Na ročni no mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izrtaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v
Kopitarjevi ul.6/111
Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2096. 2994 in 2050
COVENEC
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sara ievo štv. 7563, Zagreb štv. 59.0t t, Praca-Dnna j 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telefon >992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku
Ladfa v viharju
Enega in drugega dobrega katoličana vznemirjajo novice, ki poročajo o preganjanju Cerkve, ki vzplam-ti 6edaj na Daljnem vzhodu, v Rusiji, potem zopet v Mehiki ali Španiji. Cerkev je preganjana in takšen je videz za površnega motrilca, da je ponekod že čisto na tleh. Rušilci cerkva so nekaznovani, samostane z nenadomestljivimi knjižnicami požigajo in plenijo. Duhovnike ubijajo, jih preganjajo in izganjajo; tudi škofje so pregnani. Španija je razpustila jezuitski red, češ, da je državi nevaren in je v deželo poklicala jude. Katoliške organizacije so prepovedane in ne smejo delovati. Slike cerkvenega poglavarja na javnih trgih sežigajo. Katoliški tisk je sploh zatrt ali pa čuva nad njim najstrožja cenzura. Vso svobodo pa imajo protiverski in protikatolaški spisi in časopisi. Pod firmo naprednosti se kršijo najosnovnejše pravice katoliških državljanov. Po veeh mogočnih verskih manifestacijah, evharističnih kongresih in konkordatih so se bramitelji Cerkve kar razkropili ali v zemljo pogreznili. Včeraj so še doneli preko dežele hozana klici, danes vse vpije: na križ s Cerkvijo! Pagan-ski duh vedno prepleta javno življenje. Tostranska morala, ki jo uče in širijo moderne zablode racionalizma, nacionalizma in liberaalizma, je seveda tudi svoje storila in pomagala ustvariti sedanje stanje...
Kdo še ni čul enakega ali še hujšega tarnanja in zdvajanja nad sodobnim položajem svetovnega katolicizma. Vsi ti črnogledi čisto pozabljajo, da je preganjanje vekovita usoda Cerkve. Njena legitimacija, da je res prava nosilka večne resnice, je baš v lem, da jo laž in zmota vedno preganjata in sovražita. Pesimisti ne pomislijo, da jo od Kristusovih časov dalje njeni sovražniki nosijo h pogrebu, da jo proglašajo za mrtvo, da vale težka kamenja na njen grob in ga mrzlično hite pečatiti, — da je ona, kateri je dano zagotovilo vekovitosti, vedno znova vstaja iz zaprtega groba, pomlajena in oprana v mučeniški krvi svojih najboljših otrok.
Srdit boj, ki ga nasprotniki bojujejo vedno znova proti Cerkvi, ne kaže na njeno slabost, temveč je le dokaz njene silne moči. Proti mrličem ne bo nihče vodil take silne borbe. Površni opazovalec in mehanični računar bo to seveda spregledal. Zunanje, fizične moči res danes Cerkev nima. Zunanje sile se tako malo more ubraniti, kakor se apostoli niso ubranili rimskih in judovskih krvnikov. Tudi Kristus se je dal v roke rimskemu upravitelju. V mnogih državah je Cerkev še obvarovana pred fizičnim nasiljem sovražnikov, a še tam mora brez brambe pretrpeti premnogo ponižanj in žalitev. Materialističnemu svetu imponirata le dve stvari: denar in sila. Cerkev nima ne enega ne drugega. Njena moč se ne opira na bajonete. Bajke o njenih bogastvih so tudi že davno skop-nele. Sicer pa: ali ni bila last vseh njenih otrok, kar je kdaj imela?
Fizična moč je bila Cerkvi odvzela, to je jasno. Njeni cerkveni dostojanstveniki niso več svetni knezi s podrejenim teritorijem. A kaj zato, — saj se je tudi v ostalem svetu mnogo spremenilo. Današnja publika govori več o filmskih »zvezdah« in izvezdnikih« kakor o ministrih, diplomatih in milijonarjih. Danes nikogar več ne naslavljamo s »pre-blagorodnim« in »velerodoim« gospodom, a s tem se njegova notranja vrednost ni čisto nič zmanjšala. Sv. Peter ni stoloval v Vatikanu, pa je premagal vsemogočnega Nerona in si osvojil Rim.
Gotovo ima Cerkev pravico do zunanje reprezentance, ker ima Bog, ki ga ona posreduje in zastopa, pravico, da mu služi vse človeštvo in mu izkazuje tudi javno Čast. Toda če Cerkev oropajo njenih cerkva, če požgo njene samostane, če izdajajo drakonične odredbe proti njej — ona zato že ne bo mrtva. Šla bo v trpljenje, kakor je tudi prva Cerkev šla v katakombe. Po viharnih dneh notranjega očiščenja pa bo zopet vstala, kakor je vstala jx> stoletnem trpljenju Cerkev v Angliji, je vstala v Franciji, kjer se najlepše razcvita, ko njeni preganjalci trohne v grobovih. In bo ovenčana z mučeniško gloriolo živela v Rusiji in Mehiki, ko o njenih preganjalcih ne bo več duha ne sluha. Raztrgala bo verige, v katere jo hoče vklenifi tra-maeonerija v Španiji ali še kje drugod. Kajti kar je na Cerkvi fizičnega, je človeškega in to je mogoče streti. Ni pa mogoče uničiti ideje, ki jo zastopa, kar ta je božja in zato nepremagljiva.
Vsako preganjanje, ki zadivja proti Cerkvi, naj bi bila nazorna šola za ves katoliški svet V«i bi se morali vsakokrat vprašati: zakaj je sovražnik Cerkve zadobil takšno moč? In velikokrat bi videli, da je bil sovražnik sejalec, ki je neumorno po dnevi in po noči sejal svoje zločinsko seme med ljudsko množice, jih pripravljal, vzgajal v svojem duhu, vežba za naskok, a tisti, ki naj bi čuvali nad izročeno jim setvijo, so — spali. Bog ni nikjer obljubil, da bo v takem primeru ukazal čudež. Zgodovina Cerkve kaže, da morajo česlo nedolžni 6 svojim trpljenjem izmiti krivdo prednikov.
Toda v nobenem slučaju ne sme preganjanje Cerkve spraviti katoličane v malodušuost. Kako naj bi krščanstvo, ki je luč iz drugega sveta, ne imelo sovražnikov med tistimi, ki ljubijo temo! Vedno jih bo imelo, kakor bodo tudi vedno nepregledne množice tistih, ki bodo zanj pripravljeni umirati in bo tudi vedno brez števila takih, ki bodo z razbira ni m srcem iu žejue duše iskali te luči, potem ko so dolgo blodili za slepivim leskom zmote, ker bodo le v njej videli in spoznali resnico.
Versho preganjanje v Mehihi
Ncw.vork, 26. jan. tg. V Mehiki se je zopet začelo versko preganjanje. Dolgoletni voditelj katoličanov, nadškof Jiminez iz Guadalajare je bil nenadoma aretiran po neznanih navodilih ler so ga z vozaškim letalom prepeljali uezuano kam.
Sovjetsko-poljsha pogodba
Velik uspeh Francije
Moskva, 26. januarja. AA. V sovjetsko-poljs-kem paktu o nenapadanju se obe podpisnici vzja-jemuo obvezujeta, da se bosta vzdržali vsake agresivnosti in medsebojnega napadanja, bodisi same ali pa skupno s kako drugo državo. V paktu sc dalje navaja, da se bo vsako delo, kt bi kršilo politično neodvisnost katere obeh podpisnic, smatralo za protivno določilom pakta. Ce bi ena ali več držav, ki niso podpisnice pakta, napadle katero podpisnic, se druga država obveže, da ne bo podpirala na noben način napadalke ne posredno in ne neposredno. Cc bi katera obeh podpisnic napadla katero tretjo državo, sme druga podpisnica brez poprejšnjega obvestila pogodbo odpovedati. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklenili ne pogodbe in ne sporazuma, ki bi bil s stališča napadanja sovražno naperjen proti drugi podpisnici.
Te obveze ne morejo izpremeniti mednarodnih pravic in obvez glede tistih pogodb, ki sta jih obe državi sklenili, preden je sedanji pakt stopil v veljavo, v kolikor te pogodbe ne vsebujejo elementov napadanja.
Obe podpisnici sc obvežeta, da bosta vsa sporna vprašanja, ki bi se .tegnila pojaviti med njima, uredili z mednarodno arbitražo.
Varšava, 26. januarja. AA. Pat poroča: "Ga-zeta Poljska« komentira pakt, sklenjen med Poljsko in Sovjetsko Rusijo o medsebojnem nenapadanju. List pravi, da pomeni ta pakt velik napredek na poti k zagotovitvi akcije za mir, ki se zdaj izvaja v vzhodni Evropi. Dalje list našteva tista mesta v paktu, ki so podobna analognim paktom med Sovjetsko Rusijo in njenimi drugimi sosedi.
Berlin, 26. jan. tg. »Vossische Zeitung« piše
o pomenu rusko-poljske pogodbe o nenapadanju: Ta pogodba jo v glavnem velikega pomena zato, ker se lahko iz njene vsebino, Se bolj pa iz tega, kar ni v vsebini, sklepa na silo francoskega diplo-matičnega vpliva pri sklepanju te pogodbe. Ce so čita besedilo to pogodbe, se mora prav za prav domnevati, da bodo v Parizu romunskemu zunanjemu ministru Ghiki nujno svetovali, naj ne spravi vse zgradbe novega pakta v vzhodni Evropi v nevarnost s svojo neumestno trdovratnostjo v bes-arabskem vprašanju. Temelj tega novega pakta v vzhodni Evropi podpira v glavnem baš ureditev razmerja med Rusijo in Romunijo.
Zadovoljstvo v Varšavi
Varšava, 26. jan. tg. Besedilo poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju zadovoljuje varšavsko kroge posebno zato, ker sc jc Rusija obvezala, da ho ostala nevtralna v primeru neprovociranega napada s strani drugih držav. S tem je odstranjena bojazen o tem, da bi imela nemško-ruska pogodba agresiven pomen. Vendar pa se v Varšavi še vedno z vso odločnostjo opozarja na to, da postano ta načrt veljaven šele tedaj, če pride do pakta r. Romunijo.
Litvinov o paktu s Poljsko in pogajanjih z Romunijo
Moskva, 26. januarja, ž. Pred odhodom v ženevo je izjavil sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov predstavnikom sovjetsko-ruske trgovske agencije, da je napadalni pakt s Poljsko
že parafiran. Ta pakt ni niti malo kompliciran, jc rekel Litvinov, ker je Ireba odstraniti le nekatere malenkosti. Litvinov upa, da bo sovjetska Rusija v najkrajšem času sklenila slične pakte še z drugimi državami, to pa seveda le v slučaju, če do-tične države ne bodo zasledovale kakšnih posebnih ciljev. Romunska pogajanja so v toliko napredovala, da sta se obe stranki sporazumeli, da se pogajanja nadaljujejo. Pri tem je postavila Romunija vprašanje Besarabije. Popolnoma jasno je, da med dvema državama, med katerima ne samo, da nc obstoja nikakršna pogodba, temveč celo teritorialna in druga sporna vpra&anja, ue more priti do sklenitve takega pakta, če se vsa sporna vprašanja ne postavijo ua stran. Razumljivo je, da Romunija ni hotela pozabiti na spor za Besarabijo. Mi pa ne moremo pristali, je rekel Litvinov, da se omenja v nenapadalnem paktu to vprašanje, ker je šla Romunija pri tem še dalje in zahtevala, da se v pakt vnese tudi to, da Rusija priznava suve-reniteto v notranjosti njenih meja. Tudi tega ne moremo sprejeti. Nasprotno, pakt se mora skleniti v sporazumu z obema državama, toda ta sporazum mora biti tak, da ne trpi škode niti ena niti druga država. To vse je izraženo že v prvem členu pogodbe, ki je sprejet in ki se glasi: >Vsaka od držav podpisnic ugotavlja, da se odreka vojni kot sredstvu narodne politike in se obvezuje, da niti sama, niti skupno s kako drugo državo ne bo izvršila napad na državo, bodisi na kopnem, morju ali v zraku, in v nobenem slučaju ne sme napovedati vojno drugi stranki.« Iz tega člena je torej vse razvidno. Sovjetska vlada dela na tem, da sklene pakt o nenapadanju in nič drugega, to isto pa se pričakuje tudi z druge strani, je končal Litvinov.
Vso pota peljejo v Pariz
Tudi kratkoročni krediti spojeni z reparacijami Zopet nemški glasovi za sporazum s Francijo
Berlin, 26. jan. Čeprav še ni bil objavljen nedeljski sporazum o podaljšanju inozemskih kratkoročnih kreditov, so danes že znane glavne določbe tega izredno važnega mednarodnega dogovora. Pogajanja med inozemskimi in nemškimi velenbau-kirji in tudi vsebina sporazumu samega, dokazujejo, kako je tudi vprašanje kratkoročnih kreditov, od katerega jo odvisna gospodarska obnova Nemčije, spojeno z reparacijami. Sporazum sicer določa, da se kratkoročni krediti podaljšajo za eno leto, to je do 29. februarja prihodnjega leta, toda istočasno vsebujejo klavzulo, ki daje nemškim upnikom pravico, da v primeru mednarodnih iz-prememb finančnega ali gospodarskega značaja, takoj odpovedo sporazum.
S tem so ueinški upniki priznali zvezo med temi zasebnimi dolgovi, ki znašajo še 5 milijard in 380 milijonov mark, in tako zvanimi političnimi dolgovi, to je reparacijami, in so se hoteli zagotoviti za printer, da bi sc Nemčiji glede reparacij nc dovolil zaželjeni moratorij in da bi ta morala plačevati dalje reparacije. V tem primeru nemški upniki lahko takoj razveljavijo pogodbo in zahtevajo izplačilo kratkoročnih kreditov.
Eden bistvenih pogojev je tudi določba, da velja sporazum edino v primeru, da se Nemčiji podaljša stontilijonski kredit, ki ji ga je dovolila Mednarodna reparacijska banka v Baslu. Ta kredit ni vareu, ker Francozi lahko vsak hip odpovedo svojo soudeležbo; to so nekateri francoski listi tudi žo zahtevali in nedavno je v Baslu ravnatelj Francoske banko privolil samo ua enomesečno podaljšanje tega kredita. Tako so Nemci zopet vezani na sporazum s Francijo.
Za današnji finančni iu politični mednarodni položaj jc značilno, da so sc prav Američani pokazali med pogajanji uajbolj nepopustljive. Nemci so morali pristati na njihovo zahtevo, da smejo inozemski upniki nadzirati poslovanje nemških kreditnih zavodov, katerim so podelili posojila. Nič čudnega potem, ako se danes tudi v Nemčiji oglašajo uvidevni možje, ki svarijo svoje rojake pred večnim trobentanjem, da hočejo Francozi Nemčijo s svojimi neupravičenimi zahtevami zadušiti. Tako je znani zrakoplovec profesor Eckener na svojem predavanju, ki ga je prenašal berlinski radio, dejal, da ni Nemčija dovolj močna, da bi branila svojo tezo z nevljudnimi grožnjami in kategoričnimi zavrnitvami. Po njegovem mnenju je nespametno trditi, da hoče Francija uničiti Nemčijo. Nasprotno, treba je. storili vse, da pride do uemško-francoske-ga sporazuma. Prav tako svari Frankfurter Zei-tung« vlado pred nepremišljenimi ukrepi in svetuje, naj se pogajanja s Francijo na vsak način nadaljujejo.
Prav pogajanja za podaljšanje kratkoročnih kreditov so pokazalo, da so tudi drugi narodi vsaj tako ncodjoiiljivi gledo svojih zahtev, ko gre za denar, kakor so Francozi glede reparaeijskega vprašanja.
Sporazum ne določa, kako se bodo kratkoročni krediti vračali, pač pa določa, da bodo prizadeti upniki v sporazumu ■/, dolžniki vsake tri mesece določili odstotek dolgov, ki naj jih Nemci vrnejo. Pri tem bodo upoštevali splošen finančni položaj v Nemčiji in še posebej položaj državne banke: ako ne bo državna banka razpolagala z devizami, se nlučilo odstotku v <ievizah ne bo zahtevalo.
V sporazumu je dodan poseben zapisnik upnikov, v katerem ti ugotavljajo, da so se spričo težkega gospodarskega položaja v Nemčiji čutili dolžne, da ji dovolijo odlog izplačil. Nadalje zatrjuje poročilo, da ima nemško gospodarstvo v sebi dobro podlago za obnovo, ki bo takoj nastopila, kakor hitro se pojavijo v mednarodni gospodarski krizi znaki zboljšanja. Nujno potrebno je, da se odstranijo ovire temu razvoju; to pa bo mogoče storiti edino s pozitivnim sodelovanjem med vladami in državami.
Od kratkoročnih dolgov je Nemčija vrnila do zdaj 5 milijard mark, od deh 1200 milijonov po razglasitvi Hoovorjevega moratorija. Preostali dolg znaša še 5 milijard 380 milijonov mark.
Sklicanje bonskega sveta
Ljubljana, 26. jan. AA. Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje drugo zasedanje dne 8. februarja 1932 ob 10 v Ljubljani. Predmet zasedanju je obravnavanje banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1932-1933.
Matušha II.
Haag, 26. jan. tg. Ministrstvo za javna dela jo prejelo anonimno pismo s ponarejeno pisavo, da bo brzovlak Pariz—Amsterdam ostal v domači postaji, ker 110 bo mogel odpeljati. Podpisan je Matuška IL To pismo je dokaz, da je bil zadnji atentat v okolici Amsterdama izvršen po načinu, kakor je vpri-zarjal atentate Matuška. Oblasti so razpisale nagrado onemu, ki bi izsledil zločinca.
Dunajska vremenska napoved: V splošnem ne bo bistvene spremembe dosedanjega vremena. V severnih Alpah bo morda nekoliko padavin. Nekoliko topleje.
Kompromis med Seipiom in Bureschem
Seipel prevzame zunanje ministrstvo?
Dunaj, 20. jan. Po vsej verjetnosti se pripravljajo važne spremembe v vladi. Kakor je bilo že večkrat javljeno. stopa čedalje bolj v ospredje dr. Seipel. Ta je imel na zborovanju krščanske socialne stranke v Gradcu programatičen govor o korporacijskem socialnem redu v smislu okrožnice »Qradragesiino anno«. Njegova izvajanja so izzvala veliko pozornost in gotovo je dr. Seipel imel namen s svojim nastopom stopiti bolj v javnost. Nikakor ni verjetno, da hi sc izvršile radikalne spremembe v vladi, in siccr tako. da hi dr. Seipel sam sestavil novo vlado, ki naj bi krenila odločno na desno in sc oprla na Heimvvchr. Zdi se, da je v zadnjem času prišlo do kompromisa med levo in desno strujo krščansko-socialue stran-
ko same. Na drugi strani se je baje posrečilo krščanskim socialceni pregovorili Velenemce, da žrtvujejo Schobra Na Schobrovo mesto naj bi stopil ali Seipel ali pa kdo izmed njegovih bližnjih pristašev. Na takšen način bi se obvarovala .država pred novo vladno krizo. Dr. Seiplu bi bila obenem dana možnost, da uveljavi svoje zunanjepolitične smernice, ki se nahajajo v črti francoske zunanje politike.
Dunaj, 26. jan. AA. Snočnji večerni listi ne izključujejo možnosti skorajšnje rekonstrukcije Bureschevega kabineta. »SVunde« poroča, da o tem razpravljajo stranke vladno večine. Po mnenju lista ni verjetno, da bi v novi Bureschev ka-binet vstopil msgr. Seipel.
Silen izbruh guatemalskih vulkanov
New York, 26. januarja. Iz Gautemale, kjer je te dni izbruh vulkana Akatenango povzročil katastrofalen potres, še vedno ni nobenih podrobnih poročil. Kolikor se ve do zdaj, jc Akatenango začel bruhati že pretekli četrtek, 22. januarja pa sta začela bruhati tudi vulkana dvojčka Fuego in Agua. Ta erupcija je bila spremljana od GO potresnih sunkov, ki so (rajali več minut in so prizadeli zelo veliko škode. 20 sunkov jo bilo posebno močnih. Izbruh teh treh vulkanov jo bil tako silen, tako da so jih slišali celo v bližnji republiki San Salvador.
Kolikor se ve do sedaj, je izbruh uničil mesto Antigua, ki je 20 milj daleč od Gautemale, in pa mesto Santa Lucia, medtem ko so druga manjša mesta utrpela veliko škodo bodisi zaradi izbruha bodisi zaradi spremljajočega potresa. Velika skrb vlada zaradi usode Antigue, ki imn 10.000 prebivalcev. Sodi so, da jc velik del prebivalstva našel *inrt, dočim se drugi morajo nahajati v skrajni potrebi, ker je izbruh uničil vse prometne zveze, no izključivšl radlo-telegrafa.
Vse nebo nad Gautemalo je pokrito od pepela. Neprestano pada pepel nad vso potresno cono in ludi na glavno mesto Gatilrmnhi. Nekateri kraji blizu vulkana so pogreznjeni v naičracjšo uoč. V
Sv. Ani je pepel padal tako gosto, da tvori plast, visoko 90 cm. Pepclni dež jc celo dosegel meje Ni« •araguo in Mehike. Obenem so jo na coni obsežni 20 milj, na mnogih krajih odprla zemlja, t kateri zijajo globoko razpoke.
Plantaže kave, ki tvorijo bogastvo tnale republike, so skoraj popolnoma uničene. Zato vulka nični potres pomeni za prebivalstvo veliko gospodarsko nesrečo. Iz Mehike in Nioarague so odšle aeroplanske eskadre, ki prinašajo prebivalstvu Gautemale prvo pomoč.
Zadnja poročila pravijo, da je začel bruhati tudi ognjenik Fuego, kojega erupcijo pa sedaj žo ponehavajo. Goreča lava je zažgala vse gozdove okoli ognjenika. Prezident Ubico se je podal v potresno cono, kjer je odredil vse potrebno za nujno pomoč. Podzemeljsko bobnenjo je prenehalo.
