Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 11 Sobota, 6. februarja 1937 Leto XII Usoda § 219. o. z. za rudarje Ka| bo z bolezenskimi šihti za rudarje In druge, zavarovane pri bratovskih skladnlcah? Državni proračun v finančnem odboru parlamenta je v polnem teku Zanimivo pa je, da se pri teh debatah, kar je razvidno iz časopisnih poročil, ne omenja položaj delavstva in uradništva v državni službi ozir. v službi državnih podjetij. Ako se vprašanja, ki se tičejo materijalnega poboljšan ja državnih uslužbencev, ne bodo rešila ob priliki proračunske razprave v finančnem odboru, skoro gotovo tudi plenum skupščine ne bo kaj drugega sklenil. Organizacij/e državnih uslužbencev bi morale biti v tem trenutku najbolj aktivne; sklicevati bi morale zborovanja in s tem opozarjati parlament na se, ako že v parlamentu samem nimajo nikogar, ki bi branil njihove interese. Proraiun notranjega ministrstva se poveia Pc poročilu ministra dr. Kreka bo znašal proračun notranjega ministrstva, ki izkazuje 538 milijonov izdatkov, ker bodo iznova namestili 232 uradnikov za notranjo upravo in 272 stražnikov. Povečanje službenega aparata je postalo potrebno zaradi poglobljene komunistične delavnosti in večje kriminalnosti. Minister je tudi povedal, da se je uradni aparat 1934 preveč skrčil, ker je bilo odslovljenih 576 oseb iz službe. Finančni odbor je proračun iz navedenih tehtnih razlogov isprejel v načelu in podrobnostih. Vojni proratun V vojaške in mornariške namene votira odsekovi predlog v narodni skupščini 2459 milijonov dinarjev, to je 150 milijonov več kakor lani. Velenjski rudnik — banovinski Minister za šume in rude Gjuro Jankovič je poročal v finančnem odseku, da je velenjski premogovnik za državo pasiven. V eksploataciji banovine bi zaradi razširjenja elektrifikacije utegnil postati rentabilen. Vlada bo poizkušala prepustiti premogovnik dravski banovini. 700 rudarjev jtavka v rudniku Jarando V rudniku Jarando pri Raški v Srbiji je stopilo v stavko 700 delavcev, ki zahtevajo urejene delovne razmere in povišanje več kot mizer-nih mezd. Uprava rudnika se izgovarja, da se nahaja v težkem položaju. Vsekakor pa v lažjem, kot rudarji. Stavko vodi Savez rudarjev, ki je priključen URSSJ. Stavka v splitski cementarni 1600 delavcev v gibanju V Splitu so se pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med cementarno in delavstvom razbila. V stavko je zaradi tega stopilo 1600 delavcev. Delodajalci ne pristanejo niti na najmanjše zvišanje mezd. Poštna hranilnica dela z dobičkom. Njen čisti dobiček v preteklem letu je znašal 59.17 milijonov dinarjev. Država je dobila od tega 39.17 milijonov dinarjev. Od obstoja je hranilnica imela 407 milijonov dinarjev čistega dobička; od tega je prejela država 209 milijonov dinarjev. Kakor znano, so imeli do 1. aprila 1936 vsi delavci brez izjeme pravico do mezde 1 tedna v slučaju bolezni po § 219 obrtnega zakona. Z lanskim finančnim zakonom od 1, aprila 1936 pa so izgubili to ugodnost ■-■** uUnt U.liiilfoi j »'trnh*, v n, fUi.11 r)*-* tfst i v »tz* f« I f.-T , n r 1 - vsi delojemalci, ki so zavarovani pri bratovskih skladnicah in smejo sedaj zahtevati le po § 1154b občega državljanskega zakona razliko med hranarino in mezdo, tako da dobijo v slučaju bolezni le toliko, kolikor znaša skupna mezda in nikakega priboljška za bolezen. Obljuba »Slovenca« in dr. Kreka. Med rudarji je to zapostavljanje napram drugim delavcem vzbudilo umljivo ogorčenje, ki se je pokazalo zlasti o priliki shodov pred volitvami v revirjih, zlasti v Guštanju, Hrastniku in Trbovljah. To je razvidno iz »Slovenca«, ko je poročal o volil, gibanju preteklo jesen v delavskih centrih. V št. 281. dne 6. decembra 1936 Iftaliia in Turtifa Te dni sta se sestala v Milanu Mussolinijev zet in zunanji minister grof Ciano in turški zunanji minister Rudži Aras. Med Italijo in Turčijo vlada napetost že od 1. 1911, odkar je Italija zasedla Libijo in potem otočje Dode-kanez. Razvoj prilik na vzhodni obali Sredozemskega morja, težnja narodov, ki tam prebivajo, da postanejo samostojni in neodvisni, dela Italiji preglavice in skrbi. Njeni interesi so ogroženi, ogrožena zlasti njena pot skozi Suez, ako se ne sporazume z narodi, ki so gospodarji ali pa bodo skoro samostojni gospodarji vzhodne obale Sredozemskega morja. To jo je napotilo, da išče najpoprej sporazum s Turčijo. Turčija pa je vezana danes s svojimi sosedi, z Rusijo, potem s Francijo in Anglijo, ki imata v Mali Aziji svojo kolonijalno oz. polkiolonijalno posest, vezana je pa zlasti z balkanskimi državami. Turški zunanji minister Rudži Aras je celo predsednik Balkanskega pakta. Zanimivo je, da je Rudži Aras pred potovanjem v Zveza baltiških držav in njih skupno delo Zveza baltiških državic, to’ je, Letske, Litavske in Estonske, je bila osnovana 1934 ter je po svojih namenih precej podobna mali antanti. V dobi obstoja te zveze imajo države že unificirane poštne, telegrafske tarife in tudi v železniškem prometu so uvedle najširšo sodelovanje. Zveza stoji odločno na stališču Društva narodov ter z vso odločnostjo podpira države evropskega miru. Sedaj se bavi zveza zlasti s poglobitvijo kulturnega sodelovanja, kar je bistven predpogoj razvijanja najboljših odnošajev. Če bi delali povsod v tem duhu, bi pač ne bilo neprestanih kriz in sporov, ker le devi-za: sodelovanje v demokratičnem sporazumu je jedro zdrave politike. pa je pisal »Slovenec« v notici »Trbovlje«, »Shod ministra dr, Kreka v Trbovljah«, da so poslušalci poslušali dr. Kreka v največji tišini in z zanimanjem, posebno, ko je govoril, kako je današnja vlada zboljšala gospodarski položaj, ko so dobili stotisoči zaposlenja in da je izdelala uredbo o minimalnih mezdah. Nadalje, da je važna za Trbovlje uredba o invalidnem in starostnem zavarovanju, ki bo v korist delavcem cementarna, podjetja Haucka in drugih zasebnih podjetij. »Slovenec« je poročal nato dobesedno: »Zavarovani bodo odi sedaj tako, kot so naši rudarji. — § 219 bo popolnoma uveljavljen z novim1 'proračunom in to 'po izrečnem zagotovilu ministra šum in rud. — Izdeluje se rudarski zakon in poskrbeli bomo, da bodo naši rudarji pri njem sodelovali.