GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO Stanovanja, stanovanja... Prizadevanje je pohvaljeno in nagrajeno VEVČE, JUNIJ — Komisija za tehnične izboljšave je predložila delavskemu svetu v potrditev dva predloga izračuna prihranka in nagrade iz predlogov tehničnih izboljšav št. 128 in 116, v zvezi s katerima je komisija za tehnične izboljšave na 14. redni seji, dne 18. 5. 1976 sklenila, da sta dokončno strokovno obdelana. Oba predloga je podal Jože Ži-bert, predsednik komisije za tehnične izboljšave, s kratkim komentarjem. Predlog št. 128 — dodatno vlaženje papirja na prečnih rezalnih strojih Po tem predlogu tehnične izboljšave je vrednost prihranka po odbitkih (stroški za postavitev defenzorjev, stroški električne energije, stroški za vodo) 643.272,00 din. Višina nagrade znaša 22.266,00 dinarjev. Delavski svet je potrdil izračun prihranka in iz njega izhajajočo nagrado v znesku 22.288,00 din. Delavski svet je tudi potrdil predlog predlagateljev nagrade, Franca Frasa in Cirila Potočnika, za razdelitev nagrade. Razdelitev nagrade je naslednja: po 500,00 din prejmejo vodje rezalnega stroja in I. pomočniki, ker so s svojo prizadevnostjo pomagali izboljšavo čim prej izvesti in uveljaviti procesu dodelave papirja. Omenjeno nagrado prejmejo: Ciril Gašperlin, Ciril Zupančič, Jože Štrubelj, Albin Trtnik, Dušan Žgajnar, Slobodan Paunovič, Radomir Milanovič, Rudi Smrekar ml. (Rudi Smrekar deli nagrado z Mehmedom Hasa-ničem, ki ga je zamenjal na delovnem mestu od septembra dalje). Ostanek nagrade prejmeta predlagatelja izboljšave, vsak 50 odstotkov zneska. Kaj pravijo predsedniki (Zaključki in predlogi analize rezultatov stanovanjske ankete začete v Papirnici Vevče v mesecu oktobru 1975) VEVČE, JUNIJ — V mesecu oktobru 1975 je služba družbenega standarda pripravila akcijo za ugotovitev realnih potreb po stanovanjih v naši organizaciji združenega dela. Povabili so- vse tiste, ki SO' imeli nerešeno stanovanjsko vprašanje, da izpolnijo anketni list (71 anketirancev). Ti listi so bili osnovni vir podatkov za obdelavo. Poleg ankete so upo-labljali tudi dokumentacijo kadrovske službe, predvsem evidenčni list, od koder so črpali še naslednje podatke: izobrazbo, pričetek dela v podjetju, delovno mesto, starost, narodnost. Podatke, ki so jih tako dobili iz navedenih virov so statistično obdelali. Obdelava pa je bila ročna. Iz rezultatov je razvidna: 1. Neurejene stanovanjske razmere imajo predvsem mlade družine. Med anketiranci je preko 40 mladih družin, oziroma je med posameznimi prosilci kar '39 Vo starih pod 30 let. 2. Neurejeno stanovanje imajo v večji meri delavci s krajšo delovno dobo. 82. °/o prosilcev ima manj kot 8 let delovne dobe. 3. Neurejene stanovanjske razmere imajo v večji meri delavci, ki so se preselili in to predvsem tisti, ki so prišli iz drugih republik. 4. Med prosilci je največ delavcev, ki so zaposleni na ozko usmerjenih in specializiranih delovnih mestih, zelo malo pa takih, ki so zaposleni v višjih sistemi-zacijskih grupah. 5. Najpogosteje imajo neurejeno stanovanjsko vprašanje delavci z nedokončano osnovno šolo. 6. Med prosilci stanovanj opazno prevladuje kategorija delavcev, ki delajo v štirih izmenah. 7. Prosilci stanovanj živijo v zares neurejenih razmerah: a) 62 °/o je podnajemnikov b) 48% jih prebiva v prostorih brez osnovnih pritiklin c) 66 % anketiranih ima površino sedanjega stanovanja manj kot 9 m2 na družinskega člana (po samoupravnem sporazumu je osnovni stanovanjski standard za eno osebo 28 m2, oziroma pri 3-članski družini 16 m2 na osebo). d) Največji delež prosilcev so družine s 4 člani gospodinjstva, pri tem pa jih je večina brez kopalnice (53,5 %) in le s souporabo kuhinje in WC. 8. Večina prosilcev želi najemno stanovanje, kar je razumlji/o, saj so to mlade družine s kratko delovno dobo, nizko izobrazbo in tudi nizkimi osebnimi dohodki. 9. Med prosilci stanovanj je zelo malo takšnih, ki namensko varčujejo za stanovanje. 10. Kar 75 % anketiranih prosilcev želi in potrebuje takojšnjo rešitev stanovanjskega problema. Na osnovi rezultatov pa sledijo zaključki: 1. Analiza je pokazala, da je 50,7 % zakonskih tovarišev prosilcev stanovanj zaposlenih v drugih organizacijah združenega dela. K reševanju stanovanjske problematike bi morali pristopiti tako, da bi le-to reševali skupaj s tistimi organizacijami združenega dela, kjer so zaposleni zakonci naših prosilcev stanovanj. 2. Delavce z neurejenimi stanovanjskimi razmerami bo potrebno kljub relativno nizkim osebnim dohodkom v večji meri spodbuditi k namenskemu varčevanju. Se posebej, ker so banke pripravljene tako varčevanje stimulirati z višjimi posojili ter daljšo dobo vračanja. 3. Glede na to, da je med prosilci stanovanj veliko mladih, bo potrebno posvetiti več pozornosti gradnji manjših najemnih stanovanj, saj se po rezultatih analize kar 64 anketiranih odloča za najemno stanovanje. 4. Tudi v bodoče bo potrebno spodbujati individualno1 gradnjo in adaptacije, saj se za tak način pridobitve stanovanjskih prostorov oziroma rešitve stanovanjskega problema odloča 21 % anketiranih prosilcev. 5. Pri načrtovanju stanovanjske gradnje bo potrebno težiti k iskanju takih oblik naselij, ki bodo zagotovila ne le funkcionalne pogoje naselitve, temveč tudi nudile možnost za zadovoljevanje socialnih in ekonomskih potreb stanovalcev. Naselje naj bi bilo resnično povezana skupnost, ki bo vsakemu posamezniku dajala občutek varnosti in pripadnosti. 6. Odbor za družbeni standard v Papirnici Vevče bo pri reševa- VEVCE, JUNIJ — Osnutek zakona o združenem delu predvideva nekaj sprememb pri urejanju vprašanj, ki zadevajo uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu. Zakon si prizadeva zagotoviti čim popolnejše uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v vseh odnosih in na vseh ravneh njihovega samoupravnega organiziranja. Te spremembe bodo zagotovo nastopile s sprejetjem zakona. Do takrat bo oblika samoupravnega dela pač ostala taka kot doslej. 