r l Največji ilorentki dnevnik I IV Združenih državah - Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inosematvo celo leto $7.00 GLAS list: slovenskih .delavcev t Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offiee at New lork, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—387« NO. 276. — STBV. 276. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 24, 1931. — TOREK, 24. NOVEMBRA 1933 volume xxttx — letnik xxxix KITAJSKO VOJAŠTVO SE KONCENTRIRA PRI HAILUNU JAPONCI ZATRJUJEJO AMERIKI, DA S SVOJIM PRODIRANJEM NE KRŠIJO NOBENIH POGODB Japonski ministrski predsednik Wak&tsuki Je proti vsaki preureditvi japonske vlade. — Vojaštvo v Mandžuriji skuša dobiti kontrolo nad Harbi-nom in okolico onega mesta. — Na bojišču pri Tsitsikaru je obležalo nad šeststo Kitajcev. — Japonci ne kažejo nobenega znamenja, da bi zapustili zasedeno ozemlje. TSITSIHAR, Mandžurija, 23. novembra. — Japonci so ugotovili, da se nahaja kitajski general xMah Can San, kateri je bil pregnan iz Tsitsihara, v tsitsiharske civilne uprave. Can San najbrž namerava ustanoviti novo vlado za .provinco Heilungki- Proces proti desetim premogarjem NEWY0RŠKI SEN. WAGNER ŽELEZNIŠKA STRAHOVIT NESREČA UDAREC ZA ZA DOBRO PIVO i Tovorni vlak skočil s ti- Pet konjskih paz- DRUŽINO Senator Wagner zahteva pivo. — Pomagano bo sedanji depresiji. Stalno delo za brezposelne in dohodek državi. ang. WASHINGTON, D. C., 23. novembra. — Zvezni senator iz 'Nev/ Yorka Wagner je priporočil se-natski zbornici, da sprejme postavo. ki dovoljuje prodajo piva in lahkih vin, ne da bi s tem bila kr- Soglasno s kitajskimi poročili, ima general Mah' jena Volsteadova postava, še vedno petnajst tisoč vojakov, ki so še precej dobro opremljeni ter se nahajajo med Hailunom in Paihuanom. Zelo je dvomljivo, da bi skušal zopet zavzeti Tsitsihar. Baje čaka, da se bodo Japonci vklonili zahtevi Lige narodov, nakar bi zasedel o-zemlje, katero bi oni izpraznili. Kitajska poročila pravija, da je obležalo na bojišču med Tsitsiharom in Anganchi šeststo Kitaj- V svojem priporočilu pravi senator AVagner, da se zbornica ne bi prav nič pregrešila proti 18. amendmentu. ako dovoli prodajo piva in vina. Rekel je, da bi naj-' inanj 263.000 ljudi delalo in poleg tega bi tudi zakladniški department imel vsako leto milijone dohodkov. cev. Japonci ne kažejo nobenega znamenja, da bi izpraznili zasedeno ozemlje. Svojo moč in svoj vpliv bodo skušali razširiti brez bojev preko vsega har-binskega okraja. Japonska letala vrše vzhodno od Tsitsihara poizvedovalno službo. O bombnih napadih ni zaenkrat nobenih poročil. Letalci posvečajo posebno pozornost okolici Hai-luna, ki je središče najbolj radovitnega ozemlja v severnem delu Mandžurije. * MUKDEN, 23. novembra. — Japonci poročajo, da se položaj v okolici Cinčova, stopetdeset milj severno od tukaj, vedno bolj poostruje. "Poročila, da bodo nastale v japonski vladi važne izpremembe, je ministrski predsednik Wakatsuki odločno zanikal. Japonska vlada je v posebni noti sporočila Ameriki, da s svojimi operacijami v Mandžuriji ne krši nikakih mednarodnih pogodb. NANKING, Kitajska, 23. novembra. —Bivši kitajski ministrski predsednik Wellington Koo j e prevzel danes mesto zunanjega ministra pri nan-kinški vladi. Takoj ko je nastopil svoje novo mesto, je izjavil, da Kitajska ne bo sprejela nobenega predloga za uravnavo mandžurskega spora, dokler Japonska ne odpokliče svojega vojaštva. Koo je študiral v Ameriki ter je znan kot izboren diplomat. PARIZ, Francija, 23. novembra. Danes se je vršila tajna seja sveta Lige narodov, pri kateri niso bili navzoči zastopniki Kitajske in Japonske. Wagner je rekel, dr bi kongres o tem lahko sklenil., že pred Božičem in bi prinesel veselje milijonom svojih sodržavljanov. V svojem izvajanju je senator Wagner: rekel — 'Milijonom ljudim pustimo, da trpe vsled nezaposlenosti, medtem ko bi mogli delati v brezštevilnih napravah, ki koristijo narodu. In to bi bilo stalno delo in stalni dobiček za ameriški narod. ra. nikov mrtvih. — Več dragih konj ubitih. LEXINGTON, Mo., 23. nov. — Vlak, ki je vozil najboljše ameriške konje s konjske razstave v Kansas City v Chicago, je na nekem ovinku skočil s tira. Dvajset voz tovornega vlaka je zapustilo tii\ Ubitih je bilo pet paznikov konj in več najboljših konj. Vsi konji, ki jih je vozil vlak. so bili vredni nad milijon dolarjev. Veliko število konjskih paznikov je bilo ranjenih. Reševalci niso niti šteli ranjenih, temveč so preiskovali vozove in iskali žr-j tve. iNiti niso dognali imen mr-j tvih. i Stariši izgubili štiri otroke v štirih mesecih. Pobrala jih je paraliza — Peti otrok bolan. ZA OBRAVNAVO VLADA POVSOD ZELO VELIKO ZANIMANJE MOUNT STERLING, Ky., 23. novembra. — Veleporota Montgomery okraja je obtožila deset štrajkujočih premogarjev umora. Slična obtožba je bila že prej dvignjena proti njim v Harlan okraju, pa je bila opuščena. Sest majnerjev je obtoženih umora, štirje pa soudeležbe pri umoru. Bilo je pet zdravih in živih o-trok. ki so delali veselje svojim sta rišem Mr. in Mrs. William Pau-' ; lis iz Merrick, L. I. Pred štirimi meseci je smrt pobrala prvega o-troka. Zatem so v dveh dneh u- leti, se sedaj bori s smrtjo za isto i boleznijo. j Ko je poleti umrla hčerka »Toan, stara sedem let je mati govorila svojim otrokom, da so jo od- T . . , . . nesli angeli v nebo in in da ji je Lomotiva ]e ostala na tiru, to-. , - , , , , . . ! tam ninogro lepše kot pa na zem- da takoj prvi voz za njo in devet- ,.. „ . . .,.,.. To je eden izmed mnevrov v boju med državnim pradvništvom in zagovorniki. Nova obtožba je stopila na mesto opuščene. Tudi danes je sodnik Prewitt j izjavil, da bo vsak. ki bo stopil v mrli trije. sodno dvorano natančno preiskan. Zadnji otrok, deklica, stara dve Qnega, pri katerem bi našli ka- Iji. In otroci so se smejali, ko jim je mati pripovedovala. ko orožje, bo zadela najstrožja kazen. Sicer je pa za poslušalce v mali dvorani zelo malo prostora. Državno pravdništvo zo zaslišalo 83, žagovorništvo pa 137 prič. SLAVNI R-100 MED STARO ŠARO LONDON. Anglija, 23. nov. —-Nekdaj ponosna zračna ladja R—100 je bila prodana starinar-ju kot stara kovina. Zračno ministrstvo je naznanilo, da je bila velika zračna ladja, ki je dvakrat prevozila Atlantik, prodana Elton Lecy Co., najst drugih je skočilo s tira. Samo Miss Ililda iz Chicago, 111. je pri tej nesreči izgubila šest j Pred tremi tedni so za paralizo svojih najboljših konj. 1'bitih pa oboleli trije sinovi. Teden pozne-jih je bilo še več drugih. z i je so obledele oči male