego- i Je covoril takole: vino ne tvori zaključka velikega zgodovinskega razvoja, nego samo ko- rak naprej 11a poti. ki vodi aH k brezkončnim homatijam in končno k razpadu avstrijske monarhije, ali pa kak starostni predsednik Zjedinjenih k oja-enju te države kot velesile na držav"____stoletja. Izid te akcije je odvisen zgolj od tega, ako bo cesar Fran Josip vztrajal v smeri, ki jo je zavzela njegova politika z volilno reformo v Avstriji. ter se, kakor njegov veliki prednik Rudolf, opirdl na narod ali pa končno vendarle kapituliral pred grožnjami in mahinacijami madjarskega plemstva. Ako bo vztrajal v novi in doslej tako blesteče uspehe ima joči politiki, da bo potisnil v stran vse one, ki se postavljajo med prestol in ljudstvo, ako bo sam vzel v roke vajeti vlade in ako bo zatrl vse srednjeveške težnje prešernih plemskih klik po go-l>odarstvu, potem bo aneksija Bosne Vstaško gibanje v Indiji. Calcutta, Indija, 9. nov. Nek Indijec je v Bengalih streljal na angleškega podgovernerja, ko je predaval o razvoju svoje pokrajine. K sreči so pa navzoči sprevideli, kaj namerava napadalec in so Era takoj razorožili in izročili oblastim. SKLAD k* spomenik padlima žrtvama Lunder in Adamič in ca podporo ranjencem ▼ ljubljanski bolnišnici: Ivan Porenta iz St. J oseh, Minn., $1.00. Gospod Martin Pogačar se je zadi-vil, ker Ančkin glas je zvenel kot šmarne petiee. Odgovoril je: "Samo srečo imam za-te in prihajam k tebi v svate." Nato pa je Ančka pogledala skozi tasil, doma imamo šest odprtih kljunčkov, • in prostosti ni, doma je moja, tvoja nekdanja Ančka. Res je, bila je lepa, pa zdaj bi dal vso njeno lepoto za eno veselo noč." Bridko je tožil Martin, a Matija okno in se je zasmejala. Zopet se , ni imel usmiljenja z njim. Na tihem je silno začudil gospod Martin, ker je bil vesel njegovih nadlog in je Ančka je bila neznansko iva in ^ rekel: vedel, da bi bil kdaj lepšo videl. Saj; "Vseeno grem s teboj; videl bom, niti kneginja Janeza Cesarja ni bila če se ti ne da pomagati." lepša, o kraljičnah pa niti govora: Kako sladke, ali hinavske so bile ni. Taka je bila, kot bi rožice di- Matijeve besede! hala, taka je bila, kot bi zarjo večerjala. Bila je zares neznansko lepa. Gospod Martin Pogačar se je ves zmede!,, in pri priči se je zaljubil vanjo. Tako se je zaljubil, da so mu začela ušesa rdeti in goreti. Globoko se je poklonil, do tal se je poklonil pred smehljajočo se devico Ančko in ji začel govoriti. Začel ji je govoriti zapeljive be- "Martin, varuj se!" Oddahnil se je Matija in mislil: "Moja ura je prišla. Ura maščevanja! Kako dolgo in strastno sem hrepenel po njej, in zdaj se mi ponuja, da se osvetim strašno!" Vse se je smejalo v njem, ko sta prišla na Martinovo stanovanje, ali vseeno še ni znal. kako naj bi se maščeval, da bi zavratnike bolj bolelo. sede, na mestu je izdal predobrega Mislil je, če zavdam njegovim otro-in prezaupljivega prijatelja, Matijo kom, ali Ančki, mu bode to samo Pogačnika, in gotovo je, da bi zvesti f prav hodilo. Nekaj časa bode seve-zaljubljenec nevtegoma skoprnel od j da na videz glavo povešal, potem pa bridkosti, ako bi čul zavratno govo- bode vriskal in pel. No, se bode že rico zavidnega prijatelja. Tako-le je govoril Martin Pogačar sladko se smehljajoči Ančki: "O, presrčkana -devica, mojega srca kraljica!" Pri tem je prelepa deklica sramežljivo povesila oči. — "Prišel sem te vprašat, preljubo in premično golobičko, ali bi hotela mene, Martina Pogačarja, vzeti za moža. Ljubim te od travce zelene do glavce maslene, snubim te za svojo grofico in cesarico." Zopet se je poklonil in čakal odgovora, ali Ančka je pohitela k njemu in ga povzdignila k sebi. "Zares, Martin Pogačar, obljubila sem se sicer že Matiji Pogačniku, ali to je bilo tedaj, ko me je mama okre-gala, sedaj pa ljubim tebe, ki nimaš tako dolgega nosu kakor Matija in ne tako hudih očij; imaš pa rdeča lica in črno brado. Tebe vzamem za moža." Dejala in sklenila je Ančka, in tako je ostalo. Martin se je vrnil domov po drugem potu in ni obvestil o vsem prijatelja Matije, ki je do večera koprnel za plotom in zlagal pesmice. Martin se je z Ančko oženil in je povabil na svatbo celo Boštjana Huda južno. samo Matije pa ni povabil. našlo, se bode že videlo, kako in kaj, je odločil slednjič. Torej ni še prišel daleč preudarjaje svoj peklenski naklep. Na stanovanju je imel Matija kaj gledati. Ančka, njegova nekdanja Ančka je sedela sredi sobe in okoli nje štiri malički, drugi manjši od drugega, kot orgljice svete Cecilije, bi rekel Matija. Petega je držala na srcu, šesti je ležal v zibki. Vse to je videl Matija, ali njegovo neusmiljeno srce je ostalo trdo in zakrnjeno in predel je dalje svoj črni načrt. "O, gospod Matija Pogačnik!" ga je sladko poklicala Ančka in se mu zasmejala. "Kaka čast, da nas vendar enkrat obiščete, tako slaven pesnik! Skoro se mi slešči pred vašo glorijolo!" Matija je hotel odgovoriti, nasmeh-ljal se je, ali ta hip se je moral skloniti k tlom, zakaj vsi štirje malički so se stisnili okoli njegovih nog, dva sta mu spredaj zaprla pot, dva pa sta se mu zapodila od zadaj v kolena. In tako je moral poklekniti sredi izbe, malički pa so se smejali in Ančka tudi in Martin. Kdo bi se čudil, da je Matijeva jeza rastla. njegov srd je kipel kot zločest hudournik. Zato se je ta zaklel in mu zaprisegel j Komaj se je otresel malih in stopil Slovensko katoliške Ck podp. društvo svete Bar te —■ Zjedlnjene države Severne Amerik«, Sedež; Forest City, Pa. inodrw3l. |anuarjal903 v ^'rtdfv^ y^frnfrbCiV ^sim, vi i --—o—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ANTON OŠTIS, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avanne, Bza4~ dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, XL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. BoxStT, Forest City, Pa. Dražtveno glasilo je "GLAS NARODA.' zopet pokonei. že je začela vnovie Ančka: "Kaj nie ne setlete, gospod Matija. da nam spanja ne odnesete?" Ta trenotek je prešinilo kot blisk gospoda Matijo. Osveta! Xie ne bo sedel, spanje bo odnesel Ančki in njenim otrokom. To bo strašno maščevanje. Nie ni hotel slišati in se je prav sladko prilizoval malim. "Sedite vendar, gospod Matija, — drugače nam odnesete spanje, in o- ter Quarters. Utah. $7.20. Ivan T dovič- v Tacoma. Wash., 50c. Anton Hočevar v Ilooversville. Pa., 40c. •Josip Kosec in tovariši v Fitz Henry. Pa.. Do sedaj skupaj izkazano $87.76. Živeli daroval« in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda". VABILO. Društvo sv. Barbare št. 8 v Johns-townu, Pa., priredi dne 14. novembra ZABAVO IN VESELICO ▼ dvorani društva sv. Cirila in Metoda na 8. Avenue, Cambria City. Tem potom vljudno vabimo v-*e Slovence iu Slovenke kakor tudi brate Hrvate, da se mnogoštevilno udeležit i ftdago vol i jo. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina $1.00. dame proste. Za dobri prisrrir.ek bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi Odbor. Alojzij Žitnik iz Chicago. 11!.. 50c. konžni kamen neomajnega državnega Društvo sv. Barbare št. 42 v Win- ustroja Naše narodne meje proti jugoizto-ku bodo s tem zatvorjene in odstranjena vsaka možnost, da bi se s te strani poskusilo povzročiti "likvidacijo" avstrijske monarhije. Stremljenja v zastarelih nazorih temelječega plemstva, ki merijo na to. da bi se zagotovila nadvlada enega naroda nad drugimi narodi ali enega sloja tega naroda nad ljudskimi masami, so za širše narodne sloje brez vsakega smisla. In za to ne bo žrtvoval madjar-ski narod, ako bo enkrat sam prišel do besede, niti enega svojih sinov, niti enega vinarja svojega premoženja fantomu "nadvlade" nad Hrvatsko ali Slavonijo, kakor tudi mi v Avstriji ne mislimo na to, da bi Hrvatom ali Sloveneem metali polena pod noge, ako se hočejo pod istim vladarjem kakor mi, pod enakimi temeljnimi zakoni, v enotnem gospodarskem območju in v enotni obvezi v obrambo države združiti s svojimi "Ti sprevidiš, kako stoji vsa stvar. Zelo rada se imava z Ančko; mogoče je sieer, da je moja ljubezen do nje večja kakor pa njena do mene. No. to je nazadnje brez pomena, da jo le zasnubim in zakonsko poljubim. Zgodilo se je res že, da sem namesto poljuba od nje prejel prav gorečo in cvetočo foeko. ampak to se pozabi, in kaj se vse ne pripeti na svetu! Že v svetem pismu so dajali mesto kruha kamenje, mesto ribe kačo in mesto jajca škorpijona, kaj čuda, da mi je Ančka poslala mesto rož kopriv na moj god. Hodila je pač v samostan v šolo, in tam so morda take šege. Ljubezen med nama je — kakor si gotovo sprevidel — namreč med menoj in Ančko velika, in mislim, da jo bo dovolj za sto let, ee prav nič ne prilivava, in zato jo bom vzel. Sklenil sem in ti naročam: "Ti greš za-me k njej v svate. Ores in ji porečeš: VaŠ ljubi in zvesti vernik in oboževatelj Matija Pogačnik stoji tam za plotom in težko Čaka na vaš odgovor. Sporoča vam to-le: Oč-edil in pospravil je svojo hišo, da je vredna sprejeti vas v bivanje. Ljubi vas iz vsega srca in iz vse duš^ in iz vseh moči, spoštuje vas po resnici in pravici, vpraša vas pa tako-le: "Ali ga marate, ljuba Ančka, za moža? Za svojega kralja in sužnja? Pozdravlja vas čez gorice in planice in vam podaja levico in desnico." Tako sta se zmenila prijatelja; obljubila sta si zvestobo in se ločila. Martin Pogačar je šel k Ančki. Matija Pogačnik pa je ostal za plotom, da poizve žalostno ali veselo vest od svoje srčno ljubljene device. Ali — kakor sera že rekel — Martin Po era čar je bil za vraten in zavi-den prijatelj. Prišel je k Ančki, do njenega doma. potrkal je na polken-ee in zaslišal srebrn glasek: "Ko pa je? Če prihajaš v svate, so peroti tvoje zlate, če pa nosiš črno ptico, beži, beži za gorico!M strašno maščevanje. Kako pa se je to zgodilo in steklo, izve blagohotni bralec iz naslednjega poglavja. Povem pa že naprej, da se zgode zelo čudne reči. II. Od tistih kratov so pretekli meseci in leta. in mnogo se je spremenilo na svetu. Mlado je pognalo starino v grob. vse lepe šege so izmrle, mesto vina so začeli piti ljudje vodo, in lepa dekleta so jemala bogate starce za može. Kaj čuda, če se potemtakem j troei ne morejo spati." Matija Pogačnik ni oženil. j rxič ni hotel slišati Matija in se je I11 zraven tega je prisegel večno I!ri..,i z otroei: devištvo, sovražno vsem kraljičnam "A ti si Peterček, ti pa Pavel-in grofičnam, zaklel je strašno inašče- Uek?" In je prijel Popča za nos: vanje Martinu Pogačarju in zaoblju-Ali je Peter doma?" In je Maru- ško vprašal, ali ima rajši črnjiee ali belice. Potem je vprašal Pavelčka: "Mož. ali greva češnje brat?" In slednjič je vprašal Peterčka: "Ali si videl smrt?" Vse je povprašal, pa se krohotal. krohotal. Sedel pa ni. O, kako slad- fi 0) S 4» C «-> <0 > ! Zvišanje obrestne mere. I Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025-00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica bil se je. do bo trdno in zvesto držal na Noetov evangelij. Večno zvestobo je torej obljubil zlati vinski kap-ljiei; vsak večer ga je spravil pod streho šest bokalov. Vkljub vsemu ni pozabil, kaj je dolžan zaviduemu prijatelju Martinu, ki je sieer povabil vsako leto najmanj enkrat za krstnega botra. Matija seveda je bil značajen in ni maral slišati vabljivih besed. Zgodilo pa se je neke jeseni baš okoli svetega Martina, ko krstijo vinee, da sta se po sreči ali nesreči sešla nekdanja prijatelja Martin Pogačar in Matija Pogačnik. Xa žalost moram povedati — sicer sem dolgo tajil — da je postal iz zavrženega in goljufanega ljubimca, Matije Pogačarja, zadnji čas popolen pijanec in literat, kar bodi v poučljiv zgled in opomin vsem, ki so na potu, da to postanejo. Res, potepal bi se in potikal po lepih ljubljanskih gostilnah od "Angela" do "Črnega medveda", od "Belega Kranjca "do "Port Arturja", samo to mu je bilo mar. Popival je in se pretepal ter objemal Pipco in Pepco. zjutraj pa se je vzbudil na ljubljanskem polju; škr-jančki so mu žvrgoleli veselo in prelepo jutranjico nad pijano glavo, zarja je tekla in se prelivala iz zlatega jutranjega morja, in mak je gorel zraven njega. Takšen je torej postal Matija Pogačnik; Bogu bodi potoženo! Dobrim ljudem je bil v spodtiko in bo-gaboječim devicam v pohujšanje, zakaj ta zlomek je znal pisati takšne pesmi, da so kar poščegetale okrog srca. Sešla sta se torej nekdanja prijatelja, in Martin Pogačar je govoril : "Kaj se ti mara, dragi Matija, prost si kot ptie pod solncem, in danes ali jutri boš slaven, in v ustih vseh bo tvoje ime. Jaz pa, preteto, sem vtaknil glavo v zakonski jarem, in zdaj sem sluga tiste Ančke, ki je bila včasih tvoja, in ki mi je zdaj le ko je maščevanje! Priklonil se je. ljubeznjivo se nasmehnil. presladko se je poslovil in šel. Že na pragu je začutil, da je njegov žep pri sukn-ji zelo napet. "Ha-ha!" se je smejal. "Spanec sem jim odnesel! Spanec Ančki, Pe-terčku in Pavelčku, Popču in vsem, vsem. Ha-ha-ha!" O, sladko je maščevanje! Matija je šel in se tipal. Debel in širok je bil njegov žep, napet kot mehur, poln je bil spanja. Matija se je smejal in šel v krčmo. Strašno se je maščeval. * m m Seveda, dolgo ni ostal pri sladkem Angelu, čeprav je bil danes silno ljubeznjiv in krasen. Ko se je sto ril večer, ga ni več strpelo v gostilni. Odpravil se je in šel na Martinov dom, da vidi Ančko in tiste preklicane maličke, kterim je vzel spanje Zares, kot da je stopil v-panj; vriše in pišč, hrušč in truše. Dva sta se smejala, dva.sta se jokala, dva sta kričala. Ančka je tiščala ušesi, Martin pa je hodil ves zmešan okrog. "Kaj vam nisem rekla", je dejala Ančka, "da sedite. Sedaj pa nečejo spati." Matija se je opravičeval, zmajeval z glavo in zvito besedil: "O, gospa, žal mi je, res mi je žal, zelo mi je žal. Prav nocoj, sem mislil, gremo v gostilno, jutri je god vašega gospoda. Malo bi pili, pa se veselili.'' Hinavsko je govoril in se smejal v svojem srcu in tipal debeli žep, ki je bil poln spanca Ančkinega in njenih otrok. Gladil se je po trebuhu in silno dobro se mu je zdelo. — O sladkost, o, maščevanje! Ančka ni mogla od doma, pač pa v preglavico. Jutri je moj god, pa j je šel Martin. In tako sta se napra-denarja ni, da bi se malo pokratko- vila v krčmo. O, kako se je smejal 4 reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št 15 obrestuje od 1. januarija IS08. hranilne vloge po n takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego naložen pc 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Z jed. države posreči nje"1 tvrdka FR. 8UKNER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! o cr •1 A m 3" n 3 Matija, kako mu je bilo všeč, da se je tako imenitno maščeval. Sklenil je zato, da se nocoj to noč, ker je tako slavna prilika, odpove večnemu devištvu, da bode zopet ljubil gTofice in pastirice. V tisti beli in lepi ljubljanski iz-bici sta se prijatelja Martin Pogačar in Matija Pogačnik namestila okoli mize in naročila vina. Pila sta, in potem je Matija poklical deklici, Zofko in Zefko; eno je posadil na svojo levico, drugo na svojo desnico. Natočil je vsem vina, objel je deklici na svoji desni in na svoji levi strani, noge pa je stegnil pod mizo in jih svojemu prijatelju Martinu položil na kolena in s petami zadri v naročje. Krohotal se je zelo prešerno, maščeval se je, in zato se bode nocoj odpovedal večnemu devištvu. A bil Za pevce !! V zalogi imamo lepo vezane Pesmarice Glasbene Matice za štiri možice glasove. V tej pesmarici so priljmMjeaa slovenske pesmi s sekiricami (notami) v partitnri za vsak pevski iWr, kvartet ali oktet. Veljajo fl.M • pest o vred. SLOVENTO PUBLISHING 00„ 82 Oortlandt St., New York, H. T. LADIES CENTS alxa Elegantna 20 let ura tenkega modela. Lovski pokrov krasno graviran, z zlatom je preveč razposajen, in zato ga je | delan, se navija zgoraj, ameriško kolesje zadela kazen. in sedem rubinov. Garantirana za 20 let; Ko se je tako raztegoval na stolu, z verižico za dame ali gospode. Če jo vi-objemal Zofko in Zefko, poljubil se-daj eno, sedaj drugo in brcal Matijo, se je njegov žep, ki je bil poln spanja, preveč napel in — buš! je planil spanec ven in se razprašil gospodu Matiji v oči. Tisti trenotek je gospod Matija Pogačnik spustil kozarec, ki ga je baš nesel k ustom z levico, in njegova desnica. ki je baš objemala Zofko ali Zefko, je omahnila kakor mrtva. Njegove oči so se zaprle in gospod Matija je zaspal. Tako je ostal Martin sam pri Zofki in Zefki. Pili so in se dobro imeli vso noč. Povedal sem vam, kako strašno se je maščeval gospod Matija Pogačnik nad svojim zavratnim prijateljem in verolomno ljubico. Ako vam je bilo kratkočasno, je meni v veselje, ako pa sem vas dolgočasil — lahko noč! Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda**, največji in najeenajfi dnevnik. dite, jo kupite. Mi jo vam pošljemo na naše stroSke po express C. O. D. dajo preiSčetc, in če vam ugaja kot vsaka $15 ura, plačajte $3.75 in ura je vaša. Po* vejte, če hočete žensko ali moiko uro. IV*. Cm PARBER, 283, 225 Dearborn St., Chicago, III. Pozor Rojaki! Novoizcajdeno garantirano mazil e s* plešaste in eolobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo I Kevmatizem ali trganj« v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Vfcm v 3 dneh popolnoma odstranim, da" }e to resnica se jamči $600. UpraSajte se pri — Jakob Wah£ic, P. O. Bo* 6P CLEVELAND, O Ml O. Jugoslovanska 'akorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. > URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta v BvropL) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, M*nn Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-% dock, Pa. ALOJZIJ VTRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avetfae & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, C al timet. Mick. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424,' Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 27. oktobra se je / .mi kolodvora v Ljubljani od- peljalo v Ameriko 2o Hrvatov in 15 Slovencev. Slivovke bo letos jako mnogo po Notran,;-kem. V ilirsko - liistriskm okraju -«■ ni 25 lw toliko žganja kuhalo. kakor letu-. Samo v Ki lovce je prišlo čez 18 vagonov sliv. Cena bo baje jako nizka! Zazigalec. I»ne Iti. oktobra zjutraj «b fh.lu 3. je j<-:<> goreti pri irostilni-čarju Povšetu v Srednji vasi. Pogorel je hlev. !i>tniea in žitniea. Zažgal je 481etni Blaž Hribar, pristojen v Rafolf-e pri Kamniku. Zažijralec je docela priznal svoj čin in je bil zaradi enakega hudodelstva že kaznovan. Nesreča na lovu. — Lovec ustrelil lovca. Preteki«» nedeljo jo v Loškem lM '"- 1 •- 'i "Vit ustrelil lovce svojega v bližini -tojeeeira tovariša Iv. I.av-riea. V srositi nic-Ii -e je Lavne pri-bližal »vojen u xi>edu, baš ko je ta af>r<>/.il na initnobežečo zver. Xei-rK-a je hotela, da je krojrlja zadela Lavri-ča v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v sosedno vas, kjer je v nekaj urah izdihnil. Lavrič zapušča ženo s 6 o t ročici, najstarejša 12 let. Za opeklinami je umrla 21etna hčerka gostilničarja Alberta Vodnika v Podutiku. Nagla smrt. V nedeljo, dne 25. oktobra okoli 8. zvečer je kap zadela posestnieo .Tero Snoj. vdovo po pok. črnuškemu županu Jožetu Snoju. V živahnem pogovoru se je prav zadovoljno smejala; v hipu pa se je zgrudila in bila takoj mrtva. Pokojnemu Snoju je dne 15. maja letos vse pogorelo, ko je sam ležal na smrtni postelji ter 16. maja umrl in sedaj zopet tako grozna nesreča! Prvi slovenski premogovnik v Čer- nomlju! Piše se: Že nad pol stoletja je znano, da nahaja v zemljah čr-nomal. -k«:ra okrajnega glavarstva, to je jugovzhodno meti Črnomljem i.i reko Kolpo — premog. Znana, prej sloveča, a \-led konkurence ugodneje ob prometnih cestah ležečih podjetij propala /.«!<■/.«.! i varna v Gradcu, je črpala iz teh zemelj velike množine lepepa črnega premoga. Po raz.-uLu grada-ke livarne je zamrl tudi pre-mogokop i.i «m! onega časa se za te zakla.i. j»..lzeiDeljskcfra hogatstva ni več nihče resno brigal. Šele letos.ije poletje s41 -e za stvar zavzeli trije pogumni Slovenci in se z rso vnemo lotili drla. K temu j i 11 jc bodrila le od prejšnjih dob znana sigurnost glede velikih množin premoga in še bolj pa dejstvo, da se ima v kratkem časa zgraditi Belokranjska železnica, ki bo tekla, tako se zagotavlja, prav čez premogovo ozemlje na Metliko in Karlovee. Črnomelj sigurno dobi plavno postajo, in ako hndo razmere ugodne, še posebej premogovo skladišče. Kolikega pomena bo ta gospo- darska pridobitev za sedaj tako osamljeno in gospodarsko zapuščeno Belokrajino, si je pač misliti. PRIMORSKE NOVICE. Vojaške priprave. l'o deželi posebno na Nuiranj-kem in Goriškem, je vojaška uprava na raznih krajih .-hranila tojmve iti puške, obleke in municijo. V Trnovem je Valenčičevo skladišče jkjIho raznih vojaških potrebščin. 29 tisoč kilogramov smodnika in dinamitov se je porabilo za razstrelite 90 m visoke in UMI m široke skale v -el ja nskem kamnolomu pri I levili u na Primorskem. V bolnišnico je šel. da se ubije. Nedavno je prišel v tržaško bolnišnico • i let stari Dominik Padovan iz Milj pod pretvezo, da obišče ne-kega znanca. Ko se mu je zdelo, da ga nihče ne opazuje, hotel je skočiti z balkona v druirem nad-tropju. toda ck bolniški strežnik ira je v pravem času opazil in ulovil. Utonil je v Trstu 171etni mehanik Joi-ip Drasič. ko se je v pijanosti vračal /. volilnega shoda iz Milj in padel v morje. Smrtna nesreča. V Trstu je padel - paruika delavec Jakob Raherčič in se tako pobil, da je umrl za poškodbami. Strajk na učiteljišču v Kopru. Na tem učiteljišču so štrajkali italijanski dijaki. Štrajk se je izvršil s volilnim porazom šolskih, oziroma cesarskih oblasti. Te poslednje se namreč vspr-iele vse zahteve italijanskih dijakov in njihovih zaščitnikov ter so izjavile, da se dijakom štraj-koveem nič ne zgodi. Kako se je pa lansko leto postopalo z našimi dijaki štrajkovci! Tem se je ostro naloži lo, naj se >ovrnejo V šolo in potem se bo šele gledalo, da se njihovim zahtevam po možnosti zadovoli! Avstrijski >istem ne more in ne more dati iz rok — dvojne mere! Plemeniti dar profesorja Vekosla- va Spinčica. Povodom proslave 60- letnice je državni poslanec Vekoslav Spinčič daroval družbi Sv. Cirila in Metoda za Istro 500 K. 1 * Bratovščini hrv. ljudi'' v Istri 500 K. Pomožnemu dijaškemu društvu v Pazinu 500 K. za siromake v Kastvu 100 K. Skupno 1GOO K. ŠTAJERSKE NOVICE. Ponesrečil se je blizu Ponikve ob južni železnici nek delavec., kteri je popravljal telegrafično napravo. Stri si je noero. Z večernim vlakom so era pripeljali v celjsko bol^ioo. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo 20Ietne^a posestniškega sina iz Proži na pri Celju k 6mesečni težki ječi, ker je pri ličkanju kuruze v Vrbnem v pretepu zabodel Avg. Koširja tako hudo, da je ta umrl. Porotniki so zanikali uboj. — Isto sodišče je obsodilo 191etnega rudarja Platovška, doma od Nove cerkve, k dveletni težki ječi, ker je v Hrastni- ku okradel celo vrsto ljudi za denar in blago. Platovšek je bil že 6krat radi tatvine kaznovan. Zgorela je v Vrbo vem dolu na Staje r-keni osemletna Karolina Glajn-čar. Prišla je preblizu ognja, vsled česar se ji je vnela obleka. KOROŠKE NOVICE. Konknrz napovedala je banka in menjalnica J. Winkler v Celovcu. Oškodovani so večinoma mali ljudje in srednji stan. Za konkurznega komisarja je imenovan deželnosodni svetnik Karol Nadamlencki in za za upravitelja odvetnik dr. Ferdinand Miler. Ivonkurzne zahteve se morajo naznaniti do 10. decembra. Kakor se euje. je malo upanja, da bi založniki in hranitelji dobili svoj denar nazaj. Vloženega in hranjenega denarja je bilo. kakor je komisija mogla površno ceniti, okoli 2.000.000 K. čistega primanjkljaja je pa okoli 300.000 kron. O vzroku konkurzza krožijo različne govoriee. vseeno je pa neposredni vzrok temu to. ker je osrednja banka nemških hranilnic kredit odpovedala, nakar je sledil polom. HRVATSKE NOVICE. Prijet slepar. Tovarnar soda vice Alojzij Barakovič v Oseku je napravil s sle parjenjem dolga za 30.000 K in zbežal v Nemčijo, deželo lepih čednosti. V Bremenu so pa poštenjako-viča prijeli, ko se je hotel odpeljati v Ameriko. Vlom v sodišče. V Vrginmostu na HrvaŠkem so vlomili tatovi v ondo-tno sodišče, odprli železno blagajno in odnesli par sto kron denarja. Detektivi so krivce kmalu izvohali in jih prijeli v osebah treh kovačev in nekega kmeta. Desettisoč dinamitnih patron v ribniku. V nekem ribniku pri Varaždi-tiu so našli desettisoč dinamitnih patron. Bile so v zabojih. Ribnik je zdaj izsušen. Seveda spravijo to najdbo v zvezo z "velesrbsko propagando*'. BALKANSKE NOVICE. Srbske agitacije v Sandžaku. Sarajevo. 27. oktobra. V Plevi ju so se pojavili srbski agitatorji, ki ra/našajo vest, la so velesile* -k'enile plevelj--ki okraj prikl -piti kraljevini Srbiji. Srbi i/. Sandžaka gredo trumoma v Srbij<». da se uvrstijo med ustaške čete. Podržavljenje policije v Bosni. Sarajevo. 27. oktobra. V Banjaluki in Dolnji Tuzli so mestno policijo poll rža vili. Črnogorski odposlanec Mijuškovič o peložaju. Petrograd, 27. oktobi.i. t'rnirorski odposlanec, državni svetnik Mijuškovič. se je o položaju v «'rni Gori izrazil takole: Narodna masa v Črni Gori živi v silnem razburjenju. ker ji ni mogoče se izpri-1 jazniti z zaplenitvijo slovanskih dežela. za ktere je bilo prelite toliko dragocene črnogorske krvi. Ves narod enodušno zahteva vojno in jaz ne vem, kako dolgo se bo mogla via la boriti s tem vseobčim razpoloženjem. V koncu koncev se bo treba ukloniti narodni volji, ako se ne bo pravoča-sn« v^«- ukrenilo, da se vprašanje mirno reši. Takojšnje sklicanje evropske konference je neodložljivo. Mi Srbi smo pripravljeni zadovoljiti se s Hercegovino, v skrajnem slučaju z ozemljem, ki bi spojilo na severu sandžaka Novi Pazar Črno goro s Srbijo. Kompenzacije na škodo Turčije ne maramo. Predsednik ruske dume o aneksi j L Petrograd, 27. oktobra. Predsednik gosudarstvene dume Homjakov se je napram časnikarjem izrazil, da ni zanj aneksija Bosne in Hercegovine ničesar drugega kakor političen rop, kakršnega ne pozna zgodovina in ki je v veliko škodo slovanst.vu. Rusko časopisje za Srbijo. Petrograd. 27. oktobra. Glasilo kadetske stranke "Slovo"' piše: "Ne podpirajoč slovanstvo v tako težavnem položaju kakor je sedaj, izgubi Rusija ne samo svoj prestiž na Balkanskem polotoku, marveč oškoduje nepopravljivo tudi svoje državne interese. Ni treba biti pesimist, da se vidi, da bodo s končno izgubo nade na Rusijo slovanski narodi na Balkanskem po-otoku postavljeni pred neizogibnost, da se samostojno bore za svoj narodni obstoj ali pa da se pokore vedno silnejšemu, vedno groznejšemu vplivu germanskega sveta. Brez zveze s s'ovanstvom, zaprta v svojem morju, na vztoku se nahajajoča Rusija bo izgubila tudi svoje vplivno mesto v mednarodnem koncertu. Živimo v zgodovinsko važnem času in v interesu bodočnosti svoje domovine smo dolžni, da izpremenimo našo znotra-njo politiko, v zunanji pa moramo ostati zvesti naši nacionalni slovanski politiki. Samo slovanska politika nam more zagotoviti ugledno mesto v Evropi." Ubiti madžarski vojaki. Budimpešta, 27. oktobra. V političnih krogih zatrjujejo, da je bilo v Sandžaku