St. 22b Pitata iHttia v Htm« (um unun cn U pKU !fiK, v soboto 20* septembra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Lalnik XLIX isbsja. icvsrmSf pondsljek. vaak «• -i ;Hitiaj. Uredništvo: ulica sv. podirajo uredništva vračajo. — C — Tisk tlaki ^siikega št. 20, I. nad pfcma se ne Prof. r. Pari«. — znaš« za mesec L £ Za inozemstvo m & : pol leta L 32. r JTeleion tie. ništv.i upravo žt- -.-j/ Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se rafrnajo « fcrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev i« obrtnikov mm po 40 eest osmrtnice, zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L 2. — Ogtai. naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav' Edinosti, v Trat«, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 30, L nadetiopj«. — Telefon uredništva ta Bnrave U-67. in na-Bili so političnega društva „Edinost Današnji daa je za nas julijske Slovane velepomembna zgodovinska obletnica. Danes poteče petdeset let, odkar se je prvo posvetovanje tržaških rodoljubov naših vele zaslužnih in za zgodovino našega javnega življenja nesmrtnih prednikov, ustanoviteljev naše politične organizacije, političnega društva «Edmost» v 1 rstu. Ta velevažni in zgodovinski sestanek se je vršil pri Sv. Ivanu dne 20. septembra leta 1874. Dober mesec pozneje so bila potrjena društvena pravila, in sicer z namestništvenim odlokom od 30. novembra 1874. Prvi občni zbor se je vršil dne 2. februarja 1875. in za prvega predsedi^ika je bil izvoljen dr. Bizjak, ki pa je od j.:; p- ' :-nija istega leta. Na njegovo n ; t.-j j - izvoljen popularni in na-ra - i-osi ic . 2. darni boritelj za pravice tržaški Slovencev, prvi slovenski mestni svetovalec in oozneje državni poslanec tržaške okolice Ivan Nabergoj. Za časa Nabergoje-vega predsedništva se je začelo narodno prohujenje tržaških Slovanov, uspešno plodonosno snovanje na vseh poljih predka in političnega uveljavljanja, položeni tedaj temelji mogočni kulturni in gospodarski zgradbi, ki je bila zadnja leta pred vojno ponos ne samo tržaških Siovcncev, temveč tudi največja dika vseh Slovencev sploh. Od svoje ustanovitve — pred petdesetimi leti — do danes je imelo naše politično društvo pet predsednikov. Prvi je bil, kakor že omenjeno, dr. Bizjak, sledil mu je Ivan Nabergoj, dalje so sledili: prof. Matko Mandić, Ivan Goriup, dr. Otokar Rybar in končno sedanji predsednik in naš poslanec dr, Josip Wilfan. Okoli teh pet imen je osredotočena vsa zgodovina našega javnega življenja na tržaških tleh zadnjih petdesetih let. To so imena neustrašnih nosi-teljev naše narodne zastave, pobernikov naših narodnih pravic, neumornih krmilar-jev naše narodne ladje, katero -so vodili skozi najhujše nevihte narodnih in političnih borb ter nam jo ohranili do dandanes za kar jim dolguje današnje pokolenje našega rodu najglobljo hvaležnost, katera se bo prenašala od roda do roda kot neminljivo in neumrljivo narodno sporočilo. Imena teh velikih in zaslužnih mož so obenem zvezde vodnice ne samo za tržaške Slovane, temveč za vse naše ljudstvo Julijske Krajine. Z nesebičnimi in požrtvovalnimi rokami so visoko držali zastavo narodne zavednosti in narodnega edinstva ter so jo neomadeževano izročali od po-kolenja do pokolenja. In tudi danes — v rokah našega velikega in zaslužnega prvo-boritelja in poslanca dr. Wilfana — ponosno plapola in oznanja v teh za naše ljudstvo gotovo najtežavnejših časih zgodovinski in tradicijonalni program narodnega bratstva, edinstva in sloge v delu in borbi za naše ljudstvo. In kakor so vsi naši dosedanji voditelji častno nosili zastavo političnega društva «Edinost», tako so ohranili neokrnjen in nedotaknjen njega narodni program. S priprostimi besedami so ga izrazili ustanovitelji našega političnega društva, toda čim bolj se oddaljujemo od onega pomembnega 20. septembra 1874., tem jasneje nam stopa pred oči njega veličina. Buditi narodno zavest, širiti znanje in omiko, braniti narodne in druge pravice ljudstva in pospeševati njegove materijalne in duševne koristi — evo vsebina tega velikega programa, ki nam je bil začrtan pred petdesetimi leti. Temu programu je ostalo poKtiČno društvo «Edinost* neomajno zvesto do danes. Ostalo mu je zvesto, ker se je zavedalo, ker je čutilo, da je v zvestobi napram temu programu zapopa-dena tudi zvestoba napram slovenskemu narodu, radi katerega se je politično društvo ustanovilo. Ir !ovt. \ii narod na tržaškem ozemlju ie ir> 'J -. j spoznal, da je bilo politično aru t- — ^inost» pristni izraz njegovega hctarJr njegovih skrbi, teženj in njegovih stre. = . ,caj. Mase tržaških Slovanov so se vsled tega oklenile svojega društva z navdušenjem in neomejenim zaupanjem. Pod zastavo «Edinosti» so korakale te mase od uspeha do uspeha, napredovale so in se jačile gmotno in kulturno, narodno in politično. Medtem ko so povsod drugod po Slovenskem divjale zadnjih petdeset let strastne strankarske borbe, so dajali tržaški Slovenci, zbrani pod okriljem svoje matice najdivnejši primer narodnega edinstva in narodne požrtvovalnosti. Naša kulturna in gospodarska zgradba ni bila, kakor rečeno, a ponos tržaških Slovencev, temveč tudi dika vsega slovenskega naroda. Kljub temu da se je delokrog političnega društva «Edinost» omejeval pred vse Julijske Krajine in tako se je delokrog društva razširil v praktičnem pogledu na vso deželo. Od ustanovitve društva je bil ta dan druga med najpomembnejšimi dnevi v zgodovini našega javnega življenja. Žaii-bog pa so se prilike v društvu razvijale pozneje v drugačni smeri. Pojavilo se je takoimenovano strujarstvo, katerega posledica je bila, da se je naše politično društvo razdelilo v 1. 