Vulkanični izbruh v gautemalski republiki je bil tako silen, da so ga čutili tudi v bližnji republiki Honduras. Obmejna mesta Hondurasa so popolnoma pokrita od težkih pepelnik oblakov, ki visijo v traku.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, stalno, zmerno hladno in meglena
99
Japonci
v službi Evrope
Okupacija Mandžurije ima namen preprečiti sovjetizacijo Daljnega Vzhoda
U
Ženeva, 26. januarja. Ob priliki bližajoče se razprave o mandairskem vprašanju v Svetu Društva narodov se v mednarodnih diplomatskih krogih za kulisami že vnaprej poudarja, da bo sedanja diskusija tega vprašanja v okvirju DN imela prav tako malo pomena kakor prejšnje in da se bo zadeva rešila čisto drugje in čisto drugače. Javna tajnost je, da Francija, koje bivši zunanji minister v Društvu narodov vodi akcijo za čimprejšnjo izpraznitev Mandžurije, ne samo diplo-matično nego tudi finančno podpira Japonsko. Kar se tiče ostalih velesil Evrope, vse z Japonsko več ali manj simpatizirajo. Zelo zanimivo pa je, da tudi del ameriškega javnega mnenja okupacijo Mandžurije opravičuje, čeprav se seveda boji, da ne bi Japonci z osvojitvijo Mandžurije zaprli ameriškemu blagu kitajskega trga. Razlog, zakaj velesile zapada stojijo na strani Japonske, je ta, da okupacija Mandžurije od strani Japoncev ne pomeni ničesar drugega kakor poizkus, zapreti vplivu Sovjetov dohod v Kitaj z mogočno bariero neodvisne ali pod vplivom Japonske stoječe man-džurske in mongolske države. Da Japonska v tem oziru, zasledujoč svoje interese, obenem vrši v Mandžuriji vlogo nekakegga niandatorja Evrope, je jasno razvidno tudi iz uvodnika moskovskih »Izvestij« od nedelje, 24. t. m., kjer Sovjeti dolžijo Japonsko, da je v službi evropskega in ameriškega kapitalizma.
Obenem pa Japoncem prijazna »Far Eastern Rewiew«, ki izhaja v Šanghaju in se redigira od anglo-ameriškega konsorcija, objavlja zelo zanimiv članek o mandžurski zadevi, v katerem pravi, da je bila Japonska k akciji v Mandžuriji in Mongoliji primorana zato, da prepreči rusifikacijo in sovjetizacijo Daljnega vzhoda. Sovjeti, ki v tem pogledu izvajajo popolnoma isto politiko kakor bivši carski režim, so ustanovili posebno daljnovzhodno rdečo armado, ki ima svojo bazo v Irkutsku in Čiti in katero lahko giganlični jeklarni v Kuznecku in Magnetogorsku oskrbujeta z orožjem in mu-nicijo. Načrt Sovjetov je, da bi preko neodvisne mongolske republike Urge, ki je pa v resnici pod sovjetskim varuštvom. pa preko sosedne mongolske province Barge, ki se je taktično od Kitaia že ločila, ustvarili mest, preko katerega bi si lahko sovjetska rdeča armada in kitajski komunisti podali roko, da iz Kitaja napravijo rdečo provinco. S tem Rusija tudi ogroža Japonsko iz levega krila, od koder bi lahko napadla japonsko interesno sfero v južni Mandžuriji posebna mongolska armada, ki so jo organiziraii Sovjeti. Postopanje Japonske, ki se nahaja pravzaprav v samoobrambi, je tem bolj upravičeno, ker kitajski oblastniki, ki so popolnoma brez moči, mirno gledajo sovjetizacijo Mongolije. Iz tega izvaia imenovana revija, da Japonska z okupacijo .Mandžurije ni storila ničesar drugega kakor to, kar so v podobnih slučajih storile bodisi v Aziji ali v Afriki evropske velesile. da so varovale svoje interese. Japonska se v Mandžuriji ne bori samo ..ase, ampak tudi za Evropo in za evropsko kulturo.
Japonci so že v Mongoliji ?
Šanghaj, 26. januarja. Tukajšnji kitajski listi prinašajo poročilo, da so japonske čete, ki pripa-
Pomoč pasivnim kr&jem
Belgrad, 2G. jan. 1. Danes se je vršila seja socialne sekcije parlamentarnega kluba, ki ji je prisostvoval tudi minister za socialno politiko, ki je poročal, katere količine žita so dobile posamezne banovine. Dobile so: savska banovina 195 vagonov, vrbaska 277, zetska 593, primorska 430, drinska 52 vagonov žita; glede dravske banovino pa se bo razpravljalo šele prihodnji četrtek. Zupani naj javijo okrajnim načelnikom, kateri kraji so potrebni pomoči.
Preureditev pristojnosti h tehniškim razdelkom
Ljubljana, 26. jan. AA. S svojim rešenjem z dne o. jan. je g. minister za gradbe odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov:
1. Kočevski okraj se prideli tehnič. razdelku v Ljubljani. — 2. Čabarski okraj tehnič. razdelku v Ogulinu. — 3. Okraja Črnomelj in Metlika tehničnemu razdelku v Novem mestu. -— 4. Dravograjski okraj tehnič. razdelku v Mariboru.
Preureditev mora biti izvršena do 29. febr. 1.1.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 26. jan. 1. Iz ravnateljstva državnih železnic je bil postavljen za šefa postajo Pakučani Ivan Polgar; za pripravnika v državni bolnišnici za živčne bolezni v Ljubljani je bil postavljen Metod Trtnik: v resoru prometnega ministrstva so bili premeščeni: Škorjanc Friderik iz Celja v Ptuj, Su-šanj Oktavijan iz Videm-Krško v Celje, Rebolj Anton iz Dovje-Mojstrana v Jesenice, Benet Janez iz Soteske v Dovje-Mojstrano, Boltar Janko iz Dravo-grad-Meže v Podnart-Kropa.
Belgrad. 26. jan. Danes ob 7 se je na dvorišču uprave mesta Belgrada izvršila smrtna kazen nad Caharijem Janičijevičem iz Donje Lisme, srez Bosiljgradski, ki je bil pred državnim sodiščem za zaščito države decembra obsojen na smrt zaradi zločinov po zakonu o zaščiti države.
Jauičijevič je hotel po nalogu makedonslvu-Juščih s peklenskimi stroji razdreti žeiezni?ko progo Vranjska-Banja-Priboj.
Laval bo do lašistov popustljivetsi ?
Rim, 36. jan. tg. Po tukajšnjih informacijah fzvirajo oči vidna prizadevan ja francoskih listov v zadnjih dneh, da bi se revidiralo francosko-itali-jansko razmerje, iz direktiv Lavalove zunanje politike. Dokler je bil Briand na krmilu, to ni bilo mogoče radi osebnega »tališča, ki ga je zavzel Briand nasproti fašizmu. Čuje se, da je francoski poslanik v Rimu že dobil primerna navodilo.
dajo armadi, katera ima svoj glavni stan v čin-čovu, te dni prekoračile zapadi.o mandžursko mejo in korakajo v mongolsko provinco Džehol. Po kitajskih vesteh bodo Japonci v par dneh zasedli glavno mesto province. V svojih komentarjih pravijo kitajski listi, da je japonska s tem daleč prekoračila tiste »pravice«, ki si jih prisvaja v svrho zaščite svojih interesov v južni Mandžuriji, kajti Džehol je oddaljen od japonske interesne sfere v Mandžuriji najmanj 800 km.
Pred okupacijo Šanghaja
London, 26. jan. ž. Iz NVashingtona poročajo, !a je ameriška vlada v skrbeh zaradi položaja, ki je nastal v Mandžuriji, posebno pa jo še skrbi japonska akcija v Šanghaju. Predsednik Hoover ;e imel daljšo konferenco z državnim tajnikom Stim-sonom, vendar pa se o sklepih, ki jih je napravila ameriška vlada ne dajo nobene vesti v javnost. Ameriški listi poudarjajo, da bo okupacija Šanghaja po japonskih četah dovedla do resnih konfliktov.
London, 26. jan. ž. Položaj v Šanghaju je zelo težak. Pred Šanghajem je usidranih 11 japonskih vojnih ladij, izkrcano pa je 1600 mornarjev, ki so zasedli japonsko koncesijo in čakajo samo na migljaj. Japonsko vojno poveljstvo je izdalo proglas, v katerem naglasa, da hoče ua prijateljski način rešiti sporna vprašanja s Kitajsko. V slučaju pa, da ne pride do sporazuma, bodo japonske čete zasedle Šanghaj, kakor tudi ves kitajski teritorij, ki je zvezan s Šanghajem.
Poveljnik japonskih čet v šanghaju je poslal admiral Joshizava, ki je naglasil, da morajo kitajske oblasti izpolniti vse zahteve ultimativne note, ki jo je poslala japonska vlada. Smatra se, da je po tej izjavi zasedba Šanghaja neizbežna. V mednarodni coni v šanghaju se nahaja tudi 1173 inozemskih mornarjev in 52 častnikov.
Prerekanje v DN
ženeva, 26. jan. tg. Predsednik Sveta Zveze narodov Paul Boncour je imel danes popoldne sestanek z japonskim in kitajskim delegatom d položaju v šanghaju in pred Šanghajem in o pričakovanih odredbah Japonske. Ni še gotovo, ali bo ves kompleks kitajsko - japonskega konflikta prišel na razpravo že na prihodnji seji Sveta, ki bo v četrtek. Japonec očita Kitajcu zahrbtnost in da ne drži dane besede, isto očita pa z drugimi besedami Kitajec Japoncu. Nihče pa ni stavil Japoncu bistvenega vprašanja, zakaj se Japonska ni obrnila na . Zvezo narodov, da bi dosegla spoštovanje pogodb in s tein zavarovala svoje pravice v Mandžuriji. Japonski delegat se je vrh tega danes skril za zahtevo. da mora po pariškem sklepu Sveta Zveze narodov od 10. decembra najprej govoriti preiskovalna komisija Zveze narodov. Nato je odgovoril kitajski delegat, da mora Japonska do tedaj držati besedo, da ne bo povzročila novega otežkočenja položaja.
Pariz, 26. jan. AA. Iz Nankinga poročajo, da je pravosodni minisler Kan imenovan za zunanjega ministra nankingške vlade namesto g. Šeua, ki je bil demisijoniral.
Kulturni bol v španskih
Pariz, 25. jan.
Španski minister za ul; in bogočastje, Fer-nando de los Rios, ki pohaja iz judovske ro-dovine, je te dni o priliki sprejema judovske občine v Tetuanu imel govor, v katerem je slavil judovski narod in dejal, da se šteje srečnega, ker je med njegovim ministrovanjem Španija razveljavila kruti dekret iz leta 1492, ko je Ferdinand aragon-ski izgnal jude. Španska republika je v svojem svobotloljubju popravila to težko krivico.
To jeizjavil španski prosvetni minister v času, ko španska republika »v svojem svobodoljubju« razpušča katoliško Družbo Jezusovo, ustanovljeno od Španca Ignacija, da skrbi za krščanske nravi in krščansko kulturo naroda! Jako značilno za -svobodoljubje« španske framasonske republike! Izgon judov je bil morda res krut in deloma tudi krivičen, dasi razumljiv, ker so judi uganjali velikansko oderuštvo — toda razpust katoliškega reda, ki je vzdrževal v Španiji toliko šol, znanstvenih in vzgojnih zavodov, je pa brezdvoma krivičen in čin eklatantnega nasilja, ki se ne da ne opravičiti ne razumeti.
Tudi v Mehiki preganjanje katoliške Cerkve ni prenehalo, čeprav se je 1, 1929 med repu-! bliko in Cerkvijo sklenil modus vivendi. Parlament ne dopušča, da bi se vršil verski pouk niti v zasebnih šolah. Veliko škofov, ki so za časa preganjanja morali deželo zapustiti, ne dobi dovoljenja, da se vrne. Cerkveno imetje se konfiscira dalje. Posamezne zvezno države smejo kljub modusu vivendi sklepati proticerkvene postave. V nekaterih državah se še zdaj ne sme vršiti javna služba božja. V državi Veracruz je dušno pastirstvo prak- , tično malodane onemogočeno, ker sme na 100.000 ' prebivalcev biti samo 1 duhovnik.
Značilno pri tem je da sta framasonstvo in komunizem v gonji proti katoliški Cerkvi popol-nom.. složna.
Rim, 26. jan. tg. Izgnanje jezuitov iz Španijo ni zad3lo cerkvenih krogov nepripravljenih. Jezuitski general p. Ledocho\vski je že izdelal načrt, ki je bil potem ko ga je papež odobril, poslan s kurirjem v Španijo, ker niso več zaupali šifriranim brzojavkam. Po tem načrtu naj se mlajši jezuiti izselijo iz Španije v severno in južno Ameriko, starejši pa v Holandsko in Belgijo, dočim naj jezuiti, ki se udejstvujejo znanstveno, ostanejo v Španiji.
V	Vatikanu odločno zanikajo, da bi bile španske oblasti našle pri zaplenitvi kake zaklade. Jezuitski red je v Španiji izvrševal samo visoke dolžnosti v izvrševanju vzgojnega programa iz sredstev, ki so jih dali verniki na razpolago. (Vest o takšnem načrtu priobčujemo z vso rezervo. — Op. ur.)
Protest sv. očela proti razpustu jezuitskega reda
Rim. 26. jan. Glede papeževega protesta proti razpustu Družbe Jezusove v Španiji še dozoiavajo:
V	dvorani konsistorija je sv. oče, potem ko je bil prebran dekret o priznanju heroizma krščanske čednosti Pallottiju, ustanovitelju misijonske družbe, je sv. oče v.vzel besedo in protestiral proti razpustu jezuitskega reda v Španiji. Tolažljivo pri tem je, je dejal sv. oče, da trpijo španski jezuiti radi Jezusovega imena, ki ga nosijo, in radi zvestobe, ki so jo prisegli sv. očetu. Papež je dejal, da so jezuitje mučeniki, ki trpijo za papeštvo in v čast Kristusovo. Pij XI. se je ob tej priliki spomnil tudi težkega položaja duhovščine v Mehiki, kjer so katoliške duhovnike iztrebili in onemogočili du-šeskrbstvo.
Komunistična vstaja v San Salvadoriu
San Salvador, 26. jan. V republiki San Salva-dir so komunisti po navodilih III. internacionale, ki skuša aranžirati revolucijo po najrazličnejših državah sveta, vprizorili te dni puč. Komunistične čete so napadle inesta Sonsonade, Santa Tecla in Ahacapan ter druge manjše kraje, da sc jih polastijo.
Ker sc v San Salvadorju nahaja veliko ino-zemcev, zlasti ameriških in angleških državljanov, jc ameriška vlada odposlala v San Salvador v svrho varstva svojih državljanov križarko »Roche-ster« in dva rušilca. V luko Akajutla sta dospeli tudi dve kanadski torpedovki in pa angleška kri-žarka »Drngon«. Med tem pa je sansalvadorska vlada komunističen puč, kakor ona poroča, že zadušila. Komunisti so se bili sicer polastili mestec Sonsonade in Ahacapan, so pa bili potem od došlih vojaških oddelkov pregnani.
Nevvjork, 26. jan. AA. Iz San Salvadorja poročajo, da je generalni guverner 'sansalvadorske republike g. Marti nez popoln gospodar situacije. Zdi 'se, da so bili komunisti, ki so izzvali revolucijo,- v zmoti, meneč, da ameriške Združene države
novega guvernerja zaradi njegove slabosti niso priznale.
Po vesteh, ki so vkljub strogi cenzuri prispele v Newyork, je bila vstaja v republiki Salvador zelo j resna, vendar se je po hudih bojih izjalovila. Ka-' kor poroča dopisnik lista *Nevvyork Times« iz Paname, so iinele vladne in uporniške čete v obeh bojih več ko 600 mrtvih.
Newyork, 26. jan. tg. Ameriški zunanji urad je prejel vznemirljiva poročila iz Paname in Mehike, da zuaša število smrtnih žrtev revolucije v San Salvadorju mnogo stotin ljudi. Vstaši so zasedli glavno mesto in tam začeli strašno krvopre-litje. Posekali so glave 26 meščanom in njih glave obesili na brzojavne drogove ob železniški progi. Civilno prebivalstvo beži v velikih množicah. Glavno mesto je polno vojaštva.
Pariz, 26. jan. AA. Iz Porta d'Espana poročajo, da je po vesteh, ki so tjakaj prispele, bilo pri nemirih v Salvadorju v republiki Salvador okoli tisoč mrtvih. Po istih vesleh je več sto žensk pobegnilo na ladje v tamosnji luki, da si rešijo žft>-ljenje. Tri ameriške bojne ladje so priplule v Panamo, da bodo ščitile interese amer. državljanov.
Delegacija radarjev v Belgradu
Belgrad, 26. jan. 1. Danes se je mudila tukaj delegacija rudarjev iz vseh državnih rudnikov naše države, ki je obiskala pod vodstvom narodnih poslancev ministra za gozdove in rudnike. Rudarji so ministru razložili težaven položaj, v katerem se nahajajo posebno rudarji iz državnih rudnikov, in so zahtevali, da vlada poskrbi, da se plače ne znižajo, da se konsumi, ki so zaprti, zopet odpro in da naj se pomaga rudarjem v vsakem oziru. Nekateri poslanci so zahtevali, da naj ministrstvo odredi preiskava, zakaj so ravno državni rudniki nese dogajale različne nepravilnosti, ki so dovedle tudi do tragičnih dogodkov, o katerih je tudi časopisje poročalo. Nadalje so predlagali, da se odredi preiskava, zakaj se ravno državni rudniki nerentabilni. Nad vsemi ■ostalimi rudnika pa naj se uvede stroga državna kontrola. Izda naj se poseben pravilnik za brezposelne rudarje.
Rudarji so se nato podali k prometnemu ministru, katerega so prosili, naj odredi, da se pogodba med Trboveljsko premogokepno družbo in med njimi pravočasno reši, da ne bo prišlo do tega kakor lani, da bi bili rudarji nenadoma na cesti. Minister je obljubil, da se bo to zgodilo še tekom tega meseca.
Nadaljevanje stanovanjske ankete
Belgrad, 26. jan. 1. Danes dopoldne se je nadaljevala konferenca o stanovanjskem vprašanju. Soji je prisostvovalo še vedno izredno visoko število delegatov iz vse države. Nadaljevala se jo debata o najemninah, ki so v današnjem času mnogo previsoke in neupravičene. V debati so so govorniki dotaknili tudi vprašanja zidave novih stanovanjskih hiš, pri čemer naj bi jim šla država čim bolj na roko. Med ostalimi govorniki se je prijavil k besedi tudi socialni minister Janez Pu-celj, ki je poudarjal, da je vprašanje najemnin zelo težko, kakor so danes sploh vsa vprašanja težki. Zato želi od govornikov, da se ne spuščajo v gole konstatacije, ampak da izneaejo konkretne predloge in ideje, ki se dajo uresničiti. »Dajte mi pravilno idejo/: je rekel minister, »kako naj zgradimo stanovanja. Zahtevate zakonske mero in omejitve. Moram vam reči. da to presega kompetenco in delokrog socialnega ministrstva, kakor hitro gre za privatno svojino, čegar bi socialno ministrstvo samo ne moglo podvzeti brez predhodne odobritve celokupne vlade.«
Vihar v madjarshem parlamentu
Budimpešta, 26. jan. tg. Na današnji seji poslanske zbornice, ki jo je izsilila opozicija na podlagi poslovnega reda, je imel bivši voditelj kršč. socialne opozicije in bivši ministrski predsednik Štefan Friedrich silno oster govor, v katerem je zahteval, da se mora očistiti javno življenje v vseh panogah. Očital je vladi, da se davčni denar zapravlja na nedovoljen način, kar je povzročilo vihar ogorčenja v klopeh opozicije. Zahteval je tudi, da se uvede splošna in tajna volivna pravica, da lx> narod mogel svobodno govoriti o svoji bodočnosti. Ministrski predsednik Karolyi je morda prišel na svoje mesto z najboljšimi nameni, ni pa sposoben za vodstvo madžarske politike. — Karolyi na ta govor ni odgovoril, po seji pa je izjavil časnikarjem, da zaenkrat ne smatra reformo vo-livne pravice za aktualno. Očitki proti dogodkom v ministrstvu za narodno blagostanje pr. se bodo natančno preiskali in potem stvar odstopila drž. pravdništvu. Socialni demokrati so na koncu seje začeli hrupno demonstracijo in kričali: »Dajte uain kruha in dela! Vi ste nas goljufali in okradli!« Nato je bil parlament proti glasovom opozicije odgoden do 4. februarja.
Beda na Madžarskem
Budimpešta, 26. jan. ž. Tukaj vlada nepopisna beda med delavstvom. Brezposelni delavci vsak dan demonstrirajo ler zahtevajo kruha in dela. Mestna uprava je obenem s karitativnimi društvi ustanovila 100 javnih kuhinj, v katerih se deli brezplačna hrana lačnemu ljudstvu. Dnevno se izda 52.050 obedov, vendar pa še ne zadostuje in je mestna občina ukrenila vse potrebno, da se lo število v prihodnjih dneh zviša na 56.000.
Pred razoroiitvpno ko ierenco
London, 26. jan. AA. Predsednik splošne razorožitvene konference Henderson odpotuje v četrtek v ženevo.
Ženeva, 26. jan. tg. Popoldne je prispelo v ženevo 8 zabojev podpisov mednarodne ženske lige za mir in svobodo. Ženevcske ženske organizacije so takoj improvizirale slovesnost, ker so podpisi došli prej, kakor so ženske pričakovale.
Rudniška nesreča
London, 26. jan. tg. V rudniku Llo\vynpia v Južnem VValesu je nastala velika eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 11 rudarjev. V trenutku'eksplozije jc bilo v rovih zaposlenih 100 rudarjev. Izvrstni reševalni službi in varnostnim odredbam se je zahvaliti, da so bili rešeni vsi drugi rudarji.
Vremensko poročilo
Ljubljana. 26. januarja. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8 zjutraj. Bislrica-Bohinjsko 'jezero —8 ' ineg> snega 18 cm; Brežice -3,' oblačno; Celie' ! -2, i hlačno; Dravograd-Meža -7, oblačno, snega 8cm Jesenice -5, jasno, snega 12 cm; Kamnik —2. .jblncno, snega ni; Kranjska gora —10, insno snciM 30 cm; Kočevje -5, oblačno; Kotoriba _»' oblasto; Ljubljana g. k. —2, oblačno; Ljutomer —4, b lačno, snega 3 cm; Maribor g. k. —4, oblačne. snega 3 cin.	|
Zamenjava drobiža
Belgrad, 26. jan. AA. Na podlagi čl. 6 za-kona o kovanju srebrnega drobiža po 10 in 20 dinarjev z dne 28. novembra 1931 je odredil finančni minister tole:
Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovmastega drobiža.
1.	Kovinasti drobiž, ki se bo zamenjal, je:
a)	ves niklasti drobiž kraljevine Srbije in Črne gore po 5 in 10 par, skovan do leta 1916;
b)	drobiž iz kovine »gama« kraljevine SHS po 5 in 10 par, uakovan leta 1920;
c)	drobiž bivše avstro-ogrske monarhije iz nikla po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in 20 vinarjev in železni drobiž po 20 vinarjev.
Drugi drobiž, ki tu ni naštel, se ne bo zamenjal.
2.	Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po nominalni vrednosti, to je po vrednosti, ki je na novcu označena razen avstro-ogrskih železnih novcev po 20 vinarjev, ki so zamenjajo po 5 par za kos.
3.	Zamenjava se bo vršila na vseh blagajnah davčnih uprav.
4.	Za zamenjani drobiž se bodo v prvi vrsti dajali 25 parski novci, če teh ne bo dovolj, pa 50pnrski, novi po dinarju in 2 Din.
5.	Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v zamenjavo, bo moral biti zložen v zvitke po vrsti drobi-ža, na zvitkih pa inora biti označena vrednost vsebine.
