153. številka.
„EUINOST"
izhajn po trikrat n» tmtrn t fantih iv.-d.tftjih n!i torlcIh, ćutrtUili
in uobotah. ZjiarAtij«* lui j a n!i ti. uri tjulraj, v^iVrm. p:i Mi 7. uri vui-t.T. - Ol)<ijiii> i/.iliLtij*1 wt:m»*: ra JailAli wMeo . r. —.',«>, (zvon A\ -t i i!. Mi r* tri isimiit. , , , 2.1(0 . » „ ** pol iflln . . . .S,— , * , ;■.— /a »mb Ir-tri . , „ 10.— » „ »Mi,— Na iiaroobR hi cz priložene nnrotnin^ m-
nn jemlje ozir. l'ftitiraitno ntovilUo ho dobivajo t pre-dujaluioftli tobnkn t' Trstu po 3 nvi', i*ven Tratu pn iS nvč. rtrv|joiu.» T.-iVr- i iztlunjt* v Trnfti <i n*. isten Trsta B rs.
ladanje zet soboto 21. decembra 1895.
(v Tisto, v 80 ha to /jutru; dne 21. ilccemhra 1895.)
Ttvaj XX.
im rn^'1-ie po t»rifn » t>.tit;i-tm»l»i' t ilclmiinai •'•rkimi >■> »iltoj
proiti'r, k'^'k'ir nI- ,.»■;!» M;miiu:ti »r t. iVd.irm. (>»mt tisirn ir j i, ur m'i» i'.■!■• niHi'i o^laii it'!, »li Tif'itim; > pO	.lt»>.
V »l 'ioptni nr.j in pi)*i(;»j«» arMuUtru 'ili.vi r-im'.m:«, At. 1.1. V-i.co pi-UO iu i • hiti fr . nkoTA-io, k.-r n> ti i k ■ tirni* -.* u i|ir»i unitjo. n >kr.?Ui <•< ud	>.
NaroOnitto. r«kUioivc!jo 10 ogla«« ji-iuik r//>i'il''Hiitl'i» ulit'« Moliti.) [ Ctdo ItAt. 3, I!, tittilit, (.Mprtr r.iV.liiBi' j.
«o i'fojto poftaino,
OZaaS&o s#i.c vemikeri^	. %	ra se«* Pvimorsiko.
r «ii,\nttl Je moe".
Nahenjoj - Burgstaller.
Dve imeni — dvoje programov; dva moža, dvoje dijametralno nasprotnih si načel! Tako je bilo od nekdaj, tako je še danes. Vlade prihajajo in odhajajo, zistemi se vrste jeden za drugim — seveda različni le po imenu in po vnnnjostl, a jednaki si pn svojem bistvu —, toda nasprotstvo v mišljenju in čutstvovanju gori omenjenih dveh mož o-staja nespremenjeno. Oba ta dva moža sta posestnika v naši tržaški okolici, oba bi morala jednako ljubiti in spoštovati to siromaSno ljudstvo, stoječe po velikem delu kraj gospodarskega propada, nekoliku po lastni krivdi — ker je bilo prezaupljlvo in prelehkomiš-Ijeno v svoji sodbi o namenili investne agitacije —, veliko bolj pa po raznih dogodkih, kojih ni moglo preprečiti tudi pri najbolji volji.
Oba omenjena moža morala bi biti zagovornika koristi okoličanov — nota bene: ne samo gmotnih, ampak tudi duševnih. Bi morala biti — a nista. Prvi je pač, drugi ni. Prvi je pač okoličan se svojim mišljenjem iu svojim srcem, drugi se pa spominja okoličanov le tedaj, kadar tako zahtevajo tak-tiški oziri v prilog mestno-i talijanski gospodi! Oba posestnika okoličanska — in vendar zijft med njima propad, ki ni ni za las oži, nego je oni, ki zijii med slovensko-nn-rodno idejo in — italijanskim iredentovstvom.
Nabergoj je zagovornik popolne in brezpogojne jednakopravnosti vseh narodnosti, živečih na ozemlju tržaškem; Burgstaller je zagovornik neizprosnega italijanskega nad-vliulja. Nabergoj meni — z ozirom na neoporečno dejstvo, da okolica istotako nosi velikansko breme na občinskih doklaitab, kakor mestni občani —, da občina voliko premalo stori za gospodarski razvoj okolice, Burgstaller je baš nasprotnega menenja. Nabergoj meni, iz že navedenega vzroka in pa tudi z ozirom na veljavne državno temeljne zakone, da Slovenci tržaški bi morali uživati iste pravice pri vseli mestnih in cesarskih uradih, kakoršno uživajo Italijani, Burgstaller meni, da je taka zahteva - - provokatorična.