13. maja so bile na Vevčah volitve delegatov v delavski svet in v odbore. Po tem datumu so imeli posamezni organi prve seje, na katerih so člani odborov na priporočilo družbeno-političnih organov zbrali izmed sebe vodje teh odborov, oz. predsednike. Kolektivu bi jih radi predstavili in pogledali, kaj mislijo o svojem delu in samoupravni organiziranosti nasploh. Prejeli so javno pohvalo VEVČE, JUNIJ — Biti vesten in natančen je vrlina, ki ni dana vsakomur. Za delo v samoupravnih organih je potrebna tudi dokajšnja mera trdne volje. DS je javno pohvalil vse tiste, ki so se redno udeleževali sej v pretekli mandatni dobi. Nikoli niso manjkali: Marinka Smrekar, Urška Klemenc, Ida Cerk, Minka Dolorenzo, Antonija Slabe, Franc Hribar in Emilija Hribar. Samo po enkrat pa se seje niso mogli udeležiti: Janez Habič, Stane Dajč-man, Maks Arbiter, Milena Avbelj, Niko Potočnik, Miro Kuštrin, Vlado Subelj in Ivan Premrl. S. R. nju stanovanjske problematike upošteval kriterije samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih. Ker je Papirnica Vevče v preteklih letih dosledno skrbela za to, da je dajalo naselje z delovno organizacijo videz enotno urejenega okolja, sem prepričana, da bomo reševali stanovanjski primanjkljaj enako uspešno tudi sedaj in ob tem upoštevali vse tiste činitelje, ki nam zagotavljajo racionalno, funkcionalno in družbeno zaokroženo gradnjo stanovanj. Vsi dogovori, ki bodo usmerjali družbeno gradnjo stanovanj pa bodo morali zagotoviti tudi koordinacijo in vzpostavljanje enakopravnih odnosov med vsemi zainteresiranimi graditelji stanovanj. Rezultati takšne gradnje bodo pripomogli k višjemu življenjskemu standardu delovnega človeka in občana, istočasno pa bomo zadovoljili tudi potrebe človeka kot družbenega bitja. Joža Razdevšek Dušan Alič, predsednik DS Dušan ALIČ, je novi predsednik delavskega sveta. Po poklicu je papirniški tehnik, zaposlen kot izmenovodja izdelave premaznega papirja. Član kolektiva je že od 1. 7. 1971. 1. Tovariš Alič, člani kolektiva so ti zaupali odgovorno nalogo — voditi delavski svet. Za zavednega in razgledanega proizvajalca današnjih dni je to velika čast. ki pa je vezana z dokajšnjo odgovornostjo. Kako sprejemaš to funkcijo? — Priznam, da sem bil nekoliko presenečen, ko mi je bila zaupana tako odgovorna naloga v organu samoupravljanja. Predvsem zato, ker je v delavskem svetu tudi veliko starejših in bolj izkušenih članov kolektiva. Zavedam se, da bo ta zadolžitev zahtevala od mene precej in skrbi me, če bom imel vedno dovolj časa, da bom seznanjen z gradivom za seje DS, samoupravnimi akti in aktualnimi družbenopoli tičnimi dogajanji. 2. Po zapiskih si dvajseti predsednik DS v Papirnici Vevče od leta 1950. Ali misliš, da se je samoupravljanje od tedaj bodisi vsebinsko ali oblikovno spremenilo in kako bo ob sprejetju novega zakona o združenem delu? — Na vsak način dobiva samoupravljanje v naši delovni organizaciji in v naši socialistični družbi vsak dan bolj pomembno vlogo. To je živ proces, ki stalno teče in se izpopolnjuje, seveda pa ni brez manjših pomanjkljivosti. Samo primer: tisti delavci, ki se največkrat ne udeležujejo zborov delavcev — obliki samoupravljanja, v kateri lahko sodeluje prav vsak, imajo izven delovne organizacije največ kritičnih pripomb o samoupravljanju. In zakaj? Mogoče samo enkrat sklep zbora delavcev ni bil realiziran in takoj pričenjajo dvomiti, ali pa sodijo, da gre vse svojo pot tudi brez njihovega sodelovanja. Kaj bi lahko rekel o novem zakonu o združenem delu? To je precej obširna stvar in prav zanima me, koliko delavcev v podjetju si bo vzelo toliko časa, da se bo poglobilo v tekst zakona, da ne govorim o tem, da ga večina ne bo niti prebrala. Kaj se bo spremenilo konkretnega (spremembe vsekakor bodo) pa bo pokazal čas. 3. Kako gledaš na koristnost modernizacije naše tovarne in na naše investicije? —• Modernizacija naše tovarne je nujnost. Ker delam v proizvodnji, se vsakodnevno srečujem s problemi, ki jih povzročajo zastareli stroji. Predvsem bi bila potrebno zmanjšati obseg fizičnega dela, ker za ta dela težko dobimo delavce in je fluktuacija precejšnja. Z novimi investicijami v zadnjem času smo rešili veliko tega. Vidim, da so’ časovni razmaki med investicijami v naši tovarni vse krajši in prav je tako. Mirovanja, ki je bilo v letih 1960—1968 (IV. PS — premaz) in še prej, od osvoboditve do 1960, si nikakor ne bi smeli več dovoliti, če hočemo iti v korak s sodobnim industrijskim razvojem. Brez investicij ne bo napredka in ne zvišanja produktivnosti. Pri tem se razumejo tudi investicije v kadre, ne samoi v stroje. 4. Kako si zamišljaš svoje delovanje v DS, da bo naša delovna organizacija dobro oziroma boljše uspevala? — Za dobro deto in uspeh v naši delovni organizaciji bi se mo- (Nadaljevanje na 3. str.) Čestitamo borcem ob 4. juliju Komaj oblečeni, domala neoboroženi. skozi gozd, mraz in lakoto so se naši borci od leta 1941 do 1945 prebijali v svobodo. Hiteli so na pomoč slovenskemu ljudstvu, ki je zasramovano, trpinčeno in brez pravic, v strahu pred jutrišnjim dnem potrpežljivo, vendar uporno trpelo pod peto enega in drugega okupatorja. Obenem pa se ni zaneslo na lastnega brata — Slovenca. Prazne ulice, prazni lokali, gledališča in igrišča, prazna srca v dneh obupa so čakala dneva rešitve. Prišli so, borci, s pesmijo na ustih, veselih, čeprav izmučenih obrazov. Prinesli so pesem, prinesli veselje — svobodo. Potem so stopili v novi boj. V boj očiščenja, obnove, krepitve oblasti, kulture, industrializacije in upravljanja. Plod njihovih žrtev, dela in življenjske sile je na dlani. Četrti julij je njihov dan, dan ponosa in zmage. Nič ni treba opisovati razlik med včasih in danes. Starejši so jih doživeli, mlajši spoznali. 4. julij je velik spominski praznik, zato vsem borcem iskreno čestitamo! Uredništvo Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1976 0 1. 1975 = 100 Doseženo Maj 1976 0 I.—V. 76 Klasični papirji 99,0 87,1 Premazani papirji 88,1 103,8 Papir skupaj 95,5 92,4 Lesovina 144,4 110,2 Tapete 101,5 95,1 Izvoz ton 201,4 164,2 Izvoz $ 128,9 108,6 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja Maj 1976 0 I.—V. 76 0 1. 1975 I. papirni stroj 85,9 89,7 89,9 II. papirni stroj 83,3 89,6 90,0 III. papirni stroj 82,4 84,9 86,3 IV. papirni stroj 83,5 87,5 90,1 Skupaj: 83,8 87,9 89,1 Premazni stroj 61,0 62,9 57,4 Izmet klasičnih papirjev % 14,24 15,68 11,36 Izmet premaz, papirjev °/o 26,93 18,99 18,93 Tudi v mesecu maju je bila proizvodnja papirja pod lanskoletnim poprečjem. Na višino proizvodnje je vplivalo predvsem manjše število obratnih dni zaradi državnih praznikov ter še vedno izredno visok izmet. Skoraj polovico proizvodnje klasičnih papirjev so predstavljali univerzalni tiskarski papirji, precejšni delež pa so obsegali tudi kulerji za izvoz, bankpost papirji, ciklostil ter tapetni papirji. Izmet je pri klasičnih vrstah v upadu, vendar pa še vedno znatno nad normalno višino. Premazanih papirjev smo izdelali znatno manj, prav tako predvsem zaradi državnih praznikov ter izredno visokega izmeta. Na višino izmeta je vplivala predvsem proizvodnja papirjev TB-20, to je papirjev z 20 g nanosom na stran. Zastoji na PRS so bili na normalni višini. Proizvodnja lesovine je bila zaradi večje potrebe pri izdelavi srednjefinih papirjev normalno visoka. Proizvajalci in porabniki papirja VEVČE, JUNIJ — Med največjimi proizvajalci in porabniki papirja na svetu zavzema zahodna Evropa, ob proizvodnji 40,9 milijonov ton in porabi 39,5 milijonov ton, drugo mesto v letu 1974. To potrjuje naslednja tabela: Proizvodnja milij. ton 0/o Poraba milij. ton "/« ZDA in Kanada 65,1 43,0 60,5 39,8 Zahodna Evropa 40,9 27,1 39,5 26,0 Japonska 15,6 10,3 15,4 10,1 Vzhodna Evropa 13,7 9,1 15,5 10,2 Ostale dežele 15,8 19,5 21,2 13,9 151,1 100,0 152,1 100,0 Severna Amerika in zahodna Evropa obvladujeta tako okoli dve tretjini svetovnega trga oziroma svetovne proizvodnje. Seveda pa je v posameznih deželah teh delov sveta proizvodnja precej različna. Največji porast v zadnjih letih je zabeležila Španija (15,5 %>), pač zaradi manj razvite industrije pred tem. Tudi ostale evropske dežele napredujejo v proizvodnji, npr. Nemčija, Švedska (14 Vo). Napredek je zaznati tudi pri nas. Porast je pripisati novim kapacitetam v večini papirnic. Zanimivo je, da je v tovarnah zahodne Evrope v zadnjih desetih letih število zaposlenih padlo za 2,4 °/o, proizvodnja papirja in kartona pa je na zaposlenega porastla za 60%. Zasluga takemu porastu je pač moderniziranje proizvodnje in organizacija dela. S. R. Vir: Wochenblatt fiir Papierfabrikation Važnejše s prve seje novega DS VEVČE, JUNIJ — Na prvi seji novega delavskega sveta, zadnji dan prejšnjega meseca so sklenili, razpravljali ali ugotovili: — Finančni obračun za mesec april in tudi nekatere mesece prej izkazuje občutno izgubo. — Realizacija je bila v aprilu nekoliko večja kot v prejšnjih mesecih, vendar ni zadostovala za pokritje nekaterih obveznosti. —• Rezultati gospodarjenja morajo biti boljši, sicer ne bomo dosegli predvidene investicijske sposobnosti. V mesecu maju je bila realizacija že boljša. Posebno se po^ zna pri prodaji tapet (vpliv sezone). O gospodarjenju se bo treba natančneje pogovoriti na strokovnih svetih obratov in na zborih delavcev. — Na predlog ZK in DOS je delavski svet izvolil z javnim glasovanjem za predsednika Dušana Aliča, papirniškega tehnika, papirničarja Petra Lajovica pa za podpredsednika. — DS je sprejel predlog finančne službe za odpis dotrajanih osnovnih sredstev v vrednosti 1,054.441,02 din. — Povečali so se stroški vrednosti (beri cena) investicije V. PS za dobrih 5 milijard S din. V povečanju je upoštevan tudi prispevek za energetiko. — Za odpravo posledic potresa v Posočju je DS sklenil nakazati pomoč. Organizacija združenega dela Papirnice Vevče je že nakazala 21,495.350 S din, kar predstavlja brutto OD enega dne, izračunan iz povprečja zadnjih 5 mesecev. — V komisiji za izvedbo javnega posojila za ceste je DS določil predsednika DS, tovariša Alič Dušana. Družbenopolitične organizacije pa bodo izbrale svoje predstavnike. S. R. Visoko regolno skladišče na novem V. PS VEVČE, JUNIJ — Čeprav je v svetu pravilo, da k novemu stroju sodi tudi ustrezno skladišče, smo pri nas zelo težko prebijali led in se zelo počasi odločali za takšna pravila neprekinjenega tehnološkega procesa. Pri novem V. papirnem stroju pa smo imeli za to več posluha in postavljamo v podaljšku dodelave papirja visokoregulno skladišče za papir. Prvotno, ko se je izdelal elaborat V. PS je bilo predvideno regalno skladišče za ca. 1000 ton papirja. Ker je bila v elaboratu z načrti že podana dolžina, širina in višina skladišča, smo imeli možnosti spreminjati edino višino skladišča, katero smo tudi spremenili. Uvodoma bi želel povedati tudi to, da je ideja, kakšno naj bo bodoče visokore-galno skladišče na V. PS naša in prilagojena specifično naši proizvodnji. Lastno idejo, opremljeno s skicami, je obdelala firma »SMELT« iz Ljubljane, projekt je izdelal projektant Gradisa, izdelavo konstrukcije in montaže pa je prevzelo podjetje »Monter« Dravograd. Podatke za izdelavo visokore-galnega skladišča in organizacija dela ter skladiščne tehnike pa smo obdelali skupaj s sodelavci organizacijskega, proizvodnega, prodajnega in transportnega oddelka ob tem, da nam je vodstvo tovarne omogočilo obisk in sodelovanje pri firmah: Borregard Hallein, Miinchen-Dachau, De-mag-Wetter, Mehanotehnika Izola, Nikola Tesla, Zagreb itd. Nekaj osnovnih podatkov o novem visokoregalnem skladišču na V. PS. Visokoregalno skladišče je dolgo 50 m, široko 20 m in 24 m visoko. V skladišču je 8 regalnih con z oznakami, A, B, C, D, E, F, G in H. Ena regalna cona ima 10 niš po dolžini in 14 nadstropij. Ker so v eni regalni niši dimenzije 3500 X 1480 X 1500 mm (širina, višina, globina) tri paletna mesta, je tako v eni coni 420 pa-letnih mest, oz. v osmih conah 3360 paletnih mest. Tb pomeni, da je v to skladišče možno uskladiščiti 2500 ton papirja. Dimenzija regalne niše je prilagojena dimenziji formatov papirja BI — 730 X 1030 mm in B 0 — 1030 X 1450 mm. Seveda pa se lahko format B 0 deli na formate: B 1, A 0, A 1, C 0 in C 1. Ker bo v vseh regalnih nišah lesen podest, bo možno vse omenjene formate uskladiščiti. Morda še informacija o regalni konstrukciji. V betonsko ploščo dimenzije 40 X 20 m so zabetonirani siderni vijaki s povezjem, ki je pod betonom. Na te siderne vijake so privijačene pokončne enotne in dvojne stojke. Pokončne stojke povezujejo paletni nosilci »U« profila. Stojke in paletne nosilce povezujejo diagonalni in vzdolžni vezni profili. Ko so regalne cone postavljene se montirajo v siderne vijake še stebri, montažna streha in stenska obloga krapina, tako kot pri zgradbi papirnega stroja. Visokoregalno skladišče ima štiri hodnike, v katerih bo obratoval DEMAG DESTAMAT. De-stamat je transportno sredstvo za regalno skladišče, ki potuje s pomočjo elektromotorja po tirnicah, pritrjenih na tleh in stropu tako, da se lahko sočasno pomika kabina na nosilnem stebru kotnega profila. Pred kabino je ploščad, v kateri so pomične bočne vilice, poleg vilic pa so vgrajena svetlobna telesa tako, da lahko vilice vstavimo na zaželenem pozicijskem mestu. V kabini ima voznik vse potrebne komande kot npr.: pomik destamata naprej, nazaj, pomik gor, dol, pomik prenosnice levo, desno itd. Ko sem že omenil prenosnico, morda še informacija čemu služi. Vstop in izstop papirja je vedno na isti strani visokoregalnega skladišča. Ker ima skladišče štiri hodnike in samo en destamat, se poslužujemo prenosnice. Ta je montirana na koncu skladišča. To je neke vrste talni voziček, ki se) pomika s komando v kabini destamata. Ko sta tirnica v hodniku in na prenos-nici poravnani (poravnavo poka- žejo posebne pozicijske luči), lahko s destamatom zapeljemo na prenosnico, ki zapelje destamat v višino drugega hodnika. Komisionarni prostor Na vzhodni strani visokoregalnega skladišča bo komisionarni prostor, ki bo dolg 50 m, širok 10 metrov in visok 3,20 m. Seveda spada v ta prostor tudi transportna pot, široka od 2,50 —3 m. Vhod v ta prostor bo iz visokoregalnega skladišča. Prostor bo zaprt z valovito pločevino in bo imel ob rampi na vzhodni strani troje pomičnih vrat, širokih 5! m, ki se zapirajo iz notranje strani. Na zunanji strani bo še 80 cm široka nakladalna rampa za vagone, ob njej pa industrijski tir. V komisionarni