Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 287. v LioMni, v torek 2!. novemĐro hml LE10 XLIV. = Velja po pošti: — Za oelo leto naprej . . K 26-— ia en meseo „ . . „ 2*20 za Hemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— II upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna Izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčlj ° oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— ~ Inserati: - Enostolpna petiivrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n]e prostor) zaenkrat . , . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popns: po dogovorn. Enostolpna p.titvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan lzv: emšl nedeljo in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/1II. Bokopisl se ne vračajo; neirankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 == Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v iiopilarjevi ulloi šu 6. — Bačnn poštne uranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upramlškega telelona št 188. Koncentracija Hiti strank. Češki narod in njegovi zastopniki crt/oje danes kot edina združena celota pred obnovitvijo parlamentarnega življenja v Avstriji. Koncentracija se je izvršila malodane kar čez noč in dokazuje jasno o razumevanju položaja med Cehi in o železni disciplini čeških strank, o velikem samozata je vanju posameznih voditeljev, ko se gre za koristi celokupnega češkega naroda. Kako Strašno razorano je politično življenje med Cehi, kaka velikanska zgodovinska nasprotja vladajo med posameznimi strankami glede načel, zato jc ta tako železno organiziran skupni nastop Cehov res nekaj orjaškega. Iz disonanc se je stvoril velik akord. Proglašenje samostojnosti Galicije, koncentracija nemških strank dne 9. t. m. na Dunaju, znane zahteve avstrijskih Nemcev — in že stoji češki narod kot celota pred nami. Kakor odseva iz glasov avstrijskega nemškega časopisja, je Nemce ta tako organiziran nenaden skupen nastop čeških strank naravnost osupnil. Nedeljska »Neue Freie Presse« že preliva krokodilove solze ob spominu na tisto zločesto »slovansko unijo«, ki je baje bila kriva vsega narodnostnega spora v Avstriji. Tolaži se г znanim , praznim tolažilom, da so volilci pač cesto drugega mišljenja kakor zastopniki ljudstva. Pri tem pa namenoma pozablja člankar na spremenjen novem-berski notranjepolitični položaj. Tudi »Prager Tagbiatt« je prišel oh tem političnem dogodku nekoliko iz ravnotežja. Piše namreč med drugim: »Na prvi pogled se zdi zelo čudno in nas mora presenetiti, da se je to združenje izvršilo brez vsakega velikega šuma in krika. Ce premotrimo ta, brez veliko besed izvršeni skupni nastop, in če pomislimo, koliko besed, truda in dela je treba pri prizadevanju za združenje nemških strank, moramo občudovati srečno taktiko Cehov.« — »Prager Tagbiatt« prihaja do zaključka, da je edino izborno organiziran demokratični ustroj celega češkega naroda podlaga uspeha tega presenetljivega skupnega nastopa Cehov. Pri Nemcih pa ovira nedemokratično mišljenje vse načrte o skupnosti, ali jih pa vsaj zadržuje. Tudi glasilo alpskih kršč. socijalcev »Gra-zer Volksblatt« se čudi tej izvrstni politični potezi. Komaj je proglašena avtonomija Galicije, komaj se pričnejo družiti nemške stranke, se prične govoriti o parlamentarni večini avstrijskih Nemcev, o nemškem državnem jeziku, »že uglasijo Cehi v svojem nac.ijo-nalnem orkestru vsa godala na eden ton.« V duhu vidi »Volksblatt« že novo »slovansko unijo«, katero bodo tvorili Cehi in Jugoslovani. In že pričenja šteti glasove in prihaja na podlagi stališča nemških soc. demokratov do zaključka, da tudi brez poslancev Galicije v parlamentu ne bo tako enostavno rešeno vprašanje parlamentarne večine, kot bi si to kdo predstavljal. Iz izvajanj pa odmeva pritajena misel, cla je vse to združenje čeških strank, izvršeno kar čez noč, le trenutno in da se bodo med združenimi strankami kmalu pojavila stara nasprotja desetletij. Glede na Slovence ve povedati »Grnzer Volksblatt«, da jo nastopilo med S. L. S. in med slovenskimi liberalci primirje in cla tucli tu ni več daleč do formelne koncentracije slovenskih strank. Vsi ti in podobni glasovi nas uvajajo v novo dobo parlamentarnega življenja in kakor vse kaže, ta doba ni več daleč. Cesarjeva Uo;ezen. Z Dunaja, 20. t. mes.: O cesarjevem zdravju se je izdal sledeči buljetin: V minuli noči se je pri Njegovem Veličanstvu pojavilo omejeno vnetje v desnem delu pljuč, katnrni pojavi so sicer ostali neizpremenjeni. Temperatura zjutraj 38% stopinj, temperatura zvečer 37*8%; srce je dobro delovalo; dihanje enakomerno