Za večje količine morajo stranke prinesti specifikacijo drobiža po vrstah in vrednosti z označbo celotne vsote, ki jo predlože v zameno, i 6. Zamenjava drobiža se bo začela takoj in j bo trajala do vštetega 30. novembra 1932. I Po 30. novembru 1932 se zamenjava ne bo I več vršila, nezamenjani kovinasti drobiž pa bo takrat prestal biti zakonito plačilno sredstvo.
Ena m^iietrda dedščine
Zagreb, 26. jan. ž. V začetku 19. stoletja je živel na Madjarskem siromašen plemič Johann Horvat. Njegova hčerka Katarina se je poročila najprej s posestnikom Edenyijem, ko pa ji je mož po treh letih zakona umrl, se je ponovno poročila z bogatim magnatoin grofom Vladislavom Esler-hazyem. Hčerka Katarina iz tega zakona se je poročila s princem iz hiše Holienzollern in se je iz tega zakona rodila princesa Henrieta, žena belgijskega kralja Leopolda II. V zakon je prinesla ogromno premoženje, po oporoki, ki jo je napravila pred smrtjo, pa je vse to premoženje določila revnim potomcem njenega pradeda Johanna Horvata. Njeni rojaki 60 to oporoko pobijali in jo hoteli ovreči, madjarska vlada pa se je za vs0 slvar zavzela s pretvezo, da gre tu zn interes njenih državljanov. Pred par dnevi se je javila za dedinjo tudi neka Madjarka iz Belgrada, ki je vzela za moža nekega srbskega ujetnika v Budimpešti, Vse pa kaže, da so njeni izgledi, da podeduje ogromno premoženje, zelo slabi, ker pride kot edina resna naslednica ogromnega premoženja v po-štev Zagrcbčanka gospa Zlata Horvat. Ker gre za 385 milijonov frankov, ki ležijo naloženi že kakih 30 let je in se je premoženje medtem skoraj podvojilo, ter predstavlja cela dediščina nad miljar-<lo dinarjev, je zanimanje za lo dediščino ogromno. Zlata Horvat je snoči odpotovala v Belgrad z dokumenti, s katerimi bo dokazala svoio pravico do ogromnega premoženja
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 25. jan.
Včeraj smo imeli zagrebški rojaki zopet priliko slišati slovensko besedo v jeronimski dvorani. Marijua družba slovenskih deklel je vprizo-nla igro v treh dejanjih »Izgubljeni raj«. Dvoraua menda šo ni bila nikdar tako polna, kakor vgeraj. Ko bi bila dvorana še enkrat tako velika, bila bi polna, kajti mnogo ljudi je odšlo — mnogi so zvedeli za to igro šele zadnji teden, ko že ni bilo mogoče dobiti nobene vstopnice. Vloge so dekleta dobro naštudirale, vendar sta bili dve precej neelastični, kostimi pažev in kraljice nepri-kladni in videlo se je, da je manjkala železna roka režiserja. Publika se je od srca nasmejala, efekt je bil popoln. Dekleta so navdušena ...
Sv. Rok je bil pa včeraj malo deprimiran. Poslanec Pavlič je bil naznanil pred tednom dni, da bo maševal, toda mi smo ga čakali zastonj. Ključarji jamčijo, da se ne bo kaj tacega več zgo- . dilo. Bogoslužje božičnih iu novoletnih dni je še vedno v toplem spominu. Pri polnočnici je bil prisoten tudi eden uglednih zagrebških Židov, ki
Je Izjavil, da so mu red in petje ter katoliški po-noa sv. Roka tako dopade, da bo čez leto dni tudi sam prestopu v našo vero. Pri maši vidimo vsako nedeljo_ nuiogo uglednih Zagrebčanov, celo uglednih politikov. Dne 7. februarja pa pride maševat k sv Roku župnik Finžgar iz Ljubljane, ki bo v klasični slovenščini oznanil besedo božjo
Predavanje v Vlaški ulici 38 sc bodo zopet začela. Letos je imel prvo predavanje dr. Marjeti« o kužnih boleznih s kinofilmom, slede še sledeča predavanja: dr. Klemene o zgodovini Kaptola in katedrale, dr. Kovač o živalskih boleznih, ki se prenašajo na človeka, Roman Bregar o življenjskem zavarovanju delavcev, dr. Sedej o pravnem stanju delavca in služkinje, M. Težak o narodnem gospodarstvu za časa puntov in tlake, dr. Knific o moderni vzgoji otrok v salezija-nskem redu, Janez Legan o lastnih doživljajih iz Sibirije in Mandžurije. Dan predavanja bo objavljen pri sv. Roku.
Pri zadnjem odlikovanju je Nj. Vel. kralj odlikoval dr. Marjetica z redom sv. Save IV. stopnje, Janeza Legana z redom jugoslovanske krone.
Novomeške tatvine pred sodiščem
Razgovor o znižanju najemnin
Dodatno porodilo o anketi, o kateri smo že včeraj poročali
Belgrad, 25. jan.
Dodatno k včerajšnjemu poročilu poročamo dane., se nekaj podrobnosti iz ankete, ki se je začela v ponedeljek.
Zastopnik splitskih najemnikov, g. Marin Ka-tunarič je izvajal na anketi: »Najpravilnejša rešitev tega vprašanja bi bila, graditi nova stanovanja; država, banovine in občine bi moralo graditi hiše za stanovanja siromašnih slojev, kateri mnogokrat stanujejo v obupnih razmerah. Pri nas tega vprašanja, žal, se ne rešujemo. Predlagani, da vlada izda zakon, ki bo imel samo tri paragrafe: 1. da najemniki plačujejo samo toliko najemnino, kolikor jo je hišni posestnik prijavil davčni oblasti; 2. da naj gospodarji, ki jih bo oblast zalotila pri taki špekulaciji, plačajo veliko kazen v fond za zgradbo stanovanj za siromake; 3. da ne sme ostati prazno niti eno stanovanje, temveč naj se takoj odda za določeno ceno. Edini način rešitve je, zidati večje število novih hiš, česar lastniki kapitala niso storili, ko jim je denar ležal nakopičen po bankah in donašal veliko rento, ampak 30 začeli zidati šele, ko je začela renta padali. To dokazuje, da hišni posestniki niso zidali hiš zaradi najemnikov, ker nimajo socijalnega smisla, ampak so zidali zato, da bi jim hiše nosile 20% rento. Naj se tudi hišni posestniki nekoliko žrtvujejo v času. ko je kupna moč konsumentov tako majhna.-
V imenu hišnih posestnikov iz Karlovca je govoril predsednik Ivani Djačič, ki je trdil, da se danes ne splača več zidati novih hiš. Hišni posestniki so bili dovolj popuistljivi.Poleg stanovanj je po mnogih mestih zaprtih tudi mnogo trgovskih lokalov in ni upati, da bi se skoro odprli. Z zidanjem novih hiš bi nastala konkurenca, ki bi težko prizadela hišne posestnike, ki se niti danes ne nahajajo v ugodnem položaju. V Karlovcu na primer so hišni posestniki skoro uničeni zaradi raznih velikih izdatkov, medtem ko so najemnine ze-Ip,nizke.
• . Zastopnik hišnih posestnikov iz Sarajeva, g. Milo« Bogunovič je izjavil, da se strinja s predlogom, da vsak najemnik pLača le tolikšno najemnino, kolikor je je prijavil gospodar davčni oblasti. To pa za kazen lažnivih podatkov oblastem, če je res napačno prijavil. Iliše grade s kapitalom, ki ga dvigajo iz bank, kar jasno dokazuje, da so nove hiše zidane na kredit. S čim naj potem tak hišni posestnik odplačuje svoje visoke dolgove, ce je povprečna obrestna mera 10%, ako pa mu hiša sme donašali le 4 odst. V slučaju državne intervencije za znižanje najemnin bi se znižali tudi dohodki države.
Zastopnik Zveze javnih nameščencev, g. Fran Petrovič, je izjavil, da se je z odpravo stanovanjske zaščite leta 1929 položaj najemnikov poslabšal. Če hišni posestniki nimajo dovolj socijalnega čuta. je dolžna državna oblast, da to vprašanje resno prouči in ga pravilno reši: »Prosimo Vas, znižajte nam najemnine, ker ne moremo več plačevati k
Nato je govoril zastopnik ljubljanskih najemnikov, g. M. Lilek (kakor smo že včeraj poročali), in za hišne posestnike na Sušaiku g. Anton Peru-šič. Ta je rekel, da so na Sušaku najemnine primerno; medtem, ko so se živila izpred vojne na Sušaku podražila za 20%, so se najemnine zvišale le za 10 odst.
Za Zvezo zasebnih nameščencev v Zagrebu jc govoril dalje g. Kutagič, ki je poudaril, da se je gibanje za znižanje najemnin začelo samo od sebe, kakor posledica splošne gospodar, krize in zmanjšanja plačilne moči konzumeatov. Potrebno je, da država posreduje tudi za zmanjšanje najemnin. Na anketi v Zagrebu so hišni posestniki izjavili, da nuna jo legitimnih predstavnikov, ker je za njimi organiziranih le 40%. To dokazuje, da je državno posredovanje neobhodno potrebno, časi so težki iu množice državljanov čakajo na rešitev tega vprašanja.
Ing. Milivoj Smiljanič, j>redsednik ing. zbornice v Belgradu, ni bil zadovoljen, da se to vpra-
šanje na ta način razpravlja. Zastopnikom dravske banovine je izrekel očitek, da so oni započeli to gibanje za zmanjšanje najemnin, čeprav je še Pred kratkim po ljubljanskih bankah denar bil najcenejši in v velikih množinah. Prepričan je, da sklepi o tem vprašanju ne bodo koristili najemniku. V Belgradu nove zgradbe državni Hipotekami banki povzročajo velike težave. Nepotrebno je govoriti o stanovanjski krizi. Čemu delati nemir? Mogoče je govoriti o velikih najemninah samo o lokalih v glavnih ulicah.
Za njim je govorila še gdč. Mira Rrvoj v imenu hrvatskega društva »Grofica Zrinjska« iz Zagreba. Trdila je, da je plačevanje visokih uajemniu na škodo prehrani prebivalstva. — Po njenem govoru se je mod gdč. in pa hišnimi posestniki, ki so sedeli pri isti mizi ž njo, zgodil majhen, a neprijeten incident.
Na popoldanski seji je govoril prvi zastopnik najemnikov iz Zagreba, ki je pozival vlado, naj posreduje in uredi najemnine, sicer bodo najemniki prisiljeni, da sami obračunajo.
G. Dušan Pantič, zastopnik društva lastnikov hiš iu zemljišč v Belgradu, je izjavil, da to vprašanje enako težko prizadeva najemnike kakor lastnike. Sedanji položaj ni rezultat volje posameznikov, marveč vseh gospodarskih faktorjev, ki vplivajo na splošne razmere. Izjavlja, da sumi, da bi začele cene v splošnem padati. Vzemimo za primer le monopolske potrebščine: sol, sladkor, potem vodo in druge stvari, katerih cene ne padajo, marveč pri nekaterih silijo celo kvišku. Hiše v Belgradu pa so preobremenjene. Kritizira finančno politiko bclgrajske občine. Predlaga, naj se ustanovi nova vrsta malih lastnikov, to je lastnikov posameznih stanovanj, ali lastnikov posameznih nadstropij v velikih hišah.
Zastopnik osrednjega tajništva Delavske zbor-! niče v Belgradu, g. Bogdan Krekič, je povedal, da , razmerje med najemniki in med gospodarji ni v ! redu. Pred vojno je moral najemnik plačati 16 do ] 20 odst. svoje plače za stanovanje, zdaj pa se jc j ta odstotek dvignil na 50. Take najemnine so ne-j znosne z ozirom na kupno moč prebivalstva. Posre-I dovanje oblasti je nujno potrebno. Predvsem pa I jo potrebno, da se bolj živahno grade nove hiše .s j cenenim kapitalom.
_V imenu Ilipotekarne banke je govoril g. Aca ! Dinič, ki pravi, da v tem poskusu ministrstva so-; cijalne politike vidi sicer dobro voljo, da se pa s | tem ne strinja. To more povzročiti katastrofo. Ce-i ne padajo, rentabilnost novih hiš ni večja od 10%. i Zaradi nekaterih redkih slučajev previsokih najemnin ne bi bilo treba sklicevati ankete ter vzne-j mirjati gospodarskega življenja. Hipotekama banka bi prišla v nevarnost, če bi se omejilo hišno lastninsko pravo in če bi Hipotekama banka, ki je vložila milijarde v zidanje hiš, nekega dne postala sama lastnica teh hiš. »Kot predstavnik Ilipotekarne banke Vas prosim, bodite previdni pri reševanju tega vprašanja, ki ni tako enostavno, kakor je morda videti. Pooblaščen sem izjaviti, da ni bilo treba na ta način reševati tega vprašanja iu delati razburjenja ter spravljati v nevarnost državnega in zasebnega kredita.«
Nato so govorili še nekateri govorniki, nakar je vstal g. Jova Banjanin, zastopnik Zagreba in novi senator, ki je izjavil, da v tem vprašanju ni mogoče dobiti splošnega navodila. Stanovanja so res draga, toda to je treba odstraniti z dobro voljo na eni in na drugi strani. Najbolj nevarna bi bila intervencija države. Pretirana je trditev najemnikov, češ da bodo sami, če država ne bo tega storila, rešili lo vprašanje. Znižanje najemnin in morebitno sodelovanje države pri tem znižanju bi povzročilo v gradbeni stroki brezposelnost.
Na koncu ankete sta govorila še gg. Rista Milic iz Banjaluke in Otmar Meglic v imenu društva hišnih posestnikov iz Maribora, ki sta se oba izrekla proti zuižanju najemnin in proti posredovanju države v tem vprašanju.
Novo mesto, 25. januarja.
Že lansko leto jo »Slovenec« na kratko poročal o veliki tatvini raznega blaga v trgovini g. Edmun-da Kastelica v Novem mestu, v katero jo bilo zapletenih več uslužbencev in drugih oseb. Pretekli petek pa se je vršila pred novomeškim sodiščem tajna razprava proti obtožencem, katerih je bilo 38. Na tej razpravi se jo dognalo, da je g. Kastelic oškodovan za znesek 50.000 Din.
Eduiund Kastelic, trgovec v Novem me6lu, je ze dalj časa sumil nekatere uslužbence, vendar v večjem obsegu ni mogel priti na sled. šele lansko oto 23. avgusta je zalotil obdolženca G. C. na kolodvoru v Kandiji, ko je hotel odpotovati domov. Pri sebi jo imel 250 Din gotovine, o katerih ni hotel povedati, odkod izvirajo. V njegovem kovče-gu je Kastelic našel razno blago. Poklical je stražnika. Po daljšem oklevanju je G. izdal tatinski komplot. šele v teku preiskave se je pokazal ves obseg tatvin. Izkazalo pa se je tudi, da so osumljenim uslužbencem v nepoštenosti drugovali tudi nekateri njihovi tovariši, uslužbeni pri Josipu Ogo-revcu in drugod. Obdolženi so v predpostopanju ponovno zaslišani odkrito in skesano priznali tatvino. Njihove izpovedbe se skoraj popolnoma krijejo iu so v skladu tudi z izpovedbami ostalih obdolžencev, ki dejanja priznavajo. Zato temelji obtožba na izpovedbah obdolžencev.
Edmundu Kastelicu so kradli razni. Koliko časa je to trajalo, se ne da točno ugotoviti. S precejšnjo gotovostjo jia se lahko reče, da so bile vse tatvine izvršene v letih 1930 in 1931. Brez dvoma so zapeljali starejši mlajše. Da pa je moglo tatinsko podjetje uspevati dalj časa in da je moglo zavzeti tak ' obseg, je vzrok ta, da so tati?i imeli za svoje blago kaj dobre in stalne odjemalce. Pretežno večino ukradenih predmetov so tatovi dobavljali tem svojim odjemalcem. Dasi so dobro vedeli, odkod izvira blago, so bili pripravljeni kupovati. Dva pa sta tudi izrečno prigovarjala tatovom, naj jima prina-i šajo blago iz trgovine svojega gospodarja brez njegove vednosti. Poleg stalnih odjemalcev je imela tatinska družba Kastelčevih uslužbencev tudi veliko število priložnostnih odjemalcev.
Obdolženca P. I. in E. V. sta jemala svojemu delodajalcu Ogorevcu Josipu in sta ukradene predmete zamenjavala z nekaterimi liastelčevimi uslužbenci za tam ukradene predmete. Obdolženci G. A., C. I. in P. 1. so krivdo tajili in enostavno zanikali vsa dejimja. Njihovi zagovori pa so bili o vrženi po zanesljivih izpovedbah soobdolžencev in po drugih predlaganih dokazilih. Glede G. A. so vsi njegovi obdolženi stanovski tovariši edini v tem, da je svo-
Za toplo večeri o
Ker poskusil odnesti 40 kg premoga, obsojen nn 3 mesece.
Ljubljana, 26. jan. v Strogi so paragrafi za tatvine raznega blaga na železnicah in prometnih krajih. Najnižja kazen je določena na tri mesece strogega zapora in to za vsako najmanjšo tatvino. Tu ne pozna paragraf nobenega pardona!
Pred sodnike malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič, je danes dopoldne ponižno stopil 29-fetni samski delavec Jože, rodom Ljubljančan. Že 8 mesecev je brez stalnega dela in policijsko poročilo navaja, da je tudi brez stalnega bivališča, kajti človek v brezposelnosti ne more plačevati udobnega stanovanja ter se mora pač zadovoljiti s kakim kotičkom po ljubljanskih hlevih. Jožeta je državni tožilec obtožil zločinstva poskušene tatvine. Kratka obtožnica očita, da je Jože 5. januarja letos poskusil s prostega tira na glavnem kolodvoru (takozvani jštok-glajz«) v Ljubljani, torej s prostora, ki služi javnemu prometu, odnesti kakih 40 kg premoga v vrednosti 12 Din.
»Zopet premogarl Najboljše je, če po pravici poveste,« je uvedel predsednik razpravo, ki nt trajala pol ure, »Ali je prav, kar pravi obtožnica?«
»Da! Tako je!« je odvrnil zamolklo Jože in nato bil tiho. Predsednik je iz spisov navajal, da je 5. januarja zvečer policijski stražnik opazil eno vrečo, naslonjeno na odbijač tovornega vagona. V njej je bil premog. Ker je slutil, da je ta premog kdo ukradel, je počakal skrivaj, kdo pride po vrečo. Prišel je obtoženec. V preiskavi je obtoženec povedal, da ni že dva dni nič jedel in da je bil silno lačen. Obtoženec je tudi danes zatrjeval, da res ni nič jedel. Predsednik: »Zakaj pa ne greste v delavsko kuhinjo?- Obtoženec: »Kako, če ni denarja?« Predsednik: »Saj dobite tam tudi brezplačno!« Obtoženec: Treba je dolgo čakati na karte. Med tem časom so urajma kako delo.c
Predsednik je nato omenjal, da je obtoženec žo 8 mesecev brez stalnega zaslužka in da se s težavo preživlja s priložnostnim delom. Koščeke premoga je pobral po tleh jirostegu tira. Premog je nameraval prodati za toplo večerjo. Železniška uprava nima nobene škode. Ex-offo branitelj je prosil sodnike, da bi Jožeta obsodili le zaradi prestopka tatvine, a ga oprostili obtožbe zaradi zločinstva, ker je premog vzel v skrajni sili, da bi si pridobil nekaj sredstev za preživljanje.
Sodba se je kratko glasila: Jože je kriv zločina poskušene tatvine in se obsoja na 3 mesece strogoga zapora.
jemu delodajalcu Kastelicu mnogo pokradel. Ne-kateri drugi obtoženpi pa krivdo taje. Tako na pr T. M T. M., V. A, R. A., L. J. in G. J. krivdo popolnoma zanikajo. T. T. in V. so bili pomočnik pri obdolžencu G. P. v času, ko so temu Kastelčevi uslužbenci stalno prinašali ukradeno blago in je zo radi tega verjetno, da so tudi oni sprejeli nekaj ukradenih predmetov. Na te izpovedbe se glede dejanj navedenih obtožencev opira obtožba. Obdolženca R. A. obremenjuje K. M. Ta je celo izpovedal, da ga je R. A. tudi nagovarjal, naj mu brez ved-• nosti gospodarja da nekaj olja za avto in bencina. Glede obdolžencev L. J. in G. J. se opira obtožba na izjiovedbe obdolženca Z. A. Ta je potrdil, ko je bil ponovno zaslišan, da je L.-u dal poleg treh vreč cementa, o katerih pravi, da jih je kupil, še posebej trikrat po eno vrečo cementa. To pa L. taji. Obremenjuje ga pa priča P. 1. Tudi glede obdolženca G. J. je Z. A. določno izpovedal, da je da! poleg 1 in pol kg laka, da bi mu prebarval kolo, še posebej 2 konvi laka.
Razprava je trajala v petek pozno v noč. Razsodba pa je bila izrečena v soboto zjutraj ob 2. ki so je glasila tako-le:
Z. A. 5 meseoev strogega zapora iu izguba častnih pravic za 1 leto — G. A. 3 mesece strogega zapora — K. M. 0 mesecev strogega zapora, pogojno za dvo leti — I. E. 3 mesece strogega zapora, pogojno eno leto — C. I. 10 dni strogega zapora — G. C. 2 meseca, pogojno 1 leto — P. I. 20 dni, pogojno za 2 leti —■ B. B. oproščen — G. P. 5 inc-secev, pogojno za 3 leta, izguba častnih pravic zo eno leto — L. J. 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti, izguba Rastnih pravic za eno leto — N. I. 1 mesec in 14 dni', pogojno za 2 leti, izguba častnih pravic za eno leto — Š. A. 2 meseca in 10 dni, izguba častnih pravic za eno leto — J. M. 2 meseca 10 dni, pogojno za 3 leta, izguba častnih pravic za eno leto — M. F. 20 dni, pogojno eno leto — T. M. 15 dni, pogojno eno leto — T. M. 7 dni, pogojno eno leto — V. F. 15 dni, pogojno eno leto — V. A. 15 dni, pogojno eno leto — G. J. 15 dni, pogojno eno leto — Š. R. 20 dni, pogojno eno leto — Z. F. 17 dni — M. A. 20 dni, pogojno eno leto — R. A. 10 dni, pogojno eno leto — R. I. 10 dni, pogojno eno leto — L. J. 10 dni, pogojno eno leto — Š. I. 7 dni, pogojno eno leto — G. J. oproščen •— U. F. 7 dni, pogojno eno leto — S. A. 1 mesec, pogojno eno leto — S. M. 7 dni, pogojno eno leto — L. F-7 dni. pogojno eno loto — M. J. 10 dni, pogojno eno leto — M. J. 10 dni, pogojno eno leto — M. A. 7 dni. pogojno eno leto. Dva mladoletnika pa sta obsojena na preizkušnjo za dobo enega leta.
Predsednik, ki je čital to sodbo, je pač ume-val obtoženčev bedni položaj, toda strogi paragraf je zahteval tako. V razlogih je sam omenil, da je sodišče vpoštevalo olajšilue okoliščine, tako priznanje, stisko in malo vrednost, toda pod nižjo kazen ni moglo iti, ker je to najnižja, določena zn take tatvine.
