Ljubljana, sreda, 7. julija 1954 proletarci vseh dežel, združite sbi IZDAJI Leto XIX. Stev. 161 DIREKTOR »BORBE« VLAJ KO BHOOV1C glavni in odgovorni UREDNIK Miroslav vitorovic UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen petka. — Cena 10 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEC;A UUDSTVA IUGOSt.AVI.JE •LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA * OKTOBRA ISM * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT M-DNBVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1881 KOT DNEVNIK. NATO P* KOT TEDNIK * OD i. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO TEŽAVE »POGOJNEGA PREDSEDNIKA VLADE« MENDESA-FRANCEA »BOLESTNA REVIZIJA ameriška politike nasproti Franciji? ff (Od stalnega dopisniku »Borbe*) Pariz, 6. julija Samo dva tedrna časa ima še Mendes-Fratttce, da izpolni svojo obljubo aili da odstopi. Čeprav je rok kratek, vprašanje pa izredno težavno, skoraj nihče ne misli na to, da bi se utegnil« Francija 20. julija znajti v položaju, da bi ostala brez vlade zato, ker ni mo-pla izpolniti svoje obljube. To je najbrž napotiilo Mendčs-Fran-oea, ko je opozoriti Francoze, d« bi se utegnilo zgodaj da bi se mu poslanstvo ne posrečilo. Njegovo opozorilo pa menda nikogar ni navdalo z resno zaskrbljenostjo, čeprav je biilo začinjeno 7 upan jem, da Ivo in i r praznoval zmago. Večinu je to razumela kot opozorilo na težavnost pred arbitrom stoječega problema, kot opreznost in rezerviranost, potrebno v takšnih primerih, v tern ko so drugi razumeli to kot poskus, da bi zanikali vesti,, da inm Mendžs-Fraince izhod iz položaja že v žepu. O tem pa že zdavnaj govore iin gredo v svojih domnevan celo tako daleč, da trdiijo, da je Mendes-Fraince še pred razgovori s Cu En Lajem s te strani iimel' neko obljubo. Te vesti, iin najbrž bo pri tem ostalo, ne zaslužijo večje pozornosti, so pa značilne zalo, ker pomenijo poskus njegovih nasprotnikov, da bi njegovo prizadevanje kompromitirali. Pravzaprav je mnogo znakov, kii kažejo na 1 težave, na katere zadeva »pogojuj predsednik vlade«, da bi uredil vprašanje, od katerega je odvisno nadaljevanje njegovega dogovora « skupščino. Razvoj pogOijain/T v Trung Djiii, kjer skušajo vojalki strokovnjaki najti praktičen, vojaiki in tehnični izhod i* tistega, o čemer ao se ▼ minulih dneh v Ženevi sporazumela je napravil1 v Parizu vtis, da odločitve morda niso več daleč. To prepričanje podpirajo tudi vesti iz Ženeve, kjer se posamezne delegaoije sestajaiio čedailje pogosteje, kar kaže, aa nobena stran noče izgubljali časa.. In čeprav so razgovori strogo tajnii, dobi človek iz raznih, često nasprotujočih si informacij vtis, da se »stvari nadaljevala angiloameriSke r&zgo-ugodno razvijajo«. j vore med Eisenhovverjem in CttUt-j Pozornost pa vzbuja zaskrbl je- chiiMom, najbrž ne bo v ameriškelitr nost Washingtona, kiii je postal več stališču nasproti Indokimi ničesar kaikor saimo rezerviran. To stalii- spremenila. V Parizu menijo, da šče, polno nezaupanja im neizira- JV mailo upanja, dia bi mogla ame-ženega sumničenja, je postailo še riška administracija trenutno očitnejše po nenadnem umiku storiti kaj več, kaikor da obdrži Craucoskiih čet , »z južnega dela svoje stališče, izraiženo v izreku, I onkinske Delte. Na ameriški ki je postal že pregovor; »Počakajmo, pa bomo videli.« Glede na alternative pa proučujejo dve možnosti Kaj bo Amerika storila, strani si razlagajo to tako ali vsaj domnevajo, da gre za priprave na razdelitev Indokine. Ker pa AVashington ni bili prej o tem ob- če bi doseglli sporaizum, ki bi med dragim zadovoljil tudi njene koristi, kaij pa v primeru, če bi bila ‘Amerika nezadovoljna z u redit -vijo, ki bi jo Francija sprejela? Prvo možnost tu odklanjajo kot malo verjetno, pač pa se sučejo ugibanja in domneve okrog druge, ki se zdi vsem st varnejša. Domneva je v glaivnem v tem, da lahko v vprašanju Indokine v kratkem pričakujemo,’ da bo prišlo do »bolestne revizije« ameriške politike nasproti Franciji, s katero je Foster Dulles nekoč že zagrozil. Bogdan Pešič Churchillova izjava ob vrnitvi iz ZDA Southampton, 6. jul. (AFP). — Predsednik britanske vlade Clur-chill je izrazil popoldne upanje, da bodo voashingtonski razgovori z Eisenhoiverjem imeli ne samo neposredni učinek, temveč bodo prav tako vplivali na vrsto dogodkov v dalnji prihodnosti. \Vsekakor,« je pripomnil Churchill, »ni nič vainejšega od stvarnega in trajnega prijateljstva med Veliko Britanijo in ZDA.* »Mi nismo doživeti popolnega neuspeha,* je dejal Churchill na koncu, »toda napačno bi bilo soditi, da je vse moč storiti na mah.* Predsednik britanske vla-je takoj odpotoval v London, da bi obvestil nocoj člane vlade o svoji misiji. Cu En Laf-Ho Si Minh Tokio, 6. julija (AFP). — Pekinški radio poroča, da se je v bližini kitajsko-vietnamske meje sestal kitajski zunanji minister Cu En Laj s Ho Si Minhom. Raz-govarjala sta se o vprašanjih Indokine. Cu En Laja je spremljal vietmInski veleposlanik v Pekin OB DNEVU VSTAJE SRBSKEGA LJUDSTVA Čestitka predsednika republike Tita Brioni,. 8. julija (Tanjug). — Ob Dnevu vstaje srbskega Ob Dnevu vstaje srbskega ljud- i ljudstva so predsedniku Petru stva je predsednik republike , Stamboliču čestitali tudi predsed-mairšal Josip Broz-Tito poslal | nik Sabora Hrvatske dr. Vladimii naslednjo brzojavko predsedniku Ljudske skupščine LR Srbije Petru Stamboliču: Ob proslavi zgodovinskega dne ljudske vstaje v Srbiji pošiljam Vam in prek Vas herojskemu ljudstvu Srbije najtoplejše čestitke in želje za razcvet in vsestranski napredek Vaše republike. V živem spominu so mi veliki dnevi, ko so se najboljši sinovi in hčere odzvali pozivu naše Komunistične partije na vstajo in s svojim junaštvom ter žrtvami ustvarili neizbrisno slavo v zgodovini srbskega ljudstva. Zdaj nadaljujete veliko stvar ljudske revolucije, v katero so vgradili svoja življenja najboljši sinovi in hčere Srbije skupaj s sinovi in hčerami vseh naših narodov, prvoborci in pionirji naše nove socialistične Jugoslavije. Gojite še nadalje velike pridobitve vstaje in revolucije na srečo naših narodov ln naše 9ocia- gu Hoang Ven Hoan. Ču En Laj listične skupnosti. — Smrt fašiz-je prispel danes popoldne skupaj t mu — svobodo narodu! — Josip s Hoanom v Peking. 1 Broz-Tito. Mendfes-France sc je sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom veščen, je vzdušje zdaj zastrupljeno l nezaupanjem. Ni dvoma, d« ie k temu mnbgo pripomogla tudi Mend^s-Franceo-va opozicija, ki si zlasti prizadeva, da bi se to nezaupanje po- flobilo. Dejstvo pa je, da tudi DA ne vidijo v Mendfes-Franceu osebnosti, ki bi lahko storila kaj za uresničitev EOS in za uveljavljenje azijske politike, naslonjene tudi na ameriško zamisel o »obrambi svobodnega sveta in odporu proti agresiji«. Konferenca v vVashimgtonu, ki bo s udeleženci manj,še veljave IZJAVA DR. BEBLERJA V SKOPLJU »Opravili smo koristno delo“ Delegacija FLRJ se je sinoči vrnila v Beograd s konference v Atenak Skoplje, 6. juti. (Tanjug). Na njem,* je dejal daije dir. Bebler, poti v Beog.ad je opoldne pri- i »in ose delegacije so zelo dobro spela v Skoplje jugoslovanska de- sodelovale med seboj.* legacija z načelnikom dr. Alešem Beblerjem, ki je v Atenah s predstavniki Grčije im Turčije te dni sestavljala osnutek sporazuma o zvezi med tremi balkanskimi državami. Odgovarjajoč na vprašanja skopskih novinarjev o delu atenske konference je državni podtajnik dr. Bebler izjavil, da je biila konferenca tehnično strokovnega značaj«,, toda na njej, kakor tudi . na drugih političnih konferencah, je bil« izražena volja po nadaljnjem razvoju sodelovanja med tremi državami. »Opravili smo koristno delo v zvezi s prijateljskim sodelova- Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne C. julija 1954 ob 7: Prodor hladnejšega zraka, ki nas Je t>onoč4 prešel, je zajel že osrednjo Govoreč na koncu o sprejemu v Atenah ie dT. Bebler dejal, da so grška vlada in njeni predstavniki bili nasproti naši in turški delegaciji izredno gostoljubni. Po krajšem postanku je delegacija nadaljevala pot v Beograd, kamor bo prispela nocoj okrog pol desetih. POLITIČNO ŽIVLJENJE V VELIKI BRITANIJI Londonski razgovori o Zahodni Nemčiji Francosko vlado bodo »dobro informirali« o teh razgovorih (Od stalnega dopisnika »Borbe«) London, >. julija Včeraj je v Foreign Offloen začela zasedati britansko-amerl-ška skupina, ki proučuje vprašanje, kako vzpostaviti suverenost Zahodne NemClje. Hkrati poročajo la Parima, da se tam možno trudijo, da bi vskladlll poglede nasprotnikov in pristašev EOS. Olede londonskih razgovorov Londonu v mogel pomisliti na ponovno obnovo dolgega in zamotanega procesa podpisovanja pogodb in ratifikacije le-teh v parlamentih. Spričo intenzivne dejavnosti v Londonu in Parizu v zvezi z re- med predstavniki State Deperte-menta in Foreign Officea drži, da bodo trajali nekaj dni in da bo njihova posledica nekaj, kar tu imenujejo »dokončno sugestije« vladam, kako naj uveljavita določbe bonnske konvencije o pravnih osnovah suverenosti nemške zvezne republike, in