mirno, apetita ne veliko. Njegovo Veličanstvo je prebilo cel dan izven postelje, delalo je do večera in sprejelo poleg prvega najvišjega dvornega mojstra kneza Montenuova oba generalna pobočnika generalnega polkovnika grofa Paara in generalnega polkovnika barona Bolfrasa, kabinetnega ravnatelja barona pl. Schieszla in sekčnega načelnika pl. Daruvary in Njegovo c. in kr. Visokost najprevzvi-šenejšega gospoda maršala nadvojvodo Friderika v tričetrturni avdienci. Podpisom pelo vojno posojilo! V tretjem letu svetovne vojske, ko je tudi Rumunija izdajalsko stopila na stran naših sovražnikov, se obrača naša država do svojih državljanov s petim vojnim posojilom. V teh resnih časih, ko po dolgotrajni borbi stopa svetovna vojska v odločilen stadij, je prav posebno vsakega državljana sveta dolžnost, da sc odzove z vso pripravljenostjo klicu ogrožene domovine ter ji da na razpolago čim izdatnejša denarna sredstva. Sedanje naše peto vojno posojilo je najdalekosežnejše, odločilne važnosti za nadaljni potek tega silnega boja. Izrazito prepričevalno naj dokaže vsemu sovražnemu svetu vso našo požrtvovalnost. Izpričuje naj, da naše domovine ne le ni poraziti z orožjem, da je nezlomljiva tudi njena gospodarska moč. Z a naš obstanek gre, ta zavest v z m n o ž u j naše sile! Tekmujmo ob petem vojnem posojilu, da jasno dokažemo vsem sovragom svojo neuklonljivo voljo braniti obstanek staroslavni domovini. V trdnem zaupanju v zmago pravične stvari smo vsled heroičnega junaštva naših vojakov in odličnega vodstva naših poveljnikov tesno združeni s svojimi izvrstnimi zavezniki zmagovito štrli ves največji napor nadsilnih sovražnikov. Čvrsto stoji in kljubuje naša vojaška fronta. Storimo po svojih najboljših močeh, kar moremo, da ostane kakor doslej tudi v prihodnje ne-omajano krepka tudi naša gospodarska fronta, ki izpolnjuje in podpira vojaško fronto. Industrialci, trgovci in obrtniki, pokažite tudi pri sedanjem petem vojnem posojilu dejansko svojo patriotsko zavednost ter se udeležite čim številnejše in čim izdatnejše subskripcije. V Ljubljani, dne 20, novembra 1916. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Novo napredovale v Romuniji. Iz Bukarešta so javlja preko Ber-na: Zdi se, da sovražnik še vedno nadaljuje svoje obkoljevalno gibanje v okolici Busteni. Obkoljevati je že pričel, ko je zasedel 4. novembra goro La-omu. V smeri proti Campolungu so že zasedle zvezne čete vas Laresti, ki jc oddaljena le šest km od mesta. Sovražnik je vzel tudi kraj Namesti; Campo-lung se nahaja za to v največji nevarnosti. V Alutski dolini jo sovražnik zahodno od reke v bojih zelo napredoval, bolj kot na vzhodnem delu; vsled česar se sodi, da vzravnava svojo bojno črto. O uspehih v Rumuniji in vpadu v vla-ško nižino piše »Morgenpost«: Armada generala Falkenhayna je imela dve nalogi: Najprvo je bilo treba vreči na Scdmogra-ško vdrtega sovražnika in zopet osvoboditi deželo, nato prenesti ofenzivo čez obmejno gorovje v sovražno deželo in zlomiti sovražni odpor ob meji. Obe nalogi sta bili z dolgo vrsto zmagovitih bojev kljub trdovratnemu sovražnemu odporu sijajno rešeni. Armada Falkenhayna stoji s svojim zahodnim krilom na vlaški nižini, pripravljena, da nadaljuje svoje operacije. »Lokalanzeiger« piše: Prodiranje naših hrabrih čet v trajnem gorskem boju ni bilo nič manj sijajno delo kot bitka pri Sibiniu. Napredovanje naših čez različne prelaze | v vlaško nižino vdrlih skupin je pričelo I resno skrbeti entento. Kar so v Vlaški dosegle naše čete, hočejo sovražniki izravnati z ofenzivo ententine armade pred Solunom. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20, nov. Uradno: Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. Operacije proti Rumuniji napredujejo po nsčrtu. Severno Campolunga so bili zopet odbiti ljuti napadi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. nov. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ker je bil hud mraz, so se le malo bojevali. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla. Naše operacije proti rusko-rumunski bojni črti napredujejo po načrtu. Severovzhodno Campolunga so izčrpavali Rumuni v vsakdanjih brezuspešnih napadih svoje zmedene čete. Vojna skupina maršala p 1. M a c k e n s e n a. V Dobrudži in ob Donavi do pristanišča Oltina vzhodno Silistre topovski boji. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rumunsko uradno poročilo. 18. novembra. Na zahodni meji Mol-dave do doline Prahova nič novega. Naše čete so napadle pri Dragoslavelih. Posrečilo se jim je, da so potisnile sovražnika na levem krilu nazaj, da so znatno napredovale in ujele 300 mož, Ljuti boji se nadaljujejo v dolinah Aluta in Jiu. Nekoliko ozemlja smo opustili. Pri Črni nič važnega. Ob Donavi boj z ognjem. V Dobrudži nič novega. 