prostor bo možno pripraviti za odpremo — komisioni-rati 210 palet formata 730 X 1030 mm, 60 palet formata 1030 X 1450 mm. Pri tem še nisem upošteval možnosti komisioniranja: paleta na paleto. V tem prostoru bo možno pripraviti tudi 210 zvitkov premera 1000 in širine 1000 mm. Zvitke bi pripravili v treh etažah s pomočjo viličarja, ki ima rotacijske klešče. Na južni strani visokoregalnega skladi- šča bodo pomična vrata, široka 3 m in nihalna vrata. Skozi ta vrata bomo odvažali papir na nakladalno rampo za kamione. Nakladalna rampa je žagaste oblike in ima pet boksov z dvižnimi ploščami za nakladanje kamionov. Z dvižno ploščo bomo rešili večni problem nakladanja kamionov zaradi različnih višin kasonov od ca. 1000—1500 mm. Nakladalna ploščad za kamione bo dolga 32 m in bo imela čisto širino 3 m. Ta prostor v nobenem slučaju ne sme služiti kot skladiščni prostor, temveč samo kot transportna pot za nakladanje kamionov. Celotna nakladalna ploščad bo prekrita s predalčno konstrukcijo — streho. Nakladalni prostor bo označen v smeri od zahoda proti vzhodu s črkami: A, B, C, D, E in X. To pomeni, da bomo lahko hkrati nakladali 5 kamionov preko dvižnih ploščadi. To je samo nekaj podatkov o novem visokoregalnem skladišču na V. PS. Seveda pa je vsa organizacija dela in skladiščne tehnike že detajlno obdelana. Dokumentacijo je potrebno pregledati, skupaj s komercialo^ in drugimi službami in jo po potrebi dopolniti in realizirati. Andrej Pirkmaier Prej kot streho je bilo treba postaviti ogrodja regalnega skladišča (4. 6. 1976) Kolajna za naše strelke je manjkala VEVČE, JUNIJ — Ženska strelska ekipa Papirnice Vevče se ni udeležila športnih iger papirničarjev v Ceršaku, ker jih vodja športne komisije ni vključil v ekipo s pretvezo, da nimajo prevoza. Na sestanku športne komisije je bilo zgla-sovano, da se potuje v Ceršak z avtobusom, ki je cenejši kot prevoz z osebnimi avtomobili in tudi bolj primeren zaradi enotnosti ekipe. Istočasno so bili zadolženi po panogah vodje, da pripravijo moške ekipe, po možnosti tudi ženske. V Ceršak je potovala reprezentanca Papirnice Vevče z osebnimi avtomobili, prevoz je bil neorganiziran, na zbornem mestu ni bilo dovolj prevoznih sredstev. Kljub zagotovilu, da imajo dekleta svoje prevozno sredstvo, niso bila vključena med kandidate za Papirniške igre. Ostale so doma, se razume, užaljene. Na vseh sestankih športne komisije v papirnici se sprašujemo, kje so dekleta in zakaj naših deklet ni na športnih igriščih. Odgovor je v zgornjih vrsticah. Pripominjam še, da so naše strelke dosegle v prejšnjih letih večinoma častna druga mesta, segle tudi po prvih mestih, kar pričajo razstavljeni pokali v vitrinah sobe družbenih organizacij. Andrej Zapušek Kaj pravijo predsedniki (Nadaljevanje s 1. str.) rali truditi vsi brez izjeme, ne le člani samoupravnih organov. Pri nas izgubimo ogromno delovnih ur s sestanki, sejami, konferencami itd. Zato bi si predvsem želel, da bi bile seje DS dobro pripravljene, da bi gradivo dobili pravočasno in se s svojimi sodelavci pogovorili pred sejo DS in po seji. Vsak, ki govori na sestanku, naj bi jasno in kratko povedal svoje. Priporočal bi vsem članom samoupravnih organov, da bi o tekočih problemih čimveč razpravljali s sodelavci v okviru delovne skupine, v katero so vključeni in tako na sejah zastopali mnenje večine, ne le svoj lasten pogled na nek problem. Zmago SCHEICHER — predsednik Odbora za družbeni standard, poklicni papirničar, je v tovarni od leta 1966. Zaposlen je kot referent za razporeditev izmenskega dela. 1. Področje dela, ki ga obravnava Odbor za družbeni standard, je kar precej obširen. Kako misliš v odboru sodelovati z ostalimi člani in kakšne smernice naj bi odbor vodile? Zmago Scheicher, predsednik Odbora za družbeni standard — S člani odbora mislim sodelovati demokratično. S tem mislim, da mora imeti vsak član kolektiva možnost povedati svoje mnenje ali mnenje sredine, katero zastopa v odboru. Pravzaprav pa je vse delovanje odbora določeno v poslovniku in ostalih samoupravnih aktih, katerih določila se moramoi striktno držati. Menim, da mora odbor v slehernem svojem delu stremeti za tem, da se pravice delavcev, ki izvirajo iz njihovega dela, čim bolj izenačijo. 2. Kako ocenjuješ splošni in osebni standard vevških papirni-čarjev? — V povprečju ga ocenjujem zelo visoko, vendar se zavedam, da je še veliko primerov, ki nimajo takega standarda iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. Vsekakor pa se pričakuje, da bodo tudi oni dosegli tak standard, kar naj bo cilj delovanja tega odbora. Mislim tudi, da je splošni standard Vevčanov nad slovenskim povprečjem, saj ima naša tovarna res veliko objektov družbenega standarda bodisi za'šport, rekreacijo, letovanje in kulturo. Tudi nad osebnim standardom večine se ni pritoževati. Viktor PENCA — papirniški tehnik, izmenski delovodja je med nami od sredine 1959. leta. Sedaj je udeleženec pri montaži V. PS. Sprejel je dolžnost predsednika Odbora za delitev dohodka in OD. 1. Verjetno si doslej spremljal delo Odbora za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Kaj so bistvene zadeve, ki jih odbor ureja? — Tudi v preteklem obdobju sem že bil član odbora za delitev Viktor- Penca, predsednik Odbora za delitev dohodka in OD dohodka in OD, zato so mi že več ali manj znane zadeve, ki jih odbor ureja, vendar pa se z razvojem samoupravljanja tudi na tem področju stvari spreminjajo. To je moj drugi mandat v tem organu. Vmesni čas pa sem tudi preko sklepov redno spremljal delo tega odbora, saj je področje zanimivo za pretežni del zaposlenih. Na odbor delavci prenesejo del svojih pravic iz Pravilnika o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu. Iz tega dela pa je potem formiran Poslovnik odbora za delitev dohodka in OD. To pa je osnova za delo odbora. Iz poslovnika izhaja med drugimi tudi delokrog, ki ureja naslednje delovno področje in pristojnosti odbora: — pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o delitvi OD, — pripravlja predlog analitične ocene delovnih mest, — odloča o oceni delovnih mest in o korekturah vrednosti delovnih mest, — predlaga zboru delavcev delitev dohodka v zaključnem računu na OD in na skladu, — določa vrednost točke in obračun stimulacije za posamezni mesec v okviru sprejetih meril in predpisov, — ureja norme in druga stimulacijska merila nagrajevanja v organizacijskih enotah, — obravnava vsa druga vprašanja, ki se tičejo delitve OD in dajatev iz OD ter dohodka delovne organizacije. 