sicer pred začetkom veljavnosti sporazuma o EOS. Kar zadeva pariška pogajanja med člani vlade, ki si nasprotujejo glede EOS, ni znano, koliko časa bodo trajali in kakšne sadove bodo obrodili. Ta načela o sedanji politiki nasproti Zahodni Nemčiji, ki sta jih sprejela Eisenhower in Churchill, in delo londonske skupine, ki poteka na temelju teh načel, so predvsem sad položaja v zvezi s problembm ratifikacije EOS v Italiji in Franciji. Na francosko-itaiijansko odlaganje ratifikacije sta dve zahodni velesili odgovorili s tem, da sta pohiteli z iskanjem rešitve, ki bi ne pomenila odstop od načrtov glede EOS, pri čemer pa bi hkrati ločili . . šitvijo problema, kako naj sode- rvezi s tem poudar-; ju^e zahodna Nemčija v zahodno- jajo, da ne pride v po&tev no-; evropskem obrambnem sistemu, Unnn nnn/AmAlrn ln KMWO,ndlrO rvta * _ ____________ bena ameriška in britanska poteza, ki bi prejudicirala dokončno ureditev problema oborožitve Nemčije, čeprav je »nemški prispevek k zahodni obrambi« poglavitni motiv celotne akcije. V zvezi z vprašanjem, ali bodo francosko vlado obveščali o poteku londonskih razgovorov, so pristojni krogi odgovorili, da bodo francosko vlado »dobro informirali«, toda najbrž ne iz dneva v dan, temveč v skladu z razvojem konference. Ni znano, koliko so britansko in ameriško vlado obveščali o poteku razgovorov o EOS znotraj Mend&s-Franceove vlade, toda v britanski javnosti se za te pariške razgovore močno zanimajo. »Manshester Guardian« sodi, da je videti malone neogibno, da morajo takšna pogajanja^ v katerih sodelujejo pristaši in nasprotniki EOS, privesti vsaj do nekaterih amandmajev na sedanja besedila evropskih pogodb. Toda spričo tega, da co te po-codbe že ratificirali parlamenti so predstavnika Foreign Officea ponovno vprašali, ali se bo Eden po vrnitvi v London morebiti sestal z Mendes-Franceom. Predstavnik je odgovoril, da v tem oziru za zdaj »ni nobenih dogovorov«. Kar pa zadeva odhod Edena v 2enevo, imajo za verjetno, da bo britanski zunanji minister ponovno sodeloval na azijski konferenci, ni pa še znano, kdaj bo to storil. D. Blagojevlč Bakarič, predsednik ljudske skupščine BiH Djuro Pucar in predsednik Ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič. Predsednik Izvršnega sveta makedonskega sabora Ljupčo Arsov je čestital predsedniku Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Srbije Jovanu Veseiinovu. Čestitke predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka Predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko je poslal predsedniku Ljudske skupščine LR Srbije tovarišu dr. Petru Stamboliču ob -srbskem ljudskem prazniku naslednje brzojavne čestitke: Ob obletnici Dneva vstaje srbskega ljudstva pošiljam junaškemu ljudstvu Srbije in Vam osebno iskrene čestitke v imenu slovenskega ljudstva, Ljudske skupščine LR Slovenije in v svojem imenu. Obenem želim ljudstvu Srbije pri graditvi njegove lepše bodočnosti in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov nadaljnjih uspehov. Miha Marinko Tri nove pogodbe Beograd, 6. julija — ZDA in FLRJ sta sklenili v Manheimu tri nove pogodbe o pošiljkah streliva po »Of Shore« programu. Na temelju teh pogodb bo jugoslovanska vojna industrija izdelala strelivo v vrednosti kakih 10 milijonov dolarjev. Prav tako je bila sklenjena pogodba z jugoslovansko civilno industrijo, ki bo izdelala nekatera sredstva za zvezo v vrednosti okrog 201.000 dolarjev. Ta naročila so sledila dosedanjim pošiljkam jugoslovanskih izdelkov po »Of Shore« programu, ki so bile po mnenju ameriških predstavnikov uspešno izvršene in zadovoljive kakovosti. V jugoslovanskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bo Jugoslavija do konca tega leta dobila še nekatera naročila po »Of Shore« programu. IZ KOMENTARJA »NEW YORK TIMESA« Kitajska in OZN Stališči obeh glavnih ameriških strank se bistveno ne razlikujeta v glavnih zunanje-političnih vprašanjih vprašanja nemške suverenosti od j Štirih izmed skupno šestih držav, veljavnosti evropskih pogodb. V je nepojmljivo, da bi kdorkoli ZSJ odklonila povabilo naj pošlje predstavnike v Moskvo Jugoslovanska študentska organizacija ne bo sodelovala na sestanku sveta Mednarodne študentske zveze v Moskvi in na letnih študentskih športnih igrah v Budimpešti Zveza študentov Jugoslavije je odklonila povabilo, naj bi njeni Jugoslavijo precej oslabljen, Franci- predstavniki sodelovali na seja in srednja Evropa sta v območju ' novih frontalnih motenj, ki se pomikajo proti Jugovzhodu. Povzročile bodo nadaljnje ohladitve in v višini nad 2000 m snežne padavine. V zahodni Jugoslaviji Je bito dopoldne oblačno vreme s padavinami na otokih severnega Jadrana. V ostalih predelih Je bilo pretežno jasno vreme. Temperatura ob 10 Je bila v severozahodnem delu med 11 in 17 stopinj Celzija, v ostalih predelih do 25 stopinj, ob Jadranu in v skrajnem vzhodnem ln Južnem delu pa do 28 stopinj Celzija. V Ljubljani je znašal ob 7 zračni pritisk 736,1 mm, temperatura zraka 13 stopinj, relativna vlaga 92"/«. Vremenska napoved za sredo, dne f. julija 1954: Oblačno vreme, predvsem dopoldne. Od časa do časa kratkotrajne plohe nevihtnega značaja. V višini nad 2000 m sneg. Na stanku sveta Mednarodne študentske zveze, ki bo v Moskvi od 20. do 26. avgusta. Jugoslovanska študentska organizacija je prav tako odklonila sodelovanje na letnih študentskih športnih igrah, ki bodo od 31. julija do 8. avgusta v Budimpešti. To so izjavili sodelavcu Jugo-pressa v Centralnem odboru Zveze študentov Jugoslavije. Voditelji jugoslovanske študentske organizacije sodijo, da morajo spričo slabih izkušenj z Izvršnim komitejem MšZ oprezno presojati njegove sedanje ko- _ rake. Sodijo, da ni nobenih po- Primorskem in pozneje" v ostalih roštev, da bi bili jugoslovanski ___________, _______ ______________________ T!Ti?era; Predstavniki enakopravni v delu med ustanovitelji MSZ, so bili do 20*, na primorskem ponočf°okrog1 Sveta, ker Izvršni komite MŠZ na sestankih v Sofiji in Budim-15', podnevi do 25' c. i ni pokazal, da se je odrekel svoji pešti leta 1948 in 1950 izpostav- diskriminatorski politiki nasproti ljeni žalitvam voditeljev MSZ in jugoslovanskim študentom. Zveza študentov Jugoslavije — so izjavili dalje sodelavcu Jugo-pressa — bo zahtevala od MSZ, naj jasneje, bolj odkrito in bolj iskreno pojasni svojo politiko nasproti jugoslovanski študentski organizaciji, ki zdaj kot tudi poprej krepi mednarodno študentsko sodelovanje na temelju enakopravnosti, popolne demokratičnosti in medsebojnega razumevanja. Slabe izkušnje jugoslovanskih študentov z Izvršnim komitejem MSZ — so poudarili v Centralnem odboru — izvirajo še iz časov resolucije informbiroja. Jugoslovanski študentski predstavniki, katerih organizacija je bila slabemu ravnfenju bolgarske In madžarske policije. Izvršni komite MSZ je sklenil leta 1950 prekiniti vse stike z voditelji tedanje študentske sekcije Ljudske mladine Jugoslavije spričo »njihovega podpiranja fašističnega režima v Jugoslaviji«. V CO Zveze študentov Jugoslavije razen tega sodijo, da bi navzočnost jugoslovanske delegacije na sestanku Sveta v Moskvi samo prispevala k iluzijam tistih maloštevilnih študentov po svetu, ki še verjamejo geslom MSZ, ne vidijo pa njenih dejanj. Jugoslovanski študentje sodijo, da je MSZ spričo svoje enostranske politike izgubila množično osnovo, ki jo je imela v študentskih organizacijah po svetu ob ustanovitvi. — (Jugopress). New York, 6. julija (Tanjug). V zvezi z nedavnimi nasprotujočimi izjavami visokih ameriških funkcionarjev o zunanjepolitičnih vprašanjih, piše komentator James Reston v »New York Timesu«, da dve glavni ameriški stranki še zdaleč nista razdvojeni glede zunanjepolitičnih vprašanj, kot bi se to utegnilo zdeti spričo njunih prepirov. Reston poudarja, da se republikanci in demokrati v nekaterih vprašanjih stoodstotno razlikujejo, da pa v bistvu uveljavljajo isto politiko. Obe stranki odločno nasprotujeta vstopu Kitajske v OZN, celo v primeru, da bi Francija dosegla premirje v Indokini. Reston pa hkrati poudarja, da je razlika v glediščih teh strank v tem, kaj je treba storiti, če bodo Kitajsko sprejeli v OZN. Obe stranki se strinjata tudi glede EOS, obrambne zveze v Jugovzhodni Aziji in nasprotujeta azijskemu Locarnu, ki ga predlagajo Britanci. Možno je, da bo Dulles spet odpotoval v Ženevo Washington, 6. jul. (AFP). — Predstavnik State Departementa je nocoj izjavil, da so obravnavali možnost, da bi zunanji minister Dulles ali njegov namestnik Bedeli Smith spet odpotoval v Ženevo Predstavnik je pripom nil, da so ministri zapustili Ženevo sporazumno in priporočili vojaškim predstavnikom nasprotnih strank, ki sestavljajo sporazum o demarkacijski črti, naj predlože poročilo do 10. julija. Iz tega povzema Reston sklep da so »dejanske razlike v glediščih Londona in Washingtona, ne pa med Republikanci in Demokratsko stranko ZDA«. Demanti Foreign Officea London, 6. jul. (AFP). — V britanskem zunanjem ministrstvu so imenovali »fantastične« informacije, objavljene v nemškerr časniku »Tagesspiegel«, češ da sta se Churchill in Eisenhowei sporazumela v Washingtonu, da bosta ustvarila trojno vojaške zvezo Velike Britanije, ZDA ir Zahodne Nemčije, če Francija in Italija ne bi ratificirali sporazuma o evropski obrambni skupnosti. Predstavnik Foreign Officea je v odgovoru v zvezi s tem poudaril. da sta Churchill in Eisen-hower izrazila v objavljenem sporočilu po zaključku razgovorov vse, kar sta imela povedati to pa nima popolnoma riič skupnega s »fantazijami« »Tagesspieg-la«. Delegacija SZDLJ bo obiskala Norveško in Belgijo Delavska stranka Norveške je poslala te dni povabilo Zveznemu odboru SZDLJ, naj bi njegova delegacija obiskala Norveško. Podobno povabilo je poslala tudi belgijska socialistična stranka. V komisiji za mednarodne zveze SZDLJ smo zvedeli, da so ti povabilo sprejeli in da bo delegacija SZDLJ odpotovala na Norveško in v Belgijo jeseni. (Jugopress) Širša pooblastila hišnim svetom Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš Sprejetu je uredba o upravljanju stanovanjskih poslopij. Veljati bo začela z dnevom, ko bo objavljena v »Službenem listu FLRJ«. Uredba obsega 12 poglavij in 98 členov in podrobno obravnava gradivo ter določa načela, na podlagi katerih bodo ljudski odbori okrajev in mest izdajali predpise o razdelitvi stanovanj na kategorije In mest na pasove, določbe o stanovanjski tarifi, podrobnejše predpise o dolžnostih stanovanjskih skupnosti, o času in roku, kdaj lahko najemnik stanovanja podnajemniku odpove stanovanje, o odstotku najemnine, ki se plačuje v sklad za graditev stanovanjskih hiš mesta (mestne občine), o tem, koliko gre v sklad od najemnine za poslovne prostore itd. Na seji Mestnega sveta ln Zbora določiti svoje stanovanj*ke tarife. proizvajalcev v Ljubljani letos 21 maja jo tovariš Kardelj v svojem govoru rekel: »Hotel! smo prvič jim n o priznati ln uveljaviti pravico slehernega dr. žavljana do stanovanja, seveda v okviru motnosti, ki Jih Imamo glede na veliko stanovanjsko stisko ln na omejene gmotne možnosti. NaS drugi cilj jo bil, da bi odgovornost za vzdrževanje hl5 In stanovanj že zdaj prenesli z upravnih organov na stanovalce no glede na to, koliko lahko žo zdaj uveljavimo načelo pravice vsakega posameznika do stanovanja. Zato jo temelj uredbe hlSnl svet, ne ua stanovanjska skupnost. Ce pravico do stanovanja dejansko uresničimo do kraja, bo to pomenilo, da ne bo mogel nihče nikogar vreči li stanovanja, razen v jasno določenih pogojih, Id Jih bo določil zakon. Tako se bo pravica do stanovanja približala pravici stanovanjskega lastništva To pomeni, da bi bili ljudje, ki bi imeli tako zajamčeno pravico do stanovanja, tudi zainteresirani na tem, da stanovanje sami vzdržujejo, da i£a z lastnimi sredstvi spravijo v red. olepdajo ln obogate.« To načelo je dosledno uveljavljeno ■v četrtem poglavju uredbe, ki govori o uravleali in dolžnostih hlfinlli svetov. HlSnl svet sklepa o uporabi sredstev Iz sklada za vzdržovanje hlie In amortizacijskega sklada, skrbi In odloča o popravilih, sklepa pogodbe o uporabi stanovanj ln Izdaja odpovedi, pobira najemnino postavlja hUnika, skrbi za racionalno uporabo lilše, poravnava nesporazume med najemniki, določa del skupnih stroškov vseli najemnikov, zavaruje hišo pred požarom ln opravlja vse ostale administrativne ln drugo posle, ki Jih s svojimi predpisi določi ljudski odbor. Ulšnl svet lahko opravlja posle prek hišnika In za to pooblaščenih ljudi. Nasprotno pa so stanovanjske skupnosti oziroma njihovo uprave ne vmešavajo v posle vsake hiše pose. boj, murveč so takšnih dolžnosti oproščene In se bodo lahko bolj posvetile splošnim poslom, bolj pazile na stanovanjski sklad v celoti, na graditev hiš, ua razdelitev ln druco. Na drugi strani prenos večjih pravic ln dolžnosti na hišne svete omogoča stanovanjskim skupnostim, da delajo z mnogo manjšim admlnl. stratlvnlni osebjem, kar znatno zniža upravno stroške. To bo seveda vplivalo tudi na naraščanje skladov za vzdrževanjo hiš. Najemnine Glede višine najemnine ln načina, Ljudski odbori okrajev oziroma mest bodo določili (lan, od katerega so bo. do uporabljali predpisi o spremembi stanovanjske tarife. ,, rll„, _ „ Tudi pravice zasebnih lastnikov *•>» l““{ ® 1 s temi spremembami niso spromenje- najemniKov. ne. V skladu s prejšnjimi določbami --------------- o prometu z nepremičninami Je moč privatno hiše, kakor tudi hiše, vključene v stanovanjsko skupnost ali ne, odtujiti po veljavnih predpisih. Iz splošne ljudske lmovlnc je dovoljenj prodajati samo tiste hiše. ki so lah. ko po čl. li. uredbo zunaj stanovanj, gke skupnosti. Te hiše pa Je dovoljeno kupiti samo za osebno uporabo. Kupno pogodbe za takšno blše sklopa ljudski odbor. svet gamo, če najemniki skupno uporabljajo nekatere prostore, naprave ln pod. v tistih hišah. Stanovanjska skupnost se ustanovi za določeno število hiš (stanovanjski blok ) po razdelitvi, ki Jo opravi ljudski odbor. Predstavniki vseh hišnih svetov ene stanovanjske skupnosti sestavljajo svet stanovanjsko skupnosti. Posle administracije stanovanjske skupnosti opravlja stanovanjska uprava. Stanovanjski upra. v| načeluje predsednik, ki ga Imenuje ljudski odbor. Najemnina se uporablja samo za kritje stroškov upravljanja ln vzdrževanja hiše. Najemnina za stanovanje ene hiše se lahko uporablja samo za upravljanje In vzdrževanje tiste hiše. Predpise o razdelitvi Izda ljud. skl odbor racata (okraja), ki zagotavlja tudi s to uredbo določene pravice Nekatere določbe Hišni svet se ustanovi za vsako hišo. Za dve ali več manJSUi hit na eni parceli se lahko ustanovi en hišni Udeleženci proslave Dneva vstaje in 10. obletnice I. zasedanja SNOS, ki bo dne 21. in 22. julija v Črnomlju, imajo za vožnjo s posebnimi vlaki in vagoni, ki jih bo organiziral pripravljalni odbor, 75 °/o popusta. Pripravljalni odbor Zvezni krediti za turizem v Sloveniji Ljubljana, 6. julija Izvršni svet LR Slovenije je sprejel sklep o razdelitvi zneska 60 milijonov din, ki ga je dodelil Zvezni izvršni svet za napredek turizma v LR Sloveniji. Na j višji znesek (30 milijonov) je dodeljen Glavnemu odboru Zveze borcev Slovenije za letovanje otrok padlih borcev. Planinski zvezi, je namenjenih 12 milijonov, Turistični zvezi 8 milijonov dinarjev, po nekaj milijonov din pa Zvezi prijateljev mladine za nabavo šotorov ln druge opreme za otroške kolonije, Počitniški zvezi, »Partizanu«, Zvezi športov, Združenju tabornikov in Zvezi sindikatov. Priprave za prihodnjo konferenco mest Zagreb, 6. julija Na današnjem sestanku predsedstva stalne konference mest so določili dnevni red skupščine, ki bo oktobra v Skoplju in na kateri bodo razpravljali o združitvi mest z okolico, o graditvi stanovanjskih hiš ter o položaju komune v družbenem planu. Gradivo za dnevni red bodo pripravile posebne komisije. Predsedstvo se je seznanilo z dosedanjim delom komisije za gradnjo stanovanjskih hiš, ki je proučevala sistem finansiranja gradenj, stanovanjsko zadružništvo in stanovanjsko lastnino PEREČE VPRAŠANJE KMETIJSTVA Proizvodnja, trg, cene vina Bilo bi napačno, če bi sedanjo tako imenovano krizo vina presojali enostransko. To nagnjenje kažejo pridelovalci, trgovci, in potrošniki vina. Ta problematika je celotna, nikakor ne nova, ta problematika je organsko del vsega našega gospodarstvu in ne moremo ji priti do dna s kakršnimkoli administrativnim ukrepom, ne hitro, ne radikalno. Morda je zdaj ugoden trenutek, da z raznih gledišč in vsi zainteresirani činitelji analizirajo to panogo našega gospodarstva in ugotove perspektive njenega razvoja. Stihijski razvoj vinogradništva brldov, Glede Izbire se ponavlja stara bolezen našega vinogradništva: nezadostno pospeševanje tistih vln. „ , j , sklli trt, ki dajejo vina, po katerih Prvič: razvoj našega vtnogradnl- j0 domB ln na tuJom veUko p0vpra-otlhljskl V okviru splošne Ivanje. Investicij za vinogradništvo politiki) razvijanja socialističnega go- nisul0 imcraj pravilno razdelili, spodarstva sl moramo nedvomno pri- ^ razvoi vinogradništva Imamo zadevati, da vinogradništvo pospeši- ,Iredne klimatske ln pedološke PO-.Ta, J0 ,lzr!;iol'a. v Investl. K0j„ vcUltu področja, na katerih cljskl, kreditni lil davčni politiki v lahko vsaj spričo sedanje ravni *nar nekaterih elementih. Za obnovo ln nost, ln naSlh tehničnih možnosti »u-ureditev vinogradništva smo dali d|mo 8ttm0 vi„8ko trto. Vinska trta mnogo tonarja In v tem oziru Brno lo bIla ,n Je gg xmeraJ eden najvai-dosegl! tudi lepe uspehe. Človek im neJSlh Člniteljev y pospeftevanju ln Pomanjkljivosti v predelovanju grozdja Drugič, raven našega vinarstva še Jlol.1 vtis. da smo več dragocenih ronTAnlBoKTiSsegT*ime. let Izgubili (poudarjeni; ne zato, ker tllstva nismo Imeli dovolj sredstev!), da bi nrodlll nekatera stara, podedovana vprašanja, da bi z bolj sodobnega stališča, bolj načrtno ter gospodarsko bolj smotrno uveljavljali poli. _ __________ ___________ i/rl mer' '"u o čas!"' *o bn a v lTa M ° I n* *u r e I a 1*1 ustr'eza 'stvarnTmmoinostlm pri kako se določi, ni bistvenih spre- m)ve vinograde v Izrazito vlnorod- delovanja