Ker velevajo naši zakoni, da nikogar ni smeti siliti lc učenju kakega drugega jezik«, zahteva Nabergoj, da šolstvo slovenske okolice bodi urejeno na slovensko-narodni podlagi, v zmislu pedagogiško jedino pravega načela, da se ima zlasti prvi pouk vršiti le v materinem jeziku; Burgstaller pa je zagovornik snovanja italijanskih vsporednic po slovenski okolici, je zastopnik narobe-načela,
PODLISTEK. Črtice.
Spisal Kftliilinir-Joiotnv ; pravci V.
I.
K a m e 1 e o n.
Klatil se je po drevju severne Afrike in lovil s svojiui dolgim jezikom mušice, da se preživi. Grd, sive barve, velikih oči, grši kakor kuščar, živel je mirne in brezskrbne dni. Imel pa je vendar nekaj posebnega na sebi, čemur so se čudili tudi kulturni ljudje ... menjaval je barvo kakor za stavo! Glej ga na veji: siv, da siv je, ali glej bolje — — v trenotku je pozenel, se pobiti i I, počrnil, spremenil sto barv. To mu je pomoglo, da so ga odnesli v prosvetljeno Evropo.
Sedaj se mu čudijo ljudje v nekem muzeju raritet, kjer ga skrbno pitajo in hranijo, a čuvaj pa ponavlja tam vsakemu posetniku njegovo kulturno ime: „Chauieleon africa-niis"---.
— — — Tudi jaz poznam odličnega, umnega iu učenega gospoda, ki je spremenil vse mogoč« barve pa vender ni prišel v nikak raritetni muzej, pač pa v — <1 r ž a v n i z b o r.
da pouk naj se vrši v jeziku, kojega otrok ne ume. Dočim meni Nabergoj, da občina > vrača okolici le mat del od onih ogromnih ; svnt, koje donašnjo okoličani pošteno in redno v občinske blagajne, da pravice in dobrote, ki jih uživajo okoličani, niso nikakor v pravem razmerju z ogromnimi bremeni, koje jim je nositi, da se torej okoličanom krivica gnili, trdi pa Burgstaller, daje občina velika dobrotnica okoličanom in da jim nudi več nego jim je dolžna. Nabergoj toži o veliki krivici, sesta-joči v tem, da primorski Slovenci nimajo nijedne srednje šole, Burgstallerju je tudi ta zahteva — gola in naga provokacija nedolžnega in tlačenega italijanskega ljudstva. Nabergoj podpira prošnjo mestnih Slovencev za osuulje jedne — značilno in žalostno je pač, da se mora še le beračiti in brezvspešno beračiti leta in leta za stvar, ki bi morala biti sama ob sebi umevna v moderni in pravni državi — ljudske šole, Burgstaller je uverjen, da Slovencem ne treba niti ljudske šole, pač pa poklada ravno ta gospod, in sicer nekakor vsiljivo, stotake na žrtvenik prihodnjega italijanskega vseučilišča v mestu tržaškem. Nabergoj meni, da tudi državna korist zahteva, da se ohrani cesarju nepremično zvesti slovenski in hrvatski živelj v tej obmejni in po takem tudi prevažni, ker napadom najbolj izpostavljeni poziciji, Burg-stallerju pa se vidi cvet avstrijsko-državniške modrosti v poitalijanČenju te okolice. Nabergoj sodi, da okoličanski kmet ne nahaja pri mestnih oblastih one dobrohotnosti, koje treba v težavnem svojem položenju, Burgstaller pa trdi, da so vse trditve o pritiskanju in žaljenju zgolj pravljice.
Ali naj naštevamo in vsporejamo dalje? Menimo, da ne treba. Ta dva gospoda sta bila antipoda od nekdaj, sta še danes in o-staneta, dokler se bosta srečavala v javnem življenju. Da označimo na kratko vso velikansko razliko v mišljenju teh dveh tržaških poslancev, reči nam je na kratko: Burgstaller je predstavitelj onih žalostnih tradicij okostenele birokracije, ki so zavele državo našo že v veliko teških kriz, onih tradicij, ki imajo svoje korenike v maniji p o n e m-č e v a n j a povsod drugod, a p o i t a-I i j a n č e v a n j a po onih pokrajinah, kjer je Previdnost božja med slovansko večino n a s e j a I a tudi nekoliko italijanskega naselje-nja — Burgstaller je mož iz one Avstrije, ki ni imela šo ustave iu državnih temeljnih zakonov, on je propovednik teorije o držav-
II.
Metamorfoz a.
Civič, nič drnzega nego črvič, droben, zelenkast, malenkosten ! Lazil je po nesnagi in blatu, po e,vetju in listju. Kokoši iu vrabci so ga gledali prezirljivo po strani; vse ga je sovražilo, vse mu streglo prt življenju. Moral se je gkrivatf, moral je bežati in čuvati svoje življenje.
Stopi 7. nogo nanj, in po njem je!