1922. v tri neodvisne organizacije, tržaško, istrsko in goriško. Vodstvo dotedanjega enotnega političnega društva z dr. Wilfanom na čelu je sprejelo to delitev kot eksperiment s pridržkom, da raztegne tržaško politično društvo «Edi-nost» zopet svoj delokrog na vso Julijsko Krajino, ako se eksperiment ponesreči. In ponesrečil se je popolnoma. Vsled (Lega je bilo sklenjeno na občnem zboru koncem 1. 1923., da se delovanje političnega društva «Edinost» v Trstu zopet raztegne na vso deželo. Ta sklep je tretji važen zgodovinski dogodek v razvoju naše politične organizacije, ker je bila na omenjenem občnem zboru zopet vzpostavljena naša enotna politična organizacija «Edinost», katero so bili notranji razkoli prejšnjih dveh let razkosali. Danes, ko obhajamo petdesetletnico ustanovitve političnega društva «Edinost», obletnico, katero ne moremo proslaviti na način, ki bi odgovarjal pomembnosti in veličini te naie narodne obletnice, na"! se zberejo naše misli v hvaležnem spominu na one velike in zaslužne može, ki so polagali temelje veličastnemu hramu naše narodne misli, ki so ga zidali in dozidavali v teku zadnjih petdesetih let v potu svojega neumornega dela in neustrašnih in požrtvovalnih borb za pravice, dobrobit in napredek našega ljudstva. Težke razmere, v katerih živimo sedaj, zgovorne izkušnje, ki nam jih nudi pokstoletna zgodovina našega političnega društva, pa naj nam bodo vsem resen opomin, da je naša rešitev edino le v strnitvi vseh naših sil po zgledu naših velikih prednikov. Vse naše ljudstvo bo najdostojneje proslavilo petdesetletnico političnega društva « Edinost* v Trstu s tem, da se enodušno oklene svoje organizacije in njega neustrašnega predsednika poslanca dr. Wilfana, kateremu gre glavna zasluga, da se je naša enotna pofitičn organizacija srečno rešila skozi vse burje in viharje, ki so ji grozili od znotraj in od zunaj. Tudi danes, kakor pred petdesetimi leti, velja v polni meri — da v mnogo večji meri nego tedaj — geslo: «V edinosti je moč! Samo v edinosti je spas!» Seja ministrskega sveta Asimilacija uradnikov javnih skladišč Ojačenje karabinerskih čet RIM, 19. Danes ob 10. se je sestal ministrski svet. Razen vojnega ministra gen. Di Giorgio, ki je nekoliko bolan so bili nav-zočni vsi ministri. Ministrski predsednik je poročal o določbah pogodbe prijateljstva med Italijo in Švico. V proslavitev 20. septembra odobri ministrski svet predlog ministrskega predsednika, da se zgradi na državne stroške most preko Tibere in sicer med mostom Risorgimento in Mar-gherita. Nato poroča notranji minister o notranjem položaju. Da se zagotovi red v državi predlaga minister Federzoni, naj se zviša število karabinerjev od 55.000 na 60.000. Predlog je sprejet. Ravno tako se zviša število specijaliziranih agentov za 2.000 mož, tako da bodo šteli 12.000 mož. Prosilci za ta mesta morejo biti le bivši ka-labinerji. Ti agenti bodo odvisni direktno od notranjega ministrstva. Tudi te predloge sprejme ministrski svet. Nato potrdi ministrski svet več predlogov finančnega ministra; med temi tudi predlog za izenačenje finančnega osobja bivše Avstrije. Prosvetni minister predloži načrt za ukaz glede imenovanja didaktičnih ravnateljev. Minister državnega gospodarstva poroča o osnutku za ukaz glede asimilacije osobja javnih skladišč (Magazzini Generali) v Trstu in glede ukaza, ki se tiče ustanovitve tvrdke za zaloge v Irstu. Seja se zaključi ob 13.30. Prihodnjo sejo skliče predsednik po potrebi. Imenovanj« navili MMtorJnv RIM, 19. Z ukazom od 18. t. m. je imenoval kralj na predlog ministrskega predsednika za senatorje naslednje gg.: Albini prof. Giuseppe, AngiuJli avv. Raffaele, Baccelli avv. Pietro, Bevione avv. Giuseppe, Bianchi prof. Luigi, Bianchi Giovam-battista, Borromeo Arese principe Gilber-to, Bonsalino Teresio, Callaini avv. Luigi, Camerini avv. Vincenzo, Caopinna nobffe ing. Antonio, Cattaneo avv. Riccardo, Cesareo prof. Giovanni Alfredo, Cicootti avv. prof. Ettore, Cirincione prof, Giuseppe, Colosimo avv. Gaspare, Cornaggia Medici, Castiglioni marchese dott. Carlo Ottavio, Cofctafavi avv. Vfttorio, De TulKo Antonio, De Vito avv, Roberto, Di Giaco-mo Salvatore, Drago ing. Aurelio, Facta avv. Luigi, Falconi conte dott. Gaetano, Cappa avv. Bassano, Garbasso prof. Antonio, Giordano prof. Davide, Guelfa prof. Guglielmo, Laaza Di Scalea cav. Giuseppe, Luigi ing. Luigi, Maiorana avv. prof. Giuseppe, Marcello conte Gerolamo, Mar-ghieri avv. prof. Alberto, Mele Davide, Negrotto Cambiase marchese Pierino, Ojet-ti Ugo, Onsi conte Delfino, Orsi prof. Pao-lo, Belli Fabroni conte Giovanni, Puccini Giacomo, Raggio conte Carlo, Raineri dott. Giovanni, Rosadi avv. Giovanni, Rota conte Francesco, Savini conte prof. Giovanni, Schiappelti prof. Ernesto, Segre conte Salvatore, Silvestri Giovanni, Simo-netta prof. Luigi, Sitta prof. Pietro, Trec-cani Giovanni, Venturi Adolfo, Servoglio prof. Adolfo, (Štefani.) Sporazum z Radićem še nI dosežen BELGRAD, 19. (Izv.) Danes se je vršila v kabinetu ministrskega predsednika konferenca ministrov. Na konferenci so razpravljali o novih pojavili komitskih in kaČaskih čet v južni Srbiji. Vsled tega je v onih krajih ogro-( žena javna varnost. Vlada je dala nalog podtaj-| niku notranjega ministrstva Čemoviču, da od-: potuje v južno Libijo, kjer naj prouči faktično ; stanje. Cemovič je že odpotoval. Na sinoćnji seji ministrskega sveta je zunanji ' minister dr. Mariakovič poročal o vesteh, ki i jih je prejel o položaju na Bolgarskem. Po teh poročilih je položaj na Bolgarskem naravnost obupen. Ćetati se med s«boj nadalje koljejo. V krajih, v bližini naše meje se vrše srditi boji. Ministrski predsednik Davidovič je obvestil tovariše o svojih konferencah z