grozdja niti zahtevam inemb. Kakor Je bilo že prej dolo- j nlh krajih, kjer so klimatski ln ne- !irga- Predvsem Jo keba ugotoviti, čeno, bo najemnina povprečno za 50‘/a dološkl pogoji takšni da jo vinska ?a uP°rablJanio pri nas grozdje ma- večja od dosedanjo, razen v Izjem, trt« edina ali malone edina prolz- i®n%J^]l" or^er na Ima lahko nlh primerih. V tem oziru Je samo 1 vodno učinkovita kultura. Dopustili In !i , * 'la,, ena dopolnitev ki pravi, da so vsi smo takšno cepljenje, da Imamo zdaj valsfva Vbodl nresno all v s "kIh Od. ljudski odbori dolini do 1. avgusta v skupni količin, sadik nad 20*/. hi. b^«£0Vatl spllšno znano vrednost grozdja v prehrani ljudi. * * zlasti otrok. V tem oziru smo zelo malo na- Izvoz govedi in svinj omejen Beograd, 6. julija Današnji Uradni list prinaša odločbo Zveznega izvršnega sveta o kontingentih za izvoz svinj Ln svinjskega mesa, goveje živine in govejega mesa. Po tej odločbi so določeni za junij in julij t. L naslednji kontingenti: 7000 ton svinj in svinjskega mesa ter 5000 ton goveje živine in govejega mesa. Dovoljenja za izvoz v okviru teh kontingentov bo dajala Uprava za zunanjo trgovino, in sicer tisti gospodarski organizaciji, ki bo stavila najugodnejše trgovinske izvozne ponudbe, ne glede na Sredovall. To pa Je tudi težaven ln olgotrajcn proces, v katerem moto, ali je bil izvoz pogodbeno raJ° sodelovati mnogi činitelji. Nesklenjen pred ali po določitvi tljVa«! Kontingenta. Kadar govorimo o stanju našega vl- Kontingentlranie izvoza svinj “arstv*, ne smemo pozabljati, da smo in sviniskptra io ukron lri dosegli po vojni v graditvi vlnsklli m svinjsKega mesa je uKrep, ki kleti ln v njihovi opremi lepe uspe- bo pripomogel k utrditvi notra- he. Problem vinarstva ni zgolj v njega trga. V zadnjih mesecih so sredstvih, vinarstvo Je znanost ln eenp Jivtno 7la. stuil upravni odbor direkcijo J 1)2. Obravnaval bo pereča vprašanja $e-lessnižkih kriiifič nu Hrvatskem ter lO.letnl načrt la obnovo In vzdrie. vanje prog in vozil Leto« je tovorni promet na Iirvatskem v prvih petih mesecih aarasol za 13*/» v primeri z istijn razdobjem v preteklem letu. Prav tako se Je povečal prevoz potnikov zn kakih 10*/.. Za letošnja in. vestlcljska dela bodo porabili malone poldrugo milijardo din. Zu obnovo ln investicijsko vzdrževanjo prog ln voznega parka je bilo določenih zn prihodnjih 10 let okrog 40 milijard. Črpanje nafte NA IIRVATSKEM V LR Hrvntski so v letoSnjem prvem polletju načrpali približno 45 tisoč ton surove nafte, oziroma za tretjino več kot v prvem polletju minulega leta. 2=A=D^I\N=E=V=E=S= T=l= 2 ZASEDANJA EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA Izglasovali so več priporočil za izenačenost žensk z moškimi Jugoslovanska delegacija je podprla izglasovane resolucije Ženeva, 6. julija (Tanjug). — značaj sklepov kakor v minu-Na plenarni seji Ekonomsko-so- losti. cialnega sveta so danes razprav- Izmed resolucij, ki jih je ko-ljali o reorganizaciji Sveta in misija izglasovala in predložila njegovih pomožnih teles. Nadalj- i Svetu, je bila največja pozornost nja podrobna razprava o vpra-1 posvečena konvenciji o narodno-šanju reorganizacije bo v komi- I sti poročene ženske in vprašanju teju za koordinacijo. Ta komite | enakega nagrajevanja za enako bo razen drugega sklepal o osno- delo. Sklenili so. da se načrt kon-vanju komisije za stabilizacijo vencije o nacionalnosti poročene mednarodne trgovine s surovi- ženske pošlje v obravnavanje nami. Socialni komiite Ekonomsko-socialnega sveta je danes zaključil tudi razpravljanje o poročilu komisije o položaju žensk in pozitivno ocenil delo zadnjega zasedanja. Poudarili so očiten napredek glede obravnavanja problemov in mnogo konkretnejši vladam, glede enake plače za Maršal Papagos se je vrnil v Grčijo Atene, 6 jul (Atenska agencija). — Predsednik grške vlade maršal Papagos se je nocoj z letalom vrnil v Atene po šestdnevnem obisku v Zahodni Nemčiji. Maršala Papagosa so na letališču sprejeli člani vlade, predstavniki grške armade in odpravnik poslov Zahodne Nemčije. Adenauerjeva izjava Bonn, 6. jul. (Asociated Press). — Zahodnonemški kancler Adenauer je nocoj izjavil, da zahod-nonemška vlada ne proučuje nobenih načrtov za spremembo svoje zunanje politike, ki še zmerom temelji na pogodbah, Razmere v Guatemali Guatemala City, 6. julija. — Agencija France Press poroča, da člani vladajoče junte v Guatemali neprestano zasedajo zaradi sestave nove vlade. Pričakujejo, da jo bodo sestavili v kratkem. Zvedeli so, da so trije organi enako delo pa je Svet priporočil Popisanih leta 1952 v Bonnu in vsem vladam, naj zakonite in rlzu *n ^1 se nanašajo na ob- druge ukrepe uresničijo v smi-1novitev nemSke suverenosti in slu teh načel. i EOS. To izjavo je dal Adenauer Ekonomsko-socialni svet je iz- v int&rvjuju predstavniku aten-glasoval še več priporočil za ize- skega radia ,n sicer P0 oblsku načenje žensk v zasebnem pravu ! Predsednika grške vlade Papago-za ukinitev običajev in prakse! i sa v Zahodni Nemčiji, ki je v nasprotju z dostojanstvom Sodijo, da je bil smoter Ade-žensk, o pravici žensk, naj bi si nauerjeve izjave, umiriti hudo same, svobodno izbrale poklic reakcijo, na katero je na Zahodu itd. Za te predloge so glasovale naletel kanclerjev govor po ra-skoraj vse delegacije, le delega-, dil> minuli petek ciji ZDA in Velike Britanije nista glasovali za velik del sklepov. Jugoslovanska delegacija je podprla izglasovanje resolucije in se Zneva, 6. julija — Agencija trudila za čim učinkovitejše mere France Press poroča, da je bila ' S POTOVANJA PO AVSTRIJI (I) Odnos do ohupociishih oblasti Kominformovska KP enako nepomembna v sovjetski coni kakor v zahodnih conah Avstrije — Avstrijci menijo, da dela ruski emigrantski odbor s sedežem v ameriški coni s protisovjetskimi provokacijami veliko škodo — Politične stranke razpravljajo, na kakšno stališče naj bi .se postavile nasproti Rusom Avstrijci po pravici poudarja- ljudstvo vse akcije, katerih na- gativftem stališču Molotova na-, da je njihov največji uspeh men je izzvati Ruse in ki priha- sproti avstrijski državni pogodbi v tem, da so pod četverno oku- jajo predvsem iz ameriške cone. Odvečna zato, ker je bilo sleher-pacijo ohranili enotnost svoje Ruski emigrantski odbor se- nemu Avstrijcu enako jasno, da Seja o Indokini nove junte: predsednik polkovnik I Slede enačenja žensk z moškimi danes 21. seja. posvečena indoki- Eifego Monzon in polkovnika Mauricio Dubois ter Jose Cruz Salazar sporočili, da ne bodo kandidirali na bližnjih predsedniških volitvah. Datum teh volitev doslej še ni bil uradno sporočen. Iz Londona poročajo, da britanska vlada še ni priznala »de iure« nove guatemalske vlade. V obveščenih krogih mislijo, da novi britanski poslanik v Guatemali Allen, ki je prišel pred štirimi, dnevi v deželo, za sedaj še ne bo izročil akreditiv sedanjemu šefu države, ker bi s tem vseh področjih gospodarskega in življenja. političnega, tajskemu vprašanju Naslednja družbenega seja bo v petek. 9. julija ob 15. uri. Nočne brzojavke WASHINGTON — Pomočnik zu- razpolaga general Gl; p na tem pod-nanjega ministra Bedeli Smith Je ročju s 6 divizijami; ki se, kaie, prl-včeraj sprejel siamskega obrambnega pravljajo, da bi napadle Hanoi z ministra, veleposlanika Slama v Was- Juga. hingtonu in načelnika siamskega ge- LONDON — Predsednik britanske neralštaba. Sestanek s» Je nanašal na vlade VVInston Churchill In zunanji vprašanje povečanja *meri.fke voja- minister Anthony Eden sta prispela ške pomoči Siamu. sinoči na londonsko letališče. Pred- HANOI — Francoska letala so vče- sednlk Churchill Je takoj odšel v Velika B rita ni in avtomatično raJ vr*Ia nad 500 ton bomb na v,et' Downing Street It 1«. rn.wr.al* 4 7,,? minske položaje, in sicer 5« km Jugo- PARIZ - Na popoldanski seji Je priznala novo guatemalsko vlado, vzhodno od Hanola. Zvedeli so, da francoska narodna skupščina sprejela zakonski načrt, s katerim Je predsednik republike pooblaščen ratiflci-l ratl konvencijo o ustanovitvi evrop* PISMO IZ N E W Y O R K A ske organizacije za nuklearna raz- iskovanja. HANOI — Včeraj se Je nadaljevala konferenca francosko-vietnam-skih in vletminsklh vojaških pred- stavnikov. Včerajšnja popoldanska seja Je bila za zaprtimi vrati, o delu i konference pa niso dali nobenega resolucijo, s katero poziva v OZN | poročila. včlanjene dežele, naj ne podpi- washinoton — Sef repubiikan- raio inva7ilslrih *ot «5 tom iTlfo ?.ke Veflne v amerlSkem senatu Wll- rajo invaziJSKin cet. b tem je jas- llam Knowland Je Imel včeraj daljši no označena odgovornost, ki SO sestanek z Dullesom. Po razgovorih Je jo prevzeli v ZN. Ze pet dni po- nnnt0r l^avtl "»vinarjem, da Je z Banane in ,revolucija' (Nadaljevanje in konec) Toda drugi po vrsti in zadnji sestanek Varnostnega sveta v zadevi Guatemale v petek 25. junija (ob četrti obletnici korejskega spopada) je zadal tej svetovni organizaciji udarec, ki ga bo še dolgo čutila. Po pet ur trajajoči debati je Varnostni svet zaključil sejo, ne da bi določil vsaj dnevni red. Tako je