2. Delovanje razmer okoli dohodka in OD urejajo interni akti in zakonski predpisi. Kljub temu pa prihaja včasih do nezadovoljstva pri posameznikih ali v oddelkih. Kako nameravate vplivati na morebitne anomalije? — Verjetno je pretežna večina zaposlenih edina v tem, da je delitev, predvsem OD, izredno delikatna zadeva. Znotraj okvirja, ki ga določajo in urejajo zakonski predpisi in interni akti pa je še vedno toliko manevrskega prostora, da se stvari postavijo ali tja kamor sodijo, ali pa tudi ne. To drugo se lahko odraža v obliki tendencioznosti in forsiranosti določenih vplivnih posameznikov ali skupine. Tu naj bi odbor tudi odigral eno od svojih bistvenih vlog. Mislim, da do nezadovoljstva pride zaradi določenih anomalij, ki so v tako veliki delovni organizaciji več ali manj stalno prisotne. Lahko pa do istega pride tudi zaradi podžiganja nezadovoljstva in nepravilnega tolmačenja o vrednotenju dela s strani posameznikov. Zato si* bo odbor tudi prizadeval, da bo vsak predlog bodisi strokovne službe ali vodij obratov in služb najprej vsestransko osvetljen, analitično obdelan in objektiven ter bo šele nato sklepal o njem. Zavedam se, da stoodstotne pravičnosti ni moč pričakovati pri delitvi OD, vendar je treba težiti k temu, da se temu čimbolj približamo. 3. Osnutek zakona o združenem delu bistveno drugače obravnava zlasti dohodkovne odnose. Ali bo imel zakon vpliv na delo odbora? — Ni mi še znana vsebina osnutka novega zakona o združenem delu. Mislim pa, da bo vplival na delo odbora za delitev OD v tolikšni meri, v kolikršni se bodo kompetence, dane temu odboru, spremenile. Na koncu bi rad poudaril še to, da je odbor kolektivni organ in da je uspešnost in ažurnost le-tega odvisna od vseh članov, ne le od predsednika. Dolžnost članov odbora — delegatov pa je, da so v svojem poslanstvu aktivni in pri odločanju objektivni. Marko Goršič, predsednik Odbora za medsebojna razmerja Marko GORŠIČ — predsednik odobra za medsebojna razmerja je po poklicu papirničar. V tovarni je od 8. 9. 1970. 1. Tovariš Goršič, ne le pri delu, ampak tudi pri opravljanju samoupravljavskih funkcij je delavec odgovoren za svoje delo. Mislim, da je delo v odboru, kjer si predsednik, posebno odgovorno. To je delo z ljudmi in o ljudeh. Kakšen je tvoj koncept pri tem? — S sklenitvijo delovnega razmerja postane delavec odgovoren za svoje delo, hkrati pa si tudi pridobi pravice in dolžnosti pri samoupravljanju. Do leta 1974 je imel delavec pri tem delu manjše možnosti. Z novo Ustavo pa je dobil večjo odgovornost pri oprav- ljanju samoupravljavskih funkcij. Z novim zakonom o združenem delu, ki je prav sedaj v razpravi, pa bomo še bolj odgovorni pri delu in pri samoupravljanju. Delo v odboru za medsebojna razmerja je zaradi svoje specifičnosti še posebej odgovorno. Delati na tako občutljivem delu, kot je delo z ljudmi ni ravno prijetno. Zadovoljiti vse želje in potrebe je zelo težko. Skušali bomo zadovoljiti vse strani in upam, da nam bo to tudi uspelo. 2. Kadrovska politika in kadrovanje sta važen element dejavnosti in uspevanja organizacije združenega dela. Kaj misliš o tem? — Kadrovanje in kadrovska politika sta eno izmed najbolj važnih elementov dejavnosti in uspevanja organizacije združenega dela. Da je to res tako, se vidi že iz tega, koliko je zadnje čase govora o kadrovski politiki, kajti samo pravi človek na pravem delovnem mestu lahko uspešno opravlja svoje delo. Albert Krašovec, predsednik Odbora za delavsko kontrolo Albert KRAŠOVEC, — predsednik odbora delavske kontrole, je poklicni papirničar, dela kot razvojnih II. v laboratoriju. V tovarni je od leta 1967. 1. Samoupravna delavska kontrola je pravzaprav najmlajša oblika dela samoupravnih organov v organizaciji združenega dela. Katere so njene bistvene pravice in dolžnosti? — Pravice, dolžnosti in odgovornost članov samoupravne delavske kontrole urejata statut in drug samoupravni splošni akt v skladu z zakonom. Organ samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji kontrolira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja, izvršilnega organa in poslovodnega organa ter usklajenost teh aktov in določitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, uresničevanje delovnih obveznosti in samoupravljavskih dolžnosti delavcev in organov temeljne organizacije, odgovorno in družbeno ter gospodarsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi, uporabo načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri združenem delu, obveščanje delavcev o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje in kontrolo v temeljni organizaciji ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. 2. Po vsem tem bo tudi tvoj prosti čas in čas vseh članov odbora precej okrnjen, če bo le odbor hotel biti aktiven. Kako mislite delo organizirati? — V naši samoupravni družbi se delavski razred in delovni ljudje samoorganizirajo. Za njihovo organizacijo ni dokončnih modelov. Vsako organizacijo pogojuje vsebina ciljev, ki jim mora biti organizacija podrejena. Enako je z organizacijo delavske kontrole, ki jo organizirajo delavci v svojem specifičnem proizvodnem in upravljavskem procesu s skupnim ciljem samozaščite svojega položaja v organizaciji združenega dela in v širši družbeni skupnosti ter za razvoj samoupravljanja. Pri nas smo samoupravno delavsko kontrolo organizirali tako, da bodo prek nje samoupravno organizirani delavci postali čuvarji celotne družbene lastnine. Zato smo si na prvi seji odbora razdelili delo oz. izvedli zadolžitve in sicer tako, da smo v vsak organ upravljanja vključili po enega člana, ki nas bo obveščal o delu zadevnega organa upravljanja. Za spremljanje dela organov upravljanja in biti aktiven član odbora pa bo potrebno žrtvovati tudi svoj prosti čas, kajti med rednim delovnim časom vsega ne bo mogoče opraviti. Vsi člani odbora se zavedamo1, da nam je zaupana odgovorna naloga, prav zato se bomo morali močno potruditi, da to poslanstvo opravimo dobro in upravičimo zaupanje. Dohodkovni odnosi VEVČE, JULIJ — Eno najpomembnejših poglavij osnutka zakona o združenem delu je vsekakor poglavje, ki ureja odnose pri upravljanju družbenih sredstev in pridobivanju in razporejanju dohodka. Če želimo to poglavje razčleniti in razumeti, je treba najprej obrazložiti pomen družbenih sredstev ter družbeni značaj dohodka. Družbena sredstva Osnutek določa, da so »družbena sredstva lastnina skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe in da jih upravljajo delavci v temeljni organizaciji in v vseh drugih oblikah združevanja dala in sredstev«. To strnjeno določilo pomeni, da so vsa osnovna in obratna sredstva družbena lastnina in da morajo delavci pri upravljanju z njimi upoštevati predvsem njihov značaj in ne pri tem postavljati v ospredje lastne temeljne organizacije, čeprav bi interes temeljne organizacije moral biti istoveten z interesom celotnega združenega dela. Ko pravi osnutek, da so ta sredstva skupna materialna osnova, je treba to razumeti tako, da delavci v temeljni organizaciji upravljajo le z delom teh sredstev in zato ni dopustno, da bi