dr. Mačkom in Predavcem, in povedal da ni mogel z njimi do | seči sporazuma. Rada tega je treba, da se ra-jdisevci povrnejo iz Zagreba z novimi navodili ! od svojega šefa Radića, da bi se mogla nada-j Ijevati pogajanja. j Vlada je razpravljala nadalje o ukazih notra i njega in gradbenega ministrstva, s katerimi bo j zopet odp**čenih ali upokojenih mnogo uradni kov. Pretresali so tudi ustavitev izvršitve raz ! sodb v agrarnih toSbah v Dalmaciji, posebno pa pravno veljavnost odločitve ministrskega sveta iz meseca marca 1921., ki se nanaša na ta predmet. — Vršila se je kratka razprava o zakonskem projektu proti korupciji. Končna redakcija se bo izvršila na jutrišnji seji. Dr. Marinkovic je sporočil, da dobi jugsl. država kot prvi obrok vojne odškodnine s strani Nemčije po Dawesovem načrtu za mesec oktober 4 milijone zlatih mark v robi. Jugoslovenski poslenik pri Vatikana bo zame. ■fen? BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes dopoldne je posetil ministrskega predsednika jugoslovenski poslanik pri Vatikanu Dr. Smodlaka. Politični krogi trdijo, da hoče Dr. Korošec odstraniti dr.ja Smodi ako in postaviti na njegovo mesto svojega pristaša. Dr. Smodlaka čaka na prihod kralja v Beograd. Položaj m Bolgarskem postaja vodno bolj kritičen Jesenski izpiti na srednjih šotah. RIM, 19. Prosvetno ministrstvo je izdalo na* redbo, ki določa, da se pričnejo izpiti na sred-- , . _ . . njih šolah 1. oktobra. Ćas za predložitev pro- vojno le na tržaško ozemlje, je bilo njega šenj poteče 25. t. m. (Radi pomanjkanja predelovanje vedno več ko tržaško, bilo je v štora, ni nam bilo mogoče objaviti urnika za gotovem pomenu besede vseslovensko. Program naše politične organizacije je predstavljal vedno tudi nekako rezervo pristne narodne misli, ki jo je drugod ubijalo strankarstvo. To se je nazorno pokazalo pri nas ob koncu svetovne vojne. Ko smo po splošnem razsulu, ki ga je bil f>ovzroči! vojni vihar, obnavljali naše po-itično življenje, so se vse prejšnje stranke na Primorskem odpovedale svojemu na-daljnvfmu delovanju in se zatekle pod okrilje našega političnega društva. Dne 3. avgusta L 1919. se*je vršil prvi občni zbor pol. društva «Edtnost» po vojni. V novi odbor so bili izvoljeni zastopniki iz posamezne izpite, kar bomo storili v jutrašnji številki. (Prip. ur.) NA LOCATELLUA m BIL IZVRŠEN ATENTAT RIM, 19. Državni podtajnik on. Suardo je prejel od Locatelllia brzojavko, ki pravi, da ni bil izvršen nanj nikak atentat. Francoski republikanski bojevniki za air PARIZ, 19. Osrednji odbor državne zvese republikanskih bojevnikov je tadal na vse fco»i jevnike proglas, da manifestirajo 21. t. m. svojo voljo za mir z udeležbo na deasoaotraeiji, ki jo organizira splošna delavska zveza a pomočjo vseh republikanskih skupin. Vlada proglasila obsedno stanje Rusija v zven s neniri? Žalovanje za Aleksandrovom SOFIJA, 19. (Izv.) Vlada je proglasila obsedno stanje v celi državi radi velikih neredov. Uboji se nadaljujejo. Značilno pa je, da so ostali ubijalci v vseh slučajih neznani. Včeraj se nalepili po veeh javnih lokalih, delavnicah in trgovinah plakate z napisom: «Todor Aleksandrov — žalovanje. — Plakati so hali nalepljeni preko vrat trgovin, da bi jih morali trgovci strgati, ako bi hoteli odpreti trgovine. Seveda se je vsak trgovec bal odpreti trgovino in je rajie žaloval za Aleksandrom kakor da bi imel kake sitnosti. Na trgu Sv. lCralja je sofijski metropolit S te van opravil obred sa umrlim Todorom Aleksandrom. Nato je nastopilo več govornikov, ki so navduševali ljudstvo za osveto. Najbolj značilen govor je imel predsednik macedonskega komiteta, kl je rekel, da je Todor Aleksandrov rešil vso Evropo in da je bil umorjen na ukaz Rusije. Sploh oznaŽa sofijski tisk krvave nemire kot delo Rusije. Aleksandrov da je pripravljal krvav boj proti zemljedelcem. Z druge strani razglaša bolgarska vlada, da so se pri nekaterih umorjenih, našli dokumenti, po katerih se ima v okrožju Petrič proglasiti sovjetska republika. Vojvoda Aleko Vasilijev, ki je bil v nedeljo tudi umorjen, se je baje dogovoril s sovjetskimi zastopniki, da se 15. t. m. proglasi v Petri^u prva balkanska republika, ki bi obscgnla eni del Macedonije, ki ima pripasti Bolgarski. Žnačilno je, da vse bolgarsko časopisje, posebno pa vladno, proslavlja Todora Aleksandrova in naglaia, da je njegova smrt za vso Bolgarsko velika nesreča. Listi ga slavijo kot junaka neodvisne Makedonije in poudarjajo, da je Bolgarska k njim izgubila svojega najboljšega sina. BOJI SE NADALJUJEJO SOFIJA, 19. Morilca Todora Aleksandrova Vlahov In Vsetesara sta se skrila v selih Zimu-novo in Sv. Vreča, odkoder vodita boj proti Pritogerovn. Vlada js odposlala v ogrožene kraje mnogo čet. Bojev se udeležujejo vladne čete na sirani Protogerovn. Samo tekom enega dne je Ufte td>itih v okolici Dftumsje okoli 80 četafev. js prispela semkaj gOjo-taaa Zrfco FlnattH*. ki TOURS, 19 tina za usoasti __________ je bil 36. junfyn 11 obsoja na smrt od sodišča Indre sadi umora adade tahkofhrke. Usmrtitev se izvili iHbl ItaM za mednarodno zaštito no razpravi Drullva narodov ŽENEVA, 19. Današnji «Journal de Ge-neve» objavlja popolno besedilo zapisnika, o katerem se še vedno razpravlja v komisiji dvanajstih. Prvi del tega načrta se lahko smatra končnoveljavnim. Tako je včeraj omenjeni pododbor prišel do 9. člena, t. j. do določb, ki se tičejo razorožitve in mednarodne konference, ki se ima sklicati v najkrajšem času. Ta včerajšnja razprava je bila zelo živahna, vendar je na koncu predsednik komisije Beneš mogel sporočiti novinarjem, da se je posrečilo zbližati nasprotujoča si naziranja, tako da se bo še danes menda dosegel splošni sporazum. Beneševi