19. novembra. Na zahodni meji Mol-dave nič novega, razen da smo odbili od severno Muteni do doline Prahovo, kjer smo odbili sovražne napade. Pri Dragoslavelih smo napredovali dalje, ujeli smo 4 častnike in 80 mož in zaplenili 2 strojni puški, 2 topova in 5 voz orožja. V Alutski dolini se nadaljujejo boji vzhodno Sinci. V dolinah Jiu in Gilprt ljuti boji. Pri Črni nobenih bojev. Ob Donavi in v Dobrudži slab ogenj pehote in topništva. Rusko uradno poročilo. 18. novembra. S' sljanje med poizvedovalnimi oddelki na celi bojni črti. V gozdnih Karpatih severno Chibeni je naš napad na posameznih mestih odbil sovražno ofenzivo in ponovil položaj. Sneg, ki je padel, je povzročil, da se po cestah težko hodi. Na Erdeljskem trajajo dalje v dolinah Alute in Jiu sovražni napadi. Na donavski bojni črti naši prednji oddelki prodirajo dalje proti jugu. Naše nove postojanke v vlaški ravani. Falkenhaynovi armadi se jc posrečilo, da si je priborila izhod iz dolin v gorah. Na zahodnem Vlaškem stoje zdaj naše čete na robu vlaške globoke ravani. Železniška proga Oršova-Verciorova (ob ogr-sko-runninski meji) - Krajova vodi naravnost proti vzhodu do Tantareni blizu izliva Motula in Jiu, nato krene proti Krajovu j v jugovzhodni smeri. Zahodnovzhodni del železniške proge jc oddaljen 80 km zračne daljave od mejnega prelaza Szurduk; naše čete, ki so dosegle to progo, stoje že 80 kilometrov globoko v sovražni deželi. Kraj Targuju, kjer se jc bila prebijalna bilka, ki jc omogočila sunek, leži v dolini Jiu, 40 km južno prelaza Szurduk. Ko so naše čete prebile sovražne črte pri Targuju, so morale napredovati še 40 km, da so dosegle 7P"ko progo Oršova-Krajova. uradnih poročilih so naše čete v Juta južno prelaza Rdečega stolpa čile črto Calimanesti-Sinci. Ta dva žita 40 in 50 km južno prelaza Rde->loa. Severnovzhodno Sinci leži Campolung, kjer so se izjalovili napadi Rumunov. Jassy prestolica Rumunije. Iz Genia: Ko so Zeppelini zadnjič napadli Bukarešt, so vrgli v mesto 60 bomb. Kraljeva palača je bila zopet zadeta. Soiija, 20. novembra. Rumunsko vojno ministrstvo se je preselilo v Jassy. Kralj je proglasil Jassy za glavno mesto Rumunije med vojsko. Take Jonescu o nevarnem položaju Rumunije. Take Jonescu izjavlja v svojem listu, da postaja položaj Rumunije nevaren. Moti se, kdor misli, da bo rumunska armada prekrižala Hindenburgove načrte. Nemčija je sklenila, da uniči Rumunijo. Če se tudi rumunske čete hrabro vojskujejo, sovražnik le neprestano napreduje. Francoska sodba o Rumuniji. Podpolkovnik Rousset piše v »Petit Parisien«: »Falkenhaynova armada je prodrla v Alutsko dolino 60 km od meje na sovražno ozemlje; čete so zasedle železniško progo Krajova. Pot iz Besarabije v malo Vlaško je zelo dolga; ruska ojačenja se. pošiljajo tja le z velikimi težavami. Bati se jc zato, da se vpad sovražnika ne bo mogel zabraniti. »Times« o porazih Rumunov. -Times« poročajo iz Bukarešta: Rumuni so izgubili minuli teden le na ujetnikih 8000 mož; umakniti so se morali 15 do 20 milj daleč. XXX Vpoklici na Ruskem, — Nad poldrug miljon mož. Basel, 20. nov. »Novoe Vremja« poroča: Vsled zadnjih vpoklicev se je ruska armada pomnožila za poldrug miljon mož. Veliki knez Nikolajevič poklican v glavni stan. Ženeva, 20. novembra. »Temps« prinaša iz Petrograda poročilo, da je car poklical velikega kneza Nikolaja Nikolaje-viča v veliki glavni stan. Eden najhujših porazov Rusije. Berlin, 20. novembra (K. u.) Stock-holmski dopisnik »Lokalanzeigerja« objavlja sledeči opis velikanske eksplozije v Arhangelsku. Izvaja: Izgubljenih je sedem parnikov, ki so obsegali skupno 27.000 ton. Pristanišče, v katerem je bilo vse polno ladij, je izgledalo kakor peklo, tako je švigal plamen; ladje so poizkušale pobegniti; saj dvajset jih jc bilo poškodovanih. Strelivo, ki je bilo unično na suhem, je bilo vredno približno 80 milijonov rubljev. Popolnoma so zgorela skladišča zveze moskovskih lastnikov predilnic, v katerih se je nahajalo približno 20.000 ovojev bombaža, Dve tvornici gumija cenita svojo škodo na 15 milijonov rubljev. Ves park avtomobilov nove avtomobilske črte Petrograd-Moskva je zgorel. Vojni minister je baje označil nesrečo kot eno najhujših porazov Rusije, Dopisnik končno poroča, da je angleški veleposlanik zahteval, naj zasede Anglija pristanišče, da se bodo zabranili podobni dogodki, ker Rusija pristanišča ne straži dovolj. Шп nemške sile pri Bilolju. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. nov. Veliki glavni stan: Nove postojanke severno Bitolja smo zasedli, ne da bi nas bil sovražn k motil. Bojišče so dosegle nove nemške sile. Bolgari so odbili na bojni črti Moglena pri Ra-hovi in Tuzinu srbske sunke. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko balkansko poročilo. 19. novembra. Topništvo je od Dojranskega jezera do Vardarja na obeh straneh živahno delovalo. Na vzhodu so Srbi prodirali dalje proti Gruništi in so streljali na ta kraj. V ovinku Črne so odbili Srbi nov bolgarski protinapad na višino 1212, Sovražnik sc umika v neredu proti severu; Srbi, ki ga zasledujejo, so dosegli rob gorskega grebena 1278. Južno Bitolja so francoske in ruske čete iznova napredovale v smeri oroti Kolcvnu, Angleški letalci so metali bombe na sovražni tabor pri Seresu. Naši letalci so metali bombe na tabore in bivališča pri Novaku in pri Bitolju. Čete orientske armade so vkorakale ob 8. zjutraj v Bitolj. Danes je obletnica, ko so vzeli Srbi leta 1912 Bitolj. Bitolj. Lugano, 20. novembra. »Corriere della Sera trdi, da padec Bitolja z vojaškega stališča ni odločilen, čeprav je politično važen. Tudi se ne more trditi, da bo ta zmaga olajšala bolgarsko-av-strijsko-nemški pritisk na Rumunijo. Pričakovati je ravno nasprotno, da bodo namreč osrednje sile svoj nastop proti Rumuniji pospešile, da bodo potem hitreje mogle zopet pridobiti Bitolj. Nova Poljska. Poljsko vprašanje v pruski zbornici. Berlin, 20. novembra. (K. u.) Ob polni udeležbi zbornice se preide v razpravo o poljskem vprašanju. Poslanec H e y d e -b r a n d (konservativec) utemeljuje predlog konservativcev, svobodnih konservativcev in nacijonalnih liberalcev glede v a-rovanja nemškega značaja s prusko državo neposredno združenih in za obstoj in moč Prusije in Nemčije neobhodno potrebnih vzhodnih pokrajin. Notranji minister L o e b e 11 izjavi: Pruska državna vlada nosi samoobsebi umevno svoj del odgovornosti glede potom manifesta obeh združenih monarhov podanih dejstev v gotovem pričakovanju, da bo ta korak v sedanjosti in bodočnosti koristil nemški državi. Ker bo poljska država z Nemčijo in Avstrijo tesno zvezana, upamo z gotovostjo, da bo varnost in obstoj nemške države nasproti vzhodu trajno zagotovljena in pokrepljena. Nemške in poljske življenske koristi so se našle v tej svetovni vojni. Novemberski manifest jih bo združil in jih bo napravil za bodočnost neločljive. To zgodovinsko dejstvo je že potrjeno s krvjo poljskih legij, ki je bila prelita ob strani avstrijske in nemške armade. Toda to dejstvo bo še pokrepljeno s priklopitvijo na novo preurejenih poljskih prostovoljnih bataljonov k strani obnoviteljev poljskega državnega življenja, k strani osvoboditeljev, Ti poljski batr^joni bodo zastavili vso podedovano poljsko hrabrost za brambo nove bodočnosti Poljske proti še vedno od vzhoda preteči nevarnosti. (Odobravanje.) Minister pripoznava, da dotika nova tvorba položaja onstran vzhodne meje globoko naloge Prusije. Prusko dr. ministrstvo smatra samoobsebi kot nujno dolžnost, da se posveča pri bodočih posvetovanjih in sklepih v tej zadevi vsem mogočim vplivom na prusko monarhijo največjo pozornost in da se varujejo pruski državni interesi ne samo sedaj, ampak tudi v bodočnosti, posebno pa še ob ureditvi končnih razmer. O tem, da je pruski državi vsaka ped zemlje onih vzhodnih, potom desetletij po delu uprave do visoke stopinje blagostanja se razcvelih obmejnih pokrajin, sveta in ne-odstopljiva, ni treba zgubljati besed. Svoji narodni nalogi na vzhodu bo ostala pruska država zvesta. Državna vlada pričakuje z gotovostjo, da bodo v Prusiji živeči Poljaki v bodočnosti državi izvrševanje njene velike naloge v vzhodnih provincah olajševali, s tem da bodo poleg svojega poljskega ljudskega mišljenja trdnejše v dolžnosti pruskega državljana se vživeli, in kakor z orožjem v svetovni vojni, tako tudi v mirnih časih nemškemu ljudstvu brezpogojno zvestobo skazovali. Nemci in Poljaki so si stopili v tej vojni bližje in si bodo še bližje stopili z upo-stavitvijo poljske države na vzhodu. Ta resnica bo odločevala po vojni o priliki preureditve zakonodaje in upravne prakse, ki se tiče pruskih državnih podanikov poljske narodnosti. Bodoče odredbe vlake bodo slonele na dobrohotnosti nasproti poljskemu ljudstvu. (Odobravanje.) Ta zagotovitev, kateri naj zaupajo tudi Poljaki, naj zadostuje do ureditve novih razmer v smislu pruske tradicije. Minister opozarja na tozadevne prejšnje izjave, preko katerih ne more razviti sedaj programa bodoče pruske politike vzhodnih pokrajin. Minister zaključuje: Dosedaj izpolnjene nemške naloge Prusije v pokrajinah