»Ne smemo nižje! Ali sprejmete sodbo?« je zaključil predsednik razpravo.
»Sprejmem«, jo tiho odvrnil Jože in zasol-zile so se mu oči .
Uboj na Dunajski cesti
Zaradi prekoračenja silnlirana gega zapora.
Ljubljana, 26. januarja.
Prebivalcem na severnem delu mesta, oso-bito okoli Bežigrada in ob Vodovodni cesti, bo mogoče šo v dobrem spominu uboj na Duuajski cesti v bližini Linhartove ulice, ko je neki Bosanec z dolgim bosanskim nožem zaklal delavca Franceta Štrajnerja. Sunil ga je globoko v prsa tako, da je ranil desna pljuča ter je nato Štrajnar po treh urah izkrvavel in podlegel poškodbi. Ozadje tega žalostnega dogodka je bilo naslednje:
France Štrajnar je 15. marca lani na Šinar-tinslci cesti imel hud prepir z bosanskim delavcem Suljo Ahmedovičem in drugimi Bosanci. V tem prepiru je Ahmedovič dobil eno po glavi. Pozneje 2. aprila je bil Štrajnar zaslišan od preiskovalnega sodnika. Po končanem zaslišanju je odšel štrajnar s tovariši v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer so popili nekaj litrov vina. Ko so se potem po Dunajski cesti vračali domov, je neki Štraj-narjev tovariš opozoril, da je pred njimi tisti Bosanec, s katerim je Štrajnar imel prepir.« Kmalu se je vnel hud prepir Hanžič je potegnil nož in suval okrog sebe. Zaklal je Štrajnarja.
Začetkom maja lani se je uboja obtoženi Hanžič pred malim senatom zagovarjal, da je ravnal v silobranu, ker ga je Štrajnar napadel in je bil sam v življenjski nevarnosti. Zaradi prekoračenja silobrana je bil Hanžič takrat obsojen na ti mesecev strogega zapora. Državni tožilec in obtoženi sta so pritožila na sto! sedmorice v Zagrebu, ki je odredil, da mali senat še enkrat razpravlja o tej kazenski zadevi. Pred malim senatom se jo danes ta razprava ponovila. Senat se jo postavil na stališče, da je obtoženec ravnal v silobranu, smatral pa je, da je znatno prekoračil meje obrambe, da ni bil razburjen in prestrašen in ga je senat zato obsodil na 3 mesece strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana.
nI
3 mesece stro-
«1
na v Parizu
Le Pitajte brez strahu, z reklamo vam zares no bom mučil ušes. Saj sem se jaz sam le s težavo privadil na radio te ženske, ki jo po pravici imenujem svojo sosedo, ker stanuje v sosednji sobi. Ta radio je zelo fin in zelo drag aparat na 7 (sedem (žarnic, a jaz sem se ga kljub temu privadil do lake mere, da lahko študiram, da, celo spim brez vse težave, dasi igra.
A glejte, kaj se mi je vendarle zgodilo!
Ko sem bil najgloblje zatopljen v svoje delo, gluh in slep za ves svet, me je vrglo kvišku in ne da bi se utegnil zmeniti, ali sem slišal prav ali krivo, sem planil skozi vrata iu že sem trkal na sosedina.
Pa ona je bila tudi že na poti: baš je odpirala gobo, iz katere je tako milo zakukala kukavica.
Sam sebi nisem mogel verjeti, da sem skozi ■oliko vrat in hodnikov mogel razbrati slovenskega uapovednikn, ne da bi bil najmanj na to pripravljen.
Žena se je nasmehnila in jaz tudi; »Ali sem prav dobila,c me je zadovoljno vprašala?
Ljubljana! O Ljubljana! Prvikrat slišim glas iz Ljubljane. To je dokaz! Vem, je slovenska beseda, tam daleč je in zdaj je tu.
Sentimentalen postajam, toda, ali mi ne bodo dovolili tega? Glejte: dan na dnu sama tuja govorica, samo tuje besede; saj je tako prijetna, tako lopa itd., občudujete jo itd. — toda ko naenkrat sredi tega Babilona začujete: »Ljubljanac, medlo, dvomljivo sicer, skozi ves kup vrat, tu je vse v Vas vzkipelo — niste jo Vi zaslišali, vse Vaše i oto; Vaše srce samo jo jc začutilo, še bolj prav
bi rekel: uganilo jo je.
O materin jezik, kako čudna stvar si. Znajte še toliko jezikov, znajte jih še toliko dobro, materin jezik pa je čarodej; on je edini, ki je zares Vaš, tako popolnoma kakor narodna noša, preprost kakor platin in še bolj bogat in tako skrivnosten.
Čakala sva z gospo, da bi dokukala kukavica. Po dveh kratkih minutah, ki sta bili za nervozno gospo tako grozno dolgi, a zame tako kratkočasni, se je oglasil napoveduik: »Halo, radio Ljubljana.«
Mislim, da sem prav spoznal g. Stareta. Kako sem mu bil hvaležen v tem trenutku za te tri besede. Napovedal je nekoga — imena nisem bil ujel, me je žena motila — ki da bo govoril o ukrajinski literaturi.
Res je takoj začel govoriti uek gospod; naglas mu je bil nekako štajerski. Kako sem ga rad imel, da je govoril. Sredi tega Pariza, ko vse živi kakor brez glave, se Vam oglasi skozi atmosfero pridni, dobri, marljivi slovenski glas, poln vere v vzore iu tako ves pošten.
A gospa je postajala vidno nervoznejša, ko ni hotelo biti godbe. Hitel sem se torej oprostiti in zahvaliti. Je rekla: »Snoči sem poslušala plesno muziko iz Vašega mesta; a Vas ni bilo doma.«
»Vam je bila všeč,' sem vprašal.
»Hm, všeč; kakor plesne muzike sploh. Saj veste k
Tisti snoči je bil na sv. Treh kraljev. Tega dne sem jo bil obiskal in to samo zato, da so ji predstavim kot sosed in to samo zato, da bi jo mogel poprositi, naj mi poiščn Ljubljano. Ni je mogla najti. Zvečer potem jo je. a nisem bil doma. Tu v Parizu je jako težko vjeti Ljubliano: lo zatrjujejo vsi, ki so to poskušali.
Snoči mi je moja soseda povedala, da rada posluša našo godbo, kukavica pa da jo vznemirja. To je res.
Nocoj ima moja soseda obisk. Plešeta. Za šalo je ona šlo vjeti Ljubljano: baš kukavica kuka. Šinent!
Že sta se je naveličala; seveda, saj pariške postaje so tako mnogobrojne in imajo tako lahko-krile programe, kaj ne res! Ta uboga kukavica pa —
Meni pa kuka tako lepo. Vesel sem in žalosten sem, ko jo slušam in poslušal bi jo še tako rad. Vse oživi pred menoj ob njeni preprosti pesmi: Topli zrak ljubeznive sobice pri Pavlovčičevih na Brezovici me otipava kakor kaka skrivnostna roka iu vse je zavito v meglo prežlahtnega cigaretnega dima.
Zares, kako prijetno jo bilo: Segel si v škat-Ijico, pa se ti je znašla ljuba Zeta med prsti. En pogled na gospo Pavlovčičevo, ki je komaj čakala, da ti jc s svojim dobročudnim smehljajem podarila dovoljenje; en pogled nn gospoda — redki Slovenec, ki ne kadi — kako rad je prikimal, dasi je izgledalo, da nerad.
In radio!! Kako čudovito poje v rokah gospoda Pavlovčiča! Pn meni se zdi, da ga radio že kar pozna gospoda Pavlovčiča; in da ga ima kar rad. Saj kdo pa bi ga ne imel rad, gospoda Pavlovčiča.
Moja soseda ima jako močan sprejemni aparat; na omari pa je širokn široka deska, a na sredi te deske sc odpira skrivnosten črn lijak liki žrelo. Iz tega žrela bruha vse polno groznih glasov kakor grom in strela in kakor nevihta v alpah; iz vse le groze in alpskih neviht oa se Vam izvije en
dober, pohleven: Radio Ljubljana. In kukavica
O ti moja ljuba, bela Ljubljana! Zdi so mi, da te vidim skozi ta črni lijak, če zamižim. lii zdi se mi, da vidim vso to tvojo ljubo, lepo domačijo, sredi katere sediš: Golovec, Rožnik s šišenskim vrhom iu Šmarna gora, da kar zamolčim Tivoli, edini na svetu, in me v srce zaboli vsaka misel nanj. In potem one kulise bolj zadaj: Kurešček. Mokrec, Krim z brali, ki skrivajo Iško (čudovito Iško), Planina nad Borovnico s prastarim Trebiv-nikom, nad njima pa Vini vrh, gospodar pekla (o čudoviti pekel!); in Ljubljanski vrh, ki vamp-Vrhniko, pa potuhnjeni in tako ljubeznivi Rovtar-slu grički. Ali bi mogel pozabiti Ratitovca, črno prsti in — in potem se pa kar začne: Triglav m se vso drugo, ki lahko kar sedeš na svoj grob. prijatelj, pn gledaš vse svoje življenje to prelepo zemljo: te Triglave, te Slole in te Grintavce, pod njimi pa nebroj belih vrhov, belih, ki so vsi od ozuljene slovenske roke narejeni, ki iz vseh govori srcc naroda, tako vnetega za dobro, tako iskre nega, tako dobrega, srce naroda, ki jo nosil kamen in opeko na strmi vrh, da jo potem hodil na božjo pot. Srce naroda, ki ga nobena sužnost ni zasir/. nila, nobena muka ugonobila. O ti ljubi, dobri slovenski rod, -
Bela Ljubljana, Itako te ima človek rad. čeprav si meglena in te objedajo na vse prologe ljub ljansko srajce po ljubljanskih kavarnah. Toda, katero mesto na svetu pa ni megleno?! Morda ni Pariz; morda ni London? In ali Ii nimaš polno prelestnegn solnca izza Golovca in Rožnika?!
In oni tvoj mali, skromni studijo na Dunajski cesti, kako ti lepo raztegne tvojo belo perut, da tudi nas sirote za hip skriješ pred njo in oiireješ. - F. Kranja.
Letošnja potovanja
Prosvetne zveze
I.	V Dublin na evbaristični kongres potujejo izletniki Prosvetne zveze skozi Pariz in London. Odhod iz Ljubljane 19. junija z večernim brzo-vlakom. Izletniki pridejo v Pariz 20. junija ter se nastanijo v hotelih, kjer dobijo večerjo. Naslednji dan je posvečen ogledovanju mesta, spomenikov in sicer z razglednim avtomobilom. Odhod iz Pariza 22. junija popoldne z vlakom v Dunkerque, kjer se vkrcajo na ladjo in popeljejo do Tilbury. Na to nadaljujejo z železnico vožnjo do Londona, kamor dospejo 23. junija zjutraj. Ves dan je določen ogledovanju mesta s pomočjo razglednih avtomobilov. Naslednji dan 24. junija obiščejo izletniki Richmond, Kew Gardens in Hampton Courd. Popoldne je odhod z železnico v llolyhead, odkoder so pripeljejo v Dublin. 25. junija ostanejo izletniki na glavnih evharističnih slavnostih v Dublinu, 27. junija pa se vračajo iz Dublina skozi Holyhead v London. Tu si ogledajo zanimivosti britskega muzeja in prenoče. Naslednji dan '28. junija odpotujejo iz Londona v Pariz, kjer je kratek počitek in prenočišče. 30. junija se vrnejo v Ljubljano. Vožnja, prehrana, avtobus, napitnine, vstopnine znašajo 7000 Din. Za ta izlet se je treba prijaviti na tajništvo Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5 do 1. marca. Obenem s prijavo je treba vposlati I. obrok 1000 Din.
II.	Potovanje v Sirijo, Palestino in Egipct bo letos od 2. do 24 maja z ladjo MS Monte Rosa, ki je last družbe Hamburg-Siid Izletniki se vkrcajo v Benetkah 2. maja ob 13. Med potjo se ustavijo 4. maja na Krfu ter si ogledajo Ahileon. Naslednji postanek je na otoku Rodos, 8. maja pa pristane ladja v Beirutu v Siriji, odkoder napravijo izletniki izlet v Balbek. Kdor pa želi, napravi lahko še 5-dnevno potovanje iz Balbeka v Damask in od tam v Palestino, se mora posebej prijaviti. 9. maja pristane ladja v Haifi, odkoder se odpeljejo izletniki s posebuim vlakom v Jeruzalem, kjer ostanejo do 13. maja. Tu si ogledajo v avtomobilih Betlehem. Nazaret, Mrtvo morje itd. 13. maja je odhod iz Haife in pridejo naslednji dan v Egipet v Port Said. V II. razredu se odpeljejo iz Port Saida v Kairo, kjer obiščejo egiptovski muzej. Popoldne se odpeljejo z avtomobili k piramidam, k staremu Kairu in na obrežje reke Nil. 13. maja je ogledovanje mesta, vseučilišča El Azar, sulta-tove mošeje, trdnjave, mameluških grobov in bazarjev. Popoldne je prosto. Po večerji se odoeljejo s posebnim vlakom v Port Said, kjer se vkrcajo na ladjo. 20. maja pristanejo na Siciliji, kjer obiščejo Messino in Taormino. 21. maja obiščejo Ne-apelj, Pompeje in Vezuv ali pa otok Capri. 23. maja je odhod iz Neaplja in 24. moja se izkrcajo izletniki v Genovi. Vsega skupaj prevozijo z ladjo 6895 km. Stroški za to potovanje znašajo od 8 do 10.000 Din Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi do 1. marca t. 1. Pri prijavi je treba položiti L obrok 1000 Din, celo vsoto pa je treba plačati 2. aprila, t. j. en mesec pred odhodom.
III.	Romanje v Čenstohovo in na Velehrad. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane 26. junija in se vrnejo 2. julija. Na tem potovanju obiščejo Dunaj, in njegove znamenitosti, ustavijo se in prenočijo dalje v Krakovem ter obiščejo Wawel in napravijo izlet v Veličko, kjer obiščejo čuda solnatih rudnikov. Iz Krakova gredo v čenstohovo, kjer se mudijo en dan in vso noč. Naslednji dan se vranjo skozi Katovvice ua Velehrad. Tu obiščejo svetišče sv. Cirila in Metoda, na kar se vračajo »kozi Duuaj domov, kainor pridejo 2. julija. Vožnja, prebrana, stanovanje, avto. vstopnina in napitnina stane vse skupaj 1800 Din. Za to potovanje se je treba priglasiti do 15. m.i.inika, ko se vplača tudi prvi obrok v znesku 5G0 Din. — Za vsa doslej imenovana potovanja je treba imeti potni list, vizume pa je pripravljena preskrbeti Prosvetna zveza. To leto odpade tudi običajno romanje v Lurd, ker je v načrtu prihodnje leto večje romanje v Lurd in Parai le Monial iu v Ars.
IV.	Po sinji Adriji, to je od Sušaka, Kotora do Cetinj se bo vršilo potovanje od 13. julija do 19. julija. Izletniki obiščejo vse znamenite kraje ob dalmatinski obali, kakor Šibenik, slapove reke Krke, Split. Dubrovnik, Lokrum, Kotor. Cetinje ter otoke Korčulo, Hvar, Rab itd. Stroški za to potovanje so 1700 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija plačali je treba 250 Din za prvi obrok.
V. Binkoštni izleti so predvideni na Koroško z avtobusom čez Jezersko, k Gospi Sveti, v Celovec, na Vrbsko in Osojsko jezero. Kanzelborg. Podkorensko sedlo, Kranjska gora, Ljubljana. Vsi stroški za ta izlet znašajo 400 Din, izvzemši vožnje na Kanzelberg.
Binkoštno romanje na Trsat in izlet z ladjo na otok Ivrk. To potovanje je mišljeno za široke ljudske sloje. Podrobni načrt lega romanja objavimo. ko bo dovoljena polovični vožnja.
Izlet na Klek in na Plitvička jezera z avtobusom skozi Črnomelj. Vinico v Ogulin, od tu Izlet na Klek, naslednji dan na Plitvička jezera. Vožnja, hrana in stanovanje 450 Din. Za oba iz-
Ljubljana
Kaj bo danes
Drama: > C vrček za pečjo.« Red D.
Opera: Zaprta (generalka).
Union, velika dvorana: Predavanje dr. Kugya-»Noči v planinah«. Ob 8.
Prosveta-Trnovo: Predavanje ravnatelja Frana Gabrovška: ^Svetovna kolonialna razstava v Parizu v 1. 1931. Ob 8 v društveni dvorani, Ka-runova ul. 14.
Kino Kodeljevo: Ob S zvečer zvočni film »Štiri bela peresa«.
Nočno službo imajo lekarne; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Lj. VIL)
0 Pomožna akcija. Za pomožno akcijo v korist stradajočim v Ljubljani so izdatno prispevali tudi uslužbenci »Splošne maloželezniške družbe;/. Darovali so 1 odstotek svojih mesečnih prejemkov. K tej zbirki so doložili še uradniki in upravni svetniki toliko, da znaša zbirka 5286 Din. Od te zbirke se je izročila polovica socialnemu uradu na mestnem načelstvu, polovica pa krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubjlani, ki podpira znane reveže. Iskrena hvala plemenitim dobrotnikom!
O Občni zbor Narodne galerije bo v petek 12. februarja 1982 ob petih popoldne v društvenih prostorih.
0 Občni zbor Cecilijinega društva za stolno župnijo v Ljubljani se bo vršil na Svečnico 2. februarja ob 11.15 v prostorih orglarske šole (Alojzije-višče, Poljanska 4). Na sporedu so poročila odbora, volitev odbora in slučajnosti. Društveni člani, redni in podporni, kakor ludi vsi prijatelji stolnega glasbenega kora najvljudneje vabljeni!
© Predavanje v Rokodelskem domu. Drevi bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. msgr Viktor Steska o »Plastičnih spomenikih v Ljubljani«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pričelek točno ob 8 zvečer.
0 Koliko gostilničarjev je znižalo cene. Dose-dnj je policija ugotovila, da je v Ljubljani okoli 35 takih gostilničarjev, ki so radikalno znižali cene hrani v gostilnah. Policija se trudi, da bi pripravila vse gostilničarje k pocenitvi hrane. Nekoliko so seveda znižali cene vsi gostilničarji. Vino pa je v Ljubljani še vedno predrago in se v splošnem cene nikakor nočejo premaknili navzdol. Tudi pivo je ostalo prav drago, kakor v časih, ko je bil hmelj desetkrat dražji, kakor je danes, ječmen pa je sedaj tudi znatno cenejši. V tem oziru bo morala policija pritisniti na pivovarne.
o O jagodah in špargljih bo drevi ob 19 predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g. Josip štrekelj v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, ki bo na ta način izpolnila v letnem poročilu mestnega tržnega odseka izraženo željo, naj SVD propagira zlasti pridelovanje takih sadežev in zelenjav, ki jih sedaj moramo tudi uvažati. Dobrodošli vsi člani in nečlani, ki se zanimajo za vzgojo teh koristnih rastlin. Vstopnine ni.
© Pokvarjeno in goljufivo dekle. V »Slovencu« z dne 14. januarja smo pod tem naslovom poročali o neki Slavki M., ki je na pretkan način opeharila več ljubljanskih trgovcev s čevlji. Ugotavljamo, da ta Slavka M., ki je bila aretirana in se nahaja še vedno v zaporu, ni identična s Slavko Mulej iz Bodešč pri Bledu, katero so neki zlobni ljudje na podlagi časopisnega poročila po krivem obdolžili. Aretirana Slavka M. je že pred tremi leti na podoben način goljufala in prejela za to zasluženo kazen, medtem ko Slavka Mulej iz Bodešč še nikdar ni imela nobenega opravka s policijo ali sodnijo in je sploh na zelo dobrem glasu. Gotovi zavistni ljudje jo hočejo pripraviti ob ugled, ki ga uživa, in so se zato peslužili le prilike.
© Čigavo je kolo? Hlapec Milan Leban iz vasi Brdo pri Viču je našel v gozdu nad Brdom staro moško kolo brez sprednjega kolesa in brez plašča. Kolo je v tem stanju še vedno vredno okoli 300 Din. Lastnik, ki mu je bilo kolo najbrže kje ukradeno, naj se zglasi na policiji.
© Obešenca ni mogoče identificirati. Orožniki na Dobrovi so sedaj poslali v Ljubljano poročilo o požaru v Kožarjih, kjer so našli, kakor smo že poročali, sredi pogorišča neznanega obcšenca. Komisija je pri obdukciji ugotovila, da jo bil neznanec zelo sestradan ter da nnjbrže že več dni ni imel ničesar v želodcu. Tudi je imel zelo razvito jetiko. V dimu se je dob^edno zadušil. Ljudje so dan pred požarom videli tavati okoli železniške postaje neznanega mladrniča, ki ga ni nihče poznal. Naibrže je bi! to ta obupanec, ki si je na tako grozen način vzel življenje.
Oskrbovanje brezposelnih rudariev
Belgrad, 26. januarja. AA. Minister za gozdove in rudnike je predpisal pravilnik o organizaciji sredstev in o poslovanju fonda za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev bivših polnopravnih članov Bratovske skladnice v kraljevini Jugoslaviji.
Za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in to-pdniških delavcev, in sicer samo takih, ki so bili polnopravni člani bratovskih skladnic, se ustanovi pri bratovskih skladnicah fond za oskrbovanje brezposelnih rudarjev. Organi fonda so:
1.	centralni odbor za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev v Belgradu,
2.	glavne bratovske skladnice v Belgradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu iu Splitu, ter
3.	krajevne bratovske skladnice kot pomožni organi glavne bratovske skladnice.
Vplačane vloge za polnopravne člane morajo glavne bratovske skladnice izročiti javnim borzam dela, ki bodo le delavce, če bi postali brezposelni, podpirale.
Vrhovni organ za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev je centralni odbor, ki ga tvorijo en delegat ministrstva za gozdove in rudnike in po en zastopnik ali namestnik delodajalcev in delavcev in en zastopnik centralnega odbora za posredovanje dela.
Naloga centralnega odbora je:
1.	da sprejme letni proračun fonda za oskrbovanje brezposelnih delavcev na podlagi zbranih doprinosov v posameznih glavnih bratovskih skladnicah, in da nadzira uporabo dovoljenih kreditov,
2.	da podeljuje iz svojega deleža v fondu po potrebi in možnosti dotacije jx>sameznim glavnim bratovskim skladuicam za podpore brezposelnim rudarskim in topilniškim delavcem, bivšim polnopravnim članom bratovske skladnice,
3.	da nadzira poslovanje glavnih bratovskih skladnic v zadevah fonda, da izdaja splošna navodila in naredbe, bodisi iz lastnega, bodisi po direktivah ministrstva za gozdove in rudnike.
Kol pomožni in pravni organ centralnega odbora bo začasno služil upravni aparat glavne bratovske skladnice v Belgradu.