Varnostni svet ostal omrtvičen v nevarnem trenutku, ko je šlo za kršitev načel to črke Ustanovne listine OZN. V razpravi o Guatemali je ameriška delegacija ponovila svojo teorijo o »razširjeni Monroevi doktrini« to zahtevala, naj se ZN ne vmešavajo v zadeve zah. poloble. Po hodnikih pa so diplomati odkrito kritizirali to stališče. Delegati so načenjali vprašanje, ki je postalo ena najbolj perečih tem v ZN: ali je mogoče zahtevati, da se svetovna organizacija odreče svoji odgovornosti glede čuvanja miru v enem delu sveta ta tako ustvari ‘nevaren precedens za prihodnost? Delegat Danske je v svojem govoru ugotovil, da je vzbudilo to vprašanje veliko zanimanje med malimi deželami, med katere sodi tudi njegova. Varnostni svet bi moral po njegovem mnenju zaslišati guatemalskega predstavnika, namesto da mu zanika to pravico z neskončno razpravo o proceduri in zavračanjem dnevnega reda. Tudi drugi delegati, med njimi angleški, so se postavili na podobno stališče. Hkrati so zunaj dvorane Varnostnega sveta, v privatnih pogovorih, poudarjali, da je bil petek 25. junija žalosten dan za ZN, ker ti nazori niso prišli do praktične uporabe. Večinoma »zaupno«, redkeje pa javno so bili latinskoameriški delegati v ZN posebno ogorčeni spričo perspektiv odnosov na zahodni polobli, izvirajočih iz dejstva, da si je »Poncij Pilat« — Varnostni svet — umil roke m odrekel akcijo. Eden izmed uglednih latinskih predstavnikov, ki je zahteval, naj njegovega imena ne omenjajo, je opozoril na to, da bo ugled ZDA, ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov doživel hud poraz širom po Srednji in Južni Ameriki. Ta predstavnik je izrazil mnenje mnogih svojih tovarišev s teh področij, ki — često v nasprotju z uradnim stališčem svojih vlad — menijo, da je bila vsa stvar v ZN organizirana nespretno in neprepričljivo, in opozoril na več osnovnih nasprotu- 7neif> ip nnH«lWnl ta Hir.lnrv.at nu'lesom razpravljal o tem, kako bi zneje, je nadaljeval ta diplomat, preprečili, da kitajska vlade ne bi pa SO nastopili Z argumentom, da dobila mesta v ZN in kaj bi napra- je treba to vprašanje prenesti iz vl1^ ameriška vlada v primeru, da bi panameriško organizacijo. P”SpAaR,Kztaisk:Predani francoske Naposled, naj bo stališče po-! vlade In zunanji minister Plerre sameznih vlad kakršnokoli, mno- 1 i^2!?fs"Franc® *e sPreJei vCeraj po-ge demonstracije Hrom po Latin- v^obro Ski Ameriki SO pokazale, da SO obveSčenlh krogih trdijo, da je pred-simpatije ljudstva na strani Gua- tmT,!™„fran.rosk? vlade PoroeaI ame-temale. .DdMe iškega jez!- S, f-S« J ka,« je zaključil ta diplomat, *se, političnem položaju, strinjajo s predsednikom Ekva-j dora, ki je rekel, da se v dekla-1 Ameriške oblasti cenzuri- «ncwhAProtI1, .k£Tnli?nu T rai° P°što ™ naše države? tinski Ameriki bolj ali manj skrivajo grožnje z intervencijo.« Naj razlagamo stvari kakorkoli, naj ukrepe ta proceduro v guatemalskem primeru pojasnjujemo s čimerkoli, glavna zainteresirana stran je ostala v senci. Njene delnice na newyorški borzi pa še zmeraj naraščajo. Jaša Levi New York, 6. julija (Tanjug). *New York Times« poroča, da so ameriške oblasti uvedle cenzuro pošte, ki prihaja Iz držav »izza železne zavese«. Cenzurirajo tudi pošto iz Jugoslavije. domovine. Drži, da so štiri vele- dežem v ameriški coni, ki se sile že od začetka drugače rav- ukvarja z vohunstvom in vtiho-nale z Avstrijo kakor z Nemčijo, tapljanjem letakov in drugega in da so bile torej tudi objek- protisovjetskega propagandnega tivne možnosti v Avstriji dru- gradiva v sovjetske vojašnice, gačne. Drži pa tudi, da je delo- je med ljudstvom v zahodnih vanje enotne vlade na vsem pod- conah Avstrije enako osovražen, ročju Avstrije predvsem zasluga kakor v sovjetski coni. Avstrijci samega avstrijskega ljudstva, menijo, da delajo ti ljudje s njegovega vsakdanjega odpora takšnimi protisovjetskimi provo-proti poskusom okupacijske obla- kacijami koristim Avstrije veliko sti, da bi se vmešavale v njegovo škodo Zato po vsej Avstriji sli-notranje življenje. šiš kritiko na naslov Američanov. Čeprav je Avstrija razdeljena ki dovoljujejo nemoteno delova-na sovjetsko ta na zahodne oku- nie omenjenemu ruskemu emi-pacijske cone, vendar nudi do- grantskemu odboru in drugim kaj enotno sliko tudi glede poli- .organizacijam, tične sestave svojega prebival- V pogovoru z Avstrijci smo stva. Na bajonetih prinesene po- čutili, da vse teži nenehna bo-litične oblike, tuje avstrijskemu jazen. da bi nekega dne izgubili ljudstvu, se prav tako ne morejo tisto, kar so ohranili z velikimi uveljaviti v coni, ki je pod kon- napori - državno Enotnost svoje trolo njihovih nosilcev, kakor se domovine Mnogi so nam odkrito ne more v drugih conah. Okupa- rekli, da nevarnost, da bi Avtorjeva navzočnost tu mnogo ae strijo razdelili, ne prihaja samo pomaga. Tako je na primer ko- od SZ marveč tudi z ameriške minformovska KP enako nepo- strani Do takšnega sklepa so membna v sovjetski coni kakor orišli na podlagi posameznih po v zahodnih conah Avstrije. tez ameriške zunanje politik* zadene odgovornost za neuspeh berlinske konference glede avstrijskega vprašanja SZ. Bilo bi mnogo pametneje, so nam rekli mnogi Avstrijci, da bi drugače izkoristili težavni položaj, v katerem so se znašle sovjetske oblasti pred avstrijsko javnostjo. Nekateri znaki so kazali, da je bila sovjetska okupacijska sila pripravljena nekoliko ublažiti okupacijski režim, da bi s tem nekako odtehtala skrajno negativen učinek sovjetskega stališča na berlinski konferenci. To možnost pa so zapravili s politično gonjo avstrijskih strank, ki je povzročila precejšnjo zaostritev odnosov s sovjetskimi okupacijskimi oblastmi ta privedla do nekaterih njihovih represivnih ukrepov, kar je poslabšalo položaj prebivalstva v sovjetski conL Seveda smo slišali tudi nasprotna mnenja. Mnogi trdijo, da bi se morale avstrijska vlada in avstrijske oblasti v sovjetski coni Avstrije odločno upreti sovjetskim zahtevam ta da bi mo- r<“ *■ « V?-Vi m.m V mestu Zisterdorfu, na se-i Naftna polja v Zistersdorfu dežu sovjetskega izkoriščanja av-| 60 Po mneniu mnogih Avstrijcev h ipod,robnof na imajo Američani v svoji politiki zadnjih volitvah je kommform-, preve* pred ta , J Zisterdorfu strateške momente, premalo pa gpf°VV(ka^°r resnične koristi Avstrije. bU T f6n Med kratki™ bivanjem v Av-i+?a i, . ' striji smo lahko slišali tudi do-. ugotoviti, kateri razširjeno mnenje, da av- fJf glasovali za KP. Se-, strijsko politično vodstvo ni naj-y a j^o ugotovili, ker je i bolj izkoristilo položaja po ber-vsak trdil, da je glasoval za KP. j llnskl konferenci. Mnogo Avstrij-Vse kaže, da je ta podrobnost ci namreč menijo, da Je bila značilna za razpoloženje ijud- odveč politična gonja razkrinka- ral odpor proti sovjetski okupaciji sploh dobiti vidnejše oblike. Del takšne razprave se cazvija zdaj tudi med vodilnimi političnimi strankami Avstrije. Stranke razpravljajo o tem, na kakšno stališče naj bi se postavile nasproti Rusom v njihovi conL Kolikor smo lahko videli, je Socialnodemokratska stranka za bolj aktiven ta močnejši odpor, Ljudska stranka pa za večje popuščanje sovjetskim okupacijskim oblastem. V teh glediščih seveda ne gre za večje razlike. Razlike stva v sovjetski coni. Delavci in vanja SZ, ki so jo sprožile vse jso pravzaprav samo v odtenkih, uslužbenci v raznih podjetjih, ki vodilne avstrijske stranke po ne-1 J. Smole so zdaj v sovjetskih rokah, se sicer vključujejo v razne taform-birojske organizacije, svojega mnenja o njih pa ne spremene. Avstrijci se na poseben način bore proti pritisku okupacijskih oblasti ta odklanjajo burne akcije, ker menijo, da bi s takšnimi akcijami zdaj ničesar ne dosegli. Zlasti ostro obsoja avstrijsko Miro' ubno sožitje Ali je sodobni svet sposoben vzpo- hmere azijske časnike, zlasti kitaj-staviti miroljubno soittje? Mar bodo »ke, ua so se o tem problemu ua sile, ki se bore za to. Izbojevale široko razpisali. Vendar niso bili končno zmago nad tistimi, ki se mir- sposobni — to velja predvsem za kitaj- nega sožitja boje, In nad tistimi, ki ski tisk — da bi ga v celoti presodUl Attleejevo potovanje London, 6 iul (AFP) Vodia n,so ,P°s°t>nl. <1» bi soJltje uresničili? >n se Izognili tistf enostranski senci, t a bil ris tir n p itrnnlf* ° tem *° v la<,n'lh dneh veliko ki. kadar gre za Kitajsko, meče senco i.auufisncne StranKe t lement govorili. V Washin»i,n.. I. »nvnrli na orloravlienost uiene vlade, da hi » , ,i . . . .... ............ bu »vi m, v wa.Hningionu je govoru “a iimiiavijcuusii ujcu« viaue, ua ui LT j— Attilce je sprejel povabilo, naj bi Churchill, ki Je to vpraftanje obrav- j se brex pridržkov In »kritih namenov Časnik t>iše, da hočejo S cen- po potovanju na Ki'taiško obiskal "“Ji®1 Vključno kot problem mirnega borila za dosego tega cilja. Značaj zuro preprečiti, da bi prišlo v; Avstralijo in Novo Zelandijo hoalJ* o e?emr^?m™,^SwjSa1in tudi Ti dve deželi bo obiskal sredi Ne,*r,i in Cu Fn Laj presojajoč ta SODtr*mbra, problem bolj »kozi arijsko prizmo. Srebanje v Delhiju J spoibudllo ne- ZDA politično propagandno gradivo. Z VSEH STRANI SVETA TUNIS Odstop vlade sprejet Tunu, 6. Jul. (AFP, TuniSki bej Je sprejel danes odstop vlade Mohameda Saleha Mzallja BlvSl predsednik vlade je odstopil te 15 lunija. Dokler ne bo Imenovana nova vlada] bodo tekoče posle opravljali visoki funkcionarji ministrstev. CIPER Pri Hammarskjoldn protestirajo Ciper, s. Julij« (Reuter). — ci-perskl arhiepiskop MakarlJ, vodja gibanja za prtključttev Cipra k Grčiji, Je poslal danes protest generalnemu tajniku OZN HammarskJOldu proti temu, da bi britansko glavno poveljstvo na Srednjem vzhodu premestili s področja Sueza na Ciper. TUNIS Proces »črna roka« Casablanca, ». julija (AFP). — VoJaSko sodlSče v Casablanci Je Izreklo sinoči Sest smrtnih kazni na tako Imenovanem procesu »črna roka«. Osemnajst ostalih obtoiencev so obsodili na prisilno delo, več pa na Ječo. IRAN Kdo bo upravljal nacionalizirano petrolejsko industrijo Teheran, 8 Julij« (Reuter). - Na pogajanjih v Teheran« med predstavniki Mednarodnega petrolejskega konzorcija in tunkclonaijl iranske vlade Je 8e zmerom poglavitna oviTa neurejeno vpraSanJe kdo bo uprav-jočih si momentov v ravnanju z \ Uai nacionalizirano petrolejsko Indu-Guatemalo. Varnostni svet, je de- D°k’er tes?. osnovnega d robi e- • i . , , , . J , ma ne bodo reSill sc ne bo možno jal ta diplomat, Js najprej sprejel * lotiti manj važnih vprašanj. "»“»s ™ S?*kKmT»825 dl ter parlamentu. ZAHODNA NEMČIJA Poročilo o razgovorih z grškimi državniki Bonn. o Julij« — v uradnem poročilu o grško-nemSklh razgovorih, ki so ga danes objavili v Bonnu, Je med ministrom za gospodarstvo Er-hardtom in grSkim ministrom za koordinacijo Kaosailsom, so privedli do »porazuma o »organskem In nenehnem razvoju medsebolne trgovine«. Danes so se grlkl gosti odpeljali z letalom v Atene. JORDANIJA rečeno, da sta kancler Adenauer in |f„„l; • L i predsednik Papagos ugotovila »popol- illise 1 n prOSI arabske države za pomoč MarSal Papagos j no soglasnost« pri presoji političnega položaja. Aman, B. julija (Reuter) — Jordanski kralj Husein Je prosu ostale arabske države za moralno In finančno pomoč proti .Izraelski agresiji« V njegovi poslanici so omenjeni izraelski napadi na lord .insko mejo. Med drugim Je tudi rečeno da Jordanu« ne more »sama ie dolgo lz-držatl«. FILIPINI Van Fleet na Manili Manila, 8. julija (AFP). - Davi Je prispel v glavno mesto Filipinov Manilo posebni odposlanec predsednika ElsenhowerJ» n« Daljnem vzhodu general Van Fleet Tu se bo mudil štiri dni Ze danes sc bo sestal z obrambnim ministrom in visokimi vojaškimi funkcionarji. MAROKO Nov atentat Užda, 8 julij« (AFP) - v maroškem mestu Užd« «o neznanci streljali n« funkcionarja Generalnega TUNIS Spopad med nacionalisti in francoskimi vojaki Tunis, 8 lunja (Reuter) - V spopadu z oboroženimi tuniškimi nacionalisti te bi) včeraj v lužnem Tunisu ubit francoski poročnik in dva maroška vojak« šest v,Vinkov pa Je bilo ranjenih v tem spopadu Je padlo tudi sedem .untšklh nacionalistov. Boj se le bil več ur VELIKA BRITANIJA Pomorski manevri London. 8 julija (Tanjug) — Od 18 do 25 tulita bodo v Rokavskem prelivu veliki pomnrs* manevri enot ,ZDIr* odnosov med Pekingom in Moskvo, kitajska dejavnost na Koreji, zveze z kominformovcl v Burmi In podobno — vse to so dejstva, ki ae vzbujajo zaupanje niti v najlepše fraze v mirnem sožitju (ki so jih v zadnjih dneh v Pekingu veliko Izrekli). Na svetu so realni objektivni pogoji za vzpostavitev mirnega sožitja. Trdna gmotna osnova le-tega je brez dvoma povezanost svetovnega gospodarstva, katerega nadaljnji razvoj sili v čedalje večjo krepitev In razširitev gospodarskih stikov med vsemi državami. Pomemben subjektivni člnitelj pri tem pa Je težnja vseh narodov po miru ln zavest, kako katastrofalne bi bile posledic« nove vojne. Pa vendar Imajo v politiki posameznih vlad pomembno mesto zamisli. ki teže v nasprotni smeri. Včasih ta problem presojajo z Ideološkega vidika, ali samo gledajo nanj, kot na vprašanje mirnega sožitja med velesilami, ne pa kot nekaj, kar je potrebno vsem. Spričo takšne koncepcije zavračajo tudi splošen pomen načel, obseženih v Ustanovni listini OZN (pravica do nacionalne neodvis-do samoodločbe narodov, do svoje državne In družbene r»vi«>u »V.IIHI WI1III'>IS,1 iiioiicv l l Cl *v/1 ... j ... .--- »tlantskegs pakta Na manevrih bodo “reditve itd.) brez u/eljavljenja ka- sodetovale pomorske enote Reslje, ter,b P° v*em »y«tu "« mor« bl« B»- Franclje. Nizozemske Velike Rrita- ”"r“ “ " ~ ““ nlje, Norveške In ZDA Kar /.adeva letalstvo bodo sodelovale enote britanskega pomorskega letalstva ln zavezniških letalskih sil v Evropi Na manevrih bo sodelovalo kiklh JO rušilcev. 45 polagalcev min In druge bojne ladte držav atlantskega oakta Letovanje vojnih sirot London, 8 julij« (Tanjug) — Sve- vora o trajnejšem mirnem sožitju. Novejša zgodovina Je polna primerov, ki ilustrirajo takšno politiko. Pokazalo Je, da Je sleherno »dobronamerno« vmešavanje od zunaj v notranje zadeve naroda In sleherni poskus uvažanja »revolucije« (bodisi »na bajonetih sovjetskih vojakov«, česar sl Je svojčas želei Thorez. bodisi takšne revolucije, kakršno je te dni uprizori) polkovnik družbo »United Frult« Castlllo Armas) škodljivo, ker Je de- tovn« organizacij« bivših borcev Je Ja“sho samo izraz hegemontstičnili danes obiavll« da bo okrog 25(1 voj- “ nlh sirot Jelica?« je vprašal »Nimam zelene barvice.« »Zakaj si nisi sposodila od sošolke?« Jelica je bila tiho. Katica pa je zardela kot rak in rekla: »Ponudila sem ji, pa ni hotela vzetL« Pa jo je pogledal učitelj in dejal: »Da, ponudila si ji, a ne od srca, zato ni mogla vzeti.« Osejeva zares se moram smejati, čeprav sem že tako stara.« Zrno se vzpne in opazi bivola. Bil je velik, črn, imel je velike rogove in komaj se Je premikal. »Prav nič se mi ne zdi, da bi bil tale bivol težji od mene!« reče domišljavo zmo. »Da ni težji?« plane zemlja spet v smeh in se strese. »Zakaj se tako smeješ, prevrnila me boš,« zakliče bivol. »Smejem se temu prosenemu kar so Pišketa zadnjič videli v razredu. Pred dnevi so se še skupaj igrali in veselili. Pišketa je kruta bolezen pregnala v bolnico, kjer mu je že prvi dan zdravljenja prenehalo biti mlado srce. Ob odprtem grobu so se za vedno poslovili od mladega Pišketa sošolci, starši in sorodniki. »Ne moremo si misliti, da si j nas zapustil za vedno. — Ti, tako , mlad, ki si želel še živeti med | nami kot sošolec in prijatelj.« V zadnji pozdrav so mu so- »Tiho bodi,« ga opomni volk. »Ce ne prenehaš lajati, bo pri- zmu. S tabo se hoče primerjati šolci-pionirjl zapeli nekaj žalo po teži.« I stink: »Počivajo v objemu matere »Kje je to zrno?« vpraša bi- zemlje«. V domači zemlji imej vol, »videti ga hočem.« »Tu je, glej, v kolovozu.« lahek mir in lahka naj tl bo domača gruda. šel medved in naju bo oba pojedel.« »Aha,« pomisli pes. »Medved je najmočnejši, če se ga boji volk.« Pa zapusti pes volka in se napoti skozi gozd, da bi našel medveda. Najde ga in mu reče: »Medved, kaj, ko bi živela skupaj!« Medved pristane. Pa ne preteče dolgo časa, ko zasliši pes neko lomastenje po gozdu in začne lajati. Medved se prestraši in pravi: »Nikar ne lajaj! Prišel bo lev in naju požrl.« »To se pravi da niti medved ni najmočnejši na svetu, če se boji leva. Prav gotovo bo to lev,« je pomislil pes in odšel iskat leva. Najde ga in mu ponudi: »Lev, živiva skupaj!« Lev je bil za to in naselita se istem brlogu. Spet je preteklo nekaj časa in pes začne neke noči lajati. Lev mu pravi: »Nikar ne lajaj, prišel bo človek z železom in naju bo ubil.« »Oho,« pomisli pes, »tudi lev ni najmočnejši. To bo človek.« Odide torej pes k človeku in mu ponudi: »Človek, živiva skupaj!« Človek pristane. Neke noči zasliši pes top udarec in začne lajati. Človek se zbudi in zakliče psu, namesto, da bi ga opomnil: »Tako, tako, primi ga ...« Tako se je pes prepričal, da se človek ničesar in nikogar ne boji in da je najpogumnejši. Od tistega časa živi pes s človekom družno do današnjih dni. Križanka »Pikapolonica« daš svinčnik?« je drugi dan vprašala Jelica. Katica je vzdihnila: »Mama je dovolila, a nisem še vprašala brata.« »Pa vprašaj še njega,« pravi Jelica. Potoka ni v bližini. Janez zato spušča svoje ladjice v koritu pred hišo e/rova »Pohitite, vstopite, vstopitel Brž bela jadra razpnite! Ze veje ugoden veter!* kliče kapitan Peter, Ob bregu zelene vodč se ladjica, ladja majč; preveč bo ljudi, ojej, za jadro eno na njej. Obrača se že kolo, kljun reže zeleno vodč, smehlja se veselo v veter moli kapitan Peter. In plula bo ladja, plula, po reki bo v morje priplula, pod večer pa bo na morju izginila na obzorju. Vsi potniki bodo spali, o daljnih deželah sanjali. Le za vrnitev ugoden veter bo čakal kapitan Peter. A. Rijavec Vodoravno: 2. voznikova potrebščina, 4. točim solze, 6. vriskati, 7. nategnil 8. skrit, pogrešan; dobro podprt, 10. okrajšani veznik, 11. nikalnica, 12. revež, 15. osebni zaimek, 18. domača žival, 19. podpornik (tujka), 20. takšen. Navpično: 1. rdeči hrošček, 2. vrsta posode, 3. kraj na Dolenjskem (od Litije do ...), 4. heroji, 5. žensko ime, 8 zatrpan. 