Pa vendar je prebil vse nezgode v življenji. In glej ga, ko leze nekega dne na večji grm. Tu se je nastanil na vejici, stisnil iu čisto okožil. Z Bogom, mislili so vrabci, hodi /. Bogom, strahopetnež ! In ker gavranu ni mar tako drobne „mrhovine", ostal je na onem mestu obešen. Kes ostudna smrt !
Ali ko se je nekega dne jedva smijala svetu rana zora, zganil se je nekoliko moj mrtvec! Soluce je pozdravilo svet, in iz obešene bnbe izletela je prava, raznobarvna, čarobna metuljčica.
Črvič, nič druzega nego črvič, sovražen, nepoznan — za metuljčico pa letajo danes vsi metulji!
Ta „romanetto" iz prirodo spomnil me je umazane, sirot ne, male deklice v zakotni primorski vati. (lonila je ovce na pašo, a vse
ljanih I., II. in morda ludi III. vrste. Pri vsem tem pa je pl. g. Burgstaller — gorjč onemu, ki bi hotel oporekati temu — izobražen in liberalen mož ! Nabergoj manje imeniten, seveda - si pa slika potrebe države vse drugače: meni namreč, da so zakoni na svetu v prvi vrsti za to, da se res izvršujejo in da vsaka država mora biti vladami v duhu svojih temeljnih zakonov! K«*r pa avstrijski zakoni določajo brez p o-g o j n o j e d n a k o p r a v n o s t vseh državljanov — tudi onih, ki se niso rodili za grmom avite colture —, je teorija g. Burg-stallerja o državljanih I , II. in 111. vrste prava — plemeniti gospod naj nam oprosti trdo besedo! — nesmisel, taktf. da niti g. Burgstaller — sicer vso čast njegovi učenosti in zgovornosti ter njegovemu bistremu duhu — ne bi mogel spraviti politiko ponemčevanja in poitalijančevanja v soglasje z duhom, pre-vejajočim temeljne zakone avstrijske države! Kdo je torej bolji patrijot: ali g. Burgstaller g. Nabergoj?
Odgovor ni težak na to vprašanje, kakor ni teško ustvariti si pravo sodbo o zadnjem govoru g. pl. Burgstallerja. v katerem je ta stari in neizprosni antipod našega poslanca Nabergoja in čudni .pijatelj" slovenskih okoličanov, kar jednostavno označil kot izmišljeno vse ono, kar je gosp. Nabergoj navel in tudi podprl s konkretnimi vzgledi, o odnošsjih med mestno občino in slovensko okolico. Po Burgstallerjevem govoru so vse pritožbe zgolj sumničenja in podtikanja brez \sake podlage, kojim je le ta namen, da sejejo razdor med prebivslstvom. Kdor zahteva, kar mu gre, in kdor se pritožuje proti žaljenju in krivici, ta — seje razdor. G. Burgstaller je lahko zadovoljen: zadnji njegov govor je v lepem soglasju z onim imenitnim rekom o p r o v o k a t o r i č n i h zahtevah!!
Na zadnji govor pl. g. Burgstallerja nočemo odgovarjati obširno, saj je plemeniti gospod ostal le zvest svojim starim tradicijam : kar je Nabergoju belo, je Burgstallerju črno, i u narobe.
Na dvoje opazk g. govornika pa bi ven-dar-le radi reagovali. Prva bi bila ona o desetih slovenskih šolah v občini tržaški. Mi se le čudimo toli pametnemu gospodu, kakor je g. Burgstaller, da se ui naveličal že sam posluževati se že tolikokrat rabljene in obrabljene, — finese. Sedaj aktnvalno šolsko vprašanje tržaško se ne dostaje okolice, ampak mesta. G. Burgstaller pozna menda
druge pastarice so se ji rogale, pastirji pa so metali kamenje za njo. Vlačila se je po blatu in nesnagi; skrivala se v bost i in gr-mičju .... in rasla, rasla, kakor črvič. Obesila se ni nikoli na nikako vejico, a pala jo nekega dne v naročje mlademu gospodu in kmalu potem odletela v svet. Sedaj pravijo, da ui več blatna, sirotna, ne sovražena. Opravlja se lepo in gosposko v mestu. Popred umazana Marica, da Marica — sedaj se imenuje Emy, A metuljev v rokavicah in z monokli ne manjka za njoj !
111.
N e d o 1 ž n o s t.
Mala je, tam kraj zida, žalostna, zapuščena, a lepa kakor augelj. Tožno ju pogledavala s svojimi velikimi črnimi očmi, iz katerih je sevala njena angeljska duša, mimoidoče, lioteča jih prositi: Usmili sel Ali kdo gleda te malo, zapuščeno dekletce ? V tem je prišel mimo, ravno tik sirotice, mož si\ili las, blagega starikavega obraza, in dekletce ga je pogledalo milo in reklo :
„Gospod —
»Kaj je, dete moje", vprašal jo je gospod iu nadaljeval: „Koliko si stara, čega vn si" ?