Marv. Mrs. Vsi konji so bili namenjeni za ! Paulis je stala ob postelji svojih razstavo v Chicago. Štirideset voz, ki so bili napolnjeni s konji, je ostalo na tiru. otrok noč in dan. Včeraj ni več jokala, ko je ma- Zagovornikom načeljuje J. M. ki posluje s starimi kovinami. Ce-Robinson, bivši zvezni senator dr- na ni naznanjena. žave Kentucky. •Njegov predlog, da bi se tudi to obtožbo opustilo, je bil odločno zavrnjen. •Nadalje se je zagovornikom posrečilo izposlovati. da se bo vršila ločena obravnava za vsakegra la Marv, držeč roko v roki svo- posameznega obtoženca. NIKOLAJ IN KAROL STASE POBOTALA Kralj Karol mu dovoli imeti ženo. — Brat opustil ostre korake proti njemu. BOLNIŠNICE BODO DOBILE ZAPLENJENO ŽGANJE TRENTON, N. J., 23. novembra. — 1500 galou Barcadi ruma, ki so ga zvezne oblasti zaplenile zadnje tedne in je shranjen v Mount IIollv, bo na odredbo vlade razdeljen med 3"» bolnišnic v državi New Jersey. je matere, za vedno zatisnila svoje oči. ODKRITO STARO GRŠKO MESTO BELORAD, Jugoslavija, 23. novembra. — Kmetje iz vasi Su-vodol v južni Srbiji »o pred kratkim odkrili staro krščansko baziliko, ki 'je po mnenju učenjakov stala v grškem mestu Keramia. Vsled tega odkritja je jugoslovanska vlada poslala komisijo, dp na mestu izkopu je dalje. Areheo-Joga dr. Grajič s skopcijskega vseučilišča in dr. Mesene, ravna- telj skopeljskega muzeja, ki sta vodila izkopavanje, sta dognala, da so našli staro krščansko mesto. Odkopa]i so mnogo ulic in hiš. Stebri in bazilike so zelo umetno izklesani. Mesto so najbrže poru šili slovanski narodi v sedmem stoletju, ko so prišli v Evropo iz Azije. DUNAJ, Avstrija, 23. nov. — Romunski kralj Karol II. se je pustil pregovoriti, da je dovolil svojemu bratu, princu Nikolaju, da živi s svojo "plebejsko" ženo. toda ne sme se udeleževati ž njo državnih slovesnosti. VELIKA ČAST AMERIKI 9UNO SING, N. V., 23. novembra. — V tukajšnji kaznilnici se nahaja 22 kaznjencev, ki so obsojeni na smrt in čakajo samo dneva, ko bodo poslani na električni stol. To je največje število na smrt obsojenih v zadnjih treh letih. ZGODOVINSKI PREDMETI UKRADENI Ukradena posoda, ki jo je rabil Washington. — V poseti potomcev generala Lee. — Vredna $10,000. SKRVNOSTNI MIKROSKOP PASADETA, Ca I., 23. novembra. — Dr. Royal" Raymond Rife je naznanil da se mu je posrečilo izgotoviti najmočnejši mikroskop I WASHINGTON, D. C 23. novembra. — Danes je policija iznašla, da je bila porcelanska in j srebrna posoda, katero je rabil «prvi ameriški predsednik "Washington, poljradena. To posodo ki je vsled zgodovinske važnosti neprecenljiva, je družina generala Rolbret E. Lee izročila Beli lii-ši v uporabo ameriških predsednikov. Vendar pa se je še vedno nahajala v hiši Mrs. Robert E. L»ee. Tatvina je bila odkrita, ko je sprejel njih nasvet. Kralj je bil ves iz sebe in je bil ves divji, ko sta se oglasila. , . , . . , - . , . . . . na svetu, na katerem je delal 14 „„ xrr„ vrnila iz Evrone pri njem dva ministra in sta na-1 ' J i se Je Jirs- \rniia iz Evrope Stopila proti njemu, toda slednjič . „ , Iin ° tatovih ni nikakega sledu. Novi mikroskop poveča vsako. I»oli V jami je bilo okoli tisoč pre-, siliti, da bi pustil svojo ženo in je J Department za varstvo divjačine1 mogarjev. pa se jim je mnogim bil tudi proti temu ,da bi se prin- j je naznanil, da je bilo v državi j posrečilo zbežati na prosto. Po cu, ki je general v romunski ar- 'New York v času sezone lova na eksploziji se je takoj razširil po Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: — Pristojbina znaša sedaj 76 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — n.; za $45. — >1.13; za $50. — *L25; za $100—»2^0; za $200. — »5.; za $300. — >6. Zrn Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodU v ianjtt Urah ali dolarjih, dovoljujemo fte boljše pogoje. Pri velikih llhvprlporočamo, da se poprej s nam pismenim potom ta (lede najina nslta^la madi. odvzele pravice poveyniatva. vojaškega' srne ubitih 20 lovcev, 101 pa je? rovih plin in v hipu je bila cela I bil več ali manj obstreljen. jama v plamenih. Nujna nakezila izvršujemo pa CABLE LKTTEK n Sakser State Bank New York, H, T 82 Cortlandt Street Telephone BArriiy NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 24, 1931 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY in C. ft. A. Glas Naroda" and Pnhltthftd by (A L Bstfdlk, Tmi, « ikoti officer«: New York City, N. Y. GLAS NABODA (Vtki mt Um PMfk) Every Daj Budiys and Holiday* Dopisi. Iz Jugoslavije. Claridge, Pa. ta ltanzrto to pol leto -Ba četrt leto leto Tel|m ttet m Ameriko«Za Nev York ftfljooi Za pol leto eek> leto 97.00 JO .43.00 H Za Inozemstvo .41-50"Za pol leto celo leto--$7.00 43 30 Subscription Yearly >0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda- izhaja dan tamemtl nedelj In prasnikcrr. _______rmtpli In oaefaootl ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli pi^lljf^ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejflnje blvalUČe naznani. da hitreje najdemo naslovnika. "QUI NAJtODA", ti« W. 18 tU Street, Ne« York, N Y. Telephone: CHthea 3—SS7S OBRAČUN Z ALFONSOM V v rti mm vojne napetosti in razburljivih poročil, ki prihajajo ov80(l, je svet skoro prezrl sklep španske narodne skupščino, ki j«* bil sprejet zaibiji toden in ki Ik> tvoril eno najvažnejših poglavij v zgodovini španske revolucije. Posebna komisija, obstoječa iz članov parlamenta, je obsodila bivšega španskega kralja Alfonsa XIII. na dosmrtno ječo. Obsodba je bila izrečena v njega odsotnosti, kajti kot znano- se nahaja bivši španski kralj v Franciji. Obsojen je bil zaradi zločinov, ki jih je napravil proti interesom španskega naroda. Ako bi kdaj prestopil špansko mejo, ga ima pravi CO vsak španski državljan aretirati in ga izročiti oblastim. Ta odredba dokazuje, da so španski narodni zastopniki izvoljeni od revolurijonamih mas, skrajno odločni. Odredba je seveda le teoretična, kajti kot rečeno, se nahaja španski kralj s svojo družino v inozemstvu, kjer mu zaenkrat še ni treba stradati. Ta obsodn bi ga čisto nič ne brigala, če bi ne bilo še nečesa drugega pol«*g- Navzlic splošni gospodarski krizi, je Alfonzovo premoženje na Španskem še vedno vredno nad deset milijonov dolarjev. To premoženje mu je bilo zaplenjeno, in to je tisto- kar boli. Zanj se je bil zavzel edinole stari grof Romanones, ki je bil pod njegovo vlado trikrat ministrski predsednik. Njegova lisjaška zavijanja pa niso dosti zalegla. Španski narod prav dobro ve, da si je Alfonso prilastil to premoženje krivičnim potom in da si je vse, kar ima, pridobil na stroške spans Ice ga naroda. Španci so dosti bolj temeljiti nego so bili Nemci pred trinajstimi leti. Nemška republikanska vlada sicer ne priznava Viljema za svojega vrhovnega gosj>oda, navzlic temu1 mu je pa pnstila milijonsko premoženje. Kaj briga Viljema i V Doomu se še vedno smatra za nemškega cesarja, obenem je pa tudi najbogatejši Nemec na svetu. Danes, ko pišem ta dopis, je pravo poletno vreiiie, toplo kot poleti. 