predlogi Društvu narodov Načrt za razorožitev, razsodišče in za jamstva, ki ga predlaga dr. Beneš plenarni seji Društva narodov v smislu posvetovanj podkomisije v končnoveljavno rešitev, obsega med drugim naslednje točke: Člen 1. vsebuje predpise za sodstvo stalnega mednarodnega razsodišča, ki ga priznajo države brez posebnih dogovorov kot obvezno. V členu 2. so izrecno navedeni pridržki, ki so po členih 12, 13 in 15 potrebni za redno potslovanje razsodišča ali Društva narodov. Po tem členu more občni zbor Društva narodov razpravljati o potrebi revizije obstoječih pogedb. Za slučaj spora vrši svet Društva narodov posle razsodišča, ki odloča z navadno večino glasov. Člen 3. veli, da ima edinole svet Društva narodov pravico izvesti postopanje, ako bi se kak spor predložil drugi instanci kakor razsodišču. Člen 4. predvideva kontrolne odredbe, ki jih more odrediti svet proti vojaški ali gospodarski mobilizaciji v kakem konfliktu. Člen 5. definira pojem napadalca ter pravi: «Vsak podpisovalec mora pravilno predložiti svoja sporna vprašanja. Država, ki ne bi tega storila ali ki ne bi najavila v členu 2. predvidenih odredb, se smatra za nepokorno. Njeno postopanje se bo smatralo za nevarnost ali kršitev svetovnega miru, ona sama bo pa veljala za napadalca in ;se bo postavila izven zakona.» V členu 6. se priporoča določitev demilitariziranih ozemelj sporazumno z udeleženimi državami kot prikladno sredstvo za ohranitev miru ter se dok>ča kontrolna pravica sveta Društva narodov. Člen 7., ki natančno določa sankcije, obvezuje države, da odkrito in dejansko sodelujejo, da se izvede pakt Društva narodov. Podpisovale! se obvežejo, da bodo prišli na pomoč napadenim državam. Iz končnega odstavka člena izhaja, da se moreta tudi obe državi, ki sta v sporu, smatrati kot napadalca, ako obe odklanjati razsodišče. V tem primeru se uporabijo sankcije proti obema državama. Društvo narodov naj po svojem gospodarskem in finančnem odboru, po razo-rožitveni komisiji in svoji stalni vojaški komisiji že naprej izdela načrte za izvedbo blokade za gospodarsko in finančno sodelovanje med napadeno državo in državami, ki jim bodo prišle na pomo^. Po členu 8. morejo države v naprej določiti, katere vojaške sile se bodo dale na razpolago za izvedbo sankcij. Po členu 9. se obvežejo države čimprej potom Društva narodov sklicati razorožitvam konferenco, katere program naj izdela svet Društva. Ta konferenca se mora vršiti v roku, ki se bo določil, sicer dobijo države, ki sklenejo to pogodbo, zopet svobodo za nadaljnje postopanje. Člena 10. in 11. določata, da se morajo spori predložiti stalnemu mednarodnemu razsodišču in da stopi zapisnik za one države, ki so ga ratificirale, v veljavo z dnevom ratifikacije. Plenarna seja ŽENEVA, 19. Plenarna seja Društva narodov se ni sestala danes, kakor je bilo prvotno nameravano. Določena je bila za jutri ob 10.90. Italija in Druitvo narodov RIM, 19. Agencija «Volta* poroča: «0 stališču italijanske delegacije na 5. občnem zboru Društva narodov se je mnogo pisalo v tu- in inozemskih listih. V tej priliki so bila izrečena tudi mnenja, ki niso prav nič v skladu z naziranji italijanskih diplomatskih krogov. «Tako se pogostoma pripominja, da sodeluje Italija s premajhnim navdušenjem pri zidanju temeljev za novo meddržavno pravo. V resnici pa nimajo ti očitki nobene podlage: Italija posveča marveč vso svojo pozornost težavni nalogi, ki jo vršijo politiki in izvedenci na ženevskem zasedanju, akoravno se zaveda ovir, ki jih bo morala premostiti za dosego določenih ciljev. «Na drugi strani pa nima Italija prav nobenega vzroka, da bi hotela pretr^hti svoje stike % Društvom narodov ravno v času, ko imajo vstopiti v to mednarodno ustanovo še druge, zelo uplivne države. V resnici, aloo se sme reči, da so vrata najvišje ustanove za življenje med državami Že skoro odprta Nemčiji, m Če so se ukrenili korak! v tem smislu tudi gledć Rusije, je treba na drugI strani upoštevati obnovljeno možnost za spremenitev dosedanjih smernic v politiki Združenih držav, ki bodo vsled svojih hrepenenj po razorožitvi pač marali proučiti svoj lastni položaj onega dne, ko bo stopilo to važno vprašanje ▼ ospredje In to ne brez posredova sja BSRiJN, 19, Bskocnptna banka je sklenila znižati eskomptao meso od 10 na 8 od sto. Napredna tehoslova ika Zakon o socijalnem zavarovanju PRAGA, 19. V torek, 16. t. m. je bil predložen Čehosiovašrkemu parlamentu zakon o socijalnem zavarovanju nameščencev za slučaj bolezni, nesposobnosti za delo in starosti. V parlamentu je bilo razpoloženje svečano, ker so se poslanci in poslušalci na galerijah globoko zavedali velikega momenta, ki se ravnokar odigrava. Kot prvi je poročal o vladinem predlogu referent odbora za socijalno politiko dr. Winter, ki si je stekel velike zasluge za izdelanje tega vladnega predloga. V svojem govoru je opozarjal dr. Winter na dejstvo, da socijalno zavarovanje ne zahteva samo en razred, nego da je to zahteva celokupnega naroda in da se oslanja na moralno soglašanje vseh slojev družbe. Socijalno zavarovanje je obenem tudi notranje zavarovanje države same. Ono je delo, ki bo donašalo delovnim masam v republiki veirko korist in jačilo idejo mednarodne pravne zavesti po celem svetu. Drugi referent za budžetski odbor je bil univerz, prof. dr. Srdinko, ki je osvetlil vladni predlog s finančne strani ter ga priporočal v odobrenje kot zahtevo najširših narodnih slojev, da se na ta način dopolni delo velike revolucije. Nato je govoril minister socijalne politike Haberman ter izjavil, da smatra vlada ta dan za zgodovinski. Stvoritev sociajalnega zavarovanja bi smatrala socijalna politika vsake države za vrhunec