„Pet let sem stara in mamina sem.
veliko razsežnost tržaškega teritorija in tega ven ar ne bode hotel tajiti, da živi v našem mesta več tisoč Slovencev, kakor je že dokazano po oficijelnih podatkih ljudskega štetja. In sedaj vprašamo pl. gospoda: Koliko slovenskih ljudskih šol vzdržuje občina v m e s t u sa m e in ? !
Na to vprašanje teško da bi hotel odgovorili g. Burgstaller, zato pa raje daje razumeti, kakor da je vsa občina tržaška kar na enem kupil iu da je v tej občini 10 slovenskih ljudskih šol ?!
Druga opazka bi bila ona, s kojo je hvalil mestno občino, da je povišala menda za 100 gld, — prispevek za nabavo obuvala za ubogo deco v okolici iu da je določila MOD gld. /.a gradnjo vodnjakov po okolici. Vse lepo ali o tem je molčal modro, koliko denarja znašajo okoličani v občinske blagajne in da stoje, ker se tiče vršenja svojih dolžnosti do občine, v jedni in isti vrsti z meščani. In zopet vprašamo g. Burgstallerja: pri njegovi vesti naj nam pove, ali so taki izdatki za okolico v pravem r a z-m e r j n X bremeni, kijih nosi ista?! Pri vse« tem pa niti nočemo zasledovati, da-li se svote, namenjene okolici, dele in upotrebljajo ono n e p r i s t r a n o s t, j o, ka-koršne gotove ne kaže gospod pl. Burgstnl-ler v svojem nasprotstvu do tovariša mu Nabergoja!
Politiške vesti.
V Trutu, dne UO. ilocetnlir« !H!T>.
Državni zbor. V včerajšnji seji je rešila zbornica proračun ministarstva za notranje stvari. Trgovinski ninister je predložil zakonski načrt za spremembo in pupolnjeuje obrtnega reda. Nam se vse zdi, da je tudi tudi ta predloga mala koncesija velikemu kapitalu. Mali obrtniki bodo pač morali tudi v bodoče dokazati usposobljenost za vodstvo dotične obrti, ali velikim trgovcem in tovarnarjem no bode trebalo tacega dokaza. In tako bodo razni konfekcijonnrji svobodno izdelovali obleko in dnšili s tem malega krojača. Novela k obrtnemu zakonu utemeljuje to določbo s potrebno svobodo trgovine in trgovcev. Toda mi bi menili, da tudi mali obrtnik zasluži nekoliko — ne le svobode, ampak tudi varstva pred zlorabljonjem svobode v trgovini. Velika trgovina naj se le razvija, ali pri tem bi bilo zagotoviti malemu obrtniku vsaj borni obstanek. Predlogi je tudi namen, da popolni-zakonodajo v var-
Mamica je bolna — odgovarjalo je dete v zadregi —, a sestra se je utopila".
„Zakaj seje, utopila?",poprašal je gospod.
Mala je porudečula iu obmolknila.
„Zakaj ?'*, povprašal je gospod znova.
„Oh to je sramota. Tudi mamica je rekla, da je lo sramota. Prišla jo nekega večera domov iu prinesla nekov papir. Mamica je rekla, da je to mnogo, mnogo denarja - —. A pozneje je zvedela mamica, da je sestra to dobila, ker so je dala poljubiti od nekega gospoda, in mamica jo je karala iu odtirala, a ona se"je potem -- utopila", — končalo j« s solzami v očeh.
.Daj, da te poljubim — pristavil je. gospod ginjeno — jaz ti dam denarja, da po-neseš bolni materi*.
„Ne, ne — začelo seje braniti dekletce, pojte vi z menoj k mamici, iu ako ona lo
dovoli, potem me Ialiko poljubile. —---
•
• *
Jadno, nedolžno dete, in vendar napne klel i svet čez nekaj let vse aile, da istira to
devištvo, to nedolžnost iz tvoje duše---,
da to s poljubom (a ne tako, kakor ti misli;) dovede do propasti. Iu potem? Kaj te čaka: sramota ali smrt? Saj svet ustvarja žrtve, a rešitve iu nsvobojenja jim ne ve!
.>tvo (Marcev a tem, da se poojstrnjejo predpisi v varstvo delavcev, kolikor se dostaje naprav v varstvo življenja in zdravja, izplačevanja mezde, odtrgavanja od plačila, delavskih knjižic, reda za delo, konvencionalnih kazni itd.