7-8 stopinj gorkote je v senci. Tako gorkega novembra meseca kot je letos, še ae pomnim, da si sem že precej star. V sosednji vasi so bili tatovi sinoči. Odnesli so $300.00 v goto-vini, zlatnino s« pobrali in nekaj obleke. Za njimi ni sledil. Okra-deni se imenuje \V. Kepplle in je dobro znani Anglež tu v Claridgu. Tukaj so zelo slabe razmere. Dela se po en dan do dva na teden in vse tako kaže. da kaj prida ne bo do uovega leta. Ta teden so odpeljali našega rojaka Johna Iteniča v bolnišni co. Boleha že precej časa in zdravniki so izjavili, da ga doma ne morejo ozdraviti. Mogoče bo kaj boljše v bolnišnici. Želim mu skorajšnjega ozdravljenja. Poletna sezona je sedaj minila. Ijetos smo imeli precej piknikov tu v naši okolici. Prišli so rojaki od blizu in daleč. Kljub slabim delavskim razmeram je bila na vsakem pikniku velika udeležba. Sedaj je pa vse potihnilo in mislim, da bo tako do predpnsta. Z veselicami ni tukaj nič po zimi. Vsako društvo, katero priredi kako veselico, ima prav gotovo izgubo, zato vsako društvo od-klada in čaka na boljše čase. za katere se pa ne ve kdaj pridejo. Tukaj v Claridge je vse bolj po starem, porok ni nič, botrij nič, za sv. .Martina malo kdo ve. <*V bodo pa na Zahvalni dan birmali Martina, ne vein še. Spodobilo se bi, da bi ga prav čisto ne pozabili. Ali pa mogoče sv. Miklavž dobi prednost tu v Claridge. Potrebovali bi močnega, da bi dosti prinesel, kadar bo čas za to. Tukaj so sedaj izgotovili 3 milje ceste iz Jenanette-a do Claridge. Danes so začeli iz Harrison City delati cesto mimo našega rojaka Petra Lazarja, ki ima tam lepo in veliko farmo in čez Bushy Kun proti Jeannette. Sedaj pa končam in pozdravim vse Slovane po Ameriki! Anton Yerina. Barberton, O. Prejela sem pismo od svojega bratranca Janeza Pintar, ki mi piše, da je prejel darovani denar za pogorelce. Razdelil je tako kot so darovalci želeli, in se darovalcem prav iskreno zahvaljuje. •Kakor se je izrazil v pismu o položaju v domovini, je tam še hujša kriza, kakor pri nas v Zdr. državah. Dela primanjkuje na vseh koncih in krajih, siromašen narod trpi pomanjkanje, kajti ako ni dela. ni ne jela. Posojila se ne da dobiti, zato je tudi za kmete slabo, ki bi si radi popravili svoja stanovanja, pa nimajo denarja na razpolago in na posodo ga ne morejo tudi dobiti. Torej je razvidno, da tudi v domovini ni vse z rožicami posuto, kot ni bilo še nikoli. Kruta smrt se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Anton Relovec in jim ugrabila ljubljeno hčerko. v najlepši otroški starosti, dvanajstem letu. Težka izguba za starše. Žalujoči družini izrekam moje sožalje. Tudi gospe štorklje niso še zaspale. Še vedno se oglasijo tu in tam puste kaj za spomin. Tako se je pred nekaj dnevi ena oglasila pri družini Mr. in Mrs. Frank Sega in jih vpraša kaj želijo? Rekli so fantka, punčke da že imajo. Xato razveže culico in jim pusti zalega fantka. Čestitam! Naši po Ameriki Jakob J. Stukel Iz Chlsholm.j V Sublet, Wyo., je rojak Gašper Mirni., Je bil na razstavi v St. Lou- j Ložekar ustrelil neko žensko, nato 1* okraju, (St. Louis County Pair),: pa še sam sebe. Oba sta bila na le večkrat deležen odlikovanja. Ja- ^ mestu mrtva. Pokojni rojak je bil kob Žtukel je v tarnata jem okraju doma iz Luče pri Ljubnem na Spod. znana kot kralj krompirja, ker je Štajerskem. V Washlngtonu zapu-on aa izboljšanje in pospeševanje šča ieno in šest otrok v starosti od pri jo jen Ju krompirja več napravil, j 6 do 22 let. On ni spadal k nobe-kakor katerikoli drugI. Letos se je nemu slovenskemu društvu. Njego- na razstavi zopet postavil in bil odlikovan s prvim odlikovanjem. Enako ao bili odlikovani tudi drugi člani njegove rodbine. Na živinorejskem oddelku razstave je dobil J. dtukel prvo nagrado. V bolnišnici v Indianapolis. Ind , je umri rojak John Paul, star komaj 28 let. Zapušča ženo in hčerka V bolnišnici v Indianapolis JaJo tudi sledeči JU Ima zlomljeno roko; Prances Sa-šek ae Je morala podvreči operaciji, enako tudi Mary Vidmar in A-tnaUja Oulc. va žrtev je bila Amerikanka, stara šele 22 let, s katero je živel v "divjem zakonu". Vzrok tragedije so slabe delavske razmere. On je slabo zaslužil, poleg tega pa je bil precej udan alkoholu. Na Zahvalni dan, dne 26. nov. ar bo poročil v Cleretandu lir. Albert Ksuhk a MSaa 9oro GarapiČ. In Mrs. Anton Rauflca a East Ja pa hčerka u- šest rudarjev, ki so stavkali zad-rfje poletje v Waahingjton, Pa, je bito obtoženih v zvezi z izgredi pri Prances Oorenc, premogovniku Bulger 8. Julija t. 1 Te dni Je bila sodnljaka obravnava in porota jih je spaenala za krive. Obsojeni eo bili v zapor od petnajst dni do treh mesecev. DrugI trije rudarji — Paul Bo-bieh, Pete Lesko in Jbe Sušak — so bili spoznani za krive, da so se u-rtaMrtfll iagredor IS. Junija t. 1. Rlcheyvlllu in aodnik Hughes Je vaz tri v zapor za pet me- IZŠEL JE SLOVENSKO - AMER1KANSKI KOLEDAR H 'GLAS NARODA* leto 1932 CENA S0c 216 W. 18th Street New York City Kaj je pa z našim popotnikom. Mr.. M. Pogorelcem, tako pogo-stoma sem opazila njegove priljubljene dopise, na enkrat je pa kar utihnil? Upam. da je okreval. in da se kmalu zopet oglasi ter nam popiše kaj iz tistih krajev kjer se nahaja. Pozdrav! Jennie Troha. Strašna tragedija v pijance vi rodbini. * Pred velikim senatom okrožnega" sodišča v Požegi se je zagovarjala zaradi uboja svojega moža kmetica Ana Monrič. Prva le-leta je bilo njeno zakonsko življenje srečno, njen mož Tešo je bil marljiv kmetovalec, z ženo sta imela tri otroke, za katere je oče vzorno skrbel. Naenkrat je pa začel popivati in zanemarjati dom. V hiši je kmalu zavladalo pravo peklo, ker je pijani mož pretepal ženo in otroke. Pred dvema letoma je skušal eelo oskruniti svojo 16-letno hčerko, ki se mu je pa iztrgala in zbežala iz hiše. kamor se ni več vrnila. Pozneje je hotel pijanec posiliti tudi svojo 13-let-no hčerko. In morda bi bil dosegel svoj namen, da ni v zadnjem hipu prihitela mati. ki je pograbila sekiro in ubila moža. SodišiV jo je oprostilo. Tragična smrt beračice. V Vukovar« je živela 67-letna Ana Sini. ki jo je mož silil, da je hodila beračit in- z miloščino je morala preživljati tudi njega. Te dni je pa prinesla premalo denarja, mož jo je pretepel in zapodil od hiše. Uboga starka se je na polju zgrudila od lakote in umrla. Tragedija odpuščenega uradnika. V Zagrebu si je končal življenje 58-letni uraduik (irga Sarič, ki je bil ostat brez službe in ni vedel iz težkega položaja drugega izhoda. Pred letom dni mu je u-mrla žena" in ostal je s svojo hčerko sam. V obupu je popil tri decilitre silne kisline. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa v strašnih mukah umrl. Človeška družba ima zopet eno žrtev na vesti. ci in se zbrali na ulici. Videli so medveda, kr je prihajal, pa so mislili. da je ukročen medved, ki se je odtrgal z verige kakega me-dvedarja. katerih je v tem kraju veliko. Zato se niso brigali zanj. POZOB JUGOSLOVANI V OKOLICI PITTSBURG HA! Prijatelj Ivan Varoga nam poroča, da se Jugoslovanski klub nada tako velike udeležbe pri praznovanju ujedinjenja dne 29. novembra, da je bil primoran najeti večjo dvorano. Slavnost se to-raj vrši ob dveh popoldne v Memo-, j rial Hall, corner Fifth Ave. in j Bigelow Rnuleward, Oakland, Pittsburgh, Pa. Banket se vrši v Webster Hall. I&ČEM TBI BRATS, doma pri Medvodah; Fifeace in Valentin se nahajata v Združenih državah, Wilitt pa nekje v Canadi. Prosim da se mi zglaaijo, ker imam nekaj važnega poročati radi očetove smrti. — John ftetina, 213 Kathlaen Street, Sudbury, Ont., Canada. (2x § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želečr potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti,, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPO-VEDI, kar je v mnogih slučajih j ako važno-. Vloge obrestmjcm* pa 4 % Sakser State Bank V smrt, ker se ji je mož v Ameriki izneveril V Novem Sadu si je pred kratkim končala življenje 34-letna Ka tarina Blajer. V smrt jo je pognala vest iz Amerike, da živi njen mož tain v divjem zakonu z neko izseljenko iz iste vasi. Umor Sofije Čučulovič pojasnjen. Te dni smo poroeali. da je bila 14-letna Sofija Čučulovič (ne Sučinovič) tz vasi Vajska pri Som-boru umorjena in oskrunjena. Oblasti so morilca kmalu izsledile v osebi kmeta Petra Ververiča. Morilec je svoj zločin cinično priznal. Preiskovlnemu sodniku je pravil, kako je nesrečno deklico odvedel v gozd, ji zadrgnil ruto o-krog vratu in jo zadavil, potem pa je šeoskrul. Truplo je pokril z list jen? in čez nekaj časa se jc vrnil, da vidi, če je njegova žrtev že mrtva. Za vsak slučaj jo je udaril še s polenom po glavi, potem se je pa vrnil domov. mm * T. Kmetje ▼ boju z medvedom. Iz Prilepa .poročajo sledečo zgodbo, ki se je dogodila 27. oktobra v bližnjih vaseh. Ponoči sta se proklatila iz K ruše vske planine v gozdove blizu vasi Belo polje dva medveda. Psi v vasi so vso noč strahovito lajali, tako da so vaščani vedeli, da je blizu zver. Ko se je začelo daniti, je kmet Take Spirkovič iz vasi Belo polje vzel puško in šel proti gozdu, kjer so psi najbolj ,4ivje lajali. Na svoje veliko presenečenje, pa je skoro zagledal prav blizu vasi dva medveda. Iz precejšnje daljave je začel streljati. Pa ni nič zadel. Pač sta se oba medveda prestrašila strelov ter se je eden vrnil in zbežal proti planini, drugi, večji injedved pa je odšel proti vasi Dolnjan. Blizu Blolnjana je pasel govedo Mirče Katovič, ki ni opazil, da se mu bliža ogromna zver. Šele, ko se mu je medved čisto približal, ga je »Mirče ugledal in se kajpada zelo prestrašil, ker ni imel pri sebi nobenega orožja, razven gor-jače, s katero je gonil govedo. V tem je medved že planil proti njemu, a Mirče se ga je branil z u-darci svoje gorjace. Toda gorjača je prešibko orožje za tako zver. ki se je vrgla na Mirčeta. Raztrgala mu je trebuh na desni strani in. tako ranjenega vrgla več metrov od sebe. m daleč s tako silo, da se je -Nikola Trajkovič zgrudil na tla. Nato je zver skočila mimo ležečega kmeta in prišlo na dvorišče Veljana Kočeviča, ter nato zopet čez plot na polje^ Tu se je pasel konj Mirča Trajkoviča blizu neke luže. Zver je napadla konja pri zadnjih nogah, ga vrgla na tla in mu iztrgala meso na križu. Nato je skočila v vodo in se v njej utopila do glave. Vse to se je zgodilo tako hitro, da se vaščani niso mogli zavedeti. Šele sedaj so prihiteli kmetje, oborožeifli s sekirami, vilami iit gorjačami. Tekali so krog luže. da bi zver ujeli živo, ali pa bi jo ubili. Občinski pisal Stakovič je velel že prinesti vrvi. s katerimi bi zvezali zver. Šele čez nekaj časa so pritekli trije, ki so imeli puške: poljski čuvaj Veljan Koče-vič ter kmeta Boge Božinovič in Trajko Janknljovič. Hoteli so medveda ustreliti v bilo krog luže polno ljudi, niso smeli streljati. Medved pa je med tem, videč, da je obkoljen, planil iz vode in strahovito zarenčal. Ob-legovalci so preplašeni medvedu pokazali pete ter se vrnili v hiše. Medved pa je korakal mirno naprej proti vasi Zabrčane. Poljski čuvaj Veljan Kočevič je sieerstreljal za medvedom, pa ga je zgrešil. Uspeh je bil le ta. da je zver sedaj hitreje bežala. V tem je Velja-nu vzel iz rok puško njegov brat Nikolaj in v družbi z nekaterimi mladeniči stekel za medvedom. Medtem so bili opozorjeni na nevarnost že Zaborčaui. ki so hiteli medvedu nasproti s svojimi psi. Medved se jim je ognil v gozdič Zaborački Oaber. Tu je zlezel ua malo višino in legel. Nikola Kočevič pa ga ni izgubil iz oči, ampak je prevodno stopil bliže. *S prvim strelom je zver zadel v trebuh, krogla je prišla pri prsih ven. 'Ranjena zver je strahovito zarjula. se dvignila na zadnji nogi in planila proti Nikoli. Ta je mimo ustrelil drugič in zadel zver v zadnjo nogo. Medved se je zgrudil in strkljal po strmini proti strelcu. Nikola je ustrelil tretjič in s tretjim strelom ubil zver. Medved, ki so ga takoj naložili na voz. in ga odpeljali v var-., je strahovita zverina, težka nad 300 kg. Težko ranjeni M. Katovič iz 'Dolnjana je bil prepeljan v bolnišnico. A njegove rane so bile tako težke, da je v bolnišnici umrl. Kmet Nikola Trajkovič. ki ga je medved udaril po prsih in ki je dalj časa bil v nezavesti, še leži, a zanj ni smrtne nevarnosti. Kojak se je odpravil zjutraj zdrav iu vesel z doma na delo, v bližini tovarne ga je pa povozil avtomobil. Ne sicer hudo, toda par ilni je moral vsled p<»škodb ostati domsi. Takoj je bil pri rokah advokat, V šali ga je zabodel. Andro Tmbrijanec je Sedel s svojim prijateljem Jakobom Težakom v Varaždin« v krčmi in pozno ponoči sta se vračala domov. Spotoma sta srečala več fantov in po stari navadi so začeli fantje vleči kljuko, da preizkusijo svoje moči. Ivan