« In kaj pravi novi proračun? Dobili smo pa v roke »predlog fi-‘nansijslcog zakona za god. 1937-38«, ki se ravno sedaj razpravlja v skup- Milano povdaril, da gre tja ne samo kot predstavnik Turške, ampak tudi kot predsednik Balkanskega pakta. Italija bo torej morala priznati interese Balkanske zveze. Prvi znak, da je v to pripravljena, je preorien-tacija Bolgarske, ^ —T-- -'» vi ln,- Ne motimo se, ako trdimo, da je pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo bil podpisan z izrecnim pristankom Italije. S to gesto je popustila napetost na Balkanu, kajti ni mogoče, da bi Bolgarija, kot prijateljica Jugoslavije, gojila sovražne namere napram katerikoli izmed držav Balkanske zveze. Sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo je moral priti popreje, predno je Italija mogla začeti razgovarjati s Turčijo radi Sredozemskega morja. Tako mora tudi italijanski fašizem voditi računa o drugih. Zato bomo razumeli, ako Mussolini ni pristopil kot soudeleženec k protibolše-viškemu paktu, ki je bil sklenjen med Nemčijo in Japonsko, iz enostavnega razloga, ker je Rusija zaveznik Turčije in s tem tvegati, da se s Turčijo sploh ne bo mogel sporazumeti. Na Poljskem le kriva kriza,da ni Sol? Stotisoči otrok brez pouka. Poljski naučni minister Svianto-slavvski je poročal v proračunskem odboru sejma, da je šolstvo na Poljskem. v težkem položaju. Vzrok temu je »dolgoletna gospodarska in finančna kriza«. Velika država ima 70.000 učiteljev, dočim bi jih potrebovala za normalni pouk vsaj 100.000. Če bi hoteli dati šolski pouk otrokom, ki ga še nimajo, bi rabili v ta namen 45.000 šolskih razredov, to je za okoli 100.000 otrok. Za gradbo teh šol bi potrebovali 223 milijonov zlotov, kar bi za poljsko državo v dvajsetih letih po osamosvojitvi bila prava malenkost.__________________ Srečen minister. Hitler je imenoval za poštnega ministra sedanjega državnega sekretarja, ki se piše — Ohnesorge (brez skrbi). I »■ v • h« s« ščini in tam določa § 55 toč. 3 v oddelku ministrstva šum in rud za bodoče leto sledeče: »Služboprimac kod rudarsko-topi-oničkih preduzeča, osiguran kod bra-timske blagajne, u slučaju sprečeno-sti u službovanju bolešču ili nesrečnim slučajem — nema — pravo na platu od preduzeča u smislu § 219 zakena o radnjama.« »Slovenec« je torej dne 6. decembra 1936, to je pred volitvami v občino Trbovlje neresnično poročal, da je minister šum in rud izrečno zagotovil zopetno popolno uveljavljenje § 219 z novim proračunom in je sedaj stvar narodnih poslancev, da dosežejo popravilo škode rudarjem. Zato ni treba drugo, kakor da se v § 55 toč. 3 spremeni besedica nema v besedo ima ... Rudarji in topilničarji, brigajte se za svoje pravice, sedaj je še čas, posebno, če je minister šum in rud že dal izrecno zagotovilo ministru dr. Kreku. r?' Pred verskimi boji v Nemilji? Prepozen korak nemških škofov Nemški škofi so šli v Rim in potožili papežu, da je nacionalni socializem ali fašizem, pravi sovražnik katoliške cerkve, i— r- •........... ki To naziranje se ne ujema z vatikansko politiko popolnoma. Vatikanski državni tajnik Paccelli, ki je bil pred leti nuncij v Nemčiji, se jako zavzema za protibolševiško fronto, D - f. »..,/<* Državni taj- nik je zaradi tega prišel v neprijeten položaj, češ, da ni prav presojal nemškega fašizma, ko je menil, da ga s svojo priključitvijo k protibolševiški fronti pridobi za koncesije cerkvi. Nemški škofi so ostali dalje časa v Rimu, kardinala Bertrama pa so poslali v Berlin, da tam posreduje. Od razgovorov v Berlinu bo tudi odvisno, kakšno taktiko določi Vatikan vbodoče. Po avstrijski »Reichsposti« pozovejo nemški škofi državljane in državne uradnike, da pošijjalo svoje olroke dalje v katoliške šole, čeprav fašizem prepoveduje vzgojo kleru ter zahteva, da to vzgojo oskrbujeta le državna šola, mladinsko pa samo fašistične ustanove. Za vatikansko' politiko so ti dogodki presenečenje. Zato je pričakovati, da Vatikan vsaj v tem vprašanju izpremeni svojo politiko, ker s favoriziranjem fašizma in protibolše-viške fronte doslej ni imel sreče in je bo imel vbodoče še manj. To je pričakovati, kakor se čuti žaljenega zaradi kršitve stoletnih privilegijev, ki jih je imel v Nemčiji. Socialne reforme v Zedinjenih driavah Razveljavljeni zakoni znova pred kongres. Predsednik Roosevelt javlja, da hoče predložiti kongresu vso socialno zakonodajo, ki jo je vrhovno sodišče lani razveljavilo. Z njimi hoče urediti gospodarstvo, delavske razmere in socialno preskrbo. Italija urejuje vprašanja Sredozemskega morja. Protiofenziva vladinih čet pred Madridom Zadnje tedne na frontah v Španiji ni bilo mnogo izprememb. Parkrat so poskušali nacisti pred Madridom prodreti proti vzhodu in obiti mesto, pa se jim ni posrečilo. Bili so zavrnjeni. Vse v napadu priborjene uspehe lokalnega značaja pa so vladine čete oborile z uspešnimi protinapadi. Precej razrahljal je nacistično fronto pred Madridom sunek vladinih čet na tkzv. Angeljski hrib v bližini prejšnjega letališča Getafe, juž-nozapadno od Madrida. Posest tega hriba je postala sedaj sporna, vsekakor pa ni več sigurno oporišče belih. Vreme je zadnje čase zelo oviralo vse operacije pred Madridom. Ta neprostovoljni počitek so izrabile vladine čete za pripravo novih ofenzivnih sunkov na jugu Madrida v smeri Doma in - -- m ■ za poldrugo milijardo dinarjev je oškodovalo gozdno podjetje »Krivaja« našo državo s svojimi manipulacijami. O zadevi se je mnogo govorilo, pisalo pa skoro nič, ker se je od 1. 1929 pod prejšnjimi režimi polagalo važnost na to, da se o ko-rupcijah ni javno razpravljalo. Kar je bilo objavljeno, je bilo iz uradnih virov, katerim človek ni smel dodajati nobenih komentarjev. Sedaj je poslanec Milan Božič ponovno sprožil to zadevo v parlamentu. Toda glavni krivec, ki bi lahko marsikaj pojasnil, se je prijazno poslovil in obrnil Jugoslaviji hrbet. Brezposelni učitelji in zaprte šole. Mied tem, ko je samo v Sloveniji o-kroglo 750 učiteljev in učiteljic brez posla, pa imamo v mnogih krajih premalo učnih moči in ponekod celo zaprte šole. 1 •< •«- pr,...-, ~ti, j.. . -.. ..1*. v - fr - i,*. • > *• i * v Po- znamo slučaje, ko morajo mladi učitelji in učiteljice k polaganju izpitov, pa je treba zato zapreti šolo za 10 do 14 dni, dokler trajajo izpiti, ker ni nikogar, ki bi odsotnega učitelja nadomestil. V parlamentu je v razpravi proračun ministrstva prosvete. Ali bo letos dovoljen kredit, kolikor ga je potrebno, da se bodo vse šole odprle in namestilo zadostno število učnih sil? Ne smelo bi se trpeti, da se plačujejo mladi učitelji in učiteljice iz sredstev bednostnega fonda po Din 400 mesečno, kar je krivično v dvojnem oziru: prvič, ker s tem denarjem ni mogoče pošteno in dostojno živeti in drugič, ker so s tem oškodovani brezposelni delavci, katerim je fond namenjen. Banovinski svet dravske banovine je sklican dne 15. februarja t. 1. Posvetoval se bo v glavnem o proračunu in izpremembi naredbe o občinskih tajnikih. Pobijanje tihotapstva z umetnimi sladili, čijih sladilna moč je večja Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Saj veš, da sva že enkrat napravila konec. Da nima več smisla.