Glavne brat. skladnice imajo kot organi fonda tele naloge:
1.	da izravnavajo ponudbe in povpraševanje po delovnih močeh na rudarskem in topilniškem delovnem trgu,
2.	da podpirajo brezposelne rudarske in topil-niške delavce, bodisi direktno ali pa preko krajevnih bratovskih skladnic,
3.	da vrše posredovanje dela sporazumno z ostalimi bratovskimi skladnicami in javnimi delovnimi borzami,
4.	da vodijo in objavljajo statistiko o gibanju na delovnem trgu v rudarski in lopilniški industriji na svojem področju, tudi v vsej državi. Razen tega so glavne bratovske skladnice dolžne sestavljati proračune fondov za svoje področje v mejah svojih sredstev iu se brigati za lo, da pobirajo krajevne bratovske skladnice prispevke za fond, daljo podeljevati dotacije posameznim krajevnim bratovskim skladnicam, vršiti nadzorstvo nad delom in dajati navodila krajevnim bratovskim skladnicam glede njihovega dela v vprašanju oskrbe brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev.
Krajevne bratovske skladnic® kot pomožni or-
gani glavne bratovske skladnice imajo nalogo skrbeti za preskrbo brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev, vodili evidenco in statistiko o brezposelnih rudarskih in topilniških delavcih in sporočiti glavni bratovski skladnici vse delavce rudarske in topilniške stroke, ki so brezposelni, označiti njihovo kategorijo, rodbinsko in premoženjsko stanje, redno pobirati prispevke za fond, podpirati brezposelne rudniške in topilniške delavce, v kolikor so za to pooblaščene.
Sredstva fonda sestoje iz prispevkov vseli delavcev, zavarovanih pri bratovskih skladnicah, in sicer iz enega in pol odstotka od brutto zaslužka rudarskih in topilniških podjetij in pol odstotka vseh delavskih brutto zaslužkov, dalje iz podpor države, banovine, občin, delavskih zbornic in drugih korporacij, ustanov in oseb.
Po potrebi smejo glavne bratovske skladnice dajati iz svojih fondov predujme s 6% obresti fondu za oskrbo brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev. Zbrane prispevke za fond dobita centralni odbor (25%) in glavna bratovska skladnica (75%).
Podpore iz fonda za oskrbovanje brezposelnih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov bratovske skladnice, sme uživati vsak za delo sposoben rudarski in topilniški delavec, ki pa mora razen tega izpolniti še tele pogoje: biti mora najmanj 20 let star, naš državljan ali pa državljan tiste države, ki glede oskrbe v primeru brezposelnosti za naše državljane enako skrbi kakor za svoje, razen tega je moral niti pred brezposelnostjo najmanj 6 mesecev neprestano polnopraven član bratovske skladnice in najmanj 5 dni prijavljen kot brezposeln in brez zaslužka nepretrgoma 7 dni.
Denarno podpore se podeljujejo za dobo brezposelnosti, vendar najdelj za 6 tednov v istem letu. Podpora znaša za delavca ali delavko po 10 Din, za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do 3 Din do najvišje skupne vsote 18 Din na dan.
Denarna potna podpora se podeli tistim, za katere se dožene, da bodo dobili službo v kraju, kamor hočejo potovati, da jim je povratek domov neobhodno potreben iz zdravstvenih razlogov, ali pa takim, ki se vračajo k rodbini, ki bo skrbela zanje in jih vzdrževala.
Denarna potna podpora v nobenem primeru ne sme prekoračiti 200 Din.
Izredna denarna podpora se lahko podeli največ dvakrat na leto v zelo nujnih primerih in znaša največ 150 Din za delavca ali delavko in do 30 Din za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do najvišje letne vsote 150 Din.
Podpora v naturi se podeli v obliki brezplačnega prenočišča in hrane.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga razglase »Službene Novine«.

Cerkveni vestnih
Moste pri Ljubljani. Fantovska Marijina kon-gregacija Matere dobrega sveta bo imela drevi ob osmih shod v Salez. mladinskem domu.

Žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, stari oče, brat in tast, gospod
Janez Dernovšek
posestnik
danes, dne 26. januarja ob 7 zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere umrl.
Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v četrtek, dne 28. jan. ob 9 dopoldne v Drago.
Maša zadušnica se bo brala 29. t. m. v Dragi Hrastnik, dne 26. januarja 1932
Žalujoči ostali.
leta se je treba prijaviti do 1. majnika. Binkoštni izleti se vrše le v slučaju, če se priglasi najmanj 20 oseb.
France Bevh: Vedomec
(Roman. — Goriška Malica 1931. — 230 str.)
Spet Bevk? Da, spet Bevk. — Skoraj bi človek deijal, da nosi v zadnjih letih Bevk na svojih neutrudliivih plečih polovico butare izvirne slovenske književne produkcije, drugo polovico so si pa med seboj razdelili vsi ostali slovenski pisatelji... — Pa kaj spet? Ali zgodovinska povest, ali moderna velikomestna družba ali psihološko seksualni problemi? — Ne. nič takega Topot 6e giblje Bevk na tistih tleh, iz katerih so zrasle njegove najboljše povesti — na kmetih.
Vedomec. — Najprej: čas dejanja je nekoliko zabrisan, zato je povest že v temelju namenoma neotipljiva, dasi ji pisatelj določa kraj: pod Jalovcem . . , Med tihotapci tobaka srečamo junaka povesti Damjana, o katerem pravijo, da je vedomec. Lep, čvrst fant, ki ima zaraščene obrvi, a je imel 6molo, da se ni z nogama naprej rodil« in da ga vsaj na dan krsta niso »dali botri skoz okno« — zato mu je ljudski gla« prisodil, da je vedomec. Med tihotapce je odšel, ker se je pokazalo, da bogati gruntar Urh, Damianov oče, nima v mislih, da bi držal besedo, zastavljeno umirajoči ženi, katere ljubljenec jc bd Damjan: da mu zapusti polovico posestva. Da se pa sploh ni več prikazal doma, je imelo svoj vzrok v tem, da ga je mlinarjeva hči Mreta zapeljala v greh, a Damjanov oče Urh ni hotel privolili v njuno zakonsko zvezo, dasi je bil Damian pripravljen vzeli dekle za ženo. Mretin oče, mlinar Rok, pa je mračen mož, go-vorč, da ima na vestj umor; pijančujc in je zapravil vse do zadnjega — tudi mlin, ki je postal Urhova last. Urhov prvorojenec, grbavi Jeler, je priden in zvest hlapec zemlje ter živi v prepričanju, da bo po očetovi smrti ves grunt njegov. Tako je tudi na »mrt bolni oče zapisal v oporoko, Toda malo pred smrtjo ga zapeče beseda, ki jo je rajnki ženi požrl, in v poslednjem hipu razdre oporoko — kljub obupnemu prizadevanju Jelerja,
da bi ostalo vse njemu. Damjan, ki se nikdar ni menil za delo in zemljo, naj dobi mlin in kar k njemu spada, on, Jeler, ki ie vse svoje življenje ?.rtvoval zemlji, pa le ostalo. Radi te krivice strahotno zasovraži Damjana, ki mu radi njegove lepe rasti in njegovega potepuškega značaja nikdar ni bil kdo ve kaj všeč. Ko se po očetovi smrti Damjan pojavi, se začenja Jeler z vso strastnostjo in divjostjo oklepati misli, kako bi mu škodoval in ga — če le moči — ugonobil, da bi ostal mlin njemu. Zaveznika si pridobi v mlinarju Roku, ki bi moral, ako nastopi Damjan svojo dediščino, zapustiti mlin, v katerem mu je bil Urh obljubil dosmrtno bivanje. Jeler je torej oče, Rok pa izvršitelj zločina, ki se zgodi nad Damjanom. A Damjan je v borbi na življenje in 6mrt ugriznil Roka v palec, Roku se rana prisadi in v groznih mukah in bolečinah umira, stalno stražen od Jelerja, ki se boji, da ga ne bi izdal. Po Rokovi smrti koplje Mreta v mlinu za zakladom, čigar skrivališče ji <je Rok na smrtni postelji izdal, in odkrije — Damjanovo truplo. Jeler se je izdal in Mreta zahteva, da se z njo oženi, če ne, bo niegov greh .-vztrobila. Vse okoliščine Rokove smrti in poroka z Mreko (ne ; smemo pozabiti da prinese Mreta Damjanovega : otroka v Jelerjevo hišo!), kateri na ljubo se ie moral Jeler odreči že izbrani bogati nevesti, so nekaka priprava za notranje muke, ki pričenjajo tepsti Jelerja po Damjanovi smrti. V grozotnih prividih, strahu in bojazni , oteka drugi del povesti, v katerem se okrog Jele • čezdalje tesneje stiska oklep gonobe, dokler nt apade blaznosti, zapah : mlm in čezdalje bolj le: sam v svoje izdajstvo. | Ko pride njegov zločin i osled na svetlo, se Je- ' lerju docela omrači um. -a pota v mesto, kamor ga hočejo odpeljati vaščani v umobolnico, izdihne ob strašnem prividu vedomca ...
To je kar je glavnega ogrodja Bevkove povesti, ki je izredno bogata epizod in stranskih prizorov. Značaji nastopajočih oseb, tudi stranskih, so a preudarkom in z ostrino bistrega pogled; iz- I klesani — izjeme prav za prav ne najdemo no- l
fi'
bene. Tudi je opisal Bevk v tej knjigi nekaj prizorov (kakor n. pr. smrt očeta Urha, umi anje mlinarja Roka, prizor Jelerjevega blaznjenja), ki so izredno učinkoviti. Skratka, razvil je v tej knjigi v veliki meri svoje blesteče pisateljske sposobnosti. Kakor vselej pri Bevku, je treba tudi v »Vedomcu« pohvaliti tehnično neprikornj razplet dejanja, kompozicjo, ki zlasti v razporejanju na videz manj važnih stvari prijetno preseneča. Kakor pri mnogih drugih njegovih knjigah pa moramo grajati tudi v tej stilistično neopiljenost, ki moti čitatelja s prenekim nepotrebnim in banalnim stavkom, ki se pa časih pokazuje celo v grobih re-miniscencah na zasebno čtivo pisateljevo, kakor n. pr. v frazi »in sklonil se je čez svojo preteklost« (C. Weyer), ki nikakor ni pogojena po situaciji Bevkove povesti, marveč visi na nji kot pozabljen »okrasek« poleg še katerega podobnega... Toda to je poglavje zase in, dejal bi, skoraj neizbežno oglavje za pisatelja, ki tako naglo piše kakor evk. Kot nekaj novega naj pa omenim, da se poslužuje Bevk v tej knjigi cele kopice dialektalnih izrazov, in to ne le v živem govoru, marveč tudi v pripovedovanju samem, kar daje sicer delu videz domačnosti, sočnosti in barvitosti, vendar pa se mi ne zdi vpletanje takih iz-azov, kjer ne služijo kot poudarek za značilnost neke govorice, povsem utemeljeno, zlasti pa ne, kadar imamo za iste pojme vpeljane v književni slovenščini lepe, pristne domače izraze, medtem ko so oni, ki rabijo Bevku, po večini dialektalno spakedrane tuje besede (italijanske, pa tudi nem.ške).
Problemi, ki jih je Bevk položil v jedro svojega dela, so raznovrstni vendar je vsakemu skušal dati več ali manj svojstveno tolmačenje. Tako ie zavozlal Kajnov problem sovraštva do lastnega brala v Jelerju s potrebo po oslonitvi na grudo in posest, katera ni psihološko čista, ampak sc sprevrže v tolik pohlep radi lelerjeve telesne hibe (grl av.osl), ki mu ne dovoli, da bi svojo ljubezen čisto usmeril v svojo zemljo.
Kakor ie la nroblem zelo zanimivo zastavlien i
in izpelian, trpi vendarle na lem, ker se ie Bevk odrekel edinemu učinkovitemu sredstvu ljudske povesti (kakršna hoče biti »Vedomec«): kontrastu. Jelerjev nasprotnik ie »idealni« junak povesti Damjan, čigar dobrota je sicer nakazana, a ni razvita v plemenitost, ki bi izzivala notranje konflikte, saj je Damjan povsem slep za črva. ki gloda v Jelerju in se njegova dobrota niti v enem zapletu ne pokaže s toliko silo, da bi ob nji bilo možno človeško občutiti kontrast med njo in Jelerjevim že vprav zločinskim sovraštvom. Tudi zgine Damjan že 6redi knjige s pozorišča in s tem zgubi Jeler v romanu svojega protinožca. Muka, ki razjeda Jelerja po Damjanovi smrti, je sicer učinkovito opisana, ni pa več tako plastična in prijem-Ijiva, kakor ie bilo v prvem delu njegovo sovraštvo. Rešitve situacij so morda vse iz vsakdanjosti življenja na kmetih, kjer se take in podobne zgodbe resnično kdaj vršijo, morda utemeljene, niso pa umetniško fundirane: kljub sijajnemu opisu Jelerjevega konca občuti čitatelj deijstvo, da se mu omrači um, le kot šibkost.. . Ker jc Kevk prelomil fabulo na sredi in presadil antiteze sovraštva in ljubezni v antitezo strahu in strašil, se mu je velika linija romana prelomila in sestoji prav za prav vsa knjiga iz niza z blestečo sposobnostjo oča-rujočega opisovanja podanih epizod, napravlja vtis filma bolj kot umetniško napetega, strnjenega koncentričnega dogajanja.
Ker je uporabil Bevk mnogo morda premnogo domišljije, da nariše grozotnosti in strahote, ki jih nudi dejanje v obilni meri že če bi bilo ne-sočno pisano, jih stopniuie in napihuje do vrtinča-stih visočin, prepleta vso knjigo druga, mrzlična napetost, pa nezdravo vzdušje groze. Bevk ie naravnost mojster v izmišbanju grozotnih prizorov .. .
Kakšna je torej najnovejša Bevkova knjiga? Taka, da morda bolj kot katera druga živo kaže njegove izredne pisateljske sposobnosti, njegovo ncutrudljivo fantazijo, njegova psihološka opazovanja, — obenem pa tudi nedostatke njegove, lei so časih prav tolikšni kakor njegove vrline, s, i
Dnevna kronika
Koledar
Sreda, 27. januarja: Janez Zlatoust, cerkveni učeuik.
Osebne vesli
= Premeščen je veroučitelj in profesor na ijči-leljišču v Cakovcu dr. Gotard Goričanec na Sušak. V Cakovcu je služil od leta 1924. Njegova zasluga je, da ne je v dijaškem zavodu zgradila krasna kapela. Med dijaki je bil silno priljubljen, kar se je posebno pokazalo ob slovesu.
i_ Promocija. Jutri promovira na univerzi v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva g. Fr. Frlan, sin ljubljanskega odvetnika dr. Frlana. Casti-tamol
— Imenovanja v železniški službi. Napredovali so za pomožne strojevodje v X. položajno skupino uradnikov sledeči zvaničniki I. kategorije: Konečnik Viktor, Pavletič Josip, Bučovnik Iv., Hvala Josip, Knehtl Jožef, Lupine Karel, Mencej Jožef, Pavlin Gregor, Smrekar Karel, šuštsršič Iv., Lorenc Viktor, Škofca Adolf, Rubin Adolf, Belič Franc, Frankovič Ludovik, Fukne Ciril, Jerina Matevž, Kolar Jožef, Lah Anton, Legvart Anton, Logar Auton, Marinče Vinko, Pelko Franc, Petejan Karel, Posavec Franc, Prešern Alojzij, Rak Avg., Rantaša Anton, Rejc Ivan, Sluga Anton, Šteklinger Jožef, Sadovski Rudolf, Šimnic Andrej, Šolinc Fr., Vistaler Franc, Žagar Ivan, Žagar Jožef, Arine Karel, Bertoncel Franc, Bizjak Ludovit, Černilec Jakob, Dovgan Rudolf, Gojsnikar Janez, Justin Iv., Kermelj Alojzij, Korun Janez, Kosem Franc, Ko-vučič Metod, Kramer Franc, Kumer Ludovik, Ku-šar Katicijan, Ledinek Anton, Maher Anton, Mandel Vincenc, Medle Franc, Medvešek Martin, Mesec Martin. Mustek Srečko, Obreza Anton, Pavlin Fr., Pibernik Stanislav. Rekef Janez, Rus Ivan, Štravs Josip, Šunko Alojzij, Tancer Anton, Tome Vinko, Trop Jožef, Vengušt Ivan, Vidmar Jakob, Vernig Vincenc, Beribak Franc, Čehovin Ludvik, Dekleva Josip, Engler Anton, Jerše Franc, Kramaršič Stanislav. Lemut Adolf. Ošlak Štefan, Podlesek Alojzij, Poznič Viktor, Rakar Ignacij, Rizman Leopold, Slanovic Josip, Snoj Anton, Škof Auton, Vidic Anton, Voje Mihael, Žagar Ludvik, Alič Anton, Hertner Jožef, Kopše Janez. — Za pomožne vlako-vodje: Gorinšek Franc. Planinšek Ignacij, Šuster Karel, Sever Mihael, Ambrož Antou. Bruinen Alojzij, Jelen Franc, Kanop Peter, Klampfer Rudolf, Kunej Mihael, Munda Jakob, Sovinec Andrej, Bes-jak Franc, Bohak Karel, Jurčič Josip, Kajzer Ant„ Kajnč Matevž, Kavčič Ivan, Lavrih Franc, Mertl Anton, Šuman Ivan, Berglez Ferdinand, Golčer Vincenc, Košir Jožef, Hladnik Martin, Pečovnik Jožef, Plohi Matija, Budin Ludovik. Herič Janez, Truglas Martin, Roškar Ludovik, Prodnik Ivan, Pretnar Franc, Roškar Franc, Haložon Vincenc, Nagelj Franc. — Za pomožnega nadzornika brzo-java: Tarmnu Ludvik. - Za pomožne nadzornike signalov: šebek Jožef, Bizjak Josip, Mlač Ivan, Fugina Vladimir.
Sreča v nesreči
Celje. 26. januarja.
*ii^€Wj8ki avtoizvošček Osvald Ramskugler je da-n£$,,dopoldne preprečil s svojo prisotnostjo duba iflL pazljivostjo veliko nesrečo. Vozil je iz Celja proti Konjicam dva gospoda iz Zagreba. Ko je prišel za Frankolovim na cesti proti Stranicam na odprto cesto, je spustil avto z največjo dopustno brzino. Vozil je seveda pravilno po desni struni ceste. Nasproti mu pride kolesar, ki pa je namesto po desni strani, vozil lepo po sredi ceste. Ko jo prišel v bližino avtomobila, mu je dal avto ponovno signal s hupo. Kolesar se je vstrašil in se hotel umakniti, na poledeneli cesti pa mu je spodrsnilo, da je padel naravnost pod avto. V tem trenutku je Ramskugler avto zavrl in zavozil na levo stran, ker je bilo na desni strani premalo proslora, in nesrečni kolesiir je bil rešen. Potnika na avtomobilu sta rekla, da kaj takega še nista videla in da sta kolesarja takorekoč že videla pod avtomobilom. Šofer zasluži vsekakor vse priznanje za svojo odločnost.
Ostale vesti
—	Rokopisi se ne vračajo. Zadnji čas se je razpasla navada, da nekateri dopisniki zahtevajo svoje neobjavljene rokopise nazaj. Tem sporočamo, da se rokopisi ne vračajo. Kdor želi imeti kopijo rokopisa, ki ga je poslal uredništvu, naj si jo napravi, predno odpošlje rokopis. — Uredništvo.
—	Spominsko ploščo škofu Dobrili bodo vzidala na frančiškanskem samostanu v Karlovcu, kjer je nekdaj Dobrila obiskoval šolo.
_ Na dr. Krekovi gospod, šoli v Zg. šiški pri Ljubljani se prične drugi trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj dne 15. febr. in traja do 15. maja t. 1. — Pojasnila daje in priglase sprejema upraviteljstvo šole.
—	Vremensko poročilo iz Kranjsko gore po stanju 26. januarja ob 7 zjutraj: Barometer 776.5 mm, temperatura —11, vreme jasno, veter eeverni, 30 cm sreža, smuka idealna, skakalnica iu saakali-žče uporabna.
—	Zveza tržnih nadzornikov. Dosedaj smo v naši državi opažali, da eo etiki med posameznimi tržnimi nadzorniki mest in trgov zelo pomanjkljivi, dasi bi bilo v veliko korist prebivalstva, ako bi si ti medsebojno izmenjavali izkušnje in si sporočali svoje uspehe pri pobijanju draginje, pri vzdrževanju higijene živil in drugih tržnih zadevah. Tako imamo sedaj na primer slučaj, da so gostilniške cene v Mariboru znatno višje, kakor v Ljubljani in to celo cene štajerskemu belemu vinu. Sedaj je vseh 11 zagrebških tržnih nadzornikov pod-vzelo iniciativo, da se osnuje Zveza mestnih In trških tržnih nadzornikov Jugoslavije. Ta Zveza bi stremela za medsebojno kolaboracijo tržnih nadzornikov, ki naj bi si izmenjavali izkušnje, bi pospeševala nadzorstvo nad življenjskimi sredstvi ter bi stalno informirala občinstvo o gibanju ponudbe, povpraševanja, kvalitete in cen živežu v vsej državi. Akcijski odbor za ustanovitev te Zveze je povabil k sodelovanju 76 mestnih in 60 trških občinskih uprav ter pričel e stiki s tržnimi nadzorniki jk> vsej državi. Začasni predsednik te Zveze je g. Drag. Novosely iz Zagreba. Občinstvo bo to akcijo gotovo s simpatijami sprejelo, 6aj gre predvsem za njegove interese.
—	Zveza ribarskih društev dravske banovine. Dne 24. januarja t. 1. se je vršila v Celju seja vseh treh ribarskih društev dravske banovine, zastopanih po gg. prof. Ootiču, dr. Dernovšku in dr. Flu-derniku za mariborsko društvo, gg. dr. Kotniku in Zorku za celjsko ribarsko društvo in gg. Bogataju, Šulgaju in Malenšku za ljubljansko ribarsko društvo. Razpravljale so razne prošnje, težkoče in želje posameznih društev. Ker so cilji usmerjeni za skupni interes vsega ribarstva v dravski banovini. je bila enodušna zahteva, da se osnuje zveza ribarskih društev za dravsko banovino. Predsednik seje gosp. Bogalaj je predlagal, naj se ustanovi predpripravljalni odbor, kateremu se poveri nalog, da sestavi tozadevna pravila naikasneie do L marca
t. 1. Predlog je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so bih: za mariborsko ribarsko društvo gosp. prol. Cotič za celjsko ribarsko društvo gosp. dr Kotnik, za ljubljansko ribarsko društvo g. predsednik R. Pustoslemšek, za udruženje samolastnih rib. revirjev g. inž. Fran Tavčar. Društvo se bo imenovalo .Zveza ribarskih društev dravske banovine« s sedežem v Ljubljani. Po zaključku se je otvorila živahna debata, v kateri se je razpravljalo o na-daljmh smernicah za uspešen razvoj športnega ribištva. V tem razpoloženju so se bratska društva razšla v zavesti, da se je storil s tem prvi korak k tesnejšemu zbližanju in delovanju v prospeh športnega ribištva in ribogojstva.