9. nekakšen, 13. okenska navojnica, 14. domača žival, 17. samoglasnik in soglasnik, 18. števnik. PO ZAKLJUČKU SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Zmagoslavje evropskega nogometa (Od posebnega dopisnika »Borbo*) Lausanne. 6. julija Helo svetovno nogometno prvenstvo je zaključeno Konec je borb, ki »o ljubitelje nogometa po vsem svetu tri tedne driale 'v mrzlični napetosti. Dramatičen epilog je presegel vsa pričakovanja. Taktnega presenečenja, lealcrino je zmaga Nemcev v finalu nad Madžarsko, nihče ni mogel pred. videu. V se napovedi so Sle po vodi. lemu je znatno prispeval tudi način tekmovanja na V. svetovnem prvenstvu, ki je eni ekipi omogočil veliko ugodnejši pololaj kot drugi. Maazari so to najbolj občutili: igrati so morali z obema predstavnikoma Južne Amerike. ZMAGA TAKTIKE t V ospredju dela njihovega trener- Pomanjkljivosti in odlike sedanje- N* Herbergerja je bilo izboljševanje ga nogometa so so na tem prvenstvu taktike Od tod izvira njegova moj-popoinoma pokazalo. Eno izmed po- sirska poteza, da je poslal proti Mad-glavitnih dejstev na tekmovanju je žarom v četrtfinalu rezervno moitvo Bila taktika. Najboijfii primer toga in Pustil igralce, da so počivali pred so nemški nogometaši. Spričo odlične odločilno tbkmo s Turčijo. Pri tem je taktike so Nemci dosegli uspeh, ki se z' enim lučajem abiil dva vrabca. — Madžari so po prepričljivi zmagi na prvi tekmi postali samozavestni, Turčija pa je na ponovni tekmi morala podleči spočitim nemškim igralcem. j BORBENOST IN OSTRINA PRED TEHNIKO 1 Nekoč smo občudovali* lepo tehnično igro stare dunajske Sole. — Kratki pasovi, neskončno zamotane kom- binacije, tehnične finese in mojstrovine — vse to je bilo po godu nogometnim sladokuscem. Na tem prvenstvu sta borbenost in ostrina slavili zmago nad brezplod. no tehniko S čim so Nemci razbili odlične tehnike v našem in avstrijskem napadu! S čim so zaustavili najboljši napad na svetovnem prven ea uiso nadejali; PRESENEČENJE Puskas čestita Fritzu Walterju Kocsis najboljši strelec Bern, 6. julija. Najyeč golov je na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu dosegel madžarski igraleo Mladen Miličevič (Vršac) Koosis — 11. Sledijo: Hiigi (Švica). ~ " Probst (Avstrija). Morlock (Nemčija) po šest, Puskas (Madžarska), Borgez (Urugvaj), Hidegkuti (Madžarska), ftalaman (Švica), Schafer (Nemčija) in Otmar Wallter (Nemčija) po štiri itd Najboljši napad je bil madžarski, ki je dosegel skupno 27 golov. Sledi napadalna vrsta Nemčije s 25 goli. Najboljša obramba je bila urugvaj* ska. Ta reprezentanca je prejela samo 9 golov, sledi madžarska 10, avstrijska 12 in nemška 14 golot itd. NAVODILA ZA POSLOVANJE HIŠNIH SVETOV Vsi predsedniki hišnih svetov, oziroma če so ti zadržani, njih namestniki ali drugi člani hišnega sveta, naj se zanesljivo in točno udeleže sestanka, na katerem bo lnstruktaža za poslovanje hišnih svetov, in sicer po naslednjem redu: Dne 7. Julija ob 19: v sindikalni dvorani JDZ, kurilnica, na Vilharjevi cesti 2 — za predsednike hišnih svetov terenov Stadion, Boris Kidrič. Bežigrad in Ježica: v sindikalnem domu, Miklošičeva cesta 22, za predsednike hišnih svetov terenov: Miklošič, Trg revolucije in Gradišče; v terenski pisarni Resljevega terena, Slomškova ulica 13, za predsednike hišnih svetov Resljev teren, Tabor. Dne 8. julija ob 19: v terenski pisarni terena AJdov-ščina-Gosposvetska 9, vhod z dvorišča, za predsednike hišnih svetov terenov Ajdovščina, Ivan Cankar: v klubu ljudskih odbornikov, Kresija, Mačkova ulica 1, za predsednike hišnih svetov terenov Poljane I, Poljane II, Teren 24 talcev; v terenski pisarni Stara Ljubljana, Stari trg 34, za predsednike hišnih svetov terenov Stara Ljubljana, Barje, Krim, Rudnik, Lavrica, Prule. Dne 9. Julija ob 19: v terenski pisarni, Celovška cesta, Novi bloki, za predsednike hišnih svetov terenov Dravlje, Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Litostroj, Hinko Smrekar, Milan Majcen; v terenski pisarni terena Tobačna tovarna, Tržaška cesta 12, za predsednike hišnih svetov terenov Vrhovci, Kozarje, Tobačna tovarna. Rožna Ju1««’ - Včeraj se je ličak (Slovenija) 170 točk. V tej ^“""terJnTkTpis^Jrterena Kodelje-začelo državno padalsko prvenstvo scipllni je tekmovalo 12 padalcev. va> ob LJubijanicl 29, za predsednlke Mladinci so danes dopoldne Izvajali Izven konkurence se je udeleži hlSnih „vetov terenov: Stepanla vas, skoke s padalom na določen cilj z tekmovanja v skokih na določen cilj zeomla Hrušica višine 600 m. V tej disciplini je' bil tudi slrškt kapetan Baha Nakar iz Fužine, Kodeljevo Moste Novi Vod- prvi DJurovič (Cma gora) s 309 točk. Damaska, ki Je dosegel v lepem slogu mat stari Vodmat Jarše Julona Drugi Je bil Franc MatelJ (Slovenija) 130 točk ter skočil le 70 m vstran od jama. ’ ' iz 225 točkami. Moštvena razvrstitev 1 določenega cilja. .. , r. --------- o c-i_ I Tekmovanja za državno padalsko prvenstvo se nadaljujejo: Jutri do- poldne bodo skoki članov, popoldne pa tekmovanje mladincev v skokih z zadrževanjem do 20 sek. stvu. Madžare! Predvsem z borbenost- sadove DR2AVNO PADALSKO PRVENSTVO jo, ostrino in požrtvovalnostjo. Kaj vse je moč doseči z ostrino in borbenostjo, so pokazali tudi Svi-oarji. Le ti so razen Nemcev bili naj-večje presenečenje prvenstva. PORAZ JUŽNOAMERIŠKIH NOGOMETAŠEV Na tem prvenstvu je bilo razčiščeno še eno vprašanje: individualna igra je kapitulirala pred kolektivno. Predstavnici takšnega načina igre Urugvaj in Brazilija sta doživeli prepričljiv poraz. Nasprotno pa so se evropske reprezentance odlikovale s strnjenostjo in kolektivno igro. Vprašujemo se: kakšna nogometna velesila bi bili Braziloi ali Urug vajci s svojimi izbornimi posamezniki, če bi igrali strnjeno, kolektivno kot Madžari in ostro ter borbeno kot Nemci!! TO NI NAKLJUČJE Vigranosti, preproste igre, sistema in taktike — vsega tega se no naučiš čez noč. Za to je potrebno dolgotraj no sistematično in vztrajno delo. V finalu sta se kosali dve reprezentanci, ki sta se v tem oziru naj* bolj potrudili. To ni naključje. Madžari so pripravljali svojo reprezentanco več let. Tudi z Nemci jo podobno. Sepp Herberger je že 18 let trener vseh nemških reprezentanc. Takšen način dela je obrodil lepe DNEVNE NOVICE Lj. Lovrič Mladinci Črne gore vodijo v tej disciplini: 1. Cma gora, 2. Slovenija, 3. Makedonija, 4. Srbija, 5. Hrvatska, 6. Vojvodina, 7. Kosmet, 8. BiH. V tekmovanju' članov v skokih z višine 1500 m z zadrževanjem do 20 sek. Je dosegel najboljši rezultat 268 točk. Drugi Je bil Danilo Damjanovič (Vršac) 187 točk in tretji Franc Po- PLAVANJE Jutri Sportverein : »Ljubljana« Jutri bo na stadionu Kolezija mednarodni plavalni in waterpoio dvoboj med Sportvereinom iz Gradoa in PK Ljubljano. Začetek tekmovanja ob 16.30 in ob 20.30. VESTI IN DOGODKI ZVEZNA ODBOJKARSKA LISA Partizan : AOK 3:2 »Dejal (ten vam, da Igrajte, kot le nikoli,« Je vzkliknil, »ne pa kot da še nikoli ne bi igrali.« Ljubljana, 6. julija. Tekma zvezne ______________ odbojkarske lige Partizan : AOK «• nulo nedel je končala z zmago gostov 3:2. V Šempetru pri Gorioi je bila miljo mednarodna prijateljska Novo ke v Novi V nedeljo bodo v Novi Gorioi odprli novo kegljišče športnega društva Branik. Kegljišče, ki j« j kletnih prostorih restavracije, je dvostezno. M. D. Kratke iz Švice Ttidi šaljivci so Izrabili svetovno nogometno prvenstvo. Razširilo se Je več zabavnih, kratkih zgodbic m šal. Mladenič napeto sledi nogometni igri, ko začuti na rami roko svojega predstojnika ln zasliši njegov glas: »Dal sem vam danes popoldne prosto, da bi šil na pogreb svojega strica, kot ste ml rekli.« — »Da, gospod direktor,« je prisebno odgovoril mladenič, »čakam le še konec igre. Moj stric Je sodnik.« • Ko so zmagovali, so bili Švicarji tako navdušeni, da ni bilo več govora o njihovi tradicionalni zadržanosti. »Sijajna igra,« pripoveduje prijatelj prijatelju, »vsi 90 bili tako razburjeni, da so metali v zrak, kar Jim Je padlo pod roke.« — »Krasno! I« kako se Je končalo!« — »Odlično,* odgovori le-ta, »imel sem srečo. Dobil sem nov klobuk.« • Tehnični vodja neke reprezentance Je po porazu grajal svoje Igralce. nogometna tekma Villach : Železničar (N. G.). Zmagali «0 domačini s 4:2. 8AH SZ : Anglija 18,5:1,5 London, 6. julija. — Tri dni trajajoči šahovski dvoboj med angleško ln sovjetako šahovsko reprezentanco je bil danes končan z zmago reprezentance SZ 18,5 :l,5. Angleška reprezentanca sl Je priborila le eno točko in pol. VELIK ŠAHOVSKI TURNIR Prvenstvo metalurgov Od 27. do 81. julija bo na Jesenicah šahovsko prvenstvo metalurških kolektivov. Hkrati bo tudi prvenstvo posameznikov Na prvenstvu bo na stopilo 15 moštev s po 6 igralci. Me taluriki kolektivi naj pošljejo prijave do 10 julija na naslov Železarne Jesenice. * »Nasprotnika lahko udarite ■ šahovnico, toda to ne dokazuje, da ste boljši Igralec.« »Ne Imej svojega nasprotnika za ovco, temveč raje ta volka.