Kocjan se je 'bal, da bi njegov prijatelj Marko Remenar ne podlegel, priskočil mu je na pomoč in zasadil Imbri-jancu zadaj nož v rebra. Prebodel mu je pljuča in prerezal veno, tako da je Tmbrijanee kmalu izkrvavel. Fant se je sam prijavil sodišču. Ha povratkn iz rancije okraden Viid Dragulič iz Banjaluke se je vračal te dni z Francije in ko je v brzovlaku na progi Ljubljana-Zagreb zadremal, mu je nekdo ukradel' 1000 Din in 1800 frankov. Osumil je svojega tovariša, ki ga ki je vložil tožbo za odškodnino. Vršila se je obravnava in sodnik je prisodil ponesrečencu petsto dolarjev odškodnine. Naslednjega dne mu pošlje advokat ček za sto dolarjev s pripombo. da -ii je obdržal štiristo dolarjev za svoje stroške. Ves ogfirčen se je odpravil rojak k njemu in mu rekel: — Na. tako se pa nismo zmenili. Kdo je bil povožen — vi ali jaz.' * Jaz sem silno skromen človek. Vsakega prijaznega pogleda sem vesel, vsako dobro besedo visoko obrajtam. najbolj so pa dobrodošli pozdravi, kakoršne mi je poslal Mr. J. Kilipič iz ('leve I and a. Pošilja mi. piše in pravi: — Ker dobro veni. da bi Petru Zgagi zadišale klobase, se moram tudi njega spomniti v teh slabih »"asih in uui jili par priložim. < '♦* ga bo preveč žejalo, pa naj priti«* nad-ohičana. saj smo ga že krstili. — J. Kilipič. Klobase so bile dvoje sorte: ri-žave in mesene. Mesene so izvrstne, da Viol je hiti niso mogle, dočim so riževe v sedanjem jrorkem vremenu na dolgi poti iz Clevelanda v New York precej oslabele. Mesene sh dolgo potovanje navzlic gorkoti dobro prenesle, in jih slehernemu iz dna želodea prav toplo priporočam. Koso ponesrečenca izvlekli izpod vodi. Ker pa j*'razvalin .je sleherni mislil, da je mrtev. Dihal ni več. srce mu ni več utripalo, in šele treni zdravnikom se je posrečilo, da so jra zopet spravili v življenje. Ko se je zavedel, so ga vprašali. kakšna je smrt. — Saj nisem bil mrtev — je odvrnil. — Seveda si bil mjrtev. Srce ti ni več utripalo in tudi dihal nisi več. — Jaz vem, da nisem bil mrtev — je ugovarjal. — Kako veš? — Kako bi ne vedel . Lačen sem bil in mrzle noge sem imel. — To vendar ni nobeno znamenje. — so rekli. — Zadostno znamenje — je odvrnil. — Ce bi bil v nebesih, bi ne bil lačen. t'e bi bil pa v peklu, hi ne imel mrzlih nog. Porotniki so se posvetovali. Pri ameriški poroti je tako, da se morajo vsi porotniki sporazumeti. Ce je enajst porotnikov prepričanih. da ie obtoženec nedolžen, dočim dvanajsti porotnik zatrjuje, da je kriv, ne pride porota nikamor. In tako je bilo tudi v tem slučaju. Enajst porotnikov je bilo prepričanih, da je obtoženec nedolžen. Dvanajsti je pa trdil in se zaklinjal, da ni. Tovariši so mu prigovarjali in mu dokazovali. da je v zmoti* on je pa odloč-on svojo trdil. Od poldne do večera je trajala ta mučna debata. Niso ga in niso ga mogli prepričati. Ob šestih stopi v posvetovalnico sodni suga in vpraša porotnike. če bodo večerjali. — Da, — je odvrnil načelnik porote, — prinesite enajst večerji in kup sena. Še ta odgovor, potem naj bo pa zaključena tozadevna debata. Rojakinja mi poroča iz Shehov-gana. Wis. : Dragi Peter Zgaga : . Ker vprašuješ, kakšna je razlika med' Štajerci in Kranjci, ti povem, da sem bila- dvakrat poročena. prvič s Štajercem, drugič pa s Kranjcem. Štajerc zna ljubiti, tako da ti ni treba skoro nikdar kuhati, ker si sita poljubov. Kranjci so pa pridni ljudje. Ljubezen jim ni mar. ampak govore edinole o delu: Življenje bi bilo dosti prijetnejše. če bi se lahko poročila s Štajercem in Kranjcem naenkrat. Kranjec bi delal, 'Štajerc bi pa ljubil. Sedaj pa pa živim kot vdova in vidim, da- je to najlepše življenje ter'si mislim pri tem: me, so bili kmetje afodai. pokon- nem zaporu je policija pridiržala v preiskoval- ~ Pojdite se solit, Štajerci in Kranjei. GLAS NARODA NEW YOU, TUESDAY, KOV EMBER 24, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY hU.II IVO GRAHOR: — Kaj je bilo? Podlesnik sedi na »bu svoje brez-pcselniške postelje in si mane oči. — Kaj je bilo? — Ali se mi je sanjale? — Kljub neprespanosti in dokaj krepkemu mačku, ki rad spremlja jutra po prekrokanih nočeh, se mož kar ne more načuditi sebi in svoji predobri volji. Ta se ga polašča. Ej, pa je toliko stvari, bolj verjetno njemu namenjenih kakor pa dobra volja. Po naj skromne jši oceni je na svetu vse polno skrbi, kri-žev, težav in misli, gotovo pa je ena, v presneto nevarnem so rod -rtvu "! njim: kako bo Podlesnik, ta reduciranee, izvriek uglednega u-radniškega stanu, živel, s čim poplačal dolgove, hrano in stanovanje za štiri minule mesece, kje najde službo, si ohrani dekle in spet nabere poguma zato, da te poročita. Vsaj to. Stoj! Tako lahko te stvari niso, gospod Podlesnik! Preveč samoea-\:jtna lahkomišljenost govori iz teh skromnih načrtov, ki jih vi i-menujete skromne. Zdajle, ura bo deset, se odpro duri. v sobo bo stopila gospodinja, pogledat, kako živite, sumljivi gospod nejmenik prelepe zunanjosti, ki se o vas šušlja, da često mislite na ramemor. Le nikar se ne delajte, kakor da hočete še živeti, in plačajte stanarino, najprej zaostanek, ako imate s čim, in lepo čakajte doma. morda pride dekret, pokličejo vas znova v službo, pa bo tako za cba najbJlj varno, bolj ko pa da hodite v tem položaju okoli deklet, ki mlademu človeku mešajo pamet in ga navajajo k nepoštenim mislim na smrt. Iz tega, da vam odkrito povem, ne bo nič. Plačajte prej, kar je med nama in potem lahko poberete svoje stvari, pa se kar izselite na predmestno polje. Bo manj nepotrebnih strcikov. Vaše dekle lahko živi brez //I PRAZNIK vas; gotovo ni toli neumna. Rodbi- njem. Vest je začela kljuvati, očitki na. otroci so drage stvari. Morda so padali na srce, z veliko točnostjo mislite in sanjarite celo o majhni | so se spuščali udarci nanj in on se hišici, kar je prav kranjska nava- je branil. Z velikanskim užitkom da - razvada. To si pa kar iz gla- si je ogledoval vse izgovore, ki ve izbrišite in poglejte, koliko je jih je bil izdelal v nemirnih nočeh, na svetu stvari, ki bi morale biti, da si sam svojo nesposobnost za pa jih ni. j življenje prikrije in oprosti, spo- Haha, žep. Žep imate Jže tudi polnjeval jih je in si z milim na-raztrgan. Nikarte tolikokrat pose- smehom odpuščal, ako so prihajali gati vanj; vem, da nimate v njem, namesto kristalov na dan samo beliča, ker bi ga bili gotovo zapili! spački in nečiste snovi. Da, še celo sinoči. Pa še tole: Ne butajte z spačkov je bilo malo. Ti so znak po-glavo, kadar prihajate domov in se sebne življenjske moči, kakršne več ne zavedate njene prave odpor-1 Podlesnik