« »Ali zdaj pa jie stvar drugačna, kar je bilo takrat nesmisel, je danes mogoče. Položaj se je v najin prid spremenil.« Tako? Sem radovedna.« Šla je v kuhinjo pt» naramno ruto in se je neopaženo izmuznila na prosto. Takoj nato je odšel tudi Rožen-ktanc. Na cesti ga je počakala. Zavila sta med vrtove, po drevoredu. No kaj mi imate povedati?« Veš Barbka, ni lepo, da me zopet vičeš. Po. vsem tistem.« Kako pa naj bi drugače. Rekla sva si Z Bogom!« in s tem je bila zame stvar končana. Sicer ne po moji krivdi. Jaz sem resno mislila.« Priznavam Barbka, ampak takrat res ni bilo mogoče. Kak zakon pa bi bil to, če bi se še za krompir v oblicah morala boriti. Nisem te hotel napraviti nesrečne.« Lari-fari. Le korajže ti je manj- proti Toledu. Te dni so uspešno napadle na fronti Aranhuez-Valdemo-ro in potisnile sovražnika za osem kilometrov. Pri tem so zavzele »Kraljičin hrib«, ki obvladuje dolino do Toleda. S tem ofenzivnim sunkom je postal položaj Francove armade pred Madridom še kočljivejši. Pred Malago baje pripravlja Franco novo ofenzivo. Poročila pravijo, da bodo napad podpirale tudi nacistične vojne ladje z morja. Pri pomorskih akcijah sodelujejo tudi nemške vojne ladje, ki se nahajajo vedno v bližini kraja, kjer se izvrši kakšen napad. Zlasti trdijo vladina poročila, da služjio i pa si/etu od sladilne moči iste količine sladkorja, bo sedaj organizirano v večjem obsegu. Uvedeno bo nadzorstvo nad izdelovanjem in predelovanjem jedil in pijač, ki jih slade z umetnimi sladili. (Upamo, da bo sedaj konec uporabljanju saharina pri izdelavi brezalkoholnih pijač.) Za en kilogram zaplenjenega saharina bo znašala nagrada Din 100 do Din 300. Plačevala se bo iz posebnega fonda, v katerega bodo prispevale tudi sladkorne tovarne po Din 1 od vsakih 100 kg prodanega sladkorja. Dijak srednje tehnične šole z nožem napadel profesorja. Na srednji tehniški šoli v Beogradu so ob zaključku semestra odpustili 60 dijakov. Dijak II. razreda Djordje Mršič se je radi slabih ocen, ki mu jih je sporočil profesor Muham,edagič, tako razburil, da ga je napadel z žepnim nožem in mu prizadejal več ran. # Znižajte cene sladkorju! Sladkor je tudi na Čehoslovaškem drag. En kilogram velja Kč 3.70, to je okoli Din 6.—, kar je še znatno cenejše kakor pri nas. Za 100 kg sladkorne nese je plačal tovarnar kmetu 1914 K 2.—, sedaj Kč 12.25, torej z ozirom na valuto šestkrat toliko. Država je jemala sladkornega davka 1914 za 100 kg K 38.—, sedaj Kč 184.—, torej štirikrat več. Sladkor je veljal pred vojno kg K —.34, 1936 pa Kč 3.70. torej ID »krat toliko. Z ozirom na draginjo sladkorja zaslužijo tovarnarji letno Kč 600 milijonov več kakor prej; v dinarjih je to okoli eno milijardo dinarjev. — Prav kakor pri nas, le da je naša industrija manjša. Dr. Peter Zenkl — bodoči praški župan. Sedanji praški župan dr. Ba-xa, ki županuje Pragi od prevrata, namerava odstopiti. Volitve v praški občinski svet so vsakih šest let m ta doba poteče približno s koncem kalo. Res imaš majhno plače, ali pa misliš, da jaz ne bi mogla tudi kaj zaslužiti? Čemu pa imam tele roke? Z malo resne volje bi se že prebila skozi življenje.« »Ampak veš, meni se to nič kaj ne dopade, da bi moja žena morala hoditi v dnino. Že radi ugleda. Žena ima po mojem mnenju samo možu gospodinjiti in mu streči in otroke vzgajati če jih kaj Bog da, mož pa jo mora ljubiti in za njo skrbeti.« »No dobro. Ali je pa danes na tem kaj bolje?« »Mislim da.« Barbka ga je nezaupno pogledala. »Mislim da ti Gostolevc tudi danes ne daje veliko večje plače ko takrat.« »Res ne. Ampak Gostolevca mislim sploh zapustiti.« Barbki je kar sapo zaprlo. »Kam. pa misliš iti?« Nikamor Barbka. Nikjer več ne bom služil. Tu v mestu hočem ostati. In hišo si postavim.« Barbka je iznenadena obstala in zakrilila z rokama: Kaj praviš!?« Bog se usmili! Pa vendar nisi bolan!?« nemške vojne ladje kot baza za nacistična vodna letala. Cabarero ima nova poobla« stila Španski parlament (cortes) je dal na svoji seji predsedniku španske legalne vlade Caballeru neomejena pooblastila, da vodi vojno proti generalu Francu do končne zmage nad njim. Španska vlada se strinja z ustavitvijo pošiljanja inozemcev v Španijo. Za inozemce se bo po načrtu smatralo tudi Marokance, ki bi morali zapustiti Francovo vojsko, če bi se sklenila taka konvencija. Do sklepa pa — utegne priti šele v drugi polo-i vici februarja. tega leta. Novi župan naj bi bil dr. Zenkel, ki se udejstvuje v občinski politiki že od leta 1911 in je sedaj star 53 let. V centralno zastopstvo Prage je bil izvoljen 1923 ter je prevzel referat v socialnem skrbstvu in se naravnost odlikuje na tem, polju. Pred novo razorožitveno konferenco? Z ozirom na predloge Bluma v Lyonu, je sklenil svet Društva narodov, da naj urad konference za razorožitev skliče v aprilu mesecu sejo ped predsedstvom Politisa, da se posvetuje o sklicanju konference za razorožitev. Na sejo bosta povabljeni tudi Nemčija in Italija. Madžari za spravo z malo antanto. Madžarska je pripravljena sodelovati z malo antanto, če bo z njenimi državami enakopravna. Pri tem misli na oboroževanje in manjšinjsko vprašanje. Proti nevmešavanju Nemčije v 'špansko vojno se je izrekel v svojem listu general Ludendorff, ker Španija nikdar ne bo mogla plačati dolgov državam, ki so ji pomagale. Ta izjava potrjuje, da Franco nima posebnega kredita. List je bil zaplenjen. Nemčija je bila povabljena na sejo Društva narodov. Na povabilo po tajništvu Društva narodov niti odgovorila ni, čeprav se ji je sporočilo, da se bo na seji razpravljalo o razdelitvi surovin na svetu, ki jih Nemčija prav posebno potrebuje. Noben Nemec ne sme več sprejeti Noblove nagrade. Tako je zaključil nemški parlament iz protesta proti temu, da je bila podeljena Noblova nagrada za mir radi veleizdaje obsojenemu pisatelju v. Ossietzkemu. Pravijo, da je na tako nagrado reflek-tiral Gobbels, ki je znan po svojih ... .t. govorih v radio. Francozom grozi napad iz Španije, Bivši klerikalni ministrski predsednik belgijski, Hymans, je prispel iz Valencije ter izjavil novinarjem, da Nemčija pripravlja vpad v južno Francijo iz Španije. (»Sozialdemo-krat«) Skrbno ga je potipala po čelu. »Res, res Barbka. Nič se ne šalim.« »Pa menda nisi v loteriji zadel?