« BALKANSKE ATLETSKE IGRE . KONFERENCA PREDSTAVNIKOV ATLETSKIH FEDERACIJ V Beogradu bo ob priliki balkanskih iger konferenca predstavnikov atletskih federacij Grčije, Turčije ln Jugoslavije. Razpravljali bodo o statutu balkanskih Iger, o organizaciji balkanskega mnogoboja in krosa, o mednarodnem koledarju tekmovanj ln o vprašanju tehničnega sodelovanja. IGRE SE BODO ZAČELE 24. JULIJA Priprave za organizacijo balkanskih atletskih Iger so v teku. Igre se bodo začele 24. julija ob 19.30, ko bo mimohod reprezentanc ln slovesen začetek športne manifestacije treh balkanskih držav. SPOMINSKE ZNAČKE B ADTO Dnevni spored za sredo, .7, julija Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00, 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.30—5.40 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Za ■gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 8.10 Pohorski fantje pojo ln Igrajo (prenos iz Maribora) — 8.30 Za pionirje — 8.50—9.00 Lahka glasba — 12.00 Poje mladinski zbor nižje gimnazije ,iz Cerknice — 12.20 Za naše kmetovalce — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes objave — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 20 minut solistične glasbe — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki lz literature: Dobriča Cošlč: Cez Moravo — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Modni kotiček — 18.10 Srbske narodne ln umetne pesmi, izvajajo zbori in ansambli — 18.50 Okno v svet — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame . , , , ln objave — 19.30 Radijski dnevnik Atletska zveza Jugoslavije Je iz- — 20.00 Melodije Georgea Gershw!na delala spominske značke za vse tekmovalce, sodnike ln funkcionarje balkanskih atletskih Iger. Najboljši trije tekmovalci v vsaki skupini bodo nagrajeni s plaketo. Na plaketi Je upodobljen metalec kladiva, v ozadju pa Je silhueta palače Albanije. Podobi sta obrobljeni z zastavami vseh treh udeležencev balkanskih Iger. — 20.30 Radij9ka Igra: Ivan Pregelj: Regina — Roža ajdovska — 21.00 Spored popularnih orkestralnih skladb — 22.20 Igra plesni orkester Radia Ljubljana — 22.40 Flmske melodije — 23.00 do 24.00 Nočni koncert predklasične glasbe (na valovih 202,1 in 212,4 m in kratkem valu 90.1 MHz). 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). JUGOSLOVANSKI JADRALCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Od 20. julija do 4. avgusta bo v Kemphllu (Anglija) svetovno jadral sko prvenstvo. Od Jugoslovanov se bodo prvenstva udeležili: Božidar Komac, Zvonimir Rajn, Franc Mordej, Maks Arbaitor, Aleksander Sa radi« in Slavko Dlmitrovekl 1 jadralnima letaloma »Kofiava« in »Orao II-C«. Adresar slovenske Industrije in njenih Izdelkov« Je pred tiskom. Ker peščica podjetij kljub ponovnim vabilom še ni poslala spiska svojih Izdelkov, Jih Okrajni odbor Združenja slepih v Ljubljani vabi, da to v korist popolnosti v deli in v njihovo lastno korist nemudoma store. Društvo strojnih Inženirjev ln tehnikov LRS vas vabi na predvajanje strokovnega filma o proizvodnji ln uporabi trdih kovin v industriji. Film bo predvajan v veliki klno-dvoranl Litostroja v sredo, 7. julija ob 15.30. Vstop prost. Vljudno vabljeni. Zveza rezervnih oficirjev terena Rožna dolina poziva vse rezervne častnike, da se udeležijo sestanka, ki bo dne 7. julija ob 19.30 v prostorih glavnega odbora Ljudske tehnike, Lepi pot 6. Udeležba v čim večjem številu zaželena. — Odbor. Po toči zvoniti je prepozno, zato takoj zavaruj svojo obleko s sredstvom MOTOX — ni najcenejše sredstvo, Je pa MOTOX po svojem učinku edinstven. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO II Hill IIIIIIIIIIIIIIIIII illl IIIIIIIIIIIIIIIIIII MII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllll II llllll 'St.' KINO »UNION« Ameriški barvni film ,Lidiia Bailey‘ Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalj«. KINO »SLOGA«: Belgijski film: »Ban-, ket tihotapcev«. Tednik. Predstave I ob 16, 18 ln 20. — Ob 10 matineja 1 istega filma. — Predprodaja vstop- j nic za matinejo od 9—10 za popoldanske predstave samo od 14 dalje. KINO »SOCA«: Angl. film: »Francis v velemestu«. Tednik Predstavi ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »TABOR«: Ameriški film: »Ivanhoe*. Tednik Predstava ob 20.30'. LETNI KINO JLA: Zaprto. LETNI KINO »BE2IGPAD«: Angleški film: »Matejevi sinovi«. Tedniik. — Predstava ob 20.30. Predprodaja lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiilllllli KINO »KOMUN A« Ameriški film »HARRIET CRAIG« Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Antiperonosporna služba Poročilo ca dne 5. Julija 1954 Včeraj se Je srednja dnevna temperatura gibala med 14,9 v Kapeli ln 21,0 v Podgradju, relativna vlaga pa med 65 •/• v Zavrču ln 95 •/. v Svečini. V vseh vinorodnih predelih, razen okrog Ajdovščine, Je deževalo. Največ dežja Je padlo v Vlpolžah (65,5 milimetrov, najmanj pa v Dolnji Lendavi (0,9 mm) Napoved: V okolici Ajdovščine, Vipave, Gorice, Temnice ln Sežane je pričakovati Izbruh peronospore v noči med 8. in 9. julijem. Vinograde torej poškropite najpozneje do četrtka zvečer. DROBNI OGLASI V NOCl OD 5 NA 6. JULIJ sta bila z avtomobila Izgubljena na cesti Zagreb—Ljubljana dva kovčka. — Pošten najditelj naj Ju proti nagradi vrne ali obvesti na naslov: Phlllpp Daudy, direktor AFP, Bled, hotel Topilce ali Biro AFP, Beograd, Bulevar Revolucije 2. MLATILNICO s stiskalnico za slamo ln seno ter traktor »Fordson«, vse v dobrem stanju, prodam. Kačič Mirko, Hudllog. Opatjeselo na Krasu, Gorica. 2376 STROKOVNJAKA za vodstvo tarifne politike prevoza blaga po železnici, ladjah ln kamionih potrebuje Kemična industrija »Zorka«, Sabac. Plača ln stanovanje po sporazumu. Ponudbe pošljite na gornji naslov. 3629 CELJSKE VESTI V celjskem okoliškem okraju se je od 21. do 28. junija rodilo 48 otrok, ln sicer 23 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Ivan Andrejc ln Marija Florjane, Vinko Tamše ln Ivana Smajs, Maksimilijan Vergam in Julijana Zorin, Martin Zapušek ln Frančiška Gradič, Stefan Likovič ln Pavla Uplaznik, Anton Žagar ln Danica Rezman, Ivan Potočnik ln Matilda Vidmar. — Umrli so: Anton Mastnak, star 66 let, Janez Čeče k, vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom. KINO »TRIGLAV«: Angleški film: •Matejevi sinovi«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. — Predprodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjič. KINO »SISKA«: Ameriški barvni film: »Skrivnostno življenje Walterja Mittyja» Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Crnl človek«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: ltalij. film: »Trubadur«. Predstava ob 19. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški barvni film: »Rdeči gusar«. . LETNI KINO »PARTIZAN«: Amer. barv. film: »Vrnitev na BrO‘idway«. 3i -- 1 dločlll za 4 člane ln 2 namestnika, ki so jih tudi izvolili Za predsednika upravnega odbora so izvolili tovariš Viktorja Volka. Ko so govorili o delu, so ugotovili, da so v prvem tromesečju v glavnem dosegli plan dela. v. Obnovljeni hotel »IX korpusa* na Lokvah je prevzelo v svojo upravo Planinsko društvo v Novi Dorici. Lokve, znani partizanski kraj nod Trnovskim gozdom so bile že od nekdaj priljubljeno letovišče in lena izletniška točka, saj so nred vojno semkaj jirihajali številni turisti iz ;gojni: _____ delom. Potem, ko se Jim je zahvalil za storjeno delo, tim le razdelil de- ni, [](l bo nn L()kvp, „^,„1 IZVenšoUklm n0rice. Trsta in Vidma O..riški 7,a-i vod za socialno zavarovanje ie skie-„ , , nii. dn bo na Lokve nnšMial svoie name nagrade V Imenu nagrajencev; ,nvlir„vanee ki so ,,„trel>rr okreva se je predsedniku .kraja zahvalil !n jn k(,, ,m „ tom nrihrj,„|t n„ „.l(nil| ‘stroških in na cenah penziona ki ko nižje kot v ostalih okrevališčih Slo- Pogled na Novo mesto j prof. Viktor Fabian V petek zvečer Je v dvorani doma JLA predavala ljudska poslanika ing. I Vilma Pirkovič, več kakor 2000 novo- venije Zavarovanci pa ne bodo s tem prav nič prikrajšani, ker so klimat- meškim ženam o sodobnem gospo- ske razmere tega kraja zelo ugodne. — Uredništvo Ljubljana Kopltflr)ev« allcs fl/lll telefon 39-181 - Notranjepolitična » gospod«rska List lzd3)a časopisno laložnlSVo podjetje »Borba« v Beogradu, Dečanska ul Sl, telefon J4-001 . . rubrika tel 51 21-613 Id kulturna rubrika tel. It 21-887, Nazorjeva uL 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravlce-Borbe« Ivan Šinkovec — Oprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39 181 — telefon m naroCnlno to oglase 31-030 - Mesečna oaroCnlna 280 din. ta tujino 500 din - Čekovni račun pri NB 8011-T-19. poštni predal 42 - Tlak Tiskarne .Ljudske pravice. - Poštnina olačana v gotovini ( IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 7. JULIJA 1954 Maiift ilpsta cesta odprta Skragsaimo Goriški in Tolminski pot do moria B. Menim, da n« bi bilo ovir pri uvedbi teuti popusta tudi na progi Bovec-Opatija Vožnja .-*tane namreč samo is Gorice 470 din v eno gmer iu redki bodo delavol, ki bi si lahko privoščili tak izlet z družino in otroki. S popustom bi oa stal« vožnja v obe 6meri 564 din.