z njimi upravljali drugače ali z drugačnim namenom, kot delavci v drugih temeljnih organizacijah. Če je družba zaupala del svojih sredstev v upravljanje delavcem v temeljni organizaciji, je to storila v prepričanju, da bodo delavci s temi sredstvi upravljali tako, da bodo omogočili razvoj in ne samo ohranitev socialistične družbe. Da bi to lahko dosegli, osnutek predvideva, da posamezne temeljne organizacije lahko združujejo sredstva ali del sredstev, če se bo s takim združevanjem dosegel večji dohodek. Možnosti združevanja sredstev in dela je veliko, zato je temeljnim organizacijam prepuščena izredno široka možnost medsebojnega samoupravnega sporazumevanja. Ob vsem tem delavci, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, ne smejo pozabiti, da so dolžni zagotoviti tudi potrebna sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb in marajo z družbenimi sredstvi upravljati in gospodariti tako, da zagotovijo tudi sredstva za skupne potrebe. Pravica upravljanja z družbenimi sredstvi je v osnutku posebej poudarjena. Vendar po drugi strani osnutek določa tudi dolžnosti delavcev v zvezi z upravljanjem z družbenimi sredstvi. Če povzamemo dosedanjo razlago, jo lahko strnemu v tako poljudno definicijo: »Delavci, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, so obvezni ta sredstva upravljati družbeno-ekonomsko smotrno tako, da ta sredstva stalno obnavljajo, povečujejo, izboljšujejo in varujejo.« Družbeni značaj dohodka Osnutek opredeljuje dohodek s to definicijo: »Dohodek je del celotnega družbenega proizvoda, ki ga delavci v temeljni organizaciji pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in družbenega dela v pogojih socialistične blagovne proizvodnje in s katerim gospodarijo delavci v temeljni organizaciji na podlagi svoje pravice do dela z družbenimi sredstvi.« Iz te definicije sledi več zaključkov: — dohodek ima družbeni značaj in ne pripada samo delavcem v temeljni organizaciji, temveč tudi drugim delavcem, ki so kakorkoli prispevali k pridobitvi tega dohodka, — dohodek služi za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb, za razširitev materialne osnove ter skupnih in splošnih potreb družbe, — dohodek je lahko samo rezultat dela in upravljanja z družbenimi sredstvi, nikakor pa ne rezultat kakršnegakoli izjemnega ali ugodnejšega položaja. V praksi to pomeni, da so delavci v temeljni organizaciji pridobili dohodek delno: — po lastni zaslugi z vloženim živim delom — po zaslugi minulega dela — po zaslugi družbe, ki jim je dala v upravljanje del družbenih sredstev — po zaslugi delavcev izven temeljne organizacije, ki so omogočili pogoje za uspešnejše pridobivanje dohodka. Tako ne moremo zanikati prispevka delavcev iz: — skupnih služb v delovni organizaciji — zdravstva — izobraževanja — znanosti — drugih družbenih dejavnosti, ki so vsi posredno omogočali delavcem v temeljni organizaciji, da so pridobili dohodek. Družbeni značaj dohodka je torej v soodvisnosti vloženega dela in sredstev vseh delavcev v naši socialistični družbi. Kaj je dohodek temeljne organizacije? Dohodek temeljne organizacije je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, kot tudi splošnih potreb družbe. Osnutek določa, da se lahko dohodek pridobiva na naslednje načine: Prvi način pridobivanja dohodka je s prodajo lastnih ali tujih proizvodov na trgu. S tem je mišljena realizacija materialne proizvodnje in blagovni promet. Drugi način pridobivanja dohodka je rezultat vloženega dela v storitve, ki nimajo osnove v materialni proizvodnji. Tretji način pridobivanja dohodka je za temeljno organizacijo relativna novost, vendar zelo pomembna. Če izhajamo iz družbenega značaja dohodka, je ta način pridobivanja dohodka tudi najbolj zanimiv. Gre namreč za pridobivanje dohodka iz naslova združevanja sredstev in dela. Možnosti so pri tem praktično neomejene, le da morajo vedno temeljiti na sporazumu s samoupravno opredelitvijo. Delavci v družbenih dejavnostih pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela. To pomeni, da morajo delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje zagotoviti iz svojega dohodka za delavce iz temeljnih organizacij, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela. Obratno pa morajo delavci, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek, zagotoviti delavcem v temeljnih organizacijah materialne proizvodne pogoje za pridobivanje dohodka. S tem je vzpostavljena vzajemnost pri pridobivanju dohodka. Za lažje razumevanje navajam nekaj primerov: — bolan delavec ne more ustvarjati dohodka, zato mu mora delavec v zdravstvu to omogočiti, — delavec brez znanja težko ustvarja dohodek, zato mu mora delavec v izobraževanju to omogočiti, — brez znanstvenih dognanj se težko ustvarja dohodek, zato mora delavec v znanosti to delavcem v materialni proizvodnji omogočiti, — brez otroškega varstva bo mati delavka ustvarjala manjši dohodek, zato ji mora delavec v varstvu omogočiti pogoje za delo, — brez zadovoljitve skupnih in splošnih potreb delavca bo le-ta slabo produktiven, zato mu mora delavec iz interesne skupnosti to zagotoviti, — delavci iz družbenih služb in interesnih skupnosti pa ne bodo mogli zagotoviti vsega zgoraj navedenega, če delavec iz materialne proizvodnje ne bo zagotovil iz svojega dohodka potrebnega deleža za normalno delo teh delavcev. V Časopisni papir v Kanadi postaja dražji Dve vodeči kanadski firmi — Bowaters Mersey Paper Co. in Bowaters Neufundland — sta s 1. aprilom 1976 podražili časopisni tiskovni papir za 26 dolarjev pri toni. Neka druga firma je cene povišala za 25 dolarjev pri toni. Tako se povprečna cena sedaj suče okoli 284 dolarjev za tono časopisnega papirja. delež iz naslova združevanja sredstev in dela realizacija storitev celotni dohodek dohodek prodaja proizvodov amortizacija po minimalnih predpisanih stopnj ah materialni stroški Teče javna razprava o osnutku zakona o združenem delu VEVČE, JULIJ — S prehodom na zakon o združenem delu, ki pomeni vsebinsko preobrazbo odnosov v samoupravnem združenem delu in celotni družbi, začenjamo novo obdobje v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Neposredno uresničevanje nove ustave in tehten prispevek k graditvi celotnega samoupravnega združenega dela ter k urejanju temeljnih področij družbenih odnosov v naši družbi predstavlja osnutek novega, po sprejetju ustave najpomembnejšega sistemskega zakona — zakona o združenem delu. Osnutek zakona je rezultat spoznanj in najnaprednejših izkušenj v naši samoupravni praksi. Zakon pomeni odpravljanje negativne prakse, pomeni močno idejnopolitično orožje proti vsem oblikam odpora razvoja samoupravljanja. Pri snovanju in oblikovanju rešitev, ki jih ponuja osnutek zakona, so sestavljale! tega osnutka izhajali iz potrebe, da je treba družbeno-ekonomsko