nima. Tako na primer on nosti zoper zunanji vpliv realnih, nikoli ne bi mogel postati iznajdi-predmetov in realnih stvari. Tole na1-telj; nič pametnega mu ne pade primer ni zid, ampak navadna ste- i v glavo. Zvečer je šel. brez službe na za spalnice mirnih ljudi. Pri! seveda in brez upanja, ter je denar meni ste si najeli spalnico, razu- j — tistih šest kovačev — zapil. Prav mete? — ne pa prostor za razbija- I klavrn dan je bil torej. nje glave, kako bi vam bolje kaza- j H lstojte ljudje, nebrižniki! lo nihati med življenjem in smrt- ^ ^ da w podlesnik ne iz_ jo. Le pomislite! Na svetu je 20 za- | najditelj. Prav to, da je zvečer, ko pisanih miljončkov brezposelnih wlo res V£€ga konec ^ in de_ ljudi. Temu pravimo gospodarska ^ to ^ iznajdba kriza. Toliko sestradanih in vsa-: kega še po pet otrok. Vi pa si do- Danes se vse kadi. Razkadilo se mišljujete, da ves svet čaka samo ' je kakor megla pred pomladanskim na vas. Brezposelnost je poklic,! solncem. V duši je praznik, ki pre-ljubko moj. Brezposelnost je po-1 kipeva čez in čez. Zvrhana ga je. klic! Vi morate nekaj delati! Brez) O, ti uboga duša! Pa ne da bi se dela ni jela. Delati in ne obupati ali kakor že pravi Carlyle. Mlad človek si mora rnati pomagati naprej. Ni to tako lahko, kakor si vi mislite s svojim svežnjem zanikar- nih spričeval. O! Vi ste študirali. A samo za to, da bi lepo pupcali in papcali, kar kmet pridela in delavec naredi. - 8 f^OŽIČNI ^ prazniki ^ se bližajo ft b: Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po rastla, vrednost Hram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din..... ...................$ 2.05 J 150 Din..... ...................$ 3.00 f 200 Din .. ................... $ 3 90 1 250 Din .. .................. $ 4-vA) I 300 Din .. .................. $ 5.75 *j 400 Din .. .................. $ 7.60 S 500 Din .. ................. $ 9;45 \ 600 Din .................. $11.35 j 700 Din .. .................. $13.20 J 800 Din .. .................. $15.00 j 900 Din .. .................. $16.90 j 1000 Din .................. $18.60 j 50 Lir ...... ................... $ 3.00 j 100 Lir ...... ................... $ 5.70 1 150 Ur ______ ................ $ 8.55 j 200 Lir ...... .................. $11.20 j 250 Lir ...... ................... $14-00 j 300 Lir ...... ................... $16.65 ] 350 Ur ...... ................... $19.45 ! 400 Ur ...... ................... $21.75 j 450 Ur ................... $34.45 > 500 Ur ...... .................... $27.15 1 Pri nmkuii u vitjih zneskov i kakor oni ičeno dovoljuje- j STATE BAN K m Corthadt Street Mew ¥ork; m T. Niste pomislili, da to ni nič, da je vladar sveta denar, ki ga vi nimate. Včasih je bil uradnik gospod, kakor častniki. Ampak tistih časov več ni. Vi jih ne boste priklicali. Vse to je že za deveto goro. Naučiti se boste morali česa drugega, ko zgolj prazne vrste šteti in dekleta loviti pa dneve in ure do prvega črtati na koledarjih pisarniških. Hihi! Pa je*le gospod Tone Podlesnik tič. Vsi Ljudje bi drugače zapravljali svoj prosti čas. Našli bi si priložnosti in lovili prilike, kjer se lahko kaj dobi kar čez noč. So na primer ženitve, kjer ni potreba razen dobre obleke in čedno6tnega nastopa imeti prav nič. Ali me zdaj razumete? Človek živi, ako živi tako kot življenje zahteva, ne pa za lepe stvari, za načela, ideje in druge take umetnosti. Človek živi.... Pst. Molčite, gospa! Vino to ni. Nekaj se godi, česar doslej še nisem poznal. Nekaj se je zgodilo z menoj. Jasno mi ni. Toda takole nekako bo, da sem nekje denar do bil in ga včeraj napravil. Bil je velik, velik praznik je bil. Pa vendar ni.... Ne, danes je sreda. Včeraj, včeraj sem pil, včeraj je bil tedaj torek. Ob torkih ne videvam vesellU ljudi. Ali pa je bila na vse zadnje vendar le res nedelja. Praznik je morda bil, ko se človek posveča bogu in pri kozarcu razvese 1L... In zdajle gospod Podlesnik čemi in bulji z očmi, pa ugiblje, kod se je vzelo to, da je bil včeraj praznik, ali vsaj to, da ima on že vse božje jutro tak blažen občutek, da je bil včeraj praznik. Bil, bil, bil! Vsi znaki kažejo, da je bil. Tako nežnega občutja ni gospod Podles 'nik doživljal že dolgo let, posebno pa ne v poslednjem času, v brezposelnosti, ki je bila doslej zan pravi pekel. Nekoliko že pohabljeni socialni čut takozvane ljubezni do bližnjega se mu je okrepil in se prelil, razttl v gorečo ljubezen do vseh ljudi, vseh stvari, do vsega dobrega in zlega, da je le tako, -da on gospod Podlesnik, še živi, živ in zdrav. Še preveč zdrav. Gospod Podlesnik bi najrajši poskočil, četudi zadene z glavo v strop nizke č um nate, kjer mu daje usoda jesti prežganko naobraaenega p role tarča. Polagoma se mu v glavi iskri Podobe se jasnijo. Resnično: nava den delavnik je bil včeraj, nič posebno lepega m v nJem doživel, ni česar m svojo rešitev ni bil ukre nil. Saj Je vet dan motil vse Miri od sebe, da bi našel kje spet kaj za skriHta. z dtnarjem se mu' J« Ml vrnil pogum. Vse se je pcrtMuulo v bila tako visoko dvignila zgolj z vsem svojim poslednjim naporom, s poslednjim poskusom notranjih sil, prelete ti ta jarfk, ki mu pravimo zemlja, priroda, dom, svet lažnih predstav. To bi ne bilo prav. Ne, ti me še više, krepkeje vzletiš in pogledaš, kje. kako je s tem praznikom, da je zasvetil preko noči. pogledala bova. Ze vem. Tudi ti se ne daš varati od lažnjive vesti. Ta praznik je bil resničen. Daleč nekje leži, v mladostni pokrajini, in je vstal, zraste! iz razvalin pa se povrnil k meni. Praznik, ki je združil v sebi sto in sto lepih neizpraznje-nih dni, sto in sto otroških, kmečkih nedelj. In tako je ta dan, ki se preliva po krvi zdajle, ta in ta in ta in vsi skupaj, kot en praznik za vse življenje. Tisti — ko sem jaz, mladi Podlesnik, prvikrat krokal, se prvič od veselja napil in drugo jutro pod silnim mačkom občutil še enkrat in še lepše ves praznik, ves prejšnji dan. Proženje i * gotovo velika zaščita "Luclcies zame vsak čas. Ne puščajo pookusa, ne povzročajo hripayosti in me ne silijo h kašlju. Prazen je je gotovo velika zaščita. In vaš izboljšani Cettophanski ovoj — je nekaj posebnega — zares ga morem odpreti brez noža." 4= * Ali je Ugotovilo Miu Tubman Plačano? Zanimalo vas bo izvedeti, d« nI bil niti «n cant plačan Miu Tatti-man za gorn[e ugotovilo. Mils Taihman kadi LUCKY STRIKE dv« leti. Upamo, da bo ta objava iitotaiio koristila nji i rs Paramount, njenim pro-ducarjem, kot njeno odobranj« LUCKIES vam in nam. Ro Ziegfeld j« enkrat proslavit Lilyin Tashm&n v "Follio»" smislu - toda Hollywood jo j* napravil