V	tej seji je maloruski poslanec Konj a n č u k predložil znamenito intei-pela«ijo. Nesramnost židovskega časopisja dunajskega je znana širom sveta. Res studiti se mora vsakemu poštenemu čluveku, ko vidi, kako drzno laže to časopisje, k» gre za to, da sumničenjem in ovaduštvom uniči onega, kojemu ne more drugače do živega. Tu se izmišljajo kar cele grozne dogodbe; a <la je stvar bolj verjetna, navajajo se celo razne podrobnosti. Na ta način se vzdržuje legenda, ki je poitala stalna rubrika vsake vlade v programu naše primorske politike: legenda o slovanski irredenti na Primorskem, baje veliko bolj nevarni nego je laška irredenta. Tako sumničijo nas, tako sumničijo Čeh« in tako sumničijo one trpine, ki žive v Galiciji svoje bedno življenje: siromašne Maloruse. Ako se le gane kdo izmed nas, ki smo zapisani v črno knjigo dunajskih časnikarskih rokovnjaCev, tega je promaknil ruski rubelj — veleizdajica je! V taki taktiki ne tiči le nesramnost, ampak najbrezsrčneja brutalnost. Tak rokovnjač, ki ne reže nedolžnim ljudem samo žepov, ampak tudi čast, pač nima ni poštenja, ni človeškega srca. Tako rokov-njaštvo se je zgodilo tudi te dni ua škodo lojalnim in pošteaim gališkim Rusom. Sumničijo namreč deputacijo, ki je prišla na Dunaj pritožit te radi nečuveuili in dokazanih dogodkov pri zadnjih volitvah, da je prišla na stroške — Rusije. To nesramno laž je razneslo dunajsko časopisje, ne da bi imelo za tako teško obdolženje ri sence kakega dokaza Interpelant Romančuk zahteva od minister-skega predsednika pojasnila, kje je vir takim informacijam, in zahteva, naj se popravi £koda, ki se je storila narodu inaloruskemu.
V	isti seji seji je predložil minister za pravosodje zakonski načrt za notranjo uredbo in poslovni red sodišč in za premembo člena *>1 trgovinskega zakonika. Oba načrta sta s« izročila permanentnemu justičnemu odseku.
Danes je najbrže zadnja seja pred prazniki.
Itnl^aiiHki klub v poslanski zbornici na Dunaju je šel v dim, tako naznanja žalostnim glasom današnji „II Plccolfc". Gospoda se niso mogli združiti za skupni p o 1 i t i š k o-narodno- gospodarski program. To pa ravno jezi našega „Piccolo" in jezno povprašuje, zakaj se niso združili na podlagi le narodnega programa ?! Seveda: našim tržaškim srditežein je srd do Slovencev začetek in konec vse politiške modrosti; in kaj se oni brigajo za gospodarske odnoiaje v pokrajini: da so le oni siti, drugi pa naj le stradajo in vpijejo: „evviva". Poslušni učenci so to svojih mojstrov v Italiji. Tudi tam doli mora ljudstvo upiti „Kvviva* pri lačnih trebuhih. No, najbrže *o nekateri poslanci (iz Tirolske) vendar-le toliko pametni, da »h no hote postaviti ua tako — nizko stališče. Prisrčna želja „II Piccolova" ostane pa za sedaj le — želja.
Obnovljenje pogodbe z Ogttrako. Tudi na tem mestu nam je govoriti o tem važnem vprašanju, da ne znosi aneiuo preveč s poročili. Na Ogerskem so že davno zapri-čeli vso prizadete družbo in korporacije Intenzivno agitacijo, da pritiskajo na svojo vlado v ta namen, da bode ista krepko branila koristi Ogerske ob obnovljenju pogodbe. Žalostno in značilno je vendar, da na naši strani ni skoro sledu o laki agitaciji. Sosebno mi Slovenci v novejši čas menda nimamo drugega posla, nego, da se zgražamo nad — odurnosljo antisemitov. Sedaj smo menda vendar srečni, ker smo toli — najivui. Dani antisemitske stranke, niti ne bi slutila širša javnost, da stojimo na pragi pogajanj, od katerih bode zavisen naš gospo-ilaiski razvoj in naše blagostanje za bodočih 10 let; uiti ne bi slutila, da se bliža trenotek, ki naj odloči, ali res hočemo tudi v bodoče — kakor je rekel dr. Lueger se svojo primero — igrati ulogo, kakoršne ne igra oni, ki se zaveda svoje veljave in moči. Kje naj dobi [vlada moralno zaslombo pri razpravah, ako ne pritiska uanjo javnost ? ! Pri toliki brezbrižnosti je t«m bolj hvalevredno, da s« je ganila veljavna centralna gospodarska družba za Češko, ki je sklicala dne 15. t. m, shod zastopnikov kmetijskih in drugih strukovnih diužeb v posvetovanje ob obnov-
ljenju pogodbe z Ogersko. Na shod je došlo mnogo veščakov in veljakov, med istimi tndi princ dr. Friderik S c h w a r z e n-b • r g in Leopold grof Kolovrat.