osnovo družbenega dela oblikovati tako, da bo delavec v združenem delu objektivno oblikovan kot družbeni subjekt dela in upravljanja ter gospodarjenja s pogoji in rezultati dela. Svoj neposredni interes za ustvarjanje dohodka temeljne organizacije združenega dela ter za prisvajanje svojega osebnega dohodka naj uresničuje skupaj z drugimi delavci v združenem delu, odvisno od uspešnosti svojega dela in gospodarjenja, od zagotavljanja reproduktivne sposobnosti združenega dela in napredka družbene skupnosti v celoti. Tako določanje družbeno-ekonomskega položaja delavca namreč hkrati zagotavlja, da postane delavec v združenem delu notranje gibalo družbene reprodukcije, obenem pa je trdna podlaga prave demokratične družbene ureditve. Zakon torej utrjuje samoupravni družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka, določa temelje in merila za organiziranje samoupravnega združenega dela in zagotavlja sredstva, s katerimi delavec uresničuje svojo> neodtujljivo pravico do dela s sredstvi v družbeni lasti. To pravico delavec uresničuje z namenom, da zadovolji svoje osebne in skupne potrebe ter da kot enakopraven z drugimi delavci v združenem delu opravlja delo, pogoje in sredstva dela. Odnosi v ustvarjanju dohodka in razpolaganju z njim postajajo torej osnova za svobodno združevanje dela in sredstev ter za samoupravno povezovanje. Zakonski osnutek vsebuje opredelitve, ki so pomembne za našo samoupravno prakso ali pa pomenijo novosti samoupravnega organiziranja združenega dela. Opredeljuje samoupravno urejanje odnosov v celotnem združenem delu na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov po delegatski poti. Opredeljuje samoupravni položaj delavcev v TOZD in kako le-ti urejajo svoje neodtujljive pravice z osebnim izjavljanjem in prek delegatov v vse smeri njihove delegatske povezanosti. Opredeljuje urejanje odnosov delovnih organizacij, predvsem dogovorjene odnose med TOZD, ki so povezane v reprodukcijske cikluse od proizvodnje do prodaje, opredeljuje tudi položaj delavcev skupnih služb. S tem dokumentom je dopolnjeno območje dohodkovnih odnosov, največ pozornosti pa je namenjeno oblikam skupnega pridobivanja dohodka ter samoupravnemu urejanju in organiziranju dohodka. Osnutek zakona opredeljuje pravice iz minulega dela in skupnega dohodka, odnose na podlagi svobodne menjave dela, odnose med proizvodnjo in trgovino. Nadalje zakonski osnutek opredeljuje, kako ravnati z dohodkom, ki ni rezultat dela, kako zagotoviti učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi in odpravljati podjetniško razpolaganje z dohodkom, kako zagotoviti pravico delavcem TOZD do razpolaganja s celotnim dohodkom, ki ga ustvarjajo s svojim živim in minulim delom, kako zagotoviti in izvajati plansko tržno gospodarstvo, oziroma kako preprečevati monopolno dogovarjanje in zapiranje tržišč, kako uresničevati družbeno-ekonomsko upravičeno in potrebno vzajem- nost in solidarnost med delavci v TOZD pri splošni in skupni porabi ter do manj razvitih območij, kako bolj dosledno urejati odnose med delavci pri delu in varovati pravice posameznika, kako zagotavljati učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole in vseh drugih oblik nadzora in varstva samoupravnih pravic in dolžnosti v smislu celovite družbene samozaščite, kako čimbolj vključiti delovanje družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, za razvijanje samoupravnih odnosov, kako zavarovati izvajanje samoupravne zakonodaje tako v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela kot med njimi v pravem pomenu in medsebojnem poslovanju. Osnutek opredeljuje tudi obrambne mehanizme in pravna sredstva, s pomočjo katerih bo moč tudi po sili zakona po potrebi varovati dograjevanje odnosov in institucij samoupravnega združenega dela pred pritiski in težavami samoupravljanja nasprotnih sil in tudi ugotavljati njihove nosilce ter proti njim ustrezno ukrepati. Z zakonom bo torej urejeno vse, kar se dejansko dogaja in razrešuje v temeljnih družbenih celicah ter samoupravno usklajuje po delegatih na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorih. Z enim zakonom bomo dobili jasne opredelitve o vsem, kar je potrebno urejati v združenem delu kot celoti. Osnutek zakona o združenem delu je sprejel zvezni odbor skupščine SFRJ konec aprila, in s tem odprl široko javno razpravo, ki bo trajala do 20. septembra letos. Ker je namen, da tega zakonskega osnutka ne bi preverjali samo na diskusijskih tribunah, marveč predvsem v družbeni praksi sami, bo hkrati z razpravo potekalo tudi samo uresničevanje tega zakona. To pomeni, da pri tem zakonu ne gre zgolj za formalno javno razpravo po stari navadi, ampak je le-ta zasnovana na samem izvajanju zakonskega osnutka v vseh delih združenega dela. Razprava naj torej delavcem pokaže stopnjo razvoja njihovega ustavnega konstituiranja, njihovih samoupravnih ter druž- benoekonomskih odnosov. Tako zasnovana javna razprava pa pomeni vsakodnevno opredeljevanje, trdo delo in odgovornost. Glede na pomen odnosov, ki jih ureja ta zakon, bo javna razprava potekala kot široka samoupravna in družbenopolitična akcija, v katero bodo vključeni vsi družbeni dejavniki. Pomembno vlogo bodo v javni razpravi imeli tudi strokovnjaki oziroma strokovne institucije, zlasti pri temeljitem vsebinskem razjasnjevanju posameznih zakonskih poglavij. Prav tako tudi interna glasila delovnih organizacij, saj lahko le-ta učinkovito popularizirajo praktične rešitve in opozarjajo na slabosti oz. pomanjkljivosti. Naloga družbenopolitičnih dejavnikov v temeljnih organizacijah združenega dela je, da spodbujajo in vodijo javno razpravo, v katero naj se vključi čim širši krog delavcev, da se podrobno seznanijo s pomenom in vsebino zakona, da se aktivno vključijo v akcijo za preverjanje in primerjavo določb zakona s samo prakso in da na ta način tvorno sodelujejo pri izpolnitvi in dokončnem oblikovanju tega zakona. Tako bodo po končani javni razpravi združena ne le mnenja o besedilu zakona, ampak tudi izkušnje iz njegovega izvajanja. Namen torej je, da bodo delavci neposredno ocenjevali svoje samoupravne razmere, jih primerjali z opredelitvami osnutka zakona in sproti odpravljali napake in slabosti samoupravne prakse, ki zavirajo prodor novih odnosov in preprečujejo delavcem, da bi prevzemali neposredno samoupravno pobudo in akcijo v svoje roke ter predlagali nove rešitve, ki naj bi se upoštevale pri dokončnem oblikovanju zakona o združenem delu. Za učinkovit potek javne razprave so bili v okviru občin formirani občinski štabi za organizacijo in vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki so na podlagi izdelanili akcijskih programov za javno razpravo sprejeli svoje operativne načrte (naloge, roke). Določeni so tudi poročevalci, ki bodo ne-(Nadaljevanje na 