« »Hm —. To ne; ampak leta mi je umila v Gorici in mi zapustila vse premoženje.« »Kaka teta? Saj mi nisi nikdar pravil o kaki teti.« Že res. Dokler je živela se ni nikdar brigala za me. Seveda, tudi jaz ne mnogo zanjo. Kaj pa naj bi storil? Denarja nisem imel, da bi jo mogel obiskovati. Samo parkrat sem, ji voščil za god. Ker pa ni nikdar odpisala, sem še to opustil. »Kako pa, da je potem ravno tebi zapustila?« »Najbrž so ji že vsi drugi sorodniki pomrli in se je nazadnje spomnila mene. Mogoče pa jo je ob zadnji uri začela vest peči, da me je prej tako zanemarjala.« Roženkranc se je sam sebi čudil, da mu tako gladko teče jezik. Kar same od sebe so mu prihajale kombinacije. Nič ni prišel v zadrego. »Pa dosti?» je radovedno vprašala Barbka. Skoraj 500 milijard dinarjev se potroši 1936 in 1937 za svetovno oboroževanje Francoski vojni minister Daladier je omenil, da utegnejo svetovni izdatki za oboroževanje 1936 in 1937 znašati skoraj 500 milijard dinarjev ali 20 milijard frankov. V milijonih domače valute znašajo oboroževalni stroški v zadnjih treh letih. 1934 1935 1936 Sovj. Rusija 1.574 1.665 16.000 Francija 12.003 11.040 17.000 U. S. A. 703 834 930 Anglija 114 124 170 Nemčija 1.105 4.000 8.000 * Italija 4.469 4.646 5.000 Japonska 933 1.023 1.200 Poljska 787 734 1.200 Čehoslovaška 1.979 1.819 2.000 Holandija 81 82 100 Rumunija 5.294 6.764 8.500 Jugoslavija 1.943 2.000 2.400 Belgija 1.271 1.138 1.600 Švica 92 95 120 Iz tega pregleda je jasno razvidno, da vojna mrzlica narašča. Najboljšo konjunkturo so imele kovine, ki so v direktni zvezi z oboroževanjem. Razvidno je pa iz pregleda tudi, koliko koristnega bi se lahko ustvarilo za človeštvo s temi ogromnimi vsotami in materijalom, če ne bi se po-trošalo za uničevalno vojno. Grško posojilo v Nemčiji. Grčija sklene posojilo v Nemčiji, in sicer v znesku 2 in pol milijarde drahem. Grčija prodaja Nemčiji tobak, Nemčija pa ji dobavlja orožje. Nemčija dolguje že sedaj okoli 1600 milijonov drahem. Grčija izda v par letih 6.15 milijard drahem za oboroževanje po svojem načrtu, Polovica španskih duhovnikov pomorjenih, pravi vatikanska korespondenca. Upamo, da se bo ob koncu vojne v Španiji ogromna večina pomorjenih javila. 700 milijonov kavinih grmov namerava uničiti braziljska vlada. Razen tega je doslej sežgala 39 milijonov vreč kave. Na ta način upa preprečiti padanje cene kavi. Tako se uničujejo dobrine, ki so dandanes za navadne zemljane — luksus. Muzej o zavzetju Arktike je bil 9. januarja otvorjen v Leningradu. V muzeju je razvidna zgodovina vseli poskusov po odkritju Arktika, bogastvo arktičnih krajev, organizacija velike poti proti severu. Razen tega se nahajajo v muzeju mnogi važni predmeti, ki so jih zbrali prvi raziskovalci polarnih krajev. 15 zdravnikov in 8 lekarnarjev ko sprejetih v a krivin o vojaško službo. Rok za vložitev iprošenj do i5. februarja. Podrobnosti izvedo prosilci pri občinskih vojaških uradih in vojaških poveljstvih. Davčne kaite za hišno služabništvo bodo prodajale od 5. februarja ‘dalje izključno le davčne uprave. »Dosti bo za novo hišo. In še ostane toliko da lahko oba brezskrbno živiva do smrti.« Pa si dobil kako pisanje, ali kako? je še vedno poizvedovala Barbka, ki kar ni mogla verjeti. Prišlo je na sodnijo in tam zdaj poizvedujejo, če sem jaz res pravi sorodnik in dedič svoje tete. Predložiti sem moral krstni list in domovnico. Ko bo vse overovljeno in potrjeno, bodo poslali vse v Gorico in potem bo prišel denar. Mogoče kmalu, mogoče šele čez en mesec ali dva.« »In potem,, misliš —- « Da bi sc midva lahko vzela. Saj nisem nikdar prenehal misliti na tebe. Ali poprej si res nisem upal. Sedaj bo to lahko.« ^ »Če je to res, m če te je volja, zakaj ne.« Se dolgo sta se sprehajala in do vseh podrobnosti razpravljala o svojem bodočem gospodarstvu. Pri slovesu je precej dolgo držal njeno roko v svoji in Barbka mu jo je velikodušno prepustila. Celo po licu jo je enkrat pobožal. Več si ni upal. (Dalje prihodnjič.) lre^a. bi moralo izplačati že 23. •lanua j«. c aivci niso imeli grofovskih plač, da bi lahko čakali na izplačilo. - Naš lo-alm jot nJec« kj je SVoječasni tekstilni stavki posvečal tolikšno po,zormasl in raz. odeval taksno skrb do delavstva... o teh m takih razmerah ničesar ne (poroča. ,v" -* '■ -H. ,.( Vclitve obratnih zaupni v tovarni »Inteks« so i/A-edcnc z rCzultalom. SDSZJ « zaupnika, JSZ. 2 m 1 zaupnika. Ljubljana Ljubljanski trgovci za pokojninsko zavarovanje trgovskih nameščencev. Na občnem zboru Združenja trgovcev v Ljubljani je rekel veletrgovec Ivan Jelačin, da se pridružuje zborovanju nameščencev v Delavski izbornici, ki so manifestirali za ra:zširi-tev pokojninskega zavarovanja. Moramo biti toliko uvidevni in toliko dialekovidni, da se za njih zahtevo izrečemo. Občni zibior je sprejel izjavo z odobravanjem na znanje. Svarilo pobiralcem »čikov« je napisal »Slov. Nar.od«, češ, da je pobiranje cigaretnih in cigarnih odpadkov po cestah nehigienično, kajenje pa naravnost zdravju škodlji-voč Pobiranje cigaretnih odpadkov po cestah se je udomačilo za časa vojne v Avstriji; takrat je primanjkovalo tobaka. Danes, ko je tobaka dovolj, pa primanjkuje denarja ali pa kredita. Da se revno ljudstvo obrani vsaj nji, imamo danes celo vrsto socialnih zaščitnih ustanov, kot protituberkulozno ligo itd., ki vse skrbe za človekovo zdravje, če že ne morejo za hrano1 in ostale življenske potrebščine. Ni čuda, če se pobiralci »čikov« popolnoma zanesemo na te institucije, ki so vendar za to tu, da nam priskočijo na pomoč, če ne s cigaretami in cigarami, kar bi bilo najpametnejše, pa vsaj z zdravili, ako bi se človek pri kajenju cigaretnih odpadkov nalezel recimo kakšne tuberkuloze. Pravijo, da slab tobak pljučam ibolj škodiije, kot pa dober. Do 15. v mesecu so kadilci iv svojem zdravju manj ogroženi, ker kade dober tobak, pobiralci odpadkov pa bolj, ker je njihova »nabiralna akcija« po hodnikih prav izdatna. Po 15. v mesecu pa se stvair zasuče. Kadilci »vlečejo« samo še slabše vrste in pokade cigareto prav do konca. Zato pa so pobiralci »čikov« manj ogroženi, ker teh na pred najhujšimi posledicami, ki jih povzroča tleh sko.ro ni mogoče kaj najti. — Eden, ki (pomanjkanje sredstev, pred’ nevarnimi obole- pozna tudi ta posel. Maribor Boji v našem gasilstvu Pod temi naslovi poročata enkrat »Slovenec«, drugič zopet »Jutro« o dogodkih v požarnih četah, župah in višjih vodstvih, iz katerih je mogoče posneti, da je v teku huda borba med JNS in JRZ za prevlado v gasilstvu Ki.lt, i. f »> >,v*» ■ Mariborska gasilska četa je ibila zadnje desetletje torišče bojev prav posebne vrste. Začeli so ti boji z ofenzivo nacionalistov na vodstvo gasilske čete, ki se je nahajalo v nemških, rokah. Odstranitev poveljnika Vollerja je v svežem spominu, zato ni treba stvari ponavljati. Nelkaij časa po zavzetju gasilske čete je vlada navidezna sloga. Pristaši bivše SLS, kolikor jih je bilo v četi zastopanih, so smatrali za pametnejše, da lojalno sodelujejo in puste naidvladio nacionalistom, ki so do 1. 