f .Tekom štirinajstih dnij izide v zalogi "Glas Naroda" prvi m dragi zvezek krasnega potovalnega romana "V padišahovej senci" in sieer prvi zvezek pod imenom "Po puščavi," in drugi "Po divjem Kurdistanu." Našim rojakom dobro znani pisatelj Karol May popisuje v teh knjigah svoje potovanje po Arabiji, Kurdistanu, Turški Ariji, deloma tudi po Egiptu. Vsak stavek v knjigi je pisan tako zanimivo, da bravee knjige no odloži preje iz rok, dokler je ni do konca prečital. Da smo cenjenim naročnikom Glas Naroda zelo ustregli, ker smo jim preskrbeli prestavo omenjenih knjig, nam naj bolj pričajo številni novi naročniki, ki so se naročili na list, odkar je pričel izhajati krasni potovalni roman "V padišahovej senci," ki obsega skupno šest knjig, kterih dve sta zdaj gotovi. Da bravee bolj iznenadimo, smo tiskali obe knjigi na posebnem finem papirju z ličnimi platnicami. Na prvi strani prve knjige prinašamo tudi sliko smešnega, junaškega, zvitega in zvestega služabnika Karo ben Nemsi, znanega pod imenom hadži Halef Omar, ben hadži Abul Abas ibn badži Davud al Gosara. Na naslovni strani drugega zvezka pa vas preseneči slika hrabrega buluk emina, ki je v bogve kteri bitki zgubil svoj nos. Njegov zvesti spremljevalec je seveda sivec osel, ki je rigal vse noči. V očigled velikih stroškov, finega papirja in ličnosti knjige smo nastavili ceno posamezni knjigi 60ct., dve knjigi skupaj $1, in ceno vsem šesfm knjigam skupaj $3.00. Opozarjamo pa že sedaj rojake, da imamo le omejeno-število knjig v zalogi; kdor hoče dobiti gotovo knjige v roke, naj se čimpreje naroči, ker smo prepričani, da bodo hitro razprodano. Poleg tega pošljemo nekaj stotin knjig tudi v staro domovino, vendar bomo gledali, da v prvi vrsti zadovoljimo naše ameriške rojake. Knjige so objednem krasen dar svojim prijateljem v Ameriki ali pa v stari domovini, ker so kras vsaki knjižnici ali zbirki knjig. Zabave, smeha, bork je v knjigi dovolj, objednem pa ne primanjkuje poučnega berila o razmerah in šegah raznih narovov v Afriki in Aziji, kar vse popisuje pisatelj zelo natančno, ker je sam dalj časa bival in hodil po onih krajih. Rojaki, sezite torej po knjigah, dokler so pri rokah, ker prinesle vam bodo marsikako zabavno in smešno urioo razvedrila. Uredništvo Glas Naroda. Novi Pazar ustreljenih 5 madžarskih vojakov. RAZNOTEROSTI. Zaprli so kavarno "Kristal" na Dunaju, ker je najemnik zaostal z najemnino, ki je znašala malenkost letnih 32.000 kron. To pa ni največja najemnina na Dunaju, marveč plača kavarna "Europa" na Štefanovem trgu še malo več, t. j. 80 tisoč kron na leto. — Prav lepe zneske plačujejo kavarne tudi v Zagrebu in plača neka kavarna v Ilici 30.00 K letne najemnine. Pes ga je ustrelil. V Londonu je šel neki obrtnik na lov. Na cesti je srečal prijatelja, s kterim se je pričel pogovarjati. Pri tem je imel puško na tleli, »tržeč z roko cev. Njegovi psi mi skakali okolu njega, pri tem je pa neki pes skočil na puškinega petelina, da se je puška izprožila. Kroglja je zadela obrtnika glavo, da je bil takoj mrtev. HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste' izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem 2e nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih upralanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. m m Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevab, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnc-m občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: NA PB0DAJ. Radi odhoda iz mesta se proda dobro urejena GOSTILNA na lepem prostoru, opremljena z vsem potrebnim orodjem. Rojaki, kterega veseli ta obrt, ne zamudite te ponudbe in lepe prilike. Več se poz ve pri lastniku. Joseph Nose, 1226 E. 55tb St., N. E., (7-13—11) Cleveland, O. i f i Ako hačeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave. THE COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Mill I ""T'"111 Pueblo. Co'.c Kje je moj mož JOŽE JAMNIK? Pred letom dni bil je v Pueblo. Colo., ter ne vem, kam odpotoval. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. — Urša Jamnik, Vrh štev. 7, pošta Ig pri Ljubljani, Kranjsko, Austria. Tudi naznanjam, ia iii-jadj ▼ zalogi vsakovrstno nubo meso, namreč: iiOLdjc, ttora, je« tke Sunke itd ilovonap v vseh ■šiiiv,Lu»» 'Vi'""& "T*- l S Zdravju aajpnsL-^ oiis^ca je L. E 1 & V P» i V O ktero je varjeno iz najboljšega :mpDTtir*.Ticga češkega hmta naj n;kdone zamudi poskusiti s svajo :.%stno korisi, kaka? tyd« •» svoje družine, svojih prijateljev In dragih. Lelsy p!vo ie uaib©^ priljubljeno ter se dobi « >>i Ail» gostilnah Vse podrobnost- j »r? fr* 'dk*r-|0 6102 SL U«i» * v kteri Vam dr«*gevolje vse po*iss > THE ISAAC LEISY BREWING COM PAN* CL.EVEUAND, O. Rojakom na znanje. Slovencem, ki prihajajo t V** York, oziroma, ki potujejo ▼ stal« domovino in ki bi radi z nami tol*f#-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša TELEFONSKA ŠTEVILKA 4687 Cortlandt. Vsak potnik, ki želi, da pride na* vslužbenec na kolodvor ponj, odroma, da pride neovirano naravno* ▼ našo pošlovnico, naj nas pozov« pod imenovano številko in govori slovenski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam. FRANK SAKSEB, CO., 82 Certland Street, New York Ofttp. FOZOK SLOVENCI IN HBVA71 Podpisani priporočam vsem potuj* Km rojakom v Chic&gi, 111., in oko'a* Hvoj dobro urejeni —: SALOON. Na raspolafeo vnun tudi topo k*« UiHs. Točim vedco svai« in doV-> •eip pivo, jako dobro ^»»"ti^t riic rame likerje tear prodajam ftne sme* ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi m preskrbujem z>» robrodne listke za vas prekotnor»\; hte po izvirnih, cenah. Pottjsao ir aarje ▼ staro domorino ssnesljiv^o potom po dnovsua koran. T sred *«m s Vsako Frank fTeksw r JT*n Torka, dvoji k svoji«! Awe, fls. Gklsacs, 2& JOSZP gftiioAnn AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ^vs Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha TVasitixgton". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cene rožnih listkov iz NEW YQRKA za lil. razredSoIdo : v 3: im«> vse. da rešimo tovariše, ee so vjeti." "Pravilno! Toda >eojan, na kterega smo se lahko zanesli. Ko se prebudim, me nekdo zelo krepko prime za r<»ko. Has se je pričel dan svitati. "Kaj je?" vprašam. Me>to odgovora pokaže Kurd med drevesa proti parobku gozfla — tam zapazim >rnjaka. ki je l;aš stopil k vodi, da bi pil. Potrebovali smo mesa, in dasi bi r-as strel izdal, vendar zgrabim za puško in sprožim. Ko zagrmi strel, plane Lindsay pokonmi. "Kaj je? Kje je sovražnik? Kako? Kaj? Kje? Ves!" "Tam leži pri vodi. Sir!" .Anglež pogleda proti vodi. "Ah! Roe — buck — srnjak! Krasno! Ga takoj pojemo! Ničesar jedel oil včeraj. Well!" Alo odhiti po srnjaka. Nekaj minut pozneje pa že zapalimo ogenj, kjer -e je evrla mastna pečenka. Vsak je potolažil svoj glad. in tudi Do-jan je dobil .-v« »j del. Med jedjo sklenemo, da počakamo še do (»poldne, nato pa se napotimo za Bebeji, da poiščemo še Mohamed Emma, njegovega sina in Haleta. Med pogovorom dvigne Doja.i glavo in pogleda v gozd. Nekaj <"a-a z.li kot bi ne vedel, kaj naj stori, nato pa skoči v goščavo, ne .la bi pogledal po meni. Takoj se dvignem tudi jaz. primem za puško in mu sledim. Toda mesto sovražnika zagledam — malega hadži Halef Omarja, sicer brez konja, toda z vsem orožjem, s puško, revolverji in nožem za pasom. "llamdulilah. sidi. ker -em te našel in ker še živiš.'" me pozdravi. "Moje srce je bilo zavito v žalost radi tebe, tolažil sem se le z mislijo, ker ne more nihče -ovražnikov dohiteti tvojega Kija.'" "Hadži!" za kliče Lindsay. "Oh! Ah! Ne umorjen! Krasno! Neprimerno! Takoj pečenko jesti. Well!" Dobri Lindsay je bil kaj praktičen: vedel je. da mora biti Halef lačen, torej mu takoj ponudi bedro od srnjaka. "Kako si pa pobegnil t" ga vprašam. "Bebeji so streljali na naše konje." reče. "Tudi moj konj je padel na tla in obvi>el sem med jermenjem; ljudje se niso mnogo brigali za nas: samo tebe in tvojega Rija so hoteli imeti: raditega jih je Alah udaril > slejwito. da niso i.pazizli. k sem bežal, sem opazil, rla — > ju zvezali." "Torej ne --i en o zgubljati ča-a. temveč tovarišem moramo takoj hiteti i:a pomoč." "I'oeakaj. »:ili. »•111 se s|>oii;uil. .la je Uolj pametno, če -sovražnika opazujem kot da bežim dalje. Splezam torej na drevo, kjer se skrijem med listjem. Xa drevesu sem o-tal do veTera. in :e!e ko -e je popolnoma stemnilo, sem- splezal navzdol. "In kaj vid< 1 ?" *' Heb< ;; niso zapu-tili svojega mesta. Postavili talmr: naštel sem osemdeset ljudi j. "In kako so naredili tabor?" "Zgra lili so koče iz vej. V eni izmed koč ležita oba Hadedina zvezana na rokah in nogah." "Ali dobro veš?" *'l>a - «li. Celo noč nisem -pal. temveč lazil okoli tabora v nadi. da se približam Mohan ed Kminu in ga rešim z njegovim sinom. Toda vse je bilo zaman: »aio tebi bi se posrečilo: ti si iaučen v v.-eli vrstah zvijače in umetnosti zalezcvarja." "Ali nisi mogel zvedeti, zakaj Bebeji niso zapustili .»vo jetra mesta in zakaj so rare lili tabor. -laz kar ne morem razumeti, zakaj nas niso nadalje pie_an. ali." "•la/ tiiil" ne. - di: toda zvedeti nisem m« gel niiV-ar." "Sieer t«- pa troram ;m»1ivaliti, hadži Halef Omar. ker s« ti je posrečilo se priplaziti v .nišo bližino, ne da bi te k«lo opazil. Kako si velel, da smo mi baš na tem mestu?" "Ker te poznam, -idi. da vedno tam iščeš skrivališče, kjer lahko Ram vse opazuješ, dočim te drugi ne morejo videti." "Halef. spočij se nekoliko medtem hočem pa jaz premisliti, kaj naj začnemo. Alo, |>e!ji mojega konja k vodi in daj mu :-veže hrane!" Se se ni dvignil Kurd, da spolne moje povelje, kar moj pes tiho zalaja. Na obzorju >e pokaže jezdec, ki se nam hitro približuje in jaha v najhujšem diru mimo nas. "llallo! Ali naj :i u eno prismot. ter je zastavil pot na dveh mestih, da pridemo drugi četi v past, če prvi pobegi en o." "Je prebrisan adut. šejk. če je res tako!" Treba je bilo pomisleka. Po kratkem posvetovanju določimo, da ostane Aiigiež - Kurdom v dosedanjem skrivališču in pri k njih, dočim se s Halefom napotiva na poizvedovanje. Pred:io odidem, še naročim Angležu: "(V ne vrnem do opoldneva druzega dne. zajahajte ri mojega konja in pod vodstvom ogljarja jezdita do Bistana, kjer stanuje njegov brat; pri tem čakajte štirinajst • In i j na mene. Ce pa s Halefom še tedaj ne pridem," pristavim — "tedaj sem mrtev, in vi, Sir David, ste moj dedič." "Hm! Testament! Grozno! Pobijem ves Kurdistan! Dedič? Kaj pa naj podedujem t" vpraša začudeni Anglež. "Mojega konja." odvrnem. "Ga ne maram. Ce ste vi mrtvi, pokončam celo deželo! Vzamem vse konje, ovce, Bebeje, vse! Yes!" "Sedaj veste vse. Samo Kurdu, ki ostane pri vas, moram še pojasniti položaj." "Le pravilno mu povejte, Sir! Ne morem govoriti z njim nobene be*-aedice. Lepa zabava! Veliko veselje! Krasno! Bi bil rad doma. v Old England. Ne rabim