mednarodno slavno. Ona je prva družabna voditeljica v Holly-woodu in j« ana najbolje oblečenih žensk v filmu. Ne pogrešajte je v Paramount'« "Girls About Town." • e e e • i* Napravljene iz najfinejšega tobaka — Smetane mnogih Letinj - samo LUCKY STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo Ultra VioLetnih Žarkov — proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo zdražljivost, ki je na« ravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti izgnani dražljivci niso navzoči v vaii LUCKY STRIKE. "Zunaj so. zato ne morejo biti notri F* Ni čuda, če so LUCKIES vedno mile za vaše grlo. It's toasted Zoičfta Voiega Grlo—proti droxljojtw—proti kaliju In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži trn "Toasted" Okus Vedno Svež NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE: 60 minut x nt\M)limi plesnimi orkestri ns itetu, m "Walter XFincbell, kojr%a d twain \a napoiedotanjm potisnejo imtrilmje norice, t tak torek, ietttek im toboto večer prt ko N.B.C. trmreiia. » Pa tudi to še ni natanko isto. Glavno je to, da - na dan, ki mu pravimo praznik, ničesar ne delaš, a vendar nimaš občutka brezposelnosti. Tako je, moj ljubi Podlesnik; iz svoje "mladosti si pil. Zdaj pa pomisli, v čem je Tvoja iznajdba? NI je. Nikjer je ni. Kaj bi bilo, danes s teboj, da nisi nekoč resnično živel, resnično doživljal praznika? Kaj bi ti bilo ostalo cd alkohola in iznajdljivosti?.... Doživel si in to je vse. Tvoj prebujeni razum, tvoja duša pa zdaj vprašuje, ki je bila močna in je zato zmagovita: Kaj bi bilo, ako ne bi bil nekoč doživel? Kaj bi bilo z ljudmi ,ako ne bi bili nekoč doživeli praznikov? Tole je uiisel, Podlesnik! Tole je misel: Kaj bi bilo z ljudmi, ako ne bi doživljali pravnikov? Prance Podlesnik, vstani in hodi. POTOPLJENO NAPOLEONOVO BRODtiVJE Neki grški podjetnik je predlagal egiptski vladi, da bi mu dovolila dvigniti Napoleonovo brodovje, ki je bilo potopljeno v bitki pri PRAVDA ZA TRUPLO Dunajski železniški uradnik Jožef Bock je lansko leto umrl in je bil pokopan v družinskem grobu, ki pripada njegovi materi. Njegova ena s taščo ni živela v najboljših odnošajih, pa je med njima čestokrat na samem grobu VSAKDANJA POVOJNA PESEM Abuklrju. Potapljati so že natančno! P™10 do razburljivih prepirov Ma- s v CENA ML KERNOTOA BERILA JE ZTO2ANA Afigieško-slovensko Berilo (ENGLISH* SLOVENE READER) Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'OAS NARODA 216 West 18th Street New Yorftr City določili mesta posameznih brodov. Najprvo bi dvignili ladjo "Orion", ki leži v precej nizki vodi. Grk je pripravil že vse potrebno, da prične takoj z delom, čim prejme dovoljenje egiptske vlade. MRTVAK1NJA OB OKNU Usoda se je čudno poigrala z 71-letno Angležinjo, g. Minnie Gom-monovo, ki je živela v zelo skromnih razmerah kot penzionarka v Parizu. Našli so jo mrtvo ob oknu njene sobe z zaprtim pismom v roki. To pismo je bilo prišlo zanjo pred nekoliko dnevi z Angleške in postrežnica ga ji je izročila osebno. Postrežnica je še videla, kako je stara dama sedla k oknu, da bi ga lažje prebrala s svojimi brljavimi očmi. Nato se je odstranila. Starke ni bilo ves dan iz sobe, zvečer so začeli sumiti, da se ji je zgodilo kaj hudega. Potrkali sp na vrata in ko ni bilo nobenega odziva, so stvar sporočili policiji. Ta je našla go. Gommonovo ob oknu mrtvo, v roki je držala še zaprto pismo. Srčna kap ji je končala življenje, še preden ga je utegnila odpreti. Predlagali so, da se pismo prečita. Storila je to policija in vse je pretresla njegova vsebina. Neki angleški odvetnik je sporočal stari gospe, da je umrl neki nje oddaljeni sorodnik, in da ji je ostavil več tisočakov. To dediščino lahko dvi- ti je opetovano odstranila cvetlice, ki jih je bila prinesla vdova na grob svojega moža, in jo zmerjala. Vdova se je končno naveličalaun je vložila tožbo, da bi truplo ekshumi-rali in ga pokopali v posebnem grobu. Pravi, da se je pokop v družinskem grobu izvršil proti njeni volji. Tašča spet trdi, da je bila vdova sama pristala na to, naj se nje mož pokoplje v družinskem grobu, ker za poseben grob ni imela denarja. S tem se je odrekla vsake nadaljnje pravice do trupla Sodniki so v zadregi kako naj bi razsodili v tej čudni pravdi in so jo začasno preložili. Zgodba o možu. ki se tako dolgo ne vrne, da ga imajc že vsi za mrtvega, a koL "mrtvec" se pa le nenadoma spet pojavi, v zgodovini ni nič novega. Posebno po svetovni vojni se je vrnilo iz tujine na stotine' mož. katerih žene so se že po-možile z drugimi v odsotnosti mož. ki so bili uradno proglašeni za mrtve. Tak "mrtvec" se je pojavil te dni tudi v francoskem mestu Bavey. Alfred Ballart je moral 1. 1914. med prvimi na fronto, a že meseca no- gne vsak čas. Toda" starka ni nikoli zvedela, da se ji je hotela na-smettnltt sreča na večer njenega fttTljeoja. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk, Walsenburg, Colo! A. Bobek, Cleveland, O. J. Blish. Chicago, m. J. B rezov ec, Conemaugh, Pa. A. Germ, Braddock, Pa. J. Jovan, West Newton. Pa. J. Koren, Milwaukee, Wis. F. Masle, Little Falls. N. Y. R. Metež, Brooklyn, N. Y. A. Močnik, Girard, Kans. J. Previč, Export, Pa. A. Saftich, Pueblo, Colo. F. Shefrar, Turtle Creek, Pa. J. Slapnik, Collinwood, O. C. Strnisha, Gowanda, N. Y. F. Stular, Detroit, Mich. J. Zelene, Waukegan, 111. J. Z o rman, Sheboygan, Wis. PREPOVEDANA ZEMLJA V Rim se je nedavno vrnil edini duhovnik, ki se mu je doslej posrečilo naseliti se v Afganistanu in tamkaj delovati nekaj časa. Afganistan je ena onih redkih dežel na svetu, v kateri se doslej niso smeli naseliti katoliški misijonarji. — Prebivalstvo v Afganistanu je muslimansko in stoji popolnOma pod vplivom mohamedanskih svečenikov. Bivši kralj Aman Ulah, ki biva sedaj tudi v Rimu .je poskušal brez uspeha z reformami posebno glede emancipacije žene. Njegov naslednik kralj Nadir Kahn je razveljavil vse njegove odredbe in znova prepovedal delovanje krščanskim duhovnikom. Katoliškemu duhovniku Gregorju Blatterju iz severne Amerike se je kljub temu posrečilo ostati v tej deželi nad šest mesecev. Bil je pogosto pri kralju, ki ga je visoko cenil radi njegovih* zaslug na znanstvenem polju in poskušal pridobiti kralja in vlado zato, da bi dovolila bivanje vsaj enemu katoliškemu duhovniku bivanje v Afganistanu, ki naj bi o-pravljal službo božjo za člane evropskih zastopstev. Ni imel uspeha. Zbolel je na malariji in moral zapustiti to negostoljubno deželo. vembra istega leta so ga uradno proglasili za mrtvega. Na spominski plošči, ki jo je dala občina