1935 imeli prvo ibesedo v javnem življenju, zlasti pa v času, ko se je pod Jevtičem oirigahiziral znani »Pof« (organizacija, ki je zasledovala prav fašistične cilje in ki še danes obstoja; vsaj pa ni bila razpuščena). Sedaj ko je nemška nevarnost minila in je s padcem JNS ter zrušenjem Jevtiče-vega režima, zapihal drug veter, da so svobodno odiprli usta tisti, ki so se zgrnili okrog novega režima, je tudi v mariborski .požarni četi završalo. Najprvo so pomedli z najvidnejšimi pripadniki bivšega režima; pristaši JRZ so jih zamenili in pole-g njih so ostali požarniki, ki jim je to nekak poklic. Na letošnjem občnem zboru gasilske čete pa so se pojavili še drugi zanimivi sp.ori in sicer v okrilju same JRZ. Vidni eksponenti JRZ so se razdelili v dva tabora: na eni strani zapisnikar gasilske čete in vodja mestne,ga konskripcijske- ga urada g. Kramberger, na drugi strani gg. dr. Wankmuller, prof. Mlakar in bivši ravnatelj Zadružne gospodarske banke, sedaj vodja Mestnega avtebus-podjetja Jerebič. G. Kramberger je kandidiral na listi, ki so jo sestavili požarniki, Jerebič in prof. Mlakar pa na drugi listi. Pri glasovanju z vzklikom je dobila prva lista 17 gl. Na' hrupno zahtevo večine pa je moral predsednik odrediti tajno glasovanje. Prad tam je še ugotovil, da Jerebič in prof. Mlakar nista člana, ker sta šele v popoldanskih urah pristopila, odbor pa ju še ni spreijel. V znak protesta proti ponovnim volitvam so med tem zapustili občni zbor: podpoveljnik Čerše Ivan, Gustinčič, Divjak, Hameršak in Jovčič. Rezultat tajnega glasovanja je izpadel v korist druge liste, ki je dobila 27 glasov, 7 glasov je biloi proti, 7 članov pa se je glasovanja vzdržalo. Ko je predsednik ugotovil rezultat je obenem potegnil iz žepa pismo g. Pogačnika in ga prečital. Iz pisma je bilo razvidno, da g. Pogačnik ne sprejme nobenega mesta. Naravno! je vsled tega nastala splošna graja, kajti g. Kramberger bi bil to pismo lahko prečital še predno so bile predložene liste. Takoj so začeli padati predlogi za novega predsednika, ponudeno mesto je slednjič sprejel g. dr. Wankmuller, Ko je predsedujoči še enkrat prečital listo in vprašal kandidate, ako sprejmejo izvolitev, jih je par odstopilo, tako, da je bilo na mesto teh; treba voliti nove. Neposredno po volitvi se je dogodil še en incident. Predsedujoči g, Kramberger se ni hotel umakniti novoizvoljenemu predsedniku in je to storil šele na energično zahtevo občnega zbora. Ko je potem občni zbor v splošnem razburienju hotel obravnavati proračun, je moral predsednik ugotoviti, da ga je odnesla opozicija, ki je zapustila rtbčni zbor, s seboj. Kako se bodo stvari v mariborski požarni četi razvijale dalje, je težko reči, še težje seveda, kako bodlo ti spori odjeknili v okrilju JRZ. K ulrit tli t* «f fr •« 1 Proračunska seja mestnega občinskega sveta bo 1,1. t. m. Včasih je mestni magistrat dostavljal dnevni red tudi časopisom, zadnje mesece pa so, kakor izgleda, 1 ■*> 1 •’ - to ukinili. k. k Vsled nepredvidenih cvir, vendar ne po krivdi diletantske družine »Vzajemnosti« se bo odrska predstava »Ameriška tatvina« vršila lahko šele v soboto, dne 14. t. m. Vlom med opoldanskim odmetom so izvršili poklicni strokovnjaki v trgovino urarja Bizjaka v Gosposki ulici pretekli četrtek. Storilec je spustil železni rolo, niakar je skrit za rolojem razbil steklo v vratih in se splazil v lolkal. Ko je nabral vse mogoče dragocenosti, je z njimi izginil. Lastnica baje ni bila zavarovana. Policija je prijela par nedolžnih gledtalcev, pozneje pa so tezenski orožniki aretirali dva mlada človeka, čijih obnašanje je vzbudilo sum. pri šoferju, ki ju je vozil na Tezno. Pred par dne- vi so neznani storilci vlomili tudi v občinsko pisarno v Studencih., Blagajne niso mogli popolnoma navrtati, pač pfa so v nekem' predalu iztkanili Din 2700. Dokler ne sedi vrv za vratom, je še vednt' upanje. Te dni se je poslovil iz tukajšnje kaznilnice mož, ki je bil prvotno! obsojen na smrt, potem so mu kazen znižali na 15 let robi je, sedaj pa je Ibil pogojno odpuščen. Tiadicijonelna pustna prireditev naših pekovskih pomočnikov v Gambrinovi dvorani v soboto, dne 30. januarja je priva- bila toliko obiskovalcev, da niti vsi niso našli mesta v dvorani. Večer je potekel v neprisiljeni zabavi. Za razvedrilo je skrbel pevski zbor pomočnikov, ki je zapel celo vrsto lepih narodnih pesmi in pa godci, ki so neumorno svirali do konca prireditve. Salve smeha so vzbujali nastopi kupleti-stov, ki so zapeli par res »sodobnih«. Objava. Prepričali smo se, da razne osebe prirejajo koncerte na svojo, roko pod označbo »Hutterjeve godbe«. Izjavljamo, da Hutterj.eva godba sploh ne obstoja, pač pa »Prvo godbeno diuštvo tekstilnih delavcev v Mariboru«. To ipa ni nobenemu dovolilo, da ibi smel pod tem imenom prirejati kakšne koncerte. Proti osebam, katere bodo v bodoče zlorabljale ime našega društva, bo društvo sodnijsko postopalo. — I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru, predsednik Klojčnik, 1. r. Pustno veselico priredi »Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev« v Mariboru, dne 7. februarja ob 16. uri pop. v prostorih gostilne Voller v Košakih. Tem potom vabimo vse, ki se hočejo zadnjo nedeljo v pustu prijetno zabavati. Vstop prost. — Odbor. Mariborsko gledališče i V »Plesu v Savoyu«, opereti iz lanske sezone, je letos nastopila v vlogi Made-j laine Jelka Igličeva, ki se stalno razvija 1 obiskovalcem in gledališču v veselje. —e— Celjsko delavstvo ne bo klonilo v boju za svoje pravice Za organizacijo in »Delavsko1 Politiko« Brutalen nastop g. Wicstna proti delav- I vut ki je vzel kruh nič manj kot 270 de-ra\^,n ‘n delavkam in vrgel doslej že 18 °dbin odpuščenih delavcev iz svojih hiš j-a pesto, je okoirajžil tudi nekatere druge albrikante v Celju in okolici, da so začeli z nzivo proti delavstvu. .. . ^ tovarni Westen vlada zaenkrat za-■ le, kot na pokopališču. Za volitve obratih zaupnikov delavci niso postali ' *and>datne liste. Tako bo pre- lil; u