—	Ribarsko društvo Ljubljana priredi dne 1. lebruarja t. 1. ob 20 v hotelu Miklič, podzemlje, svoj redni letni občni zbor.
—	Napad in nesreča. V vasi Ulhe v občini Gradišče pri Litiji so neki ponočnjaki rogovilili
■ okoli hiše 32 letnega delavca Leopolda Goriška. Ta I jih je hotel pomiriti, pa ga je nekdo sunil z nožem I v desuo roko. Gorišek je prišel včeraj v ljubljansko bolnišnico. — Poleg tega je včeraj ljubljanska bolnišnica sprejela še 8 letnega Ivana Zorka, sinčka rudarja iz Trbovelj 190. Tega je neki sošolec po nesreči dregnil s palico v des-no oko in ga težko poškodoval. Deček bo najbrž ob oko.
—	Tatvina v dijaškem zavodu v Cakovcu. Ča-I kovsko učiteljišče ima svoj internat. Preteklo nedeljo zvečer se je prikradel v internat neki moški.
| Ko so se gojenci spravljali spat, je stopil tujec v spalnico. Ko je zapazil, da se je zmotil v vratih, je hitro vprašal: »Kje je stranišče?«, nato pa naglo odšel. Dijaki so mislili, da je to novi profesor, katerega še niso poznali, in da bo prenočil v zavodu, j Zalo tudi niso polagali nobene važnosti na tujca.
Drugo jutro so pa uvideli, da tujec ni bil profesor, i marveč prefrigan tal, ki je v garderobi pokradel dijakom razno obleko v vrednosti nad 4000 Din. Kdo bi bil tat in kako je pobegnil iz zavoda, preiskava še ni ugotovila, i — Miši požrle bankovce. Nekemu kmetu v vasi , Cazinci v okolici Ivaničgrada so požrle miši 28 | bankovcev po 100 Din, katere je imel shranjene j namesto v denarnem zavodu v svoji slamnici.
"k Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, j kdor češče pije naravno »Franz - Josef« grenčico, l poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-j specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da j je treba »Franz - Josef« vodo toplo priporočati | kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. -; »Franz - Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-
; gerijah in v špecerijskih trgovinah. ; — ■
—	Defravdant Milovanovič izročen belgrajski policiji. Cedo MilovanoviČa, ki je [»oneveril v voj-
! nem ministrstvu nad milijon dinarjev, so včeraj , prepeljali v Belgrad in ga izročili tamkajšnji po-j liciji. Na zagrebški policiji je Milovanovič v celoti | priznal svoje dejanje In povedal, kam je skril de-I nar. Tako so našli v njegovem kovčegu v Kralje-7 viei okrog 800.000 Din. Ker «<> o priliki aretacije dobili pri Milovanoviču okrog 200.000 Din, tako d« znaša skupna vsota, ki so jo rešili, milijon in dva tisoč dinarjev. To vsoto je odposlanec zagrebške po-I lici je nesel v Belgrad in jo izročil vojnemu ministrstvu. Milovanovič je zapravil okrog 70.000 Din. Od tega je kupil na Sušaku avtomobil in neke druge stvari. Kupljene predmete bodo izročili prejšnjim lastnikom, ti pa bodo morali vrniti denar.
—	Roparski napad v Sarajevu. V ponedeljek ponoči se je vračal delavec Šalih Fočo iz kavarne na svoj dom na Vrntniku v Sarajevu. Nenadoma sla se pojavila pred niim dva moška, katerih eden mu .ie nastavil samokres in ukazal, naj se ne gane. Drugi mu je prelskal žepe in vzel 280 Din in srebrno uro. Nato sta roparja pobegnila. Fočo je takoj sel na policijo, ki je uvedla preiskavo, a napadalen sta izginila brez sledi.
—	Pobesneli bik zabodel svojega gospodarja. I Kmet Janko Curič v Brodu ua Savi je šel v stajo, l da nakrmi živino ki so je nahajala tam neprivezana. V tem sta se dva vola začela bosti in Curič ju je skušal spraviti narazen. Nenadoma pa se je v Curiča zaletel pobesneli bik in mu zabodel oba' rogova globoko v trebuh. Curič je pričel klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in z velikim naporom rešili Curiča ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali.
—	Književne novosti: Kubična racuniea za re-ineljne, žagance (deske), in plohe, spisttl Mirko Logar. vez. Din 45; Sestrica gre, mladinski i-rrokaz v enem dejanju, spisal Ivan Albreht, Din 8; — Vedomec. roman spisal Fr. Bevk. Din 18: Predporodna noč in drugi spisi, spisal Fr. Bevk, Din 10; Spomini z jezera in drugi spisi, sp sal Slavko Slavec. Din 10; Ob obrat« s olotja in drugrj spisi, spisal Damir Feigel, Din 10; Zakon o meščanskih šolah. Din 5; Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini, Din 15; Zgodba o blaznem Ounaarju, spisala Selma LagerlOf, poslovenil Franjo Tominec. roman, Din 20 vez Din 38; JŽeljezoheton u teoriji in praksi, spisal dr. inž. M. Kasal, nevez. Din 580, vez. Din 600; Lenin, življenjska povest, dva zvezka, spisal F. A. Ossendovski. Din 120, vez. Din 150; Vstajenje, L. N. Tolstoj, Din 150. — Vse knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Enako j tudi: Zgodovina incsta Celje (novoveško Celje, i 145:!-184-8), III. del, spisal J. Orožen, Din 28. j
—	Izid razpisa nagrad za verze o Humanik- ' čevljih! Obilna udeležba je povzročila, da smo zvišali prvotne tri nagrade na pet nagrad. 1. Z. To-mašegovič, študent, Zagreb, Vinogradska cesta 50. 2. M. Solter. Osijek, Županijska ulica 8. 3. Vinko Lokotar, Osijek L, Beogradska ul. 53. 4. Jovan Rat-kov, trgovec, Sombor. 5. Matilda Turk Trnavu 14, z. p. Gomilsko. — Zahvaljujemo se vsem pošiljateljem, kalerbn pošljemo majhno presenečenje za sodelovanje. Pri tej priliki smo zopet videli, kako dobro je znana znamka »Humanik« čevljev v vseh j krogih prebivalstva.
—	Kašlju in hripavosti so najbolj naklonjene 1 samo osebe, ki ne negujejo dovolj usta in grlo. j Dnevna nega z preizkušenim domačim sredstvom, | Fellerjevini Elsafluidom. varuje tudi pred nahodom, hripo, prehladom itd. Poskusna steklenica
6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
Brežice
Običajna prireditev »Božičnice« narodne šole v Brežicah je letos z ozirom na kritične čase odpadla. Obdarjenih je bilo 104 najsiromašnejših učencev te šole z obutvijo, obleko, perilom itd. Da se je dobrodelna akcija lahko izvršila je zasluga vseh darovalcev, posebna luk. »Rdečega križa«, ki je z izdatno podporo to tudi omogočil, in obeh občin. Na tem mestu v imenu obdarovane šolske mladine vsem dobrotnikom najtoplejša zahvala.
Celje
Vincencijera konferenca Sv. Danijela
ima drevi ob običajni uri sestanek v društveuem lokalu v Domu v Samostanski ulici.
& Smrtna kosa. V pondeljek 25. t. m. je umrla na svojem domu v Spodnji Hudinji 55 pre-vžitkarica Marija Štorova v visoki starosti 80 let. — V javni bolnišnici pa je umrla v ponedeljek 25. t. m. 63 letna Rozalija Ribič, žena tovarniškega delavca, doma iz Bukovžlagu 7. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
G Opozarjamo ua občni zbor krajevne proti-luberkulozne lige, ki se vrši v četrtek 28. t. m. ob 8 zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata.
•©• Celjski peki v tretjič oproščeni. Kakor se bo javnost še gotovo spominjala, so bili celjski peki lansko leto pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, kjer so bili ovadeni zaradi prekoračenja banske tarife, oproščeni, ker se je postavil sodnik na stališče, da maksimiranje cen kruhu v predmetnem primeru ni bilo zakonito. Okrožno sodišče je v drugi instanci to sodbo potrdilo. Državni tožilec pa je vložil poDovno obtožbo zoper celjske peke in sicer zaradi navijanja cen po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. ! Sodnik g. Božič je obtožence oprostil iz formalnih razlogov. Državni tožilec se je pritožil proti oprostitvi.
& Statistika predstojništva mestne polirije.
Policijska stražnica v mestu je vložila v preteklem letu 1552 prijav, policijska stražnica v Ga-berju pa 586 prijav. Urad za najdbe in izgube izkazuje ltH prijavljenih izgub in 177 prijavljenih najdb. Zaradi različnih deliklov je bilo vloženih 628 ovadb. Na vsem območju mestne policije je bilo izvršenih 6 samomorov.
& Koliko tobaka in vžigalic smo porabili. Na območju glavne tobačne zaloge v Celju je bilo lani prodanih tobačnih izdelkov v celoti za 14,081.856.50 Din (za 300.000 Din manj nego prejšnjo leto) in vžigalic za celotno vsoto 1,481.800 Din.
Ptui
Vcterauci so zborovali. Dne 24. t. m. je imelo tukajšnje veteransko društvo v prostorih gostilne Peserl svoj redni občni zbor. Izvoljen je novi odbor s predsednikom Jakobom Stožerjem in podpredsednikom Ignacijem Vaudo na čelu. Dosedanji predsednik Ugon Vestenek, ki odide | iz Ptuja, je izvoljen za častnega predsednika. Za i njegovo neumorno delovanje in trud v društvu j sc mu izreče javna zahvala. Društvo šteje 125 i članov; aktiva znašajo 4576 dinarjev.
V	plamenih. Dne 25. t. in je izbruhnil ob | šestih zjutraj požar na podstrešju mesnice in pre-
kajevalnice Maksa VVeissensteina na Minoritskem I trgu. Požarna bramba pod vodstvom inž. Franca ; Celoti i ja, ki je bila v nekaj minutah na licu 1 mesta, je takoj stopila v akcijo; napeljala je cevi , v Dravo in velika turbinka je črpala množino j vode na goreči objekt, lako da se je ob 9 končno ' posrečilo požar omejiti in pog.isitL Velika nevar-' nost je grozila sosednim hišam In gospodarskim poslopjem. Vzrok požara Je nojbrže pokvarjen 1 dimnik; škoda Je sicer znatna, vendar je v glavnem krita z zavarovalnino.
Darilo. Meslo venra na grob svoje sestre je i podaril lekarnar Belirhalk 100 dinarjev za ptujski rešilni avto.
Jesenice
Zima ima tuili svoje veselje. Ne snmo pri otrocih, tudi odrasli si jo privoščijo in to v polni meri. Športni odsek Krekovega prosvetnega društva »Borcc« je napravil smučarski izlet v Rovte. I Po osmi maši na Jesenicah s<> jih je zbralo lepo število pred cerkvijo, od koder so s krepkim »smuki odrinili proti Jeriču, nekako 1000 metrov morske višine. Idealna smuka, teren kakor ustvarjen za smuko, navdušenih smučarjev pa nič koliko in to začetnikov kakor tudi starin. Smeha seveda dovolj, zakaj marsikateri je smučal tudi z nosom. Tako si ubogi delavec vsaj včasih privošči nekoliko zabave, da pozabi za hip usodo, v katero ga je zavedla gospodarska kriza. Proti večeru je vsa družba prikorakala skozi Jesenice v lempu veselo pojoč »Mi smo borci, mlada četa.?
Shod stanovanjskih najemnikov se ie vršil v nedeljo dopoldue na Savi »pri Jelenu«. Bil je mestoma zelo buren. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki se odpošlje na mero-dajno meslo
Pogreb mag. phar g. Jožefa Pebarca se je vršil v nedeljo pojioldno. Na zadnji poti ga je spremilo številno občinstvo kakor ludi zastopniki vseh uradov.
Korošljn Bela
Volitev delavskih zaupnikov v tovarni KID bodo v soboto, 30. jan. Kandidatna lista Kršč. soc. Strokovne skupine kovinarjev na Javorniku ima sledeče kandidate: Smolej Janez, Gcrdej Rudi, Vidic Janez. Da vsi ti zaslužijo zaupanje svojih stanovskih tovarišev, ni nobenega dvoma.
Novo oglasno desko jc postavilo KPD na vrtu g. Dežmana ob cesti, ker so prejšnjo neznani ztikovci svojčas nasilno odstranili. Podobna deska je postavljena tudi na »Borovljah'.
V	Ljubljani menda vse čistijo, zalo so nam pa tudi svojo ineglo poslali na Ciorenisko, koder se že več kakor teden dni žalostno vlači.
Kr a m
Ob uprizoritvi »Beneških trojčkov«. Ljudski oder v Kranju je v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. odigral v obakrat nabito polni dvorani Ljudskega doma z velikim uspehom in z nedeljenim priznanjem komedijo »Beneški trojčki«. Takoj tu bodi povedano, da je bila repriza precej boljša kakor pre-ntijera. Marljivi režiser vikar g. dr. Pogačnik je postavil na pozomici drugo igralsko družino, to je starejšo, izvežbano gardo. — Težišče igre sta nosila g. Trefalt kol Zanettn v treh vlogah in g. Bra-daška kot Arlekino. Nalogo predstavljati tri vloge v eni osebi je g. Trefalt rešil tako dovršeno, da se je izkazal kot najboljšo in najporabnejša moč Ljudskega odra. Vlogo Arleklna, katere interpretacija je preveč individualna, da bi se ji moglo staviti predpise, razen zahteve, naj bo igralec rutiniran, je z vso njemu lastno izrazitostjo v gestah in besedah odlično podal g. Bradaška. G. Šink (Geroute) je zadostil vlogi, ki pa je bila preneznatna, da bi se mogel uveljaviti kakor običajno. Prav izvrstna sta bila tudi g. Grašič kot komisar, ki je pokazal, da zna sebe podrediti zahtevani vsakokratno mu odmerjene vloge ter g. Hlebce kot Skapino, ki mu te vrste vloge prav posebno bože. — V ženskem zboru je prvačiln gna. Stirnovn, ki bi pa lahko bolj j podčrtala tragiko svoje usode. Gna. Florjančičeva kot Angelika in gna. Jeršičeva kol Argentina sta pokazali, da je njiju igra šele v začetnem razvojnem stadiju in bo končno besedo mogoče Izreči pozneje. Prav dobro so bile zasedene stranske vloge. Komedija »Beneški trojčki« se ponovi v nedeljo, 81. januarja popoldne. — Prizadevanje Ljudskega odra viiva v javnosti sloves in priznanje, zato je i tudi na tem mestu omembe vredno,	'
ZNP proli ostri igri
t,ur ?°«Ti,etn? ier'' jf' leP» s«'"». »ko se igra atr. Le takrat pride tehnična izvežbanoat posa-rastnih igralcev do veljave, in gledalci vidjvso lepoto nogometne igre. Zal se pripeti pr tekmah enakovrednih moštev, da si skušajo gralei pomagati z nedovol enimi sredstvi. Toda fauli so večkrat tako skrili, da sodniku nI mogoče pravilno presodi i Dostikrat pa tudi slab oziroma r ii ^'krjvi, da poslane igra X Posledica' poškodovani igralci. Naši klubi prav-zapruv ne igrajo ostro in inozemska kritika rav-no poudarja fair igro naših vodilnih moštev I ovsod se pazi na lepo igro. Najslabše je menda ^arle v Zagrebu, kar so lani izkusili tudi naši klubi Naše trditve potrjuje tudi odredba, ki io je izdala zagrebška podzveza. Odredbe se glase-
1.	Igralec, ki obrca nasprotnika, ko isli ni imel zoge, se mora brezpogojno izključiti.
2.	Isto tudi, ako se kdo izpozubi in udari z roko nasprotnega igralca. (Prošnje kapitana moštva naj igralec ostane v igri se ne sme upoštevati)
3.	Opominja se, kdor spodtakne od zadaj igralca, ki ima žogo. Vdrugič sledi izključitev
4.	Vratarja se ne sme napasti ko lovi žogo. trestopku sledi opomin, drugič izključitev. Ako pa vratar žoge nima, pa je napaden, sledi brez-pogojna izključitev.
5.	Start z obema nogama je življenjsko nevaren, zato se mora tak igralec takoj izključiti.
6.	Kdor udari nasprotnega igralca po nogi ko je žoga oddana soigralcu, so kaznuje prvič z opominom, drugič pa z izključenjem.
7.	Remplanje je dovoljeno, toda samo pravilno od strani Nasprotnemu igralcu nastaviti koleno ali Iakel se kaznuje prvič z oj>ominom, drugič z izključitvijo.
8.	Ko vratar leži na tleh. se ga ne smo nihče dotakniti. Kdor udari vratarja, ko leži na tleh, se mora izključiti
9.	Sodnik ne sme dopustiti prigovarjanja svojim odločitvam. Ugovarjati sme samo kapetan moštva.
10.	Vs-ik sodnik mora pred igro opozoriti kapetana moštev, ki tekmujeta, da bo pravilnik brezpogojno Izvajal.
Dve pravili veljati tudi za sodnike in sicer:
1.	Sodnik mora vsako izključenje prijaviti podzvezi.
2.	No vsako tekmo mora sekcija delegirati sodniku, ki bo nadzoroval, kako se izpolnjuje gornji pravilnik. Sodnik, ki ne bi izpolnjeval gornjih odredb, se mora naznaniti odboru za kaznovanje sodnikov.
Pravilnik je dober in bi želeli, da ga JNZ. potrdi in razširi na vso državo. Kako prav je prišel v Zagrebu, smo videli v nedeljski prijateljski tekmi med Ilirijo in Gradianskim. Posamezni igralci Grud jonskega so dosledno delali to. kar je v pravilniku prepovedano in se mora kaznovati z Izključenjem. Kaj je delal Stankovič s Sveticem. največkrat je podrl Svetico ravno od zadaj, ko ju bil predriblon Po Iceta in Žviigovca itd. Pravilnik je torej dober in želimo, da bi ga pričeli tudi naši sodniki kaj hitro izvrševati, še predno bo faktična potreba. To bi bilo v interesu nogometu.
Akademska smučarska orranizanja. Redna seja poverjenikov in odbornikov se bo vršila v četrtek, 28. t m., ob 20 v elektrotehnični risal« niči. Obenem opozarjamo vse smučarke in smučar^ ! je. da bo v petek 29. t. m. ob 18 v sobi 0!» nif» juridičnem oddelku članski sestanek. Ta sestanek" je važen radi prcds!o:eČih tekem v skokih za prvenstvo univerze \ Kranjski gori In z ozirom na smučarski izlet, ki bo združen s tem tekmovanjem.
nn > • »
Trtic
Ifra o lreh kraljih (Timmermans) je v nedeljo ua odru »Našega doma« žela sijajen uspeh. Kar na mah |e tudi v Tržiču prodrla moderna ljudska igra. Igralci so se vživeli v svoje vloge, da je bilo veselje. Globoko zamišljrno duhovno vsebino igre so podali s takim razumevanjem, da so z lahkoto pritegnili k igri tudi gledalce, ki so vidno doživeli vsebino igre v svojih dušah. Splošna sodba je. da kaj takega na naših odrih še ni bilo. K uspehom jc seveda pripomogla tudi popolnoma novo scenerija zaves, ki se je zelo obnesla, in pa svelobni elekti. Svetlobne in sccnične priprave so na našem odru sedaj tako spopolnjene, da odgovarjajo po večini vsem zahlevam modernega odra. Pri napravi vse?a tega jc društvo pač računalo na še nadaljno naklonjenost obiskovalcev »Našega doma«, ki kljub težki krizi, ki jo preživljamo, že | sedaj radi prihajajo v našo dvorano, ker vedo, da j dobe v nji za male denar resno izobrazbo in pošteno 1 zabavo. Igra o treh kraljih bo ponovljena v nedeljo popoldne. Priporočamo, da si to prvovrstno igro ogledajo ludi okoličani. Železniške zveze ugoclne.
Poročila sc je v ponedeljek gospodična Eve-lina Glatiztnann, najmlajša hčerka tovarnarja gospoda Edmunda Glanzmaiina že v soboto zvečer so nekatera društva priredila mlademu paru pod-oknico, na predvečer pa je priredilo podoknico Prosvetno društvo sv. ložela, ker je društveno članstvo v velikem številu zaposleno v predilnici. Številni odlični gostje z Dunaja, Trsta in Egipta so z občudovanjem sledili ubranim glasovom tržiš-ke fiogodbe, a mogočnosti in miline slovenske pesmi niso tnogli prehvaliti. Poroka se je vršila v krasno prirejeni kapeli predilniškega Dekliškega doma. Še isti dan se je novoporočenka podala s svojim možem, veleposestnikom, gospodom Alfredom von Poltzer, po rodu Dunaičanom, na žeivi-tovanjsko potovanje. Bilo srečno!
Lfubfjansbo aledališce
DRAMA
Začetek ob 20 Sreda, 27. januarja: »Cvrček za pečjo«. Red D Četrtek, 28. januarja: Zaprto. Petek, 20. januarja: VZROK. Red C.
V sredo 27. januarja ponovi naša drama igro »Cvroek za pečjot, ki jo je napisal slavni pisatelj Dickens. Posamezne scene spremlja komorna godba od Goldmarka In jo igrajo člani opernega orkestra. Predstava je za red D.
OPERA
Začetek ob 20 Sreda, 27. januarja: Zajirto (generalka). Četrtek, 28. januarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Ojie-
reta. Premijera. Izven. Petek, 29. januarja: KOŠTANA. Gostuje g. Josin Križaj. - Za red B.
»Koštana«. V petek 29. januarja se jx>je v operi Konjovičeva izvirno opera sKoštana«. Ta večer nastopi v vlogi bogatega trgovca Hadži Tome g. Josip Križaj, ki poje lo purtijo tudi v zagrebški operi. Ostal« zasedba kakor običajno. Predstava je za red B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sredo, 27. januarja: Zaprto.
Četrtek, 28. januarja: Ob 20: ŠKORPIJON. Ab. A.
Petek, 29, januarja: Zaprta
uikanska katastrofa na GuaSemali
Nehvatežnost - plačilo sveta
Žalostna usoda Krištofa Kolumba - Zanimiv sprehod po seviljskem
muzeju
Pogled na mesto Guatemala, ki jc po vulkanskem izbruhu težko prizadeto.
Ko je 1. 1506. umrl Krištof Kolumb, so dokazila o odkritju Amerike postala dedščina njegovih sorodnikov, ki so po imenu svojega posestva dobili naslov »vojvod veraquaških«. Vsi Kolumbovi potomci so skrbno čuvali vse dokumente slavnega potnika in drznega raziskovalca neznanih pokrajin, neustrašljivega mornarja, katerega uspehi so skozi stoletja navduševali in podžigali duha učeče se mladine. Vse do 1. 1926. so veraquaški vojvode skrbno čuvali ta njegov arhiv kot veliko rodbinsko svetinjo.
Vojvode veraquaški, potomci Krištofa Kolumba, so od 1. 1790 za španski narod postali veljavni, ker so pričeli gojiti posebno pasmo | bikov za med španskim ljudstvom tako priljub-| ljeno bikoborbo.