postaviti na čast padlim občanom, je bilo zapisano tudi njegovo ime. Njegova žena se je nato drugič o-možila in je rodila svojemu drugemu možu tudi dva otroka. Nedavno pa je šla z otrokoma v kavarno. tam pa je zagledala nekega tujca, ki je bil sitno podoben njenemu prvemu možu, ki je padel v vojni. Tujec je ž njo spregovoril tudi nekaj besed. Podobnost tujca s prvim možem gospe Allart-ove so opazili tudi drugi ljudje in ti so govorili: — Če ne bi videli, da je Allart že mrtev, bi prisegli, da je to — on! Tudi Allertova hči je bila prepričana, da vidi svojega očeta. Hčerko pa je tujec poklical k sebi in ji je potrdil, da je on res njen pravi oče, toda prosil jo je, naj o tem nikomur nič ne pove. Nato se se od hčerke poslovil — in isginil.... STANOVANJE IN HP.ANA. 35-leten, pošten rojak išče sobo in ako mogoče tudi hrano pri priprosti družini. — Cenjene ponudbe j«1 poslati na naslov: — "Slavia*, c o Glas Naroda, 216. tfr. 18. Street, New York City. (2x 23&24) KDO KAJ VE o Edward Arko-tn, doma iz Globeli, župnija Sodra-žk-a. Leta 1922 je imel naslov l»ox 556, Export, Pa. Prosim rojake, če kdo ve, da mi posije naslov ali naj se pa sam oglasi. Mrs. Ivana Rusičh, 452 Greenwich St., New York, N. t. (3x 23—25) ADVERTISE in "GLAS NARODA' _ _:_ J "OLAS NARODA* new york, tuesday, hov ember 24, 1931 THl LARGEST SLOVENS DAILY ta D. S. A. raiijiaiisiiiiziniBii^^ Pomladni Sen negiEfiMgiaiaiai? romam iz življenja, alainiajaiBiaiaiar. Za Glas Naroda priredil I. H. 17 ^ Nadaljevanje.) VII. Kako je prišel domov, Wolf sam ni vedel. Hodil je kot v omotici. Stal je pred odločitvijo, ki mu je morala na obeh straneh, tako ali tako pomeniti nesrečo: ali za celo svoje življenje odpovedati se .Mariji, zato pa s čistim imenom živeti v blesk« in bogastvu, ali pa biti združen z Marijo, toda pri tem živeti v sramoti in zasmehu. Ali ni bilo še tretje poti, ki napravi konec vsemu.' — — Zatopljen v svoje tužne misli leži Wolf na svoji postelji. Čepico je vrgel po sobi. sabljo na stol. Vse mu je bilo brez pomena. JSamo jasnost, jasnost! Zopet in zopet je bral pismo svojega brata. I*o pogovoru z ririliom ni bilo več nobenega dvoma o tem, kar mu j« oče storil. — Kako pa je prišla menica v ITlrihove roke? Zakaj ga vendar ni vprašal! — Toda slednjič je bilo vseeno, ako je vedel, ali ne. Wolf se udari po čelu — zakaj je oče to napravilPrav gotovo zaradi žene, ki mu je ukrala očetovo ljubezen — ali to ni bilo zadosti.' Ali mora sedaj žrtvovati tudi svojo srečo! Ali je bilo to Kploh potrebno? Ali naj ne bi celo stvar pustil, da gre svojo pot? Zakaj naj bi on bil žrtev? Naj bi stari trpel za svojo lahkoinišlje-li os t! — Ne, nikdar! — zakriči in skoči na noge. Ne, Wolfovo ime mora ostati *-b»to. saj prevtiri-ultrvensko. so vam na razpolago, in hrana je taka. Vot v najboljših hot«!ih. lil Kimn pomislit* na kratko, rerieno ii-h-z-nibku vožnjo v Slovenijo. Muli *trn£ki z.i prtljago in brezplačni vizej. Ol >IA K'lTE M' za Potovanje VNAPUKJT SATU RNIA — 3. DEC.: 9. JAN. VUI-CANIA — 22. DEC. Katerikoli agent vam lx> reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN TRAGEDIJA FRANCOSKEGA PISATELJA DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO na e kspresm h oceanskih velikanih MPARIS'-1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a. člana našega newyorike- ga urada in — "ILE DE FRANCE*' — 11 DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJOlČA-a. člana naše agencije v Buchsu NARAVNOST V IIAVKE Naglica — Udobnost — postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ »182.c0 "lie de France' ........ »186 00 Zajamfite sedaj prostore. Vprašajte naAeca. l»iižtij«-na agenta za podrobnosti. 19 STATE STREET LI1TE NEW YORK. N. Y. V Parizu se mnogo govori o tra-' gični usodi nadarjenega francoskega pisatelja Jeana Fleau-douxa, ki je bil zašel v mladih letih na zločinska pota. Rojen je bil v Parizu in že kot lf)-letni mladenič je napisal roman, ki je vzbudil splošno pozornost. Kmalu so ga pa prijatelji zapeljali, da je postal apaš in obsojen je bil na dve leti ječe. V ječi je napisal štiri romane in dve gledališki igri, kar mu je vrglo nad 100 tisoč franov honorarja. Tragično naključje je hotelo, da se nadarjeni pisatelj niti po težki kazni ni otresel slabe družbe. Denar je bil kmalu zapravljen v sumljivi družbi, Fleaudoux je zakrivil 56 novih zločinov, za katere je bil obsojen na dosmrtno ječo v zloglasni koloniji Cayenne. To je bi- j____ lo leta 1907, a že Čez leto dni se' je obsojencu posrečilo pobegniti, privedlo nepremagljivo hrepene- t) , . .. . , nje nazaj v Pariz. Toda usoda ga Pod tujim imenom je prišel v - » . , - . , ,r ... . . Je hotela se enkrat pahniti v po-Jlarseille. kjer je delal nekaj ca- , Xr , - . . . , . ______. t^. gubo. \ neki zakotni kavarni «tč» je slučajno spoznal policijski in- TUDI TO LETO PRIREDIMO NAS VELIKI SKUPNI BOŽIČNI IZLET po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" dne 11. dec. (10.00 P. M.) Kdor je namenjen preživeti božične praznike med svojci in sorodniki v stari domovini, je vabljen, da se pridruži temu našemu božičnemu izletu. Dodeljene so nam najboljše kabine na najvišjem krovu. Tedaj bo izletnike spremljal iz New Yorka pa skozi do Ljub'jane naš rojak g. JOS. MAJDIČ, glavni zastopnik francoske družbe, nastavljen v Buchs-u (Švica), ki se pripelje nalašč v to svrho semkaj; on je strokovnjak v tem poslu in bo skrbel zato, da bodo izletniki potovali brezbrižno in brezskrbno in on bo imel v oskrbi tudi prtljago, ki bo čekirana že tu skozi do Ljubljane. Tudi po COSULICH PROGI priredimo skupni BOŽIČNI IZLET z ladjo "Saturnia" dne 3. DECEMBRA (4.00 P. M.) MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PBRMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO Qakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y. sa pet lotil pisateljevanja in to ga je slednjič spravilo na pravo pot. Zaslužil je zopet lepo premoženje, in postal je slaven, ko je bilo prodano v enem samem mesecu 1910 nad 400.000 izvodov njegovega romana, v katerem opisuje strašno usodo na dosmrtno ječo obsojenih zločincev. Potem se je napotil po svetu in šele lani ga je spektor. ki je pred 24 leti pre iskoval njegovo zadevo. Aretiral ga je in odvedel na policijo. Pariška javnost se sedaj zelo zanima za nesrečnega pisatelja in vsi listi zahtevajo, naj bi ga oblasti priporočile prezidentu v po milostitev. Zelo vrjetno je, da bo Fleaudoux pomiloščen. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 ' "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York