svojega socijalnega razvoja. Z osvajanjem zakona za socijalno zavarovanje bo parlament izvršil eno svojih največjih del. Vse tri govore je sprejel parlament z viharnim odobravanjem, nakar se je pričela debata o tem vladnem predlogu. Prvo glasovanje za zakon o socijalnem zavarovanju se vrši najbrž že prihodnji četrtek. Tudi vsi češki listi posvečajo največjo pažnjo vladnemu predlogu za socijalno zavarovanje. Organi koalicije in neodvisni listi vidijo v socijalnem zavarovanju zmago naprednih idej in logičen akt pravne zavesti napram najširšim slojem naroda. Proti zavarovanju pišejo nemški listi in sicer iz nacionalističnih razlogov. Komunistično glasilo «Rude Pravo* smatra to rešitev socijalnega zavarovanja za nezadostno, a vendar priznava, da predstavlja ta vladni predlog korak naprej. Zmede v Kitajski Po vel ni ki in moštvo dezertiralo oa debelo SHANGAI, 19. Tretja armada The Kianga je določena, da čuva javni red v deželi. Prva in druga armada sta se uprli. Danes se pričakuje prihod vojaškega guvernerja v Shangai. Vesti, da so čete Fieng Soua prebile črto The Kiangove armade, povzročajo veliko vznemirjenje. Zbor tajnih prostovoljcev Shanghaija je prijel ukaz za mobilizacijo. Poveljniki, ki so operirali na jugu in zapadu The Kifcngove armade, so dezertirali. Civilni guverner Kane-kaso je proglasil neodvisnost svoje province. Tudi The Kiangove čete na Ihingovi fronti so pribežaie k sovražniku- Le najemniki Shan-4 tunga branijo Ihing. Predvideva se, da bo mesto Shanghai v kratkem padlo v roke Kiaag Sonavih čet. Tujci so izven vsake nevarnosti spričo varnostnih odredb, ki so jih ukrenile oblasti. LONDON, 19. Agencija Reuter dobiva iz Shanghaija, da se je pričela srdita bitka v Lithtu, 20 km od Shanghaija, kamor prihajajo neprestano transporti številnih ranjencev. Strašanski tajfun nad Tokliem 44.000 hiš porušenih - 300 mrtvih LONDON, 19. Grozen tajfun je včeraj razsajal nad Tokijem ter porušil 43.600 hiš. Človeških žrtev je baje okoli 300. Mesto« je| v popolni temi, ker so vse električne napeljave pretrgane. Utrgala se je tudi velika skala, se ustavila na železniški progi ter tako onemogočila vsak promet z najvažnejšim železniškim križiščem. Drugod je mnogo vlakov skočilo s tira. RevotaciJonurne rezerv« v Ruslll MOSKVA, 19. V poslednjem času se posveča v sovjetski Rusiji posebno venko{ pažnjo vzgajanju takozvane «revokicijo-narne rezerve». Stari komunistični vodite-lji se namreč zavedajo, da bodo morali polagoma zapustiti politično pozorišče radi starosti. V tem smislu so objavila te dni, moskovska «Izvjestija» članek, ki pravi med drugim: «Svetovni proletarijat se pripravlja na bitko bodočnosti. Vojna traja dalje in bo trajala še dolgo časa. Ako se morejo kapitalistične vojne likvidirati na podlagi sporazuma med poedinimi državami, se ne more boj kapitala z delom na noben način zaključiti. Ta boj se bo boje«, val vedno na življenje in smrt. Današnja sU tuacija nalikuje boju v pozicijah, ker se mora pribiti, da je v toku revolucije popustil tempo. In baš v takem momentu je treba jačiti rezerve, spopolniti revolucionarno armado ter se pripravljati na bodo^ če vojne. Mladina tvori temeljni kame^ na katerega je treba razširiti ves pokret, In temu se posveča danes v Rusiji največja' pozornost. Za najMUjo bodočnost je glavna; komunistična naloga — Širjenje komuni^ stične idefe po vaseh na acijskem vehodtt« Identifikacije ftAcifeifr«le morilca. BUDIMPEŠTA, 19. Na podla« listin, ki fil* je doposlala aemika sodnUe iz Oittcnberga In podatkov nemških pottoJjurth age štev je dom gnalo kasensho sodita* v BudiMs&ii identi&j aost Foerstefia z Henrikom Schaftsejem. morilcem poslanca EmSergtorj*. Ogrski pravosodni minister bo odredil pretkfo Schultraja nem« Škemu kazenskem« sodttto. CniŠanfe cfoudh ctrfa na Hvi|nskie poinb* i&ne t Franciji PARIZ, 1% Pod pradeedstvom HemoU se vriil mhktrikt cvet. Prvi del posvetovanja bil posvečen proučevanju tekočih poalov. drugom delu posvetovanja so «e pečali ministri s vprašanjem draginje. Med dragim je ministrski svet sklenil, da ee znižajo oarine na eledeče uvažane produkte: na prekajeno meso za 50 95, na maslo za 60%, na kondenzirano mleko za 60%, na sir za 50%, na ječmen, riž in sočivje za 50% tedanje pristojbin«. PARIZ, 19. List «Temps» objavlja: Ameriški oddelek za vojno je pred kratkem odredil poskusno mobilizacijo vojske in industrije, da se prepriča« koliko časa je treba za prehod od mirnega stanja v vojno stanje. Ameriške vojne oblasti so hotele predvsem znati, koliko časa bi zahtevala transformacija delavnic v tovarne za izdelovanje vojnega materijala. Te poskus-nje se je udeležilo skoraj 17 miljonov ljudi. O izidu te poskttšnje se drži najstrožja tajnost. DNEVNE VESTI Starti!, raSi otroci prosijo. «Športno-iz obraze valni krožek« pri Sv. M. Magdaleni. Danes popoldne se vrši izlet Opčine. Nogometaši so naprošeni da na se Štva je vojna odškodnina, katero noče nihče izplačati. Bilo je sicer pred leti ponujeno orodje in oprava na račun vojne odškodnine, toda tudi tega noče biti, in tako čakajo tolminski gasilci onega dne, ko dobijo ali orodje, ali pa izplačano vojno odškodnino za vse izgubljeno orodje, da si lahko nabavijo vsaj najpotrebnejše. Zares Žalostno je, da ni v celem tolminskem okraju nobene požarne brambe, ki bi v sili lahko nastopila. Za tako prepotrebno ustanovo, bi pač lahko tudi oblastva imela nekaj skrbi in smisla! Iz Baške doline. (Toča) Pretekli teden nas je obiskala nesreča, ki nam je uničila ves naš Mali oglasi BABICA, avtorizirana, Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena, vec. Via Ghilia 29, noseče. sprejema Dobra postrežba. Sla-968 -CUNJE plačanem skladišče. KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. Večje mno- zine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1. 