Vzhodnega morja bodo obstojale dalje. Varstvo in ohranitev nemštva to bi bila tu dolžnost, ki jo bo še naprej spolnila nemška država za nemško ljudstvo, nemško kulturo, nemški duh. Nemško kulturno delo na pruskem vzhodu, nemška posest neprecenljive vrednosti, mi vsi bomo hranili in varovali, da boste živele. (Odobravanje.) Proglasitev samostojne Poljske pri poljskih legijah. Krakovska »Nowa Reforma« priob-čuje poročilo o proglasitvi samostojne Poljske v bivališču poljskih legij. Popoldne na dan proglasitve so odkorakale poljske legije na prosto polje pred mestom, se razvrstile v četverokot, v katerega sredi so Dostavili oltar. Pred oltar so se vstopili po- veljniki in poslanstva. Legionarji so bili v vojni opremi in okrašeni z zelenjem. Navzoč jc bil tudi nemški general Adams. Nato jc stopil na pripravljeni oder brigadir vitez pl. Haller, naglasil važnost 5. novembra, prebral proglas in končal s trikratnim »Živio!« neodvisni Poljski, čemur so se navzoči navdušeno pridružili. Brigadir je pozval legionarje, naj vztrajajo v vojaških krepostih. Pri besedah: »Živio poljska država!« so vsi častniki potegnili sablje, za-orili so »Zivio!« in vse godbe polkov so zaigrale: »Ni še Poljska izgubljena«. Baterije so oddale 101 strel. Nato je pristopil k oltarju p. Pans z mnogoštevilno duhovno asistenco in opravil slovesno sv. mašo. Zbor legionarjev je zapel Te Deum. Po službi božji jc zopet zadonela poljska himna in nato nemška in avstrijska. Nato je govoril nemški general, ki je slavil orožno bratstvo poljsko-nemško-avstroogrsko in junaštvo poljskih legij ter izrazil trdno zaupanje, da bodo beli poljski, črni nemški in dvoglavi avstroogrski orel tudi v bodoče zmagovito kljubovali celemu svetu sovražnikov. Končal je z »Zivio!« svobodni Poljski, nakar so zaorili radostni klici legionarjev, Nato so legije odkorakale v vojašnico. Poljski kmetje za Poljsko, »Glos Narodu« poroča: Na zborovanju poljskih kmetov dne 12. t. m. v Lublinu se je sprejela sledeča resolucija glede novega poljskega kraljestva: 1. Zbrani na zborovanju kmetov v Lublinu dne 12. listopa-da pozdravljajo podaniki poljske države z največjo radostjo ustanovitev »Poljske države«, Naš del glede brambe kraja vzamemo z radostjo na svoje rame. V boju za države ne bomo štedili ne z žrtvami, ne s krvjo. 2. Zahtevamo takojšnjega oživo-tvorenja temeljnih institucij poljske države, proglašene notom cesarev Avstrije in Nemčije dne 5. listooada 1916. In sicer: a) Nai se pokliče z voljo ljudstva na prestol kralj poljski s krvi davnih poljskih kraljev, katolik, ustanovitelj dinastije, vladar poljske države, načelnik poljske vlade in vrhovni poveljnik poljske armade, b) Naj se skliče državni zbor Iz narodnih zastopjflkov, izvoljenih na podlagi demokratične ustavne volilne pravice, ki bo odločal v poljski državi. c) Naj se sestavi ooliska armada, katero skliče poljski kralj skuono z vlado v službo in obrambo poljske države. Temelj poliske armftde naj tvorijo junaške poljske legije.« Podobne resolucije so bile sprejete na zborovanju dne 12. t. m. v Varšavi, katerega je sklical »centralni narodni odbor«. OĐsodĐo proli dr. Kramarи in tovarišem potrjena. Dunaj, 20. nov. (K. u.) Kakor se je že poročalo, je c. kr. domobransko divizijsko sodišče na Dunaju dr. Karla Kramara in dr. Alojzija Rasina radi hudodelstva vele-izdaje po § 58 c. kaz. postave in proti vojni sili države po § 327 vojaške kazenske postave kakor tudi tajnika časopisa »Narodni Listy« Vincenca Cervinko in zasebnega uradnika Jožefa Zamasala radi zločina vohunstva po § 321. voj. kaz. postave obsodilo na smrt. Navedeni so vložili proti tej razsodbi pri c. kr. najvišjem domobranskem sodišču ničnostno pritožbo, to je navedeno sodišče v nekaterih točkah že v nejavni seji odklonilo. Sodni dvor je zdaj po osemdnevni javni razpravi danes razsodil, da se ne ugodi ničnostna pritožba tudi v pravno izpodbijanih delih razsodbe. Pri javni razglasitvi sodbe je vrhovno domobransko sodišče obsežno" in temeljito utemeljevalo razsodbo. Razsodba prve instance je zdaj pravno veljavna. Potem, ko se je sodba razglasila, se ie sodišče v nejavni seji sklepalo v smislu § 375 vojaškega kazenskega reda o mnenju, če govore kaki razlogi za pomiloščenje. Vojske z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 20. nov. Uradno: Nobenih važnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 19. novembra. Sovražnik je obstreljeval ponoči na 18. t. m. naše postojanke na strminah gore Giove južno od Rio Cameras. Z oddelki pehote je napadel na to vas Sancan, ki smo jo bili zasedli 26. oktobra. Izvedli smo protinapad in razkropili