8. str.) Ustavili bomo III. PS Sizifovo delo Bodoči papirničarji so končali I. letnik VEVČE, JUNIJ — V knjigi dr. Jožeta Šorna »Zgodovina papirnice Vevče« piše: Prav kriza je izzvala načrt o bližnji obširni modernizaciji obratov, ki naj bi — in tudi je — Vevče preporodila. S pomočjo izpeljanih novosti so izšle Združene papirnice iz krize z okrepljenimi pozicijami in spet lahko diktirale cene. Kdorkoli je hotel doseči sporazum z njimi, ga je moral drago plačati. V letu 1936 so izpeljali sledeče modernizacije: izrabljeni stroj N so za vselej izločili iz proizvodnje in ga nadomestili z novim H strojem na električni pogon (H stroj, sedaj imenovani III. PS op. ur.). — V juliju imenovanega leta so preuredili na električni pogon stroj B (II. PS, op. ured.). — Modernizaciji v letih 1936 in 1937 sta močno prizadeli delavce; redukcije so sledile takole: 1931 561 delavcev 1936 504 delavcev 1937 44,1 delavcev Natanko po 30 letih je slišati na sejah strokovnega sveta pa tudi na sejah samoupravnih organov, da bomo stroj ustavili. Sicer uradnega sklepa o tem še ni, lahko pa pričakujemo s prenehanjem obratovanja že prve mesece drugega polletja letos. Ni strahu, kot pred 30 leti, da bi za posadko III. PS ne bilo dela, še manj, da bi zaradi tega moral kdorkoli prenehati z delom. Pač pa bodo potrebne nekatere premestitve na enakovredna delovna mesta, največ pa jih bo »pobral« novi V. PS. Prav tako kot človek težko zapusti staro stanovanje, čeprav je novo boljše in lepše, ali pošten človek težko zapusti dobrega prijatelja, tako verjetno tudi delavci, ki so dolgo delali pri III. papirnem stroju, neradi zapuščajo svojega »prijatelja«. Zanimalo nas je, kakšno je vzdušje in mnenje ob tem. Zato smo povprašali nekatere delavce posadke, kaj oni pravijo o stroju samem in kaj pričakujejo na novih delovnih mestih. Alojz Tomažič — sušilec III. papirni stroj obratuje že čez 4.0 let. Ali mislite, da je ta doba obratovanja zadosti dolga? Po mojem mišljenju je zadosti dolga. Stroj je dotrajan. Ne v vseh ozirih, pač pa na nekaterih mestih, kot npr. mokra skupina, dotrajani so suhi gladilniki, ki se skorajda ne dajo več popraviti, tudi sušilni valji so močno izrabljeni. Pogon je transmisijski in zastarel. Koliko časa že delate na tem stroju in kakšen občutek imate, ko ga boste zapustili? Tu delam že 17 let. Začel sem na delovnem mestu paznika, potem sem bil mazalec stroja, pomočnik in tudi že strojevodja. Težko ga bo zapustiti. Človek se na nekem delovnem mestu navadi in je kakor doma. Navadi se stroja, okolja, ljudi in vseh muh in problemov, ki jih ima stroj. Nič ne vem kam bom dodeljen, vsekakor pa se bo treba novemu okolju privaditi. Stroj se mi kar smili, ker se bo ustavil. Čas pa je, da se. Polde Vidmar — strojevodja Kakšen občutek imaš, ko stroj zapuščaš? Srce me boli. Pravijo, ne vsi, da je osebje zanič. Figo je zanič! Stroj je star in popravila šepajo. Na tem stroju delam že 29 let. Začel sem s paznikom in prešel vsa delovna mesta, kot strojevodja pa delam že 15 let. To je doba, v kateri mi je stroj prirastel k srcu. Ljudje, ki so šli v pokoj, so jokali, ker so imeli radi stroj in ljudi. Ko smo zvedeli, da se bo stroj ustavil, smo bili prizadeti. Prav vsi po vrsti. Sprašujemo se, ali ne bi bilo smotrno stroj ohraniti, popraviti in ga pustiti obratovati. Seveda, če ekonomska računica kaže drugače, v kar se strojno osebje ne more spuščati, se bomo morali pač strinjati z ustavitvijo ne glede na naša čustva. Kam pa z ljudmi? Strojevodje smo skoraj dokončno razporejeni na ostale tri stare stroje. Trije sušilci bodo šli menda na V. PS, za ostale pa še ni razporeda. To je sicer neuradno, upati pa je, da se bo za vse našlo ustrezna delovna mesta. Kaj pa prekomerna poraba sit v zadnjih 4, mesecih (25) in porast izmeta? Nekateri krivijo stroj, drugi strojno osebje. Jaz pa pravim, da odkar smo odstranili manšon ne gredo ne sita ne papir. Vzrok je v nabiranju snovi na sesalne omare, zaradi tega sito trpi in dela gube. Sito se ne premika v levo in desno po ustaljenih strojniških zakonih. Tudi kvaliteta sita ne ustreza, posebno se to pozna pri domačih sitih. Vprašanje je, če je bila opustitev manšonov smotrna in treba bi bilo primerjati stroške ostalih predelav zaradi opustitve manšona. Vzrok za prekomerni izmet je pač v vsem, kar sem povedal, morda delno tudi novinci, ki se jih je izbiralo kar povprek. Nočem pa trditi, da ni kriv pri tem včasih tudi osebni moment nas poklicnih papirničarjev, vendar pa v manjši meri. O ustavitvi stroja se je prezgodaj začelo govoriti in ljudje zaradi tega niso imeli več pravih odnosov do stroja. Ustavili ga bomo, ne verjamem pa, če ga bomo še kdajkoli pognali. Ponovni zagon bo problematičen, čeprav bi se morda pokazala potreba glede na asorti-man papirjev. Edo Preplah — I. pomočnik Kakšen občutek te spremlja ob vesti, da bo III. PS izločen iz obratovanja? Odkar sem postal kvalificiran papirničar in že tudi prej sem delala na tem stroju. To je že 9 let. Ob prvi vesti, da se bo stroj ustavil sem bil presenečen in skoraj nisem verjel. Soočeni smo bili z dejstvom. Nisem še seznanjen z razporedom, seveda pa bi najraje delal le na papirnih strojih, za kat imam največje veselje in tudi za prakso menim, da imam že dovolj veliko. Na tem stroju sem rad delal in mislil sem, da bom vedno tu. Pred menoj je še trideset let delovne dobe. V tem času sem upal, da bom prispel tudi do delovnega mesta strojevodje. Za stroj mi je žal. S čustvene strani želim, da bi stroj še obratoval, verjetno pa je vzdrževanje predrago. Čudno pa se mi zdi, da že 9 let slišim govorice, ga je III. PS črna ovca v obratu proizvodnje. To sem slišal že kot mladenič, ko sem prišel med osebje tega stroja. Kaj je vzrok za tako govorico o slabem stroju in slabih posadkah, ne vem. E-’'' 8jiifežg|Br' j Trdim pa, da smo se trudili po svojih močeh. Seveda bo V. PS nadomestil in krepko presegel proizvodnjo III. PS. Upam, da bomo vse proizvedeno lahko prodali. Treba bo le prav zagrabiti. Sladan Veličkovič — II. pomočnik Kakšno je tvoje mnenje ob ustavitvi III. PS. Jaz sem mlad, komaj dve leti v Papirnici Vevče. Prišel sem iz Srbije in mi je tu všeč, delo in ljudje. Začel sem delati kot paznik, od novega leta sem pa delam kot II. pomočnik. Kar se tiče ekonomskega opravičila, mi je ustavitev nerazumljiva, saj je III. PS mlajši od II. PS. Res pa je, da II. PS bolje teče. Na našem stroju se mnogo trga, proizvodnja je slabša, daleč slabša kot prejšnja leta, kakor sem slišal. O ekonomski smotrnosti ustavitve stroja ne morem soditi, ker sem še premlad in premalo ^časa v papirni industriji. Za sebe želim dobiti sorodno delovno mesto, ker me proizvodnja papirja veseli. Delo II. pomočnika na HI. PS je sedaj dokaj naporno, zaradi večjega izmeta, kar veča prav angažiranost II. pomočnikov. To .