fowling-bulls! Yes!" (Ko še Kurdu razložim vse potrebno, vzamem obe puški in pod Hale-fovim vodstvom nastopim nevarno pot. (Halef me pelje po istem potu, po kterem se je zjutraj priplazil do mene, dokaz, da je bil zelo dober učenec. Porabil je vsako skrivališče, dObro pregledal tla ter zakrival za seboj sled, da bi se celo izurjenemu Indijancu težko posrečilo ga zasledovati. (Dalje prihodnjič.) VAŽNO ZA ROJAKE ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : V HAVRE (francoska proga): 12 novembra..........La Touraine 19 novembra........... La Savoie 26 novembra..........La Provenc® 3 decembra...........La Lorrain® 10 decembra..........La Touraine 17 decembra..........La Bretagne 24 decembra ......... La Provence 31 decembra..........La Lorraine V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): 12 nov.........Kais. Aug. Victoria 14 nov............Graf Waldersee 26 nov................... America 28 nov................Pres. Grant 3 dec.................... Biiicher 5 dec............... Pennsylvania 10 dec................... Patricia 12 dec.........Kais. Aug. Victoria V BREMEN (severonemsld Lloyd): ..........Kais Wilhelm II .......Prinz Frid. Wilhelm ......Kais Wilh. der Gross* ............ Koenig Albert .......Kronp'zessin Cecilie .......... Frid. der Grosse .......... Grosser Kurfuerst ..................... Main ...........Kais. Wilhelm II ........Prinz Frid. Wiihelm ............... Seharnhorst ................ Gneisenau 10 nov. 12 nov. 17 nov. 19 nov. 24 nov. 26 nov. 3 dec. 10 dec S dec. 12 dec. 24 dec. 11 dec. V TRST (• VHtro-ameriška progs): nov..................... Alice 18 nov................. Argentina 25 nov..................... Laura V SOUTHAMPTON (American Line): 14 nov...................St. Louii 21 nov.............. Phialadelphia 28 nov...................St. Paul 5 dec...................New York 12 dec...................St. Loni* 19 dec. .............. Philadelphia 26 dec................... St. Paul V ANTWERPEN (Bed Star Line): 11 nov.................... Finland 18 nov.................Vaderland 25 nov.................Kroonland 25 nov.................Kroonland 2 dec.....................Zeeland 9 dec.................... Samland 16 dec................... Finland 23 dec................. Vaderland 30 dec.................Kroonland V ROTTERDAM (Holland-American Line): 10 nov.................Staterdam 17 nov.................. Noordam 24 nov.................Rotterdam 1 dec.............New Amsterdam 8 dec.................... Ryndam 15 dec................. Statendatr < White Star Line): 1 nov................... Majesti«- 18. nov................... Oceanic 25 nov................... Teutoni« 2 dec................... Adriatit 9 dec....................Majestic 16 dec................... Oceanic 23 dec................... Teutonic Cenik len jig, katere se dobe v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y. PESMARICA "GLAZBBXE MATICE" fino vezana $1.50c. POTOVANJE V LILIPUT, 20c. POSLEDNJI MOHTKANEC, 20c. ! PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REIKI, j 30c. ' PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Ba-i DOMAČI ZDRVNTK PO KNEIPTJ, PRINC EVGEN, 20c. raga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano ▼ usnje $2.00, vezano v platno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano ▼ platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25c. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezana $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. 50c. , PRIPOVEDKE., 3 zvezki po 20c. DOMA LN NA TUJEM, 20 ct. i PRST BOŽJI. 15c. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, POD TURŠKIM JARMOM, 20c. 20 ot. . RIBIČEV SIN, 10c. ELIZABETA, 30c. | REPOŠTEV, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. , ROBTNSON, broširan, 60e ; RODBINSKA SREČA, 40c. ; RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvezki : $2.50. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. GEORGE STEPHENSON, oe« le- SANJE V PODOBAH, male 15c. leznic, 40c. SENILIA, 15c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. SITA, mala Hindostanka, 20c. GOZDOVNTK, 2 zvezka skupaj 70c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. ( GROF RADECKf, 20c. HILDEGARDA, 20c. HEDVIGA BANDITOVA STA, 20c. HTRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZ AN A MI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAMA NAD DOBRUŠO, 20e. JAROMIL, 20c. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA. 90c. EVANGELIJ, vezam 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. HITRI RAČUN AR, 40c. KATEKIZEM mali 15c, veliki 40c NAVODILO KAKO SE POSTANI DRŽAVLJAN ZJED IN. DRŽAV. 5c. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«. PRVA NEMŠKA VADNICA. 35c. M *TT 7 *LET>A. 1 lišc p.irnikc in parobrodno »rope ter pri ':air. itnnric v stanilonwv t.. Mr. Marko Kutait ajioro toplo priporocai.ic IdS . pil h '.-1 v-»t ^r-lt FP4NK CO ) Važno. Važno« Važno Važno« $13.00 Ura za gospode (18 size) 20 let j a m če na z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena d> < -"> z 15 kameni.....................^lO.UU z 17 kameni...... ...............$is.oo Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 16 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, I1L Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich. < 09 N< 3 0 < & 3 0 e Važno. Važno. Važno. VažnoJ wjam ____=L_ _M _____' -_Li ___"___ _