sovražnika. Sovražne sile so v zgornjem Butu napadle 17. novembra zvečer po močni pripravi s topovi bojno črto od Malega do Velikega Pala; glavne napore so osredotočili proti našim črtam na vrhu Chapot, severno Malega Pala. Po Ijutem ročnem metežu smo sovražnika na celi napadalni črti odbili. Uničili smo male sovražne oddelke, ki bi bili radi vpadli v jarke Chapota. Nekaj sovražnikov smo ujeli in zaplenili orožje in strelivo, ki ga je bil popustil sovražnik, ko jc bežal. Na julijski bojni črti je delovalo včeraj na obeh straneh topništvo, dasi je bilo vreme trajno neugodno. Italijani o naši moči ob Soči. Basel, 20. novembra. »Basler Nachrichten« poročajo iz Milana: Italijanski vojaški kritiki so mnenja, da so Avstrijci ob Soči sedaj močnejši kot kedaj poprej. Italijanske častniške izgube. Dunaj, 20. nov. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Po neki zasebni statistiki imajo Italijani od začetka vojske mrtvih: 11 generalov, 128 polkovnikov in podpolkovnikov, 194 majorjev, 1014 stotnikov, 882 nadporoč-nikov in 3248 poročnikov. Od 1. do 16. t. m. so padli 3 polkovniki in podpolkovniki, 4 majorji, poleg tega 27 stotnikov, 29 nadporočnikov in 70 poročnikov. Novi vpoklici v Italiji. Rim, 20. nov. (K. u.) Uradni list poroča: Tretja kategorija letnikov 1876 in 1877 je za 1. december poklicana pod orožje. Vsi dopusti in vse oprostitve zdravnikov so preklicani. Italijani nastopijo izven Italije? Curih, 20. novembra. Milanski listi poročajo: Pri novih vojaških operacijah entente bo nenaden nastop Italijanov izven Italije igral posebno važno vlogo. Italijanska vojaška zdravnica na bojišču. Lugano. Signoro Filomeno Coroini, prvo italijansko vojaško kirurginjo, so pri-delili 9. armadnemu zboru, ki se nahaja v bojni črti. Italijani proti nemški godbi. Lugano. (K. u.) V rimskem »Augu-steumu« so izvižgali godbo, ko je svirala Wagnerjeve skladbe. Klicali so: Proč z Nemčijo! Nočemo nemške godbe! Francoski vojni minister v Italiji. Lugano, 20. novembra. (K. u.) Francoski minister je odpotoval čez Rim v italijanski glavni stan. Potres in povodnji v Italiji. Lugano, 20.. novembra. (Kor. ur.) Iz porečja Arne se jjproča o velikanski škodi, ki so jo povzročile povodnji. Ob tirenski obali je bil včeraj hud potres. Iz Livorna, Genove, Savone, Marseille in številnih kopališč se poroča o zelo velikih škodah. V pristaniških j.© potopljenih nad 100 ladij. Veliki parnik »Engadi« je poškodovan. Železniška proga Genova—Spezia je na treh mestih pretrgana. Še-le po dolgem trudu se je s provizoričnimi napravami zopet omogočil promet. Vsled pomanjkljivih naprav se je pa pri Chiavari tovorni vlak prevrnil v morje. Novo nasilstvo eolente na Grškem. Atene, 20. novembra. (K. u.) Reuter: Zavezniki so zahtevali, da se avstrijskemu, nemškemu, bolgarskemu in turškemu poslaniku izroče potni listi. Vlada smatra to zahtevo kto nesprejemljivo. Vršil se je kabinetni svet pod predsedstvom kralja, da razpravlja o tej zadevi. Kralj je za jutri ob 10. uri dopoldne sklical kronski svet. Vlada veliko razburjenje, ker so zavezniki zahtevali, da morajo sovražni poslaniki v sredo odpotovati. Kaj vse zahtevajo Francozi od Grške. »Corriere della Sera« javlja iz Aten: Francoski admiral je zahteval, naj grška vlada izroči orožje, strelivo in drugo blago, namenjeno, da se oborožita dva letnika grške vojske. Dijaške demonstracije v Atenah. Lugano, 20. nov. Iz Aten se poroča z dne 17. t. m.: Med vseučiliškimi dijaki je prišlo do pretepov. Vsled tega so napravili dva demonstracijska obhoda, venizelisti-ški, ki se jc podal k francoskemu poslaništvu, in drugi, ki je manifestiral pred kraljevo palačo. Ko so zagledali ta sprevod, je naenkrat padlo okoli 20 strelov. Del dijakov se je razkropil. Razširile so se vznemirljive vesti. Grozili so, da so francoski vojaki, ki so bili v bližini, streljali na dijake. Drugi so pravili, da so dijaki prvi streljali in da je med Francozi nekaj mrtvih in ranjenih. V resnici pa je streljala neka med drevesi skrita skupina ljudi in ni bil nihče zadet. Boji m zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. nov. Veliki glavni stan: Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega. Angleški topovski ogenj ni bil včeraj zelo močan; le na obeh bregovih Ancre med Scrre in Beaucourt kakor tudi proti našim postojankam južno Miraumonta so zvečer Angleži napadli, a njih napadi so s izjalovili z velikimi izgubami. V boju t granatami je vrgla naša pehta Angleže iz zahodnega dela Grandcourta. Med protinapadi zadnji teden smo ujeli 22 častnikov in 900 mož in zaplenili 34 strojnih pušk. Odbili smo ponovne poizkuse Francozov, da vdro v gozd St. Pierre Vaast, dasi je močan ogenj pripravil napad, ki so ga izvedle sveže sile. Prvi generalni kvartirni mojster: • pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. 