20 MLEKARSKA ZADRUGA v 8t. Vidu pO Vipavi išče odjemalca za dnevnih 300 litarv mleka, zflasiti v mlekarni Bizjak Felice Veneziaa S-t. 11. od 70—90. Via Via nm in* SLUŽKINJO »če gostilna Via Gappa 18 11£S BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza št. 50, pritličje. 1183 up, naš celoletni trud. Kar nenadoma je pokril IPLETTLNI stroj, za nogavice, se proda. Naslov j T— • u-!;- ^ r^ , ! «« 1169 Milo, premilo prosijo Vaši otroci, da se za- j udeleže v polnem Številu. Gre namreč radi trenje pobrigate sedaj ob času vpisovanja v ljud- nažc za jutrašnjo tekmo. sko šolo. Ti otroci vedo, da šola ni več naša,. Zbirališče ob 2. uri pop. pred društvenimi vedo, da morajo zahajati v šolo, kjer ne čujejo prostori več sladke materinščine k)fr jih potujčnjejo. t ^ ^ k M D p __ Jrst ima danes T, otroci prosijo .. . Starisi, ne pozabite, k«, toČQo ob 20< ^ s'estanek> Clanicc naj se ga Vas prosijo! Vpišite Vaše otroke ob pričetku šolskega leta H POUKU MATERINŠČINE V ! DODATNIH URAH, kakor to izrecno predvideva kruti šolski zakon Gentile-jev. Glej, kako se ti malčki smejejo, kako se veselijo obiska šole, ves angeljski je izraz njihovega obrazcka. Prokletstvo bi padalo na Vas, o stariši, če ne privoščite Vašim sinovom in hčeram tega pouka. Ne strahu, ne neodločnosti, ne zanikrnosti, ! pogum in samozavest mora biti naše geslo! Slovanski stariši, s takim nastopom pokažemo, d« znamo ceniti naš jezik, da nam je svet in da v našem boju za našo šolo ne odnehamo! NA SLOVENSKI ZASEBNI SOLI V TRSTU pri Sv. Jakobu se vpisuje — kakor na vseh drugih šolah v Trstu — prihodnji teden v pon-deljck torek in sredo od 9. do 12. ure. Vodstvo. polnoštevilno udeležijo. — Načelnica. M. D. P. — Trst Danes ob 20.30 se vrši izredni sestanek. Točnost! — Odbor. M. D. Zarja — Rojan. Jutri odpade trenažna vaja, ker se vršijo vaje ob navadni jutranji uri. Iz tržaškega življenja vasi Lom - tolminski, Idrijo ob Bači, Slap, Dol. in Gornjo Tribušo temen oblak, iz katerega se j je vsula kmetova morilka — toča, kakršne že ; ciolgo, dolgo ne pomnimo. Padlo je toliko, da je ga bilo še drugi dan vse belo po tleh, kot da bi 1 sneg zapadel. Vse naše nade na dobro letino, i na gospodarsko opomoč so bile na mah strte, i Z žalostjo v srcu smo gledali na uničeno polje, j Ajda je tako pokleščena, da se zdi, kakor da i bi bila s srpom požeta, ostalo- je samo strnišče. ; J uršica je vsa polomljena. Sadje je vse po ; tleh. cbtolčeno in gnije; spraviti ga ne moremo, ker ne obstane; prodati ga ne moremo, ker ta- . kega od toče obtolčenega nihče ne kupi. Za žganjekuho ga ne moremo porabiti radi znane prepovedi oziroma omejitve žganjekuhe. Tako smo prišli v nekaj minutah ob pridelke celega leta. Tudi krompirja bo malokdo pridelal toliko, da mu bo zadostoval za celo leto, ker je vsled neprestanega deževja zelo gnil. Če nam pri upravništvu. BABICA, sprejema noseče. Tajnost. Cene make. Via Vasari 17. itorzonc . 11S4 „Učiteljsko društvo za goriški okraj" naznanja vsem tovarišica&i in tovarišem, prijateljem in znancem, da je mnogoletni odbornik in član tov. ALOJZU VERČ šolski vodja v Kanalu danes ob 16 30 po dolgi in mučni bolezni umrl v mestni bolnišnici v Trstu. Pogreb blagopokojaika bo v nedeljo ob 11. iz mestne bolnišnice. V TRSTU, 19. septembra 1924. OPBOR. Razglas Občina Zgonik daje v najem graditev e v v „ 1-------j-.----------— — ----- mrtvašnice (kapele na pokopališču). Re- Samomor v Bosketu — finančni stražnik se država ne priskoči na pomoč, ne vemo kako fleklantom je v občinskem uradu na pre-ustrelilz revolverjem t srce. Finančni stražnik bomo prebili lclofajo zimo in pomladt ker U- j glcd načrt {n proračun za graditev kapele. kota bo neizogibna. Ponudbe naj se vložijo do 5. oktobra t. 1. ZGONTK, dne 17. sept. 1924. Iz urada polit, društvo, Edinost" v Trstu VPRAŠANJA IN ODGOVORI: G. P. ROJAN: Člen 4. kr. zakona, št. 2185, Iz dne 1IX. 1923 pravi: V vseh šolah kraljestva m vrši pouk v državnem jeziku. Alojz Anbetta, star 27 let, je bil v zadnjem času zelo žalosten in potrt. Njegovi tovariši so ga sicer radovedno povpraševali, kaj mu je, toda on jim ni dal nikoli pravega odgovora. Včeraj okoli poldne se je odpravil v Bošket in si tam za grmom pognal kroglo iz revolverja v srce. Strel je privabil v bližino vse polno ljudi; toda ti niso mogli žal drugega ugotoviti nego smrt nesrečnega stražnika. Njegovo truplo so pozneje prenesli v mrtvašnico mestne bolnišnice. Blazen grajski oskrbnik razdeljeval denar na ulici. Pred hotelojn «Savoia» se je gnetlo včeraj popoldne vse polno ljudi. Tam na stopnicah je namreč stal neki elegantno oblečen gospodi navidezno tujec, in razdeljeval množici majhne SPORT S. K. «OLYMP» iz OPATIJE V TRSTU. Jutri, v nedeljo, posetita naše mesto S. K. - 01ymp» ter O. K. «S!o£a», da vrneta obisk, ki nezgodam jim bodo likvidirani vsi zastanki od j se je zgodila včeraj okoli poldne težka nesreča, it. zasedbe dalje (novembra 1918.) Vodila so se | Prvi natakar Josip Tuccio, star 44 let, sta-tozadevna pogajanja med italijansko in avstrij- nujoč v Benetkah, je padel po strmih stopnicah sko vlado za določitev izmenjalnega ključa. ter si pri tem zlomil več reber. Prepeljali so Pričakuje se kr. odlok v najkrajšem času, ki" ga v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v bo končno rešil upokoj ence iz tega mučnega deseti oddelek. položaja. _ ' Vinski duhovi 771etna Katerina Radino se je _ Tajništvo. sinoči tako napila sladkega vina, da je pri Sv. Jakobu izgubila ravnotežje, padla in se pobila tivna čets Z. M. D., sestavljena iz nogometnih odsekov