Španske vlade so v teh stoletji ponovno poskusile priti v posest zasebnih dokumentov o odkritju Amerike. šele I. 1926. je prišlo do sporazuma. Poslednji potomec Krištofa Kolumba don Emanuel je pristal na to, da vse te dokumente izroči španski vladi proti visoki odkupnini. Don Emanuel je bil strasten igralec in je zapravil vse premoženje. Pogodil se je z vlado in ji podal za španski narod tako dragocene dokumente za vsoto 60 milijonov dinarjev.
Diktator Španije general Priino de Rivera je te dokumente odkupil za državo z dohodki posebno v to prirejene svetovne razstave v Bar-i celoni in Sevilji, ker državna blagajna s toliko vsoto ni mogla razpolagati. Tako so prišli ti dokumenti v državno posest in nedavno so bili razstavljeni v posebnem muzeju »Obeh Indij« v Sevilji. V tem zanimivem muzeju so vsi spisi o potovanjih Krištofa Kolumba razvrščeni po časovnem redu.
Prvi dokument je pismo portugalskega kralja od 20. marca 1. 1488., v katerem priporoča Kolumba španskemu kralju, naj mu finansira njegovo potovanje v neznane kraje. Šele po štirih letih (1492) se je Kolumbu posrečilo za svoje načrte pridobiti špansko kraljevo dvojico kralja Ferdinanda in Izabelo, da sta mu dala potreben denar za prvo potovanje, za zgraditev potrebnih ladji in da sta izdala nalog, da so vsi za ekspedicijo potrebni predmeti prosti davka.
Amerika je bila odkrita, Kolumb je pripravljal svojo drugo ekspedicijo. V pismih mu kralj
Izbruh ognjenika Pucko na (iuatcmali.
Včeraj
no žo poročali na tem mestu o strašni katastrofi, ki je zadela cvetočo Guatemalo. Daues pri- i >rvf originalne slike, ki smo jih prejeli s pomočjo prenosa po radiu. Oba ognjenika na' !i 1'uego in Acatenango sta nepričakovano pričela bruhati ogromne množine lave. Prizadela sem krasna mesta San^a Lucin. Antigua in Guatemala. Podrobnosti o tej katastrofi še ni.
Kako rešiti gospodarsko krizo
Začaran krog: delavec brez dela, kmet brez denarja — Zanimiv
predlog
»Berliner Tagblatt« prinaša zanimivo pi- , smo nekega čitatelja, ki na radikalen način svetuje končati sedanje neznosno gospodarsko stanje. Uredništvo piše, da imajo besedo v tem j vprašanju strokovnjaki, a smatra, da je ta »glas j iz občinstva« značilen za razpoloženje, ki vlada v nemški javnosti. Avtor izvaja: Neznosna zagata, v katero je zašla nemško gospodarstvo, je j mednarodnega značaja in ima dve strani. Na ; eni vlada brezposelnost med industrijskimi de- ! lavci, na drugi nimajo denarja poljedelci, ki dobivajo smešno nizke cene za deželne pridelke 1 in torej niso v stanju kupovati industrijskega
blaga. To je začaran krog. Edina rešitev bi bila v tem, da bi vpeljala država monopol na pečen kruh in ga pričela zastonj deliti vsem konsu-mentom. Na ta način bi takoj izginili stradajoči, ki zdaj pomenijo javno sramoto za bogata mesta in širijo nepotrebno, globoko nevarno razredno sovraštvo. Istočasno bi pomenila ta odredba naravnost rešitev za poljedelce, ki zdaj ne morejo dobiti potrebnega števila odjemalcev za svoje blago. Finančna ureditev pomeni seveda težišče tega načrta, a nedvomno ne bi naletela na nepremagljive težkoče. Država bi seveda potrebovala denar za nakup in razdelitev kruha. Istočasno bi veliko prištedila na sedanjih podporah vedno številnejšim brezposelnim, in bi postale nepotrebne različne, težke milijone vredne ugodnosti, ki jih nudi domačemu poljedelstvu sedanja zaščitna politika, da bi ga obvarovala pred propastjo. če bodo poljedelci redno prodajali žito, bodo prišli do denarja. Njih kupna moč bo kmalu narastla, in vsled tega ne bo treba tovarnam zmanjševati obrata in večati števila brezposelnih. Seveda je krušni monopol izjemna odredba, ki pozneje ne bo potrebna pod normalnimi razmerami. A trenot-no bi bila najboljše sredstvo za omiljenje težke gospodarske krize.
915 h& težka

! '< rpus delieti« — fotografiranje pijanca. V borbi proti alkoholikom je amerikanska policija uvedla novost. Vse ljudi, ki jih dobi pri uživanju prepovedane pijače, in vse, ki se ji zde sumljivi, da so se ira neznano kje nalezli, peljejo v stražnico. Tam je začrtana bela linija, po kateri morajo ti sumljivi možaki lepo in pravilno hoditi, kakor to delajo I rezili ljudje. To nevarno hojo filmajo. Film je pri poznejši sodni razpravi najboljši dokaz za to, ali jc j obtoženi bil pijan ali trezen. AH rightl
spomenica za mir
Liga za mir med narodi je ob priliki bli-?.ajoče se mednarodne konference za razorožitev zbrala po Angliji nad dva milijona podpisov za razorožitev in mir. Spomenica, oziroma podpisi so se shranili v 9 zabojih, ki jih je včeraj v Londonu na postaji Victoria blagoslovil angličansiki kanonik vvestminstrskega kapitla dr. De Arner. Zaboji so namenjeni v Ženevo, kjer jih bodo odprli in izročili funkcionarjem Društva narodov. Na zabojih je napis PAX. V Ženevo pa je namenjeno še mnogo drugih zabojev, tki bodo vsebovali spomenice za razorožitev in mir, nabrane v najrazličnejših državah sveta.
»Zelo utrujen in neprespan izgledaš, dragi prijatelj.«
»Saj sem tudi, vse premalo spim. Vselej, kadar sliši moja žena ponoči kak ropot, me zbudi iz strahu, da so vlomilci.«
Vlomilci vendar ne delajo ropota.«
Sem ji tudi jaz to dopovedal in sedaj me zbudi vedno, kadar se ji zdi tišina preveč sumljiva.«
zaupanje kralja in da so mu pustili vse privilegije neokrnjene. Intrige pa so že pričele dejstvo-vati in s pregledom nadaljnih dokumentov lah-
ko korak za korakom zasledujemo, kako seme denimcijantov klije in se razvija v — zlo. Leta 1500. je dobil Francisco de Boaavilla nalog, naj aretira Kolumba. Po kraljevem nalogu je bil slavni mož, ki je odkril Ameriko, pripeljan v Španijo, v težkih okovih, spremljan od številne straže, obtožen strašnih dejanj.
V ječi piše Kolumb svoj zagovor. Lastnoročno napisan je najbolji dokaz o nehvaležnosti
Prof. dr. Kugen Steinach, znani dunajski učenjak, ki je posebno znan po svoji teoriji o pomladitvi človeka, je dosegel starost 70 let. Ves svet pričakuje, da bo svojo teorijo o pomladitvi preizkusil na sebi in s tem dokazal, kaj je na njej.
in kraljica dajeta nasvete in navodila za novo ekspedicijo v »Indijo«. Krištofa Kolumba v teh pismih imenujejo »Descubridorja«. Sledijo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je kralj Kolumba, ki je bil že preje imenovan za admirala, podkralja in guvernerja obeh Indij, imenoval že za glavnega poveljnika vojske in mornarice. S tem je Kolumb dobil pravico sam imenovati častnike in v kraljevem imenu izdajati povelja. V drugih pismih so navodila, kako naj se vlada v že odkritih in še neodkritih zemljah.
Ko se je Kolumbu posrečila tudi druga ek-spedicija v Ameriko in je Krištof poslal prva poročila v Španijo, kažejo razna pisma prve sledove nevoščljivosti in sovraštva, ki mu je zagrenilo njegov zaton življenja. Kolumb odgovarja. V posebnem pismu zavrača očitke, da se je obogatel na nepošten način.
Poznejša pisma iz 1. 1497. (april, maj, junij dokazujejo, da je slavili potnik še vedno užival
Glavni tajnik Društva narodov odstopil. Sir Eric Drummond je na prvi seji zasedanja Sveta Društva narodov sporočil, da daje ostavko. Sir Drummond je bil glavni tajnik mirovne konference in je bil postavljen za glavnega tajnika Društva narodov s posebno določbo mirovne pogodbo doživljeujsko. Zato je njegova ostavka povzročila svetovno senzacijo, saj je glavni tajnik neke vrsto suveren nad suvereni v Društvu narodov včlanjenih držav. Sir Eric Drummond je praktičen katolik in je tudi že ponovno obiskal našo državo. Če bo vztrajal na svoji ostavki, se za naslednika imenujeta Titule3cu
in dr. Bencš.
napram velikemu možu. Krištof Kolumb našteva vse usluge, ki jih je storil kroni in se nato bridko pritožuje nad nehvaležnostjo, ki jo je moral sedaj doživeti. Zdi se, da jc ta pritožba in pismena spoved imela uspeha, kajti že leta 1501. je bila storjena krivica popravljena. Papež Aleksander VI. se je zavzel za Krištofa Kolumba in španski kralj se v posebnem pismu Sv. Očetu opravičuje in poroča o njegovih velikih delih in zaslugah. Iz iste dobe je ohranjena tudi od Kolumba lastnoročno napisana prošnja na papeža, v katerem prosi za šest redovnikov, ki naj bi ga spremljali na potovanju v novo odkrite pokrajine Sledi pisme kralja Ferdinanda in kraljice Izabele, v katerem izražata svoje obžalovanje, da sta verjela obrekovalcem. To je poslednje priznanje za nesebično delovanje Krištofa Kolumba, ki je 21. maja 1516. umrl v največji bedi, zaničevan in preganjan, kakor to opisuje v svoji oporoki pisani šest dni pred smrtjo. Oporoka, v kateri toži o nehvaležnosti sveta, je poslednji dokument v tem zanimivem muzeju.
Smešni ce
Briand je znan po svojih duhovitih in strupenih medklicih. Ko je nedavno neki poslanec kritiziral nov predlog zakona, je začel svoj govor:
>Ko sem prvikrat prečital tekst zakona, sem mislil, da sem nor...«
»Kaj vam je vendar treba pripovedovati splošno znane stvari!« ga je s krepkim glasom prekinil Briand in govora je bilo konec.
Nova kuharica se predstavlja. »Ali znate dobro kuhati?« vpraša gospodinja. iSeveda, milostiva gospa, na oba načina.1; »Kaj naj to pomeui?«
»No, dn — za slučaj, če želite, da gosti st kdaj pridejo, ali če želite, da ne bi nikdar več prišli.«
Znanca se po dolgem času srečata.
»Tebe pa že celo večnost nisem videl,« ogovori prvi.
»Da, devet mesecev me ni bilo na spregled,« odgovori drugi.
»Si bil bolan, kaj ti je bilo?«
»Meni nič, samo v blagajni je zmanjkalo par tisočakov.«
Smuški mojstri vežbajo. V mestu Lace Plarid se v kratkem vrši tekma za svetovno prvenstvo v tem lepem zimskem športu. Zastopniki skoraj vseh narodnosti že pridno vežbajo na terenu tekme. Jugoslavija ne bo zastopana. — Na sliki od leve na desno: Šved Olle Zetterstrom, ki bo nastopil za Ameriko; Šved Swen Uttcrstriim in amerikanski prvak Rolf Monsen.
Stanje Narodne banke
Pravkar je objavljen izkaz o stanju Narodne
banke z dne 22. januarja 1932, iz katerega posnemamo najvažnejše izpremembe.
Zlati zaklad banke je narastel za 0.08 milj. na 1.758.56 milj. Istočasno so tudi valute narasle za 0.09 na 8.12 milj., devize pa za 22.3 na 338.n milj. dinarjev, skupno se jo toraj podloga banke povečala za 24.5 na 2.104.74 milj. Din. Povečanje deviznega zaklada je pripisovati novim deviznim kreditom, kajti obveznosti banke z rokom so narasle za 32.4 na 802.4 milj. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle za 5.5 milj. na 86.8 milj. Skupno je torej devizni zaklad banke narastel samo za 16.8 milj. dinarjev.
Posojila banke so ponovno padla, pri tem pa lombardna bolj kot eskontna, kajti eskont se je znižal za 2.3 na 1.944.65 milj. Din, loinbard pa za 3.3 na 279.6 milj. Din. Skupno znašajo posojila sedaj 2.224.2 milj. Din.
Začasni predujmi glavni državni blagajni so narastli za 50 na 300 milj. Din.
Obtok bankovcev je padel pod 5 miljard, kajti znižal se je za 142.8 na 4.911.7 milij. Din, kar je v zvezi s povečanjem obveznosti po vidu za 168.7 na
Nakup zlatnikov in z*ata
Narodna banka kupuje poleg predvojnega srebrnega denarja tudi vse vrste zlatnikov starih in novih izdaj.
En kilogram čistega zlata se odkupuje po 37 tisoč 735 Din 85 par. Nadalje se plačujejo (prva številka pomeni promile zlata od skupne teže, ki služi za podlago za obračunavanje): dukati 985.11 mali 128 Din, veliki 512 Din, angleški funti 914.66 Din 247, turške lire 914.66 Din 248, stari ruski imperija! 914.66 Din 225, avslrijsko-madjar. krone po 20 899 Din 229, napoleondori po 20 899 Din 218.60, ruski rublji po 10 899 Din 290, ameriški dolarji po 10 899 Din 567, nemške marke po 20 898 Din 869, holandski goldinarji po 10 898.5 Din 227, danske krone po 10 898.5 Din 152, švedske krone po 10 898.5 Din 152, norveške krone po 10 898.5 Din 152, šiling po 25 899 Din 199.
Izprememba v carinjenju lepenke
»Službene Novine« prinašajo izpremembe v carinski tarifi glede carin na lepenko glasom tar. post. 442. Nadalje se popolnoma izpremeni klasifikacija lepenke na podlagi načina izdelave. Carinska postavita 442 se glasi sedaj lako-le:
442. Karton (lepenka) v teži nad 200 gramov na 1 m=.
1.	Nabarvana, nepremazana in nenatopljena v prirodni sivi, rjavi, beli ali rumeni barvi in prost karton iz tekstilnih materij a) v polnh ročne izde-lave maks. 20, minimalno 15 zlatih Din za 100 kg, b) v polali in omotih strojnega izdelka 25. ozir. 17.
2.	Premazan ali natopljen s katranom, asfaltom, firnežem, oljem iu podobnimi materijami 25, oziroma 20.
3.	v masi barvan, z ene ali obeh strani prevlečen s papirnim slojem, premazan z belo ali drugo barvo, lepenka izdelana iz beljene ali nebeljene celuloze v prirodni barvi ali pobarvan 35, oziroma 30.
,70/14'. Kožnat, vulkaniziran, valovit, plisiran, 'Ubran in podlepljen z nepreniazanim in neuatop-tjeniin kartonom in slična 40, ozir. 30.
5. Lakiran, izdelan s prcšanjem ali tiskanjem (desiniran), fotogrnfično ali slikarsko (bristolski), prevlečen s katerikoli vrsto papirja razen omenjen v točki 3 50, ozir. 40.
Nove postavke deloma ne pomenjajo izpre-memb v sedanjem carinjenju, deloma pa predstavljajo zvišanje, posebno za običajne vrste.
Obvezno zavarovanje proti toči v donavski banovini. »Službene Novine« prinašajo uredbo o ol>-veznem zavarovanju posevkov proti toči v donavski banovini, ki jc bila izdana ua podlagi zakona o obveznem zavarovanju posevkov proti toči z due 10. februarja 1931. Višino premije bo odredil ba-novinski odbor za zavarovanje jiosevkov proti toči. Prispevke morajo občine poslati banovinski hranilnici, odnosno denarnemu zavodu, ki bo za to odrejen. S posebnim pravilnikom bo odrejena tudi višina premij za vsako posamezno kulturo. Nadalje se mora ustanoviti rezervni fond za škodo, ki bi nastala v izjemnih letih. V ta fond se mora stekati letno 60% čistega dobička. Banovinski odbor, ki je sestavljen predvsem iz uradništva banovine, se poslavlja za tri leta.
Borza
Denar
Dne 26. januarja.
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha in Newyorka neizprernenjeni. Ostali devizni tečaji z izjemo Londona pa so bili sla-
. ■ . .■v.«-*.. . >u.	. .... '..,r.nriT ■■ tu
827 milij. Din. Državne terjatve so ae povečale za
86.35 na 133.05 milij. Din, žiro računi za 14.3 na 581 milij. Din, terjatve državnih gospodarskih podjetij pa za 68 na 112.9 milij. Din.
Obtok in obveznosti po vidu so se povečale skupno za 25.9 na 5.738.7 milij. Din. Zaradi povečanja deviznega zaklada se je skupen odstotek kritja povečal od 36.44% na 36.67%, zlato kritje pa se je zmanjšalo od 30.79% na 30.64%.
V mesecu januarju so bile glavne postavke izkazov Narodne banke naslednje (v milijonih Din): 1931	1932
31. 12. 8. 1. 15. 1. 22. 1. Zlato	1.758.4 1.758.4 1.758.5 1.758.6
Devize	332.1 332.8 315.7 338.0
Devize izv. podlage 86.4 87.9 93.3 86.8 Drž. predujmi	— 150.0 250.0 300.0
Eskont	1.965.6 1.957.5 1.946.9 1.944.7
Loinbard	287.2 285.6 282.8 279.0
Obtok bankovcev 5.172.2 5.206.2 5.051.5 4.911.7 Drž. terjatve	29.3 39.2 46.7 133.1
Žiro	326.2 353.4 566.6 581.0
Drž. gosp. podjetja 60.9 43.7 44.9 112.9 Obveznosti z rokom 681.1 764.8 770.0 802.4
be.jši. Narodna banka je včeraj povečala napetost pri skoraj vseh devizah z izjemo Londona in Italije. Promet je bil sicer manjši kot včeraj, vendar še znaten in je Narodna banka dala vse zaključene devize.
Jutri, 27. januarja belgrajska in novosadska borza ne poslujeta.
Ljubljana. Amsterdam 2260.80—2272.16, Bruselj 783.52—787.46, Curih 1096,15—1101.65, London
193.37-194.97,	Newyork kabel 5617.73-5645.99. ček 5595.73— 5623.99, Pariz 221.04-222.16, Praga 166.25—167.37. Trst 280.88-283.28.
Zagreb. Amsterdam 2260.80—2272.16, Berlin 13.45-13.60 (priv.), Bruselj 783.52—787.4«, London
193.38-194.97,	Milan 280.88—283.28. Nevvvork kabel 5617.73—5645.99, ček 5599.73 -5623.99, Pariz 221.04-222.16, Praga 166.38-167.24, Curih 1096.15 do 1101.65. — Skupni promet brez konpenzacij 3.4 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2260.80—2272.16, Bruselj 783.52—787.16, Curih 1096.15 1101.65, Newyork 5595.73-5623.99, London 193.37—194.97, Pariz 221.04— 222.16, Praga 166.38—167.24, Trst 280.88 do 283.28.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1750, London 17.76 Newyork 512.50, Bruselj 71.48, Milan 25.67, Madrid 42.70, Amsterdam 206.25, Berlin 120.85. Stockholm 99.25, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.75, Sofija 3.71, Praga 15.1750, Varšava 57.35, Atene 6.60 Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.60.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje nekoliko živahnejša. Vojna škoda je narasla, dočim so dolarski papirji ostali neizprernenjeni. Na zagrebški borzi je bil prav znaten promet v dolarskih papirjih, iu sicer v 7% Bleru 8000 dol. iu obv. Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bilo prometa v vojni škodi 900 kom., 7% inv. pos. 100.000 in begi. obveznicah 25.000. — Na belgrajski borzi pa je bil promet tale: vojna škoda promptna 920 komadov, za februar 200 kom., 7% inv. pos. 100.000, agrari 130.000, begluške obveznice 268.500, 7% Blerovo posojilo 7000 dol. in 7% obv. Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 5 delnic Narodne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bi., 7% Blerovo pos. 47 bi., Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 310. Rušo 125 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 53—55 (53, 55), agrarji 27—30, vojna škoda ar. 215.50—216.50. kasa 215.50 216.50 (214, 215, 215.50. 216), 2 215 do 216 (216), 8% Bler. pos. ar. in kasa 50 - 51.50. 7% Bler. pos. ar. 45-45.75, kasa 45—45.75 (45, 46, 45, 15.50, 45.25, 45.375), 7% pos. Drž. hip. b. ar. 45.50—46. kasa 45.50—46 (45 50), 6% begi. obv. 35.25—36 (»5.50).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 5000, 7% inv. pos. 56 57.25 (56.75), agrarji 27.50—28 (28 27.50), vojna škoda 221—222 (219, 220, 221), 2. zaklj. 220, 6% begi. obv. zaklj. 36.50, 36.25, 36. 7% Blerovo pos. zaklj. 46.50, 7% pos. D11B zaklj. 46 50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.20. Wiener Batik-verein 11.55, Escompteges. 113. Živno 80, Aussi-£er Chemische 124, Mundus 95.50, Alpine 11.55, Trboveljska 31.25.
Žitni trs
Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 68—70, bč. okol. Somhor 70—72, bč., srem. za marec, april in maj 80—82J4, ban. gar. kval. 67—69, srem. gar. kval. 70—72, srem. par. Šid 72 -74, bč., srem. suš. 76 -78, srem. suš. par. Šid 79 —80. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 31 vagonov.
Somlinr. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 15 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: neodrejena. Promet:
srednji. Pšenica: marec 12.50—12.55, zaklj. 12.50 do 12.52; maj 13.28—13.34, zaklj. 13.24—13.26. Rž: marec 14.53—14.58, zaklj. 14.50—14.52; maj 15.20. Koruza: maj 14.85- 14.90, zaklj. 14.83—14.85.
Chicagu (začetni tečaji). Pšenica: maj 57.75, julij 57.875. Koruza: marec 38, maj 40.375, julij 41.875, september 43. - Oves: maj 25.75. - Rž: maj 46.
Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 62.125, julij 63.50, oktober 65.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. i>aborsky in Co., Dunaj.) Prignanih jo bilo 8147 prsutarjev in 1321 špeharjev, iz Jugoslavije 2611. Cene: špeharji najboljši 1.48, I. 1.42—1.45, II. 1.38 do 1.42, kmečki 1.45—1.50, najboljši 1.55; pršutarji 1.45—1.85, najboljši 1.90. Tendenca: I. špeharji so se pocenili za 6—8 grošev, druge kvalitete pn z« o grošev. Pršutarji so se podražili za 5 grošev.
Fižol
Ker prihajamo h koncu letošnje izvozne se-
lem pa je iskati vzroka v naslednjem.
Pon avadi se dosežejo ugodne prodajne cene takoj v začetku žetve, kasneje pa najdalje do sredi oktobra. Koncem oktobra stopajo nn trg s svojim fižolom druge severno ležeče države, ki z velikimi množinami in nizkimi cenami zavirajo naš izvoz. Vkljub temu, da se to že nekaj let, ako ne nastopi po oktobru kak izreden slučaj, ki vpliva na zopetni dvig cen, redno ponavlja, še ni izučilo našega producenta, da bi ob ugodnem trenutku vnovčil svoj pridelek. Škodljiva razvada, ki jo ima naš človek, da, če se ga vpraša za blago in mu nudi 11. pr. 3 zahteva 5. če se mu nudi 5 zahteva 7, ne da bi preje ugotovil dejanski tržni stan, se mora vsled tolikih izkušenj vendar enkrat opustiti, ker špekulacija z licitacijo navzgor ni več rentabilna. Na drugi strani pa v primeru padanja cen oddajajo ravno najbolj trdovratni špekulanti blago za veliko nižje cene. Taki vzgledi potegnejo za seboj tudi druge, ki še težjo utrpe zmanjšanje izkupička.
Posebno važno je, da vsak kmetovalec seje prvovrsten fižol, da seme večkrat menja, ker le na ta način bo v bodoče dana možnost, naš fižol prodati po ugodnih cenah, ako bomo nudili tudi kvalitativno lepo in enakomerno blago. To velja v prvi vrsti za ribenčan, mandalon, prepeličar nizki in visoki, cipro in vse ostale glavne vrste.
Že danes jp v tem razlika n. pr. da je mm j vreden prepeličar iz Gorenjske in Štajerske, dočim je manj vreden ribenčan iz nekaterih delov Dolenjsko in štajerske.
Vsako sorto fišofa mora kmetovalec postaviti na trg v enotni obliki, brez primesi tujih in degeneriranih zrn. katera naj poprej doma odbere. Na ta način bo dobil za fižol višjo ceno, odbirek pa porabil doma za hrano ali krmo.
Veletrgovci s fižolom se trudijo v pogledu semena na vse načine, spravljajo lepo semensko blago skupaj, čakajo z njim do spomladi m ga
nudijo kmetovalcem po različnih ugodnih pogojih, vendar brez večjega odziva, ker kmetovalec ne polaga važnosti na to, da si preskrbi dobro seme in ne žrtvuje trenutno nekaj za seme, kar bi mu potem pridelek stotero povrnil.
Ze sedaj opozarjamo kmetovalce, da se pripravijo že za bodoče lelo, da bodo lahko postavili 1111 trg dobro kvaliteto, ker se pripravljajo tud' države, v katere smo do sedaj izvozili naš fižol, da ga za domačo potrebo doma sami zasadijo.
Tako je n. pr. v preteklem letu v prvi vrsti Francija nekaj pa tudi Belgija in Portugalska začela gojiti doma ribenčan, ki sicer ui kvalitativno izpadel tako dobro kot naše domače originalno blago, vendar je bil isti v ceni nižji, kar je bilo vzrok, da smo letos v Francijo manj izvozili.
Danes se plačujejo nizki fižoli različnih vrst od 1.90 do 2.60 Din, visoke vrste pa 2.75 do 3.25 za kilogram, franko Ljubljana.
Radio
frotfrnml Hartio-Llubftanai
Sreda, 27. januarja: 8.00 Prenos Svetosuvske proslave s I. drž. gimnazije v Ljubljani. — Opoldanski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet 18.30 Dr. Reya: Morje 19.00 Dr. Nikola Preobra-žensky: Ruščina 19.30 Literarna ura: O Fr. Bevku, Sil vester Škerl 20 0(1 Beethovnov večer (izvaja salonski kvintet), uvodno besedo govori dr. A. Do-linar 22.00 čas, poročila.
Četrtek. 28. januarja: 12.15 Plašče 12.45 Dnevne vesli 18.00 Čas. plošče, borza 17.30 Samospevi gdčne Car m en Antič 18.00 Tajnik Kafol: Sadjarstvo 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje 19.00 Italijanščina 19.30 Srbohrvaščina 20.00 Pero Horn: Pedagogika 20.30 Prenos iz Bolgrada: Griegov kvartet 21.15 Cerkveni koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Dirigira prof. Matija Tome. 22.00 Samospevi gdčne Dragice Sok (koloraturne arije) 22.30 Čas, poročila.
Drugi programi *
Četrtek, 28. januarja: Belgrad: 12.05 Radi orkester 20.30 Radio kvartet 21.15 Prenos iz Ljubljane 22.30 Itadio orkester — Zagreb: 12.30 Plošče 17.00 Balalajke 20.30 Prenos iz Belgrada 21.15 Prenos iz Ljubljane 22.40 Lahka glasba — Budapest 12.05 Ciganska glasba 17.30 Jazz, Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert 19.40 Gambe in kitare 20.45 Jazz 20.15 Ciganska glasba — Rim: 17.45 Orkestralni koncert 21.00 Pester koncert — Berlin: 19.40 Plesna glasba 21.45 Politični pregled, Večerni koncert — Praga: 20.15 Poljudne pesmi 2100 Violinski koncert 21.30 Planinski koncert — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe 20.15 Operetna glasba 22.00 Koncert vojaške godbe 22.45 Pestra glasba — l.au-gonberg: 13.05 Opoldanski koncert 20.00 Meyer-beerjev večer 22.00 Plesna glasba — Stut *art: 10.00 Orgle 13.30 Komorna glasba 20.15 Noblova nagrada 20.45 Pestra glasba.
Želodec - Drobov!e - Ledvice - Žile - Skrota'na ki?a vost
To je zastarela in ozdravljiva kilavost v lakotnicah Vsled pomanikljivosti bandaže se kila potiska v skrotalni kanal in pa<ia v ovarij. Tak slučaj je nevaren. Kila ie lahko zelo velika (kot človeika glava in še večja) Bolnik , ki trpe na teh strašnih in nevarnih boleznih, naj se okoristijo z bivanjem znamenitega dipl. specialista
KLEBLR.|a
direktorja Instituta Herniarie de Lyon (Francija) pri nas. Ko po 3 mesecih zopet obnavlja svojo turnejo ter spremi an od svojega tehn. asistenta za celo državo, 1111 zagrebški fakulteti dipl. farmar Boroviča, Vas bo upoznu! s svojo odlično metodo gibčnega prdržavanja. Nič več Vam ne bo potreba nositi težkih ban laž, Vaša kila se bo takoj /m >njšala. Vaše drobovje se bo
z0(;et povrnilo v trebušno duplino, a Vi postaneie močni in dobro se bodete počutili H koncu pripominjamo, da se za trajnost in delovanje zdravljenja metodo Kleber pismeno jamči. Cene varirajo od Din 250 — do 700'—. Prijavite se v spodaj navedenih mestih, navodila
se dajejo brezplačno
LJUBLJANA, Hotol Slon. 25., 26. januarja 1932 — CELJIi, Hotel Union, 27. januurja 1932 MARlBiR Hotel Meran. 8. januarja 1932. — ZAt.RKB, H te Ui.vran, 29 , 30 . 31. januarja in 1. februarja 1932. - KAR LOV AC Ho.ei Korana. 2 febiuarja 1932. — SUŠA K Hotel Jadran 3. le ruarja 1932 — BANJ A LUKA Hote. Banialuka. 4 februarj., 1932 — SPLIT, Hotel Cenlral 5., 6., 7. februarja 1932. - DUbltOVNIK, Hotel likseizior, 8. februarja 1932. — BEOGRAD* Sanitas, Kneza Mihajla ul. 6. 18.. 19.. 20 februarja 1932.	4
ja ca s c ~
■S T ^
Ul
"o"
d ,-s
k o - .
a. Z
* w "t
B
s h J iS
» w ^ o S
K £
2' J. ,
5 > N
J cf
O w o - -O
50 w
Oo "*■ !B
t/J O N
ga. g =f
w » C
T č
^ i -i oi.cS
= £«
E £C
r J« s~
^ 40 i-
Sffg
Dr. Joža Lovrenči5:
fl_ 87
o
f 'f
i>
a
5
s
ce
: t
N M'
S	..
»	-i
KJ l1 N	3.
r > 1 Z!	*•
VI C	»
i J -	M


I
X.
. z a
= 'J5
• "C
. •= * 53
«< -j
— t N
■ a,
S«' | V)
i 1
finali izumita naroda
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
»Velmozje, kraljici moram poslati sla, da zve o zmagi in sporoči tudi velikemu žrecu na Belenovem ! ostrvu o naši sreči, ki sta nam jo naklonila Belen in
j Hesok
. Dobro, dobro, kralj! Vesela bo kraljica, vesel bo Seko, da smo osvetili Prona in z njim vse, ki so padli j v Medejskem gradišču!« so meniii velmozje glasno, pritrjevali in bili navdušeni, zlasti Kami, zakaj po kraljevih besedah so sklepali, da ga je minil mračni sum, v katerem ni kraljici več zaupal.
»Vidiš, kralj, Ena nam je pomagala do zmage!«
»Kako?«
»Ce ne bi bila izvabila onega Rimljana in ga ne bi ukazala obglaviti, ne brudrli Rimljani tako globoko v naše ozemlje in torej bi jih tukaj tudi ne porazili!«
»Tako je, tako je!« je pritrdil Opalo in Karni so ponavljali za njim in kralj ni ugovarjal.
Suro, starešina iz Faverije, je vstal, da poišče Jezdeca in mu sporoči kraljevo naročilo. Vstal je in se zazibal proli izhodu, kakor bi mu kdo izpodnašal noge.
»Hehehehe...«
»Hahahaha...«
»Hohohoho...« so se mu zasmejal i vsak po svoje.
»Kaj si se odvadil hoditi? Hehehehe ...«
»Na mehkem si preveč sedel, nisi vajen, pa so se ti noge pomehkužile in te ne marajo več nositi, haha-liaha . ..«
»Hohohoho...«
Suro se je jezil in le prišel do izhoda in izginil, nakar so slišali, kako kliče mladce, a ga ob veseli pesmi in smehu in hrušču in trušču, ki je vladal zunaj, gotovo ni nihče slišal. Glas njegov se je oddaljeval in kralj in velmozje so zabili že naslednji trenutek nanj.
Ko se je Suro vrnil, se je hudoval.
»Ne dado se spraviti iz tabora, tako so navdnšeni za Rimljane,« je bila razdražena njegova beseda. »S težavo sem nekega Karna pripravil do tega, da je zasedel konja in odjahal. — O, pravijo, reci kralju, da zmeljemo vse Rimljane, če imajo povsod taka taborišča in v njih toliko dobrot! — Res, takega navdušenja še nisem videl. No, pa se tudi vojska gosti, da je veselje! V mehovih so dobili podobno pijačo, kakršno imamo mi v teh lepih posodah. Dokaj so jih že izpraznili in s praznimi se igrajo kakor razposajeni otroci. Nekemu pc/žrešnežu so, ko sem bil zunaj, poveznili pol prazni meh kar čez glavo, da je lilo po njem in vpili so in se smejali in krohotali: ,Zdaj boš imel vendar dovolj!' — Kar mislite, kaj je napravil?
»Snel je meh in udaril in mlatil z njim po objestnih nagajivcev!«
»Kaj še! Usta je odprl in si stisnil dlani okoli brade v prgišče, da je ujel, kar se je dalo!...«
»Hahahaba ... Pameten dečko, prav je imel! Škoda je zlivati tako tekočino po tleh!« so se nasmejali in kakor bi se jim vzbudila ob teh besedah nova žeja in bi se jim mudilo, gasiti jo, so praznili čaše in pozabili na boj in Rimljane ...
Ko so se Istri in Karni s kraljem Epulom in vel-možmi gostili in bili veseli in navdušeni, niso opazili, da sta prijahala do zapadnih, dekumanskih vrat dva neoborožena Rimljana, ki sta gonila pred seboj vsak še po enega otovorjenega konja.
Pred vrati sta se zaustavila, prisluhnila in starejši je šepnil:
»Lucius, tu pa ni vse v redu, prepozno sva prišlal Le poslušaj ta vik in krik in vpitje! To niso naši glasovi!«
»Niso, Aeneus, beživa! Istri so zavzeli kar čez noč tabor, gorje, če jim prideva v roke! Kar tresem se ob sami misli. Beživa, beživa, brat!«
»Pa beživa, a z otovorjenima ne prideva nikamor!«
»Kaj konja! Ljubše mi je življenje nego vsa krama, ki jo nosita! Zaobrniva ju, če bosta prišla za nama, prav, če ne, pa tudi!! Tako in sedaj beživa, beživa!«
Zaobrnila sta otovorjena konja in pognala osed-lana, da sta zatopotala in se spustila v dir, ne da bi ju Istri in Karni slišali. Tudi rezgeta otovorjenih dveh, ki .sta zaostala, niso slišali. Zastonj sla se bala brata Aeneus in Lucius Gavillius, ki sta se bila naselila pred kratkim v Akvileji in mislila kot vojna barantnča s svojimi tovori, sledeč vojski, na lep in lahek način priti do blagostanja, kakor je prišlo že sto in sto drugih. Lepo sta začela in prve poti k Timavu so jima dobro kazale, ta pot v tabor ju je pa nepričakovano razočarala. Ko sta se oddahnila in menila, da sta že dovolj daleč od nesrečnega tabora, sta sc začela tolažiti.
>He, Aeneus. otovorjena konja sva pustila Istrom a z novico otovorjena se vračava v Akvilejo!« je dejal Lucius s šegavo besedo in nič ni kazal, da bi mu bilo težko po zaostalih konjih in blagu, ki ga nosita.
»Kaj meniš, brat, in se smeje! ob grozni nezgodi?« je vprašal Aeneus, ki je bil potrt in se često oziral, da bi videl, če jima sledita otovorjena konja.
»Hm, nezgoda, nezgoda... Če barantaš, brat, ba-rantuj z vsem!.. .<
Vrsta 245
Sokolski čevlji z ali brez pete od danes celo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29 —-.
Vrsta 2842-05
Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim podplatom. Štev. 20 26 samo Din 49 —. štev. 27 34 samo Din 69'—. štev. 35-38 samo Din 89 —
Vrsta 3345-03
Udobni čevlji za široke ali boleče noge izdelani iz lastina z usnjatim podplatom.
Št. 9-1 \ (27-34)	Vrsta 3762-22
Za živahne dečke čevlji iz mastnega kraviega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od štev. 35-38 Din 89'—.
Narodno gospodarsko nalogo vrši najbolje oni, ki prodaja svote proizvode za tako ceno, ki jo kupec zmore, svojim sodelavcem oa nudi najvišjo mogočo plačo,
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglaa	5 Din. Oglasi nad devei vrstic se računajo više.
Za odgovor znam'.;o) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Službeučeiii
Beseda samo 50 par Prodajalka
pridna, marljiva, išče mesto v trgovini z mešanim blagom. Vajena je gospodinjstva in strojnega pletenja Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Par mesecev brezplačne« št. 992.
Prodajalka
pridna in poštena, z večletno prakso želi mesta v modno ali galanterijsko trgovino. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
Za letovanje
oddam v vili v Kokri 6 sob ( 7 postelj, za posle posebna soba in postelje) in dve kuhinji, v najem. Dr. Globočnik, Kranj.
Štirisobno stanovanje
I lepo, s pritiklinami (iz-I vzemši kopalnico) oddam | takoj ali za 1. maj. Ponudbe pod »Poleg univerze- št. 937 na upravo »Slovenca«.
Sostanovalca
s hrano sprejmem. Flor-janska ulica 19 II.
Spreten organizator
in dober sodelovalec z malim kapitalom — dobi eksistenco v brezkonku-renčnem podjetju. Obširne ponudbe staviti takoj pod šifro i > Dobičkanosna priložnost« štev. 1029 na ogl. oddelek »Slovenca«.
iStitii
Beseda samo 50 par Pekovskega vajenca
sprejme Gustav Jelene v Pobrežju pri Mariboru,
Nasipna ulica.
Beseda samo 50 par
Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast koncesioni-rana Prospekt št. 16 zastonj Pišite ponj! Spre-iem učencev vsaki čas.
Instrukcijo
išče akademik, tudi za orano ?!i stanovanje. Ponudbe na upravo Slovenca« pod SOS« 991.
Beseda ?.vmo 50 par F!e<Janfno sobo
komfortno, oddam. Blei-
'veisova cesta 18/11, levo.
Oddam stanovanje
obstoječe Iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin. Poizve se v Vod-matski ulici št. 21.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri-tiklin takoj oddam za 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1014.
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din. prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Matek & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din
Beseda samo 50 par
Posestvo
v najem — ugodni pogoji. Naslov da uprava »Slovenca« Maribor.
Hišo
dvodruzinsko, v bližini sv. Jožefa, kupim Ponudbe Beseda samo 50 par na upravo Slovenca pod i -Dvodružinska št. 893«.
Preklic!
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena. Zg. Šiška, 26. januarja 1932. Josip Slak, strojevodja.
Naprodaj
dvonadstropna trgovska hiša v Celju — lepa hiša s pekarno — 140.000 Din. Mlin in posestvo v Savinjski dolini — 90.000 Din. Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1.
Dvosobno stanovanje
Maribor, Tomšičeva 13, mirni stranki takoj.
Beseda samo 50 par Gostilno in mesarijo
tudi restavracijo ali samo gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe poštno ležeče Cerknica pri Rakeku pod Februar ali takoj 250«.
Beseda samo 50 par Tihega družabnika
s 30,000 Din kapitala k trgovini z mešanim blagom iščem — ali prodam hišo s trgovino vred. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Periferija« št. 1031.
Beseda samo 50 par Mladenič 30 let
bi prevzel starovpeljano, dobroidočo trgovino v prometnem kraju blizu železnice z večjim posestvom ter si išče življenjsko družico, ki bi mogla prispevati k prevzemu do 200.000 Din. Samo resne in iskreno mišljene ponudbe naj se pošiljajo na upravo »Slovenca« pod šifro -Celje — Srečna bodočnost« št. 1013,
Proda sc
ali da v najem posestvo (8 johov, hiša in sadovnjak) pri Kočevju. Poizve se: Kuntara, Kočevje.
Kupim posestvo
s hišo, v kateri je vpeljana trgovina in gostilna, r.a ceno od 100 do 200.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Na deželi« št. 801.
Beseda samo 50 par Klavir
dobro ohranjen, naprodaj do 30. t, m. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 927.
Planino
rabljen, iščem proti primerni izposjevalnini. Ni izključen poznejši nakup. Ponudbe podružnici Slovenca« Jesenice.
Lepo posestvo
v bližini Rajhenburga pro-' stovoljno prodam. 1'ose-! stvo obstoji iz hiše s šti-; rimi sobami, dveina kuhinjama, tremi kletmi, hlevom ter kozolcem, gozdom, travnikom, njivami v skupnem obsegu 17 johov. Interesenti naj se radi cene zglasijo pri lastniku: Nikola Merkl, ! Stolovnik 29, Rajhenburg.
I«
Hišo
(4—7 sob) z vrtom in travnikom, v Kamniških alpah ali v mestu, na progi Jesenice—Kranjska gora, kupim. Ponudbe z načrtom in ceno na Zlato Herlinger, Osjek I.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
EB2SH3I
Beseda samo 50 par
Gojzerce
na obroke
»TEMPO«, Salendrova 6
(pri kraju Gosposke levo)

Beseda samo 50 par Zavarovanja
za posmrtnine in dote sklepa vestno in strogo diskretno poklicni zaupnik. Zaupajte zanesljivo Vaš cenj. naslov na upravo Slovenca« pod šifro »Sreča v nesreči« št. 997.
Beseda samo 50 par Solne vreče
vsako množino, kupimo. • Ponudbe z navedbo cene pod »Sol« štev. 387 na upravo -Slovenca«.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-G1H KOVIN . Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
Bukova drva
suha, zdrava, ter bukovo oglje, kupujem na vagone. Ponudbe s ceno in plačilnimi pogoji upravi »Slovenca« pod značko -Bukova drva« št. 1006
$ww mM na B
Manjšo vilo ol) jezeru ali v blojski okolici kupim iu plačam v gotovini. Nn višja ccna Din 100.000. Ponudbo pod šifro: i'. E. 1209 nn Rudolf Mosse. 1'ragn I.. Ovoenv trh 1!)
Parna žaga
v najboljšem stanju naprodaj. Vprašanja na upr. »Slovenca« pod št. 752.
Puhasto perje
čisto, čohano oo 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica oeria
Suhe hruške tepke
za jelo in žganjekuho — prodaja najceneje Peter Setina, Sevnica o/S.
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti pohištvo, solidno izdelano, moderno, naj si pred nakupom ogleda zalogo pri Matija Andlovic, Komen-skega ulica 34. — Spalnice, pleskane, 2500 Din, kuhinje, pleskane, 1000 dinarjev.
Modroce
otomane. divane, fotelje ii vse tapetniške izdelke van? nudi najceneje
Ipnacli Narobe
L j u b 11 a n a, Gosposvetska cesta št lo (pri Levu).
hmm rmns
' In droen krmila nodi nairene) Veletrgovino žita in moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslic.s cesta 24.
Obrt
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogičnm, Bohoričeva ulica 5
Pohištvo
prodajam zaradi selitve po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 991.
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti. 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca lanuarja t. I. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
Beseda samo 50 par
Nogavice
rokavice, robce, perilo,lor- Na. Tciclieitovill
biče, kravate nizke cene, samo pri
PETELINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. I
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor.
Krušno
moko
(d »s e mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubhana. Stari Ire št. 32.
strojih
se uče umetnega mizarstva na Srednji tehn. šoli v Ljubljani. Glavno zastopstvo: TEICHERT & SOHN
Ljubljana, Gledališka ulica 12.
mrntvHummaauuan
Damam!
Vljudno naznanjamo, da se nahaja
Zavod io Kozmetik®
pod strokovnim vodstvom v Parizu diplomirane kozmetičarke v Ljublja ni Palača Pokojninskega zahoda Gledališka ul. 81.
Individualno nega.
Najmodernejši francoski pripomočki, preparati in metode. Splošna masaža obraza, masaža proti gubam, odstranjevanje sojed-cev, rdečih in rumenih madežev, mazoljev, nadležnih dlačic, čiščenje in nega presu-he iti premastne kože, pomoč pri raznih kožnih iritacijah, parafinski obložki. Individualno lepotičenje za dnovno in večerno luč.
Od 1» — 12 in 4 — 7 uro.
Zavod za kozmetiko.
/.u iug»slovanske tiskarno f Ljubljani: Karel Cefr-
Izdajatelj. I*tt» Knkuvec.
Urednik: Franc Krcmžar.
Vrsta 9315-03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-žuna za neverjetno uizko ceno. Zn malo denarja velik luksuz.
Mr
Vrsta 9375-03
Vedno so eleganlni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico iu pies, a dobite jih tudi z nizko peto.
^Stfi
Vrsta 3945-03
Za vsakdanjo rabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Znižali smo cene obutvi za celo družino.
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da > jim postrežemo čim bolje in čim ceneje.
Vrsta 1255-31
Še vedno potrebne snežke, proti inrazu, vodi in blatu.
Prodajamo jih iz gabardina za bagalelno ceno
MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC.
PREJE
Din. 169.-
DANES
Din.