Shod j« vspreje) nastopno resolucijo :
Mi, dne 15. decembra v Pragi zbrani zastopniki centralne kmetijske družbe za kraljestvo češko in zastopniki 50 kmetijskih družb, došli smo — upoštevši dalekosežno važnost pogodbe z Ogersko in sosebno uplivanje trgovinskih pogodeb na gospodarske odnošaje v Avstriji — do uverjenja, da je potrebno izjaviti, da je propadanje, ki je zadelo našo kmetijsko produkcijo, kakor tudi večino produkcijskih strok, po velikem delu posledica upliva in učinka sedanjih razprav o pogodbi in pa različnega gospodarskega razvoja obeh državnih polovic.
Ker se zavedamo dalekosežnih posledic teh pogodeb za naše gospodarske odnošaje, pokladamo največo važnost na to, da se bodo pri obnovljenju pogodbe v prvi vrsti pošte-vali naši obstojni pogoji. Zato zahtevamo:
1.) Carinarska in trgovinska pogodba z Ogersko naj se o d p o v e in naj se prično nove posvetovonja za morebitni sklep nove pogodbe.
2.) Prispevek za skupne stvari naj se določi primerno gospodarskemu in finančnemu razvoju obeh polovic države.
Ako ne dobimo popolnega zagotovila za temeljne pogoje našemu nadaljnjemu obstanku, ne ustrašili bi se tudi popolnega odstranjenja pogodbe.
Resolucija nalaga potem vodstvu centralne družbe, naj predloži vladi spomenico, v kateri je zahtevati sosebno: da se za slučaj, ako ostane dosedanja ukupnost glede za carinarstvo, pravično razdele pravice in dolžnosti, da se določijo jed-nakomerni ž e 1 e z n i š k i t a r i f i, in da se prepreči vsako jednostransko povspeševanje gospodarske in indnstrijalne koristi v oni polovici države.
Menimo, da toli ta resolucija, kolikor zahteve grofa Palfly-a v poslanski zbornici (glej včer. članek) popolnoma opravičujejo postopanje dr. Luegerja. Saj tudi ta poslednji ne zahteva druzega, nego pravične razdelitve dolžnosti in bremen. Ker pa v dosedanji pogodbi ni bilo take pravične razdelitve, treba torej izvajati lo-giško posledico: potezati se je za radikalno spremembo te pogodbe, zlasti glede na ono točko, koja določa prispevke obeh polovic za skupne zadeve. Druzega ne zahteva tudi dr. Lueger. Morda je oblika njegovega nastopanja malo ostra, ali tega ne smemo zameriti, ako le pomislimo, kako brezobzirna je agitacija na ogerski strani. Tudi Lueger-jevo „odurnost" treba soditi — pravično.
Italiju v Afriki. Včeraj je bilo zopet veliko vznemirjenje v poslanski zbornici, ker so se razširile nedoločne govorice o novih nepovoljnih vesteh, došlih vladi iz Afrike. Vlada pa je tajila odločno in ni hotela povedati ničesar, kar bi jej utegnilo škodovati ravno v hipu, ko se je zbornica pripravljala k glasovanju o zaupanju do vlade in dovoljenju kredita 20 milijonov. Ona govorica trdi namreč, da šoanci mariirajo neprestano proti severu, da so pustili na strani Makalle in da se že bližajo Adigratu. Čudijo se tudi, da ni glasu od generala Ariiuomlija.
Večina zbornice je izrekla vladi zaupanje in dovolila zahtevani kredit. Oispi je modro odklonil vsako odgovornost za doživeli poraz, za jedno pa izrekel popolno zaupanje Harati e riju. Kdo je torej kriv ? Najbrže oni, ki se ne more več zagovarjati — mrtvi major Toselli. Zagotovil je tudi, da vlada ne bode zahtevala nadaljnega kredita. Res? O tem nas pouči morda bližnja prihodnost.
Različne vesti.
Nov častni kanonik. Nj. Vel. cesar imenoval je župnika c. kr. vojne mornarice, msgr. Urednička v Pulju, častnim kanonikom stolnega kapitlja v Gorici.
Škof dr. Glavina. Kakor zatrjuje „II Mattino", namernje odstopivši prevzv. škof msgr. Glavina nastaniti se v svojem le tovišču v Skednju.
Naiim čitateljem. Te dni čuli smo iz krogov čč. naših čitateljev marsikojo pritožbo glede kakovosti papirja, na katerem se tiska .Edinost*. Ker smatramo te pritožbe kolikor toliko opravičene, dovolju-
jemo si tu v kratkem pojasniti, kaj je vzrok temu nedostatku. Tiskarni, katera tiska "naš list, primanjkalo je v nje zalogi onega papirja, katerega potrebuje za tisek „Edinosti". Papirja te oblike pa ni možno dobiti v Trstu, zatorej naročila si ga je tiskarna o pravem času pri navedeni papirnici. Dotični papir bi bil izvestno tudi že dospel tiskarni, toda med tem bilo je sklenjeno, da z novim letom p r i č n t5 „Edinost« izhajati, v povsem drugi obliki, nego doslej. Tiskarna morala je vsled tega prejšnjo naroč-bo zopet odpovedati ter naročiti potrebnega papirja za prihodnjo novo obliko lista. Dotlej mora si tiskarna seveda pomagati kakor more: uporabljati mora to, kar ima še v zalogi, ker, kakor že omenjeno, v Trstu ni dobiti boljšega papirja take oblike, kakor-šno ima naš list sedaj. Zatorej prosimo čč. čitatelje in prijatelje našega lista nekoliko dnij potrpljenja; saj z novim letom že spremeni „Edinost" svojo obliko, a zajedno bode tudi papir mnogo boljši.
Z Gorlikega. K odnošajem našim. Dostavek uredništva k nekemu dopisu v zadnji „S o č i" (št. 50) se glasi med drugim : „Sploh opazujemo na vsej črti, da se priprosto ljudstvo veliko bolj zanima za javno življenje nego naše — r a z u m n i š t v o .... Ti odnošaji nam dajo mnogo misliti! Razumništva imamo malo, a še to postaja čedalje bolj mrtvo in — kar je še huje
—	egoistično, a v narodnem pogledu leno. Rado sicer še vidi, ako se kaj stori, a samo drži roke v žepu". —
Ko sem prečital te besede uredništva „Soči*, nehote sem položil list na mizo, ker tudi meni dajo taki odnošaji na Goriškem mnogo misliti, kajti skoro nisem mogel verjeti, da bi bili postali odnošaji n a vsej č r t i že taki, kakoršne nam na kratko sicer, a dovolj drastično opisuje „Sočn*, namreč, da razumištvo ne Goriškem postaja čedalje bolj mrtvo, egoistično in celo
—	1 e n o! 1 Lepo, krasno spričevalo, katero je vredno, da si je vtakne vse slovensko razumništvo na Goriškem brez razločka za ogledalo — za čase „ob sili*.
Premišljevaje o tem, vsiljujejo se vprašanja: I. Ali ure<Jnik „Soče" piše resnico, ali pa je morda stvar malo pretirana ?
—	2. Ali morila ne sodi ur. „Soče" preveč jeduostransko ? — 3. Ako bi bilo konečno vendarle mogoče, kar piše ur. „Soče" - kdo in kaj je temu krivo, da so odnošaji na Goriškem že tako daleč prišli ? —
Najveći mol na tvetu biva »edaj v Parizu. Isti je 21 letni W. Wllkins iz S. Pavla v državi Minnesota (severna Amerika). Visok je 2 metra 45 cmt. Stariši tega orjaka sta popolno navadne rasti ; sin pa je rasel že od 4. leta na izreden način, a rase vedno še. Wilkins je razumen in prilično omikan. Ostane še nekoliko tednov v Parizu, kjer ga ogleduje „pritlikavi svet", orjak pa pobira srebrnjake.
Sodaijtko. Predvčerajšnjem končala je pred tukajšnjim sodiščem že parkrat odložena razprava proti dimnikarju Valentinu Saletju (Zalatel), ki je bil obtožen, da je svoječasno med vožnjo iz Horšta v Trst v železniškem vozu s palico po glavi udaril Ivana .Tajčiča. Ker je obtoženec tajil in ker tožite^ ni mogel dokazati, da je bil baš Salatei oni, ki ga je udaril po glavi, rešilo je sodišče obtoženca obtožbe, spoznavši ga nekrivim. — 71 letni kmet Alojzij Massaro iz Žavelj dobil je zaradi zlobnega poškodovanja tuje lasti mesec dnij ječe. Massaro je namreč 28. sept. t. 1. pri Zavijali udaril Econotnovega psa parkrat s koso, da je žival kmalu zatem poginila. Kmet hotel se je namreč nad psom maščevati zaradi tega, ker sta gg. Leoni d Rconomo in Karot Fontana jezdila preko travnika, na katerem je Massaro baš kosil.
Policijsko. Oflcijal g. T i z jo zaprl 231et-nega težaka Antona Lamprechta iz Trsta, ker je pred par dnevi pomagal ukrasti vrečo kave, last tvrdke Kavalar & Co. — 151et-nega postopača Ivana Murniča iz Pulja se zasačili baš v trenotku, ko je hotel nekemu kmetu ukrasti jopič, vreden 5 gld. Odpeljali so ga v zapor.
Koledar. Danes (21.): t Kvatre. Tomaž, apostel. — Jutri (22.) : IV. adventna nedelja. Demetrij, mučenec. — V ponedeljek (23.): Viktorja, dev.; Nikolaj. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 42 min., zatoni ob 4. uri 14 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 13.5 stop. C.	i
Najnovejše vesti.
Dunaj 19. Gospodarski odsek je vsprejel vladno predlogo o varstvu proti oškodovanju pri prometu z blagom. Odsek za posvetovanje o službeni pragmatiki je vsprejel resolucijo, s kojo se poživlja vlada naj poleg predloge o disciplinarnem zakonu predloži tndi zakonsko predlogo za uravnanje ostalih pravnih udnošajev uradnikov in slug. Grof Badeni je zatrdil, da je bil Kielmansegg-ova naredba neumestna. Nedovoljeno je u-radnikn samo, kršiti uradno tajnost ali nepovoljno kritikovati uradne naredbe. Uradniki sinejo peticijonirati, «eveda| brez primerne agitacije. Zaradi volitve ni se jim bati posledic. Istotako je uradniku že zakonito zagotovljena pasivna volilna pravica. Vsvojem uradnem poslu pa mora biti uradnik nepristransk.
Havana 19. General Canella je priboril na čelu 1000 mož sijajno zmago nad 300n utoborjenimi ustaši. Ustašev je padlo 40, ranjenih je »0. Španjcev je padlo 17, ranjenih je 53.
X>lCevinske braojitvka.
Bualrr>peitfl. Plenica za jatan 7.1« 7.17 Pionira za spomlad 189« 6.89 - .— do 6.90. 0?e« za
jesen —•---Rž z* spomlad S 20-S.22 Koruza
■a oktober ----— maj-juni 1896 4.48-4.§0
Pšenica nora od 78 kil. f. 6 75-«-8fi od 79 kil. f. « 80-6.90., od 80 kil. f. «.85-7 - od SI. kil. f. 6.95-705, od M3 kil. for. 7.06-7.10.-I^men 5*60-8 26i proso 5 40—5 75 ri no?« 6 30S.20
Ponudbe slabe, vprašanja omejeno. Prodaja 15000 m. st. Vreme: megla.
Prana. Nerafinirani sladkor f. 13.50 za ja-nuvar 13 50., za maj 14.10 Oktober-december. 13.70 Praga. Centrifugal novi, poutavljen t Trst in carino vred odpoiiljatev precej f. II 50.. Con cassd 32.25 39-50 Četvorni «3 25 33.50. V glavah (sodih) 33.— —-33.50 jako stalno
Harfe. Kava Santos good nvurage december 91*50 za april 83.75.
Hamburg. Hnnto* good averago za decembar 74.50 za marc 70.25 maj 68.25 cena mirne.
Dnna^akA bona 1»
Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu * „ v kronah Kreditne akcija . . , , London 10 Lst. ....
Napoleoni......
SO mark
100 ita^j. lir ....
m flo daoambra
v^araj . 99-55 . 99 7» . 181.30 . 99 75 . 863.-. 121.10 . 9.60 . 11 JU . 44.20
danes
99.55 99.65 121.80 99.90 355.-121 05 9-60'/, 11.84 44.35
Počenfti a !. jaituvarjem 1800. I.
daje ure
v kvačkanji in v vsakovrstnem vezanji
izprašana učiteljica ročnih del.
Ista poučuje tudi začetnike v slovenščini, nemščini in v igri na klavirji. — Več se izve na Belvederji št. 55. pritličje.
Najlapi« darilo
godovne in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 rtu. Anionu Martina Slomšeka,
nnjfineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok, anti-barok ter črnili zlato okrašenih okvirih po 10, 18, 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini
£ D. Hribarja v Celji.
jfc Kaj je Anton Martin Slomiek Slovencem, j® bilo bi prevod govoriti. Njemu se iuiama zahvaliti ?a druibo »v. Mohora; njemu sa j|i zahvaliti sta najbolje in najlepše pedagogiika spine in domovinsko ljubezen vneinajoi'a «jj} pesni. On bil ju nnjodličuejši buditalj naje, roda, in najbolj vnet zagovornik pravic Sla-®J» vencev. Nobena slovanska hiša naj " Lila brez slike lega slavnega moža, ki _ JE ostano vodni ponos in dika Slovencev.' £L
Kranjske klobase
se prodajajo v žganj ariji na vngalu ulice
Tor rente in nliee S. Francesco. Krnuarjen in dragim prodajalcem dt^je 8« navadni Nkouto.
tvin Sla-aj bi na §f ki ja i. j£»
1
i
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vi« Caserma it. 16 uhod piazzi delil Caierma.
(MMproll ptliki Kijtinici/,
prodaja po ncverojctnili nizkih renali vsako-vrntuu angleška
kolesa. (bioykle)
i
Zastopstvo kolos „Ralalgh" iz tovarn« „llalniKh Cjclo C* L.td. Nottingham Angleško" in koles nAđlav" iz tovarne II. Klejur Frankfurt.
Kolusu „naloigli" in Adler so »votovuo znana, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolina pošilja se na dcielo in na vse kraje brez v»eh stroškov.
S p r o i e m a h e p o p r a v a vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi n shajajo se vsakovrstna orodja i n pripravo zn kolosa.
Zahtevajo nnj aenlktl
Lastnik politično društvo „hMinosliv Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.