M. D. P. — Opčine ter Sportno-izc-braževalnega krožka pri Sv. Mariii Magdaleni. Vršila se bo ta tekma na igrišču ob. cesti Opčine-Prosck. Popoldne točno ob 14. uri prične na igrišču C. S. Ponziana (pod Škcdniem) prijateljska Jia-zenaška tekma med moškima četama *Olym-D£ : in M. D. P. — Trst, kateri bo sledila takoj druga med ženskima četama obeh društev. Oni, ki prisostvujejo tema, dvema tekmama, imajo priliko prisostvovali zanimivi nogometni tekmi med C. S. «Ponziana» in U. S. iz Jakina: vstopnina namreč velja za vse tri tekme. Prepričani smo. da bo naše občinstvo v obilnem številu poseiilo toliko dopoldansko, kolikor popoldanske tekme. AVTOMOBILSKA PROGA Trst - sova tesla - LeolersMi karale® - Bazovica - him ::: Groparta-Mg. ::: OB DELAVNIKIH: Iz P. Oberdan ob 12 — in 18-15 Iz Tre- ie „ ti 15 1315 OB PRAZNIKIH: Iz P. Oberdan oh 12 -, 14-30 in 18 M Iz Trebič ob 7 —, 13-15 in 17-30 NB. Ob delavnikih edina cena L 3*—. 550 Podjetje ROMOLO BRUNELLI. LOKAVCEM in drugim njim vaščanom naznenjam, da nisem zaprl svoje krojačnice, ampak (} je ista vedno na razpolago cenjenim klijentom, katerim se toplo priporočam. BOŽEGLAV RUDOLF krojač v Lokvi BI 93SSSIB iisss^saii DAROVI V gostilni Furlan v Trslu je daroval brat Čeli L 10 drugi go»t;e so dodali L 10 skupaj 20 L za «Šo!sko društvo*. Ob priliki poroke g. Pipan Vladketa z gdčno Kovačič Pauio so darovali svatje 55 lir za '<Šolsko društvo^. — Srčna hvala! PLUGI v vsaki velikosti - - - -STISKALNICE in trebiinice za grozdje MLINI za jabolka ------ in vse drupe poljske stroje dobavljata Ing. b3i&hl & Vldevich Trst, via Sanita 8 (909a! tiia Porporelta) B S ^^ 3 V EE9KB 8 5 MH 3 C SESs^S B fi EBSH ■ B Zlat®, srebra, kresie, platin, kupuje Zlatarn Albert M Trst. Via Mazzlfii 46 (25) j BUDA URARNA- g* ZLATARNA Sa Trst — Corso Garibald* 35 (Podružnic« Vfa ScaPnvti 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačnje po na)v»žjih cenah. Razpolaga z veKko ijtbero vaeh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) PREDNO KUPITE POHIŠTVO se Vam izplača v veakeni slučaju, da obiščete tudi velika skladišča pohištva :: H. STEINER:: TRST, Via Geppa M — Um Pauliana 1 (Vogal Piazza Stazione) Ctne slorsifo na velikem konvnu \mmi\v u „Edinosti i ARRIBA", čokoladni bonbon proti glistam, se daje otrokom brez težkoč PulM n» lin« ARRIBA! V oviihu Si 2fItntgi peptrje. »■■M« ■ « P ■ ■ ■ — — V v»®H itkirnth po tro Mro. 16 ■ i □ D D D O D □ D P O □ DCC CDDOODDCiD □□□ □ □□□□ □□□ □□□□□□□□□ □ Q p □ ^ [a! IQ na glavi. Prepeljali so jo kjer so ji dali prvo pomoč. na rešilno postajo, Smrtna kosa. Danes je umrl v mestni bolnišnici v Trstu šolski vodja Aloizij Verč. Mož je v svojem 40-letnem službovanju doživel bridko razočaranje. Lansko leto je bil prestavljen iz Kanala, kjer je služboval celo vrsto let — v Šmartinu v Br-dih. — Ta nezaslužena kazen ga je silno potrla m šolska oblast je sama sprevidela krivico, ker ga j« za let. šol. leto spet namestila v Kanal. Bil je zvest tovariš, izboren pevec in oe- f . , , .. . . vovodja, V življenju pa ni imel posebne sreče. ! spre)eti v rudniško delo, ter rudniški pi-Blag mu bodi spomin. I sar!1. seveda le iz strahu pred faš.stovskim te- i rorjem in tudi naseljeni italijanski rudarji: vse Vesti z Goriškega Idrijski fašist o vski sindikat. V tukajšnji sindikat se je vpisalo ob njegovi ustanovitvi par delavcev z brezposelnimi sinovi in nekaj brezposelnih fantov, katerim so obetali, da bodo Občni zbor. «Slov. ak. fer. društva «Balkan», ki je bil napovedan za sinoči, se ni vršil, ker je kr. kvestura v zadnjem trenutku prišla na to, da je treba prositi dovoljenje za občne zbore, ki se imajo vršiti v javnih lokalih. Tudi intervencija poslanca dr. Josipa Willana na kvestu-ri ni ničesar izdala. Občni zbor je bil radi tega odložen. Vsak komentar bi bil odveč. Počitniška akcija. Gdč. spremljevalke in gg. spremljevalci otrok na deželo so naprošeni, da pridejo v urad Udruženja v četrtek, 18. t. m. ob 6. uri na važen pogovor. Stariši se vabijo, da prinesejo svoj prispevek za potnino otrok v urad Udruženja. Urad je odprt v pondeljkih in četrtkih od 5.—7. ure pop. ga skupaj menda okoli 200 članov. Ker pa se vse obljube niso izpolnile, se je število članov pričelo naglo krčiti. Pretekli teden je imel sindikat zborovanje v hotelu Didič, katerega se | je udeležilo celih sedemnajst članov, ki so le | po velikih ovinkih prihajali skupaj. Kot refe-i rent je priSel tudi neki gospod iz Vidma, ki pa l.ni žel s svojim nastopom nikakih uspehov, pač pa so mu sami italijanski delavci povedali, da ne verujejo v korist sindikata, ki ni še za delavstvo napravil niti najmanjšega koraka, ter ' mu zmetali na mizo plačilne liste, češ kako slabo so plačani, nakar se je zborovanje zaključilo. V sv. pismu se bere: «Kdor zida svojo novo hišo, naj je ne postavlja na pesek, ker stavba HERPELJE-KOZINA. j sezidana na pesek razpade*---- Ob priliki gostovanja pevskega zbora .Uči- i * Vojčah. (Požar) V nedeljo dne teljske zveze* priredi športni klub .Jadran, j t 1« ^ruhml ogen,, ki ,e uničil gospo- nogometno tekmo z športnim odsekom M. D. dfrsko. P?^?1^??!?1JLa _.!l5?22: »Zarja« Rojan. — Ker ste obe društvi mladi ter je «Jadran» poleg tega odnesel £e lepe uspehe z II Četo «Adrije», se je nadejati da bo tekma zelo zanimiva. Tekma začne točno ob 2. pop. tako da bo vsem prisotnim omogočena udeleiitev koncerta, ki prične ob 4 kakor 2e javljeno. Herpelje-Kozina. — Poživljajo se vsi člani pevskih društev «Venec», «Zvezda», Sp. ki. «Jad ran» da se skupno z godbo zberejo točno nje, pri hiii št. 26, last g. Ivana Červ iz Čigmja po domače pri "Lazarju*. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče; domneva se pa, da se je najbrže vnelo seno, ki se je nahajalo v bližini dimnika, kojega stena ni bila ometena. Skoda se ceni na približno 25:000 lir, ki pa je deloma krita z zavarovalnino. Da se ni ogenj razširil tudi na sosedne hiše, ire zahvala edino le požarni brambi iz Gorice, i je bila telefoničnim potom poklicana iz Kanala. G. Znodar iz Volč namreč, se je poda) takoj po izbruhu ognja z motornim kolesom □ □ □ □ □ in; □ I □ i □ □ jo □ io! Ustanovljena leta 1905* Delniška Ravnica Lit. iS.OOO.OOO.- popolnoma vplačana. RST, Ys; NicoSo 9 (Lastna palača). RA. Ofavnl sedež: TRST, V s; H. NicoSd 9 Podružnice: AB3AZIA — FIUMS — (Lastna MILANO — Eskomptira na niče. Daje predujme ;tne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. kredite □ □ oi □ □ □ □ ^ a D taj D i nI i ________________O o o o o aaooDOOGcooooaooDoaooDoaooaooooaooaoDaaaaaa Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Spremna vloge v tireh in Dinarjih fiar Jih obrestuje najbolje pa dogovora. — Sprejema na vloine kitjiiice ter jih obrestuje po 4 % netto. PODLISTEK W. Colliau: j Kako se ji je zadržati v teh zamotanih ! okoliščinah napram svojemu gospodu? Ce bi mu zjutraj odkrito pripovedovala, kaj 0REZ IMENA Roman. ob 1. pop pred gostilno Stikovič v svrho »pra- obveatit tjfmoillje gasilce. Ker pa ta- lema došlih gostov. — ' moinja požarna bramba ne deluje, ker ni ob- Pfiiltiinna 1 novljena, mu ni preostajalo drugega, nego te- urailVBHS ! lefonirati po goriške gasilce, ki so se tudi hitro Čitalnica pri Sv. Jakob« ponovi jutri, v ne- j odzvali in pravočasno prišli na pomoč, čerav-deljo, točno ob 5. uri popoldne močno dramo : no je iz Gorice v Čiginj dobrih 6 ur hoda. trodejanko «V niža vi». Drama je tako ugajala, ~ da je zahtevalo ljudstvo pri premieri ponovitev zadnjega prizora. Pri reprizi bomo imeli Eriliko videti še g. Košuto, bivšega Člana mari-orskega gledišča, ki bo gostoval v glavni u logi. Igra se začne točno ob navedeni uri, tako da bo dana tudi okoličanom možnost, da se udeležijo predstave. Režira A. Širok. Predpro-daja listkov v nedeljo od 10—12 v dvorani DKD Istočasno z g. Znodarjem je šel tudi neki domači fant s kolesom obvestit gasilno društvo v Tolminu. Dosegel je pa isto kot v Kanalu, ker tudi tolminski gasilci spe nemoteno spanje in gasijo raje druge požare. Seveda je treba podčrtati, da nimajo v Tolminu najmanjšega in najpotrebnešega orodja. Gasilsko društvo se je hotelo pred dvema letoma obnoviti, toda 7 je to noč i tuhtala, tedaj bi ga razsrdila, tudi če 1 bi on zahteval dokaze, in ker jih ne more dati, bi jo obdolžil, da ga vznemirja brez vzroka, samo zato da zadosti svoji ljubosumnosti in da odstrani Magdaleno; — ali pa bi v strahu poklical takoj .pomoč postave in bi na ta na-' čin prezgodaj opozoril Bygrave-je, naj bodo oprezni. Z Magdaleno samo bi se že pomerila, ; nikakor pa ni podcenjevala nevarnosti od ka- uain da mi to poplača«, pitano ve strani. »Dokler nimam točnih dokazov», je pomislila, «mi nič ne pomaga, če odprem zjutraj Skočila je s postelje in zopet prižgala luč. Dasiravno je bila močnih živcev, jo je vendar ta sumnja pretresla. S tresočo roko je segla -po stekleničici s hlapečo soljo, jo zmešala z vodo, hlastno izpila tekočino ter se zopet vle-gla v posteljo, da bi se umirila. Se si ni bila na jasnem o miselni zvezi, ven- . . » . , , . da^ pa je čutila, da je sumnja postala nekaj i J*1 svo!e,mu gospodar)«, zaka gospica Bygrave - i t. " "' j mu jih zvečer zopet zaprla. Oni lump igra ve c kakor sumn,a, da ,e postala trdno prepri-^ ^^ karUmi ^ gotovo dobi Ko si aak^obBčjThT postavi, TB"»~bflf £« kit!bo im«!? "*~^vega pri oni do/devni gospodični Garth. V tem nje iB^v^^bilo^^ en dui. s trenotku ji je vilo spoznanje, da sta si oni srditi glas v Vauxhall Walk in ti mehki, blago- s kakšnimi vznemirljivimi vestmi natančen o-pis njene osebe; tretjič bi mogla poskusiti seznaniti se z dozdevno bolnico gospo Bygrav« in od nje zvedeti skrivnosti njenega soproga. Izbero je odložila na jutrišnji dan. Začelo se je že daniti, ko se je vleg4a. Njena zadnja misel, predno je zaspala, je veljaka kapitanu. «Poigral se je s svetim spominom mojega soproga«, je pomislila prolesorjeva vdova; pri* svoji časti in pri svojem življenju mu obljub- M ., , . •___• i x* i igro, če zapazi, da imam jaz roko vmes». i je Magdalena v tej novi luci pređo-, * ■ • ' ji je zdelo, da je spoznala nekatere 11 Sklenila je, da počaka s svojimi napadi, do- ti?,- !____i...; 1.2__L:i: L-t kier ne bo imela ka? ^tovatfa ** rokah. Zna- ■laro, teden dni ni bilo Se nobene nevarnosti. Tri poti je videla pred seboj, da bi dospela zvoneči zvoki, ki jih je pred kratkim slišala ; do .razkritja: prvič se je mogla navidezno zelo podobni. spoprijateljiti z Magdaleno ter jo nenadoma Kljub svojemu trdnemu prepričanju pa si je zavesti, da bi se izdala v navzočnosti Noela oblastva so kazala premalo smisla za tako in-j morala priznati, da nima niti najmanjšega do- Vanstoneja; drugič bi bila mo^it pisati eta» " gospici Vanstonejevi ter izvabili Stitucijo. Glavna ovira obnove gasilskega dru- i kaza za druge. i rej si iz nU Naslednjega jutra, ob taki uri, ko ni mogla nobenega srečati, je vzela Magdalena, kakor )e bilo dogovorjeno, gospo Wragge s seboj na izprehod. Toda ta se je trdovratno branila« obleka ji je ie vedno hodila po glavi tn bo leta je v stottč prebrati navodilo krojenja, a sodne bi vzela v roke blago in ga začela racati Tosft njena •pre«nlj«vajfe£ ni notela siilatt aoVeoBk Izgovorov ter jo je prisilila, da le Ha s njo Edino nedolžno načele v M« Ja* n'nem žMre- $je bilo, da ne ^us« gospa : catadS; trpeti v ujetništvu in tega sklepa se je oprijemala kakor zadnjega ostanka svoleg* dobrega jaza.