i d ,vcev ostalo brez zaupnikov, u aakonu in v njem zagarantirami pravici samoobrambe šibkejših pred močnejšim. • Ponekod zopet izigravajo podjetniki vo-1 ve na ta način, da odpuščajo neljube kandidate. V Cinkarni pa bi delavstvo rado "dobilo vrnjen § 219 o. z. Vse te in še nešteto drugih težav, o katerih so zlasti vedeli povedati delarvci, zaposleni pri regulaciji Savinje, je, ki narekujejo delavstvu, da se nadaljuj« z bojem' za svoje pravice, kakor je pač mogoče, Predlvsem ije treba delavstvu vrniti zaupanje v samega sebe, v moč organizacjie in silo razredne zavesti. Tega mnenja je bila tudi podružnica SMRJ., ki je dne 31. januarja priredila predavanje v »Unionu« za celjsko delavstvo. Obisk je pokazal, da je bilo predavanje v resnici potrebno. O tvoril je predavanje predsednik podružnice s. Godnik, predavala pa sta ss. dr. Reisman in Eržen o socialni zakonodaji s posebnim ozirom na celjske razmere in delavski izobrazlhi, katere podlago mora tvoriti dtelavski časopis »Delavska Politika«. Poslušalci so navdušeno pritrjevali govornikoma in v dokaz, da so besede padle na plodno zemljo, se je priglasilo 29 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Tako se bo celjsko delavstvo, trenutno pregaženo od kapitalistov, zopet zbralo in strnilo ter bo, bogatejše na pridobljenih izkušnjah, vnovič postavilo svojega moža v vrstah ostalega delavstva v Jugoslaviji. Kino .METROPOL“ Celje prinaša: 6., 7., 8. februarja: IGRA LJUBEZNI. V ljubezni In vojni je vse dovoljeno, je geslo Gustava FrOhllcha. V pondeljek, 8. februarja, odpadeta obe zadnji predstavi. 9. februarja: MLADOST ZMAGUJE. 6. in 7. februarja: matineje KONTUŠEVKA. Jesenice Volitve obratnih zaupnikov pri KID Zmaga liste SMRJ, V soboto, dne 30. januarja so se vršile ob nad vse razburjenem stanju na Jesenicah (tovarna je naznanila delavstvu s posebnimi listki pri plačilnih kuvertah, da veljajo cd 15. febr. t. 1. novi mezdni pogoji, ki so nabiti po obratih, če med. tejn ne Ibi prišlo do sklenitve pogodbe in da lahko vsakdo, ki ni s tem zadovoljen v 14 dneh odpove službo) volitve obratnih zaupnikov. Od 2602 upravičenih volilcev jih je glasovalo 2381, kar je menda rekord v udeležbi pri volitvah obratnih zaupnikov. 16 glasov je bilo neveljavnih, ostali pa so bili razdeljeni tako-le: scc. lista je dobila 1333 glasov (lani 873), soc. lista II. 184 (269 glasov, krščanski socialisti so dobili 473 (523) glasov in narodni socialisti (NSZ) 375 (446) glasov. Zaupnikov, ki jih je letos polovico manj kakor lani, in to. samo 16, dasi se je število delavstva povečalo, so pa dobile posamezne liste: soc. lista 9, soc. lista II. 1, JSZ 3, NSZ 3. Če torej primerjamo lanske in letošnje volitve vidimo, da sta dobili socialistični listi okrog 400 glasov več kakor lani in če upoštevamo, da lani ni volila Dobrava (samo ena lista), kjer je bilo kakih 80 glasov, vidimo, da je dejanski napredek tekom enega leta nad 300 glasov. Potek pogajanj pri KID in delavski shodi Z delavskih shodov je zdaj težko prinašati poročila, ker so samo omejeno javni (dovoljeni so samo za delavstvo KID), drugih udeležencev pa ne pripustijo na shode, dasi je zadeva kolektivne pogodbe stvar vse javnosti in bo vsa javnost trpela, če bo kaj sfeibega sklenjenega. S tako omejitvijo sta. se vršila že diva sij ar no obiskana shoda: dne 21. januarja in pa 31. jalnuarja. Na zadnjem shodu so .zaupniki poročali o poteku pogajanj in je bil sprejet sklep, da se pogajanja nadaljujejo. KlD je namreč dala nekak ultimat, s katerim je postavila svoje končne poigoje za nadaljevanje pogajanj, Za tem je zastopnica delavskih žena prečitala spomenico, ki jo bodo le-te poslale na merodajna mesta, župan Koroške Bele s. Perko pa je poročal o sestanku, županov okoliških občin, na katerem je bilo tudi sklenjeno, da se izvršijo intervencije na merodajnih mestih. Pogajanja se pa ob vsej napetosti nadaljujejo. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velezabaven film »Borba z zmajem« z L. Englischevo v glavni vlogi. Med dodatki domač kulturni film in domač Paramountov tednik. Za pustni torek sledi: Poslednja roža« (Marta). GuStanJ Tudi ženske, te še posebno, so intere-sirane na poznavanju in izvajanju delavske zakonodaje. Pričakujemoi torej, dia bodo to nedeljo pripeljali naši sodrugi s seiboj tudi vse svoje žene na predavanje o delavski zaščiti, zlasti pa, da bodo prišle vse one sodružice, ki same delajo po tovarnah in si morajo s težkim delom služiti krtih. Torej na svidenje, sodružice, v nedeljo ob 3. uri popoldne pri predavanju v dvorani Sokolskega doma. Volilni s porazum v novi luči. Zadn.ie občinske volitve so nam vsem še v svežem spominu. V Guštanju sta bili vloženi dve listi, naša delavska in lista JRZ, ki pa je bila pravzaprav kompromisna lista, katere sestavo je duševno vodil tukajšnji župnik g. Miha Barbič. Ker s čisto strankarsko listo ni imel upa na zmago, je, kakor smo sedaj zvedeli iz absolutno zanesljivega vira, iskal zaveznikov pri zmernejših pristaših .INS. ki so 1. 1933. kandidirali na čisti listi .INS. Glede te kandidature in volilne zveze je bil za mnenje vprašan tudi bivši predsednik obe. org. JNS v Guštanju, sedaj tako nepričakovano razrešeni šolski upravitelj g. Janko Gačnik. Nasvetoval je svojim pristašem, da kandidirajo, toda s pogoji, ki so bili od obeh strani tudi akceptirani. Med drugim so bili stavljeni tudi ti-le pogoji: da člani JNS ne kandidirajo kot pristaši JRZ, da je torej lista kompromisna, ne pa strankarska lista, da morajo upoštevati v enaki meri težnje pristašev .INS., zlasti pa članov Sokolov, predvsem tistih, ki so šli volit, kakor težnje pristašev JRZ in Kl«nM»‘ «« ...... ' ■ * ’T Javnost naj presodi, kako se sporazum izvaja v praksi. Po volilni »zmagi« ,ie bila lista proklamirana za čisto JRZ listo, i 11: \ Čudimo se g. Gačniku, da je mogel biti tako naiven... Kot politiki privoščimo g.^ Gačniku to najnovejšo politično blamažo, z njim kot politikom imamo svoje račune: kot učitelju pa mu ne moremo kaj očitati. Tako, polagoma se bo tudi on politično izpametoval in našel pravo pot... PRESELITEV! Odvetnik Stante Jernej je preselil svojo pisarno v hišo trgovine Kolbezen, Celje, Prešernova ulica št. 3. drna pri Prevaljah V občini naj zaveje drug duh! Pri lanskoletnih občinskih volitvah smo socialisti pristali na kompromis samo pod pogojem, da bo nova občinska uprava upoštevala delavske težnje in svoje delo prepojila s socialnim duhom. Ena prvih naših zahtev je bila, da se povišajo mezde občinskim delavcem, ki so v zadnjih letih, za časa diktature znašale samo Din 20 do Din 25, na Din 30, Gospodje so to obljubili. Ko je to vprašanje prišlo na dnevni red, so se pa z nekaterih strani čuli pomisleki in izgovori. To pa naše delegacije ni moglo ovirati, da ne bi vztrajala na tej zahtevi. — Tudi glede ubožnih podpor smo zahtevali, da se popravi krivica, ki se je zgodila revežem, odkar socialisti nismo bili več gospodarji na občini. Poprej so znašale ulbožne -podpore Din 75 mesečno. V dobi, ko se je gospodarilo’ »brez strank v prid ljudsta«, pa so gospodje znižali te podpore na Din 35 mesečno. Naša zahteva in zahteva socialističnih zastopnikov na občini je, da se revežem da podpora, kakor so jo uživali, dokler je bila občina v socialističnih rokah. Gospodje so pred volitvami na to zahtevo pristali — zlasti župnik dn. župan, Tudi ako ibi se kdo premislil, mi bomo na izvedbi te zahteve vztrajali. Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 7. februarja točno ob 9. uri dop, v prostorih pri Knezu, Člani, udeležite se ga vsi in bodite točni, ker je dnevni red precej obširen. Na zborovanju poroča centralni tajnik s. Arh. Odbor. Izjava, Izjavljamo, da rudar Peter Havle s Sv. Helene ni pisec članka »Rudniška nesreča v Podpeči!« v št. 103 »Delavske Politike« z dne 23. decembra 1936, — Ured-ništvc. Mežica Shod podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije bo v nedejo, dne 7. februarja s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Toff. Govornik s. Eržen. Rudarji, stojimo pred volitvami zaupnikov, zato pridite vsi na shod! Tako se godi nam brezposelnim. Sprememba, ki se je izvršila od leta 1922 do 1936 je za nas brezposelne jako občutna. Lepi so bili časi za delavske družine poprej enkrat, ko je bilo vse zaposleno in je bila kriza še pod konkurzom, Ko je 1. 1922 prišel mežiški rudnik v tuje roke, kupila ga je angleška družba, so za nas domačine nastali drugi časi. Brezposelnost raste in za nas ni dela, ne jela. Naj svet ve, da tudi nam brezposelnim v Mežici noben Božic in nobeno novo leto nie prinese izboljšanja. Dobro se še spominjamo, kako je meseca maja 1922 priobčil »Slovenski Narod« izjavo novih gospodarjev rudnika: »Ne bomo klicali angleških, ne tujih delavcev, amipak bomo pustili vse po starem, brez spremembe; Anglež izpolni kar obljubi.« Kam so utonile pio 10 letih te lepe besede, Danes kličejo in sprejemajo v delo pri rudniku tudi tuje delavce, ki nam domačinom skačejo v hrbet. Dela je dovolj, to dobro vemo, saj delajo delavci s ipolnoi paro, pred Božičem so delali kovinarji po 24 ur neprenehoma brez vsega oddiha, dočim je nas brezposelnih samo v mežiški občini čez 70, ki čakamo z lačnim želodcem, kdaj bo konec zime. Omeniti moramo, da nimamo kuhinje za breztposelne, ipdoporo pa smo že dobili — Din 25 na osebo. * <9 vp ’P' :t *w- ’ Tn vendar je v mežiških trgovinah vse najdražje. Torej povdarjamo, da smo tudi brezposelni svobodni državljani, nočemo pa biti kapitalistični sužnji! Delavoljni ljudje sima, ne -pa lenuhi, kakor nam radi očitajo vseh dobrot presiti ljudje. Namesto*, da družba išče in sprejema tujce, naj da nam, domačinom, kos kruha. Izpolnite obljube prejšnjih let! Brezposelni Murska Sobota Dva hitlerjevska agitatorja — če* meja. Pred tremi meseci je likvidirala družba za eksport svinj v inozemstvo, pri kateri sta bila nastavljena tudi neki nemški mesar Riedl in njegova žena. Oba sta se živahno gibala v tukajšnjih Krosih in se družila ter bratila tudi s tukajšnjimi bogatimi židi. To je moralo vsakega začuditi, kajti g. Riedl je bil liitlerjatiec, ki je vsepovsod pripovedoval o dobrih razmerah v Nemčiji in hvalil Hitlerja ter nemški fašistični režim. Nenadoma pa sta Riedl in njegova žena izginila iz mesta. Takoj na to smo čuli, da so varnostni organi našli nekje skritih 240 kg propagandnih tiskovin za rajhovsko fašistično agitacijo v Avstriji, kamor jih je Riedl tihotapil, naročal in tiskal pa menda nekje v Zagrebu. To odkritje jima je najbrž tudi podkurilo pod nogami, da sta se tako naglo poslovila. Baje sta se nedavno tega že tudi javila iz Berlina neki tukajšnji družini. ' - • v La S ko Delavci zastonj in za en dinar. V tovarni Bračko morajo delati delavci novimci 14 dni zastonj, po tem roku ipa dobe mezdo Din 1 na uro. S tem kolosalnim zaslužkom delavec ne more živeli, zato pa tem lažje živi podjetnik, ker mu gara delavec tako-rekoč zastonj. Javnost se zgraža, delavci in delavke kolnejo in jadikujejo — pomoč pa je samo v razredni organizaciji! Delavci, organizirajte se in jačajte svojo zaivednost s čitanjem »Delavske Politike«, katero bi moral imeti vsak delavec naročamo! Velenje Rudarski shod, ki ga sklicuje podružnica ZRJ, se bo vršil v nedeljo, dne 7. februarja s pričetkom ob 9, uri dopoldne v gostilni Rak, Govornik s. Jelen iz Maribora. Pridite vsi! Pregled svetovnih dogodkov od 15, do 21. januarja 1937. 15. januarja, Francija (nevmeša-vanje); Francoski parlament je soglasno sprejel predlog vlade glede pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Nabiranje in pošiljanje prostovoljcev v Španijo je prepovedano* pod pogojem, da bodo to istočasno storile tudi ostale države. Francija je še vedno za izvedbo najstrožje kontrole. Komunisti so glasovali za ta predlog. S tem je Francija odgovorila na predlog Anglije z dne 10. januarja, ki predvideva, da naj bi države, še pre-dno bi bila sklenjena kontrola, vsaka na svojem ozemlju prepovedale nabiranje in pošiljanje prostovoljcev. 17. januarja. Italija (skupna varnost): V nekem razgovoru z dopisnikom lista »Volkischer Beobachter« je rekel Mussolini: »V bodočnosti skupnost bolj in bolj gineva . . . Raz-voj dogodkov potrjuje, da je nastala doba, v kateri odločajo močni posamezniki in nadosebnosti. Demokracije sc kakor valujoči puščavski pesek, ki ga nosi veter ... Mi garantiramo sedanje stanje v Sredozemskem morju.« Na vprašanje ali bi vzpostavitev sovjetske republike v Španiji ali v enem delu Španije (n. pr. v Kataloniji) pomenila ogrožanje sedanjega stanja, je rekel Mussolini: »Seveda!« Z ozirom na ogrožanje osi Berlin—Rim vsled sklenitve sredozemskega dogovora je rekel Mussolini: »Upanje, da bi italijansko angleški sporazum razrahljal zvezo Rim— Berlin je brezplodna želja nasprotnikov našega na novo sklenjenega, nedotakljivega nemško italijanskega bloka. Ne! Na tem se ni ničesar iz-premenilo in se tudi ne bo. Nasprotno! Sredozemski dogovor z Anglijo pomeni samo okrepitev zveze Berlin — Rini in predstavlja logično nadaljevanje naših teženj za mir v Evropi.« / 19, januarja. Velika Britanija (ne-vmešavanje, skupna varnost): V svojem zelo važnem govoru o zunanji politiki v parlamentu je rekel Eden med drugim tudi tole: »V angleško italijanski izjavi ni nobene besede, nobene vrste, niti vejice, ki bi dovoljevala katerikoli državi vmešavanje v španske zadeve, ne glede na težnje, ki bi jih zasledovala ta ali ona vlada v kateremkoli delu dežele . ..« »Res je, da se je v začetku spora (v Španiji op. ur.) obravnavalo vprašanje prostovoljcev. S tem v zvezi je opravičena pritožba nekaterih sil, da se ni potrebno ukrenilo. Nekateri narodi so se tedaj udejstvovali unilateralno (enostransko).« 20, januarja. Portugalska (ne-vmešavanje): V svojem odgovoru na dne 1. januarja s strani nadzornega odbora v Londonu predloženi načrt o izvedbi kontrole (na katerega bi bilo treba odgovoriti do 10. januarja in je legalna španska vlada odgovorila že 8. januarja), izjavlja Portugalska, da je pripravljena kontrolirati svoje, lastne meje. Misel, da bi dopustila kontrolo na svojem ozemlju po tujih zastopnikih pa odklanja. 21, januarja. Društvo narodov: Otvoritev 96. seje sveta Društva narodov. Naša predavanja Lepo uspelo predavanje v Slov. Bistrici Na podbudo podružnice SMRJ se je v nedeljo, dne 31. januarja vršilo v dvorani hotela »Beograd« predavanje o pomenu strokovne in kulturne organizacije, delavskega tiska ter pravicah in dolžnostih obratnih zaupnikov. Predavanje je otvoril predsednik podružnice s. Germ, poročala pa sta ss. Jelen in Vidovič iz Maribora. Delavci so pazno sledili izvajanjem! govornikov. Pred in po predavanju so delavski pevci pod vodstvom svojega vrlega dirigenta zapeli dve delavski pesmi, za kar so želi živahno odobravanje. Priglasilo se je tudi 14 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Člani delavskega kolesarskega društva »Vzajemnosti« se živahno udejstvujejo na kulturnem polju in so v zadnjem času imeli več uspelih prireditev, za kar zaslužijo vse priznanje. Velika udeležba na predavanju v Sevnici Dne 2. lebruarja se je vršilo prvo predavanje o socijalni zakonodaji in pomenu delavskega tiska pri Petretiču. Predavanje je otvoril in vodil predsednik SDSZJ. s. Turnšek. Poročala pa sta ss. dr. Reisman in Jelen iz Maribora. Obisk na tem predavanju je gotovo najzgovornejši dokaz, kakšno silno zanimanje vlada med delavstvom v našem kraju za ta vprašanja. Sodrugi, ki so tu že desetletja orali ledino, so danes lahko ponosni na uspehe svoje organizacije. Tega važnega predavanja so se udeležili tudi nekateri sodrugi iz Boštanja in iz kamnoloma v Orehovem. Delavstvo je bilo s tem predavanjem jako zadovoljno in želi, da bi se taka pre- VZAJEMNOST Zagorje Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je razpuščeno, '' > • ►.»* •« i« Maribor Cankarjev večer, ki ga je priredila »Vzajemnost« je uspel nad vse pričakovanje. V izredno poljudnem predavanju je prof. s. Teply seznanil poslušalce z Ivanom Cankarjem kot človekom in pisateljem, predhodnikom nove dobe v literaturi in kli-cairjem vseh ponižanih in razžaljenih. Pred in po predavanju sta nastopila moški in mešani pevski zbor, sledile so deklamacije in recitacije iz Cankarjevih del in dialog iz »Hlapca Jerneja«. Priznati je treba, da je bil program zelo posrečeno sestavljen. No- vi oder z zavesami, s Cankarjevo sliko in rdečimi nageljni pod njo, je tvoril primerno ozadje dvorane za to slovesnost. Pohvalno moramo omeniti, da je prišlo na prireditev nad 30 ruških sodrugov in sodružic. Kranj Maškaradi1 priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 7. t. m. s pričetkom ob 18. uri v restavraciji Semen. — Dostojne maske dobrodošle! Za neprisiljeno zaibavo preskrbljeno! daivanja pri nas še vršila, upajmo, da se bodo predavatelji odzvali našemu povalilu. Ob zaključku predavanja se je prijavilo 20 novih naročnikov »Delavske Politike«, Po končanem predavanju se je pojavil neki gosipod, ki je danes tukaj, jutri tam, treitiji dan pa sam ne ve kod ne kam in bi nam bil rad vsilil svoj program! Delavski pravni svetovalec Ali ima zaupnik, ki je bil brez razloga odpuščen, pravicc do mezde do konca koledarskega leta, ali pa še do marca naslednjega leta, če so bile zaupniške volitve v marcu? Vprašanje: V stavbnem podjetju sem bil izbran za zaupnika v marcu lanskega leta. Podjetje pa me je že v oktobru odpustilo, ne da bi imelo za moj odpust kak zakonit razleg in ne da bi bil kot zaupnik pravilno razrešen. Do loedaj lahko zahtevam mezidta? Odgovor: Mandat zaupnika traja do konca koledarskega leta, le v izjemnih prilikah se lahko podaljša do izvolitve novih zaupnikov, največ pa za eno leto. Ako ste bili neopravičeno odpuščeni, Vam pripada mezda za oni čas, dokler bi trajal Vaš za-uipniški mandat, t. j. do 31. decembra'. Šele s tem dnem bi Vam smel službodajalec službo na 14 dni odpovedati. Ker Vam ni odpovedal, ampak Vas je poprej odpustil, dasi-ravno ste bili zaupnik, Vam pripada poleg gornje zaupniške mezde tudi še mezda za 14-dnevno redno odpovedno dobo v januarju. Nezgodna renta (Litija) Vprašanje: Vsled nezgode mi je bila odmerjena nezgodna renta, kaitero je ur*adl po mojem naročilu dostavljal mojemu očetu. Oče je umrl. Ali imam sedaj še pravico na rento? Odgovor: Renta je bila odmerjena Vam, Vi ste samo odredili, da naij jo. urad izplačuje Vašemu očetu. Dokler z zdravniškim pregledom ni ugotovljeno, da Vam renta več ne pripada, ste do rente upravičeni. Sporočite uiradiu (navedite številko rentnega odloka), da naj rento odislej nakazuje na Vaš naslov. Studenci pri Mariboru Podružnica I. delavskega kolesarskega društva priredi v isdboto, dne 6, lelbruarja veliko maskerado pri Mrazu. Maske dobrodošle. Zai obilen obisk se priporoča odbor. Nudi se mi ugodna prilika kupiti dobre1, lentabilno podjetje. V to s vrh o potrebujem Din 20.000 posojila proti vknjižbi na prvem mestu. Vračilo z obrestmi po dogovoru. Kdor želi imeti svoj idbniar popolnoma varno naložen, naj blagovoli poslati svojo ponudbo na upravo lista pod »Posojilo, varna naložba«. KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranje, poniklanje itd. Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Tattenbachova ulica it. 14 telefon 21-30, kjer vam kolo popravijo, da vam služi kakor novo. — Shramba koles čez zimo^ Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna. Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! X/HUB.ERTUS> ZDELAN ^/PATENTIRANO .^impregniranega ^Ahubertus-sukma^ JUS. PAT. BR/ TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.