18. novembra popoldne. Južno Somme smo brez truda z ročnimi granatami odbili nemški oddelek, ki se je približal francoskemu jarku v odseku Biacnes. Povsod drugod je bilo ponoči precej mirno« Slabo vreme zavira na celi bojni črti operacije. 18. novembra ob 11. uri ponoči. Juž* no Somme smo odbili z zapiralnim ognjem in z ročnimi granatami poizkus Nemcev( ki so nameravali napredovati proti našim jarkom vzhodno Вегпу. Belgijsko poročilo. V odsekih Dix« muide, Steenstraete in Het Sas je topništvo lahko delovalo. 19. novembra ob 3. uri popoldne. Po* noči je bilo na celi bojni črti primeromal mirno. 19. novembra ob 11. uri ponoči. Iz* vzemši ljutega obstreljevanja utrdbe Dou* aumont in okolice se s cele bojne črte ni£ ne poroča. , Belgijsko poročilo, živahen boj Z bombami pri Steenstraete in Boesinghe* Topništvo je danes manj delovalo kot včeraj. Belgijsko poročilo. Živahen boj z bombami pri Steenstraete in pri Boesinghe* Topništvo je danes manj kot prejšnje dni delovalo. Angleško uradno poročilo. 18. novembra popoldne. Napredovali smo s svojimi postojankami severovzhodno Beaumont-Hamel in prodrli severno Beau* court. Beaumont-Hamel in Hebuterne je sovražnik besno obstreljeval. Ponoči smo uspešno presenetljivo napadli sovražno utrdbo severno Yperna, ujeli smo 20 mož ia zaplenili eno strojno puško. 18. novembra zvečer. Kljub viharju smo danes napredovali severno in južnd Ancre; posebno južno reke Ancre smo na* predovali, kjer smo dosegli rob Grand* courta. Do zdaj smo našteli 258 ujetnikov*, Angleški glavni stan javlja: V sobota! smo zelo živahno napadli in pridobili veli* ko ob Somme. Južno Ancre smo prodrli na bojni črti 5000 jardov v povprečni glo* bini 500 jardov. Na južnem bregu rekd smo prodrli na zahodnem delu Grand-court skozi najskrajnejši rob tega kraja; tam se zdaj nadaljuje boj z bombami* Na najskrajnejši desnici smo vzeli višino južno Rancourt. Od tam je prodirala neka patrulja naprej proli vasi in se jc z ujetniki vrnila. Naše čete, ki so se bojevale se* verno Ancre, so napredovale na južnem bregu. Na južnem bregu smo vjeli do 600 mož, 19. novembra zvečer. Položaj se ni izpremenil. Pri Ancre smo ujeli včeraj 20 častnikov in 752 mož, število ujetnikov od 13. t. m. se je torej zvišalo na 6962. w Stroge odredbe v Bruslju. Bruselj, 20. novembra. Vsled poli* tičnih demonstracij, ki so se 15. t. m. v znatnem obsegu vršile pred dvema cerkvama in med katerimi je prebival-1 stvo psovalo posamezne Nemce, je izdal guverner odredbo, ki določa: Od 21. novembra dalje morajo biti javni zabavni lokali, gostilne, kavarne in tr* govine zaprte ob 8. uri zvečer. Med pol 9. uro zvečer in 4. uro zjutraj je bivanje po ulicah dovoljeno le s posebnim pisw menim dovoljenjem. Nemški kancler je odpotoval v soboto zvečer v veliki glavni stan, kjer ostane kratko dobo. Priprave sporazuma na pomladansko vojsko. Italijanski listi poročajo o velikih pri* pravah sporazuma za bodočo pomladansko vojsko. Italija bo postavila novo rezervno armado in dela z vso silo na sestavo rezervnega topništva. Francija bo poslala spomladi na bojišče temnopoltno armado? tudi Anglija se je obvezala, da bo poslala na bojišče novo armado, ki jo bo nabrala v kolonijah. V kratkem bo zboroval velik vojni svet, ki se ga bodo udeležili zastopniki Francije, Anglije, Rusije, Italije in Rumunije, ki bo določil podrobnosti o novih pripravah. španski krali sv. očetu. Glasilo španskih katoličanov »E1 De* bate« objavlja na čelu lista članek o sedanjem položaju apostolske stolice, ki izvaja: Položaj sv. očeta je postal nevzdržljiv. Sv. oče bo moraj najbrž zapustiti Rim, Kralj Alfonz mu fe ponudil palačo Escorial za bivanje. Mogoče je, da sv, oče sprejme lo ponudbo. Dnevne novice. '-f Iz seje deželnega odbora kranjskega, dne 20. nov.t. 1. Tvrdki Karol Pollak v Ljubljani se izreče za naklonjeno svoto 200.000 K za vojne vdove in sirote iz Kranjskega najtoplejša zahvala Kraniske voivodine. —. — Za božičnico na fronti se dovoli 4000 K. — Deželni vladi se predlaga zvišanje oskrbovalnih pristojbin v deželni bolnici, v deželni blaznici, cesarja Franca Josipa bolnici v Krškem, cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu in v bolnici v Postojni, — Mestni občini ljubljanski se s pridržkom Najvišjega odobre-nja dovoli provizorno, pobirati od 1. januarja 1917 dalje od vseh veseličnih prireditev v mestnem ozemlju z vstopnino, dalje od razstav in enakih podjetij veseliški davek od vstopnine v prid mestnemu ubož-nemu zakladu. +' Generalni polkovnik Beck o 47tih. Imejitelj pešpolka št. 47, generalni polkovnik grof Beck-Rzikowsky je na častitko njegovega polka povodom svoje 701etnice odgovoril: »Velecenjeni gospod polkovnik! Najsrčnejše se zahvaljujem Vam in mojemu polku za poslane častitke. Polk mi k temu redkemu jubileju ni mogel napraviti večjega veselja kot z izredno hrabrim in junaškim nastopom proti tistemu zavratnemu eovražniku, na čigar tleh sem tudi jaz krvavel. Častitam iz celega srca polku in njegovemu poveljstvu, pod kojega vodstvom je, zvest tradicijam, doprinesel čudeže junaštva in hrabrosti, o čemer priča poslovilno pismo N c. in kr. visokosti nadvojvoda Jožefa. ielo sem ponosen na svoj brezprimerno hrabri polk.« — Kanonik Frančišek Povše umrl. Danes zjutraj je umrl v Novem mestu kanonik in bisernomašnik preč. gosp. Frančišek Povše. Rojen je bil na Trebelnem dne 24. avgusta 1829, v maš-nika posvečen dne 31. jul 1853. Služboval je kot kaplan v Borovnici, Vačah, Radečah, Polhovem gradcu, kot lokalni kaplan v Črnem vrhu nad Polhovim gredcem. L. 1875 je postal župnik na Ježici, kjer je služboval do 1. 1893, ko je postal kanonik kolegijatnega kapit-Ija v Novem mestu. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 9. uri. — Se priporoča v memento. 4- Izjava novega poljedelskega ministra. Novi poljedelski minister, grof Clam-Martinitz, je izjavil nasproti češkemu kmečkemu poslancu Staneku, ki se je v poljedelskih stvareh oglasil pri njem, da bo kot dolgoletni sodelavec v deželnih kulturnih svetih gotovo v vseh stvareh, ki ae tičejo deželne kulture, pritegnil te važne korporacije k in nasvetu. -f Času neprimeren imenuje »Reichs-posta« odmev, ki ga je vzbudila znana vojna resolucija nemških strank: Osamosvojitev Galicije in nemški državni jezik, pri nenemških narodih monarhije, in meni, da mora biti sklenitev in notranja edinost Avstrije tudi še nadalje geslo. — Ako kdaj, velja pač tu stari rek: Zdravnik, ozdravi samega sebe! Najprej frivolno motijo notranji mir s pretiranimi zahtevami, potem se pa čudijo, da se napadeni narodi dvignejo k obrambi. Gotovo notranja edinost ne sme iti na kose, toda ako je »Reichsposti« resno za to, da se ohrani, potem se mora v prvi vrsti obrniti na lastno stranko, da neha podpirati narode žaleče nedostojnosti nemških radikalcev. »Es tut mir in der Seele weh, dafi ich dich in dieser Gesellschafi eeh'«, mora reči vodstvu svoje stranke, ker moramo drugače smatrati njen srčni izliv Ie kot višek tartuferije. — Tako piše praška »Union«. -f P. Alojzij Jemelka S. J. težko bolan. Kakor poroča češko katoliško časopisje, je znani češki misijonar in organizator p. Jemelka težko obolel. Vendar niso še izgubili upanja, da okreva. 4- Slov. kat. izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu ima v nedeljo, dne 26. novembra po popoldanskih slovenskih večer-nicah svoj letni občni zbor v društvenih prostorih. —s Iz ljudskošolske službe. C. kr. okr. Šolski svet v Črnomlju je imenoval absolvi-rano učiteljsko kondidatinjo Katarino Plev-njk za suplentinjo na ljudski šoli v Bojan-cih. — C. kr. okrajni šolski svet v Litiji je imenoval noizkusno kandidatinjo Ano Kovač za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Zatičini, — C, kr. okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval namesto k vojakom odišlega učitelja Franca Čuk poizkusno kandidatinjo Amalijo Punčuh za suplentinjo na štirirazredni ljudski šoli v Zg. Logatcu in ji obenem poveril ekskurendni pouk v iiveršah. J — Iz ruskega ujetništva so se oglasili sledeči vojaki 35, domobranskega pešpolka: Gnjča Just iz Gropade pri Trstu; Mare Henrik iz vipavske doline; Cerneka Ivan iz Lupoglave, Istra; Tomšič Josip iz Bača pri Št, Petru na Krasu; Vidrih Franc, Podraga, Vipava. — Vojna posojila se lahko porabijo za plačilo davkov. Finančno ministrstvo je razglasilo, da se ti tri avstrijske-ga in ogrskega vojnega posojila lahko porabijo za plačevanje davkov, zlasti za užitnino, carino in kot kavcije v vseh strokah državne uprave po določenem kurzu, ki znaša za I. avstrijsko vojno posojilo 97'50 odstotkov, za II. vojno posojilo S5'25 odstotkov, za III. vojno posojilo 93'60 odstotkov in za IV. vojno posojilo 93 odstotkov za dolgoro-ko, 95'50 odstotkov za leta 1923. plačljiv IV. vojno posojilo. — Ustanova za absolvente trg. šol ln akademij. Z I. tečajem šolskega leta 1916/17 se podeli I. mesto Jožef vitez Gorupove cesarja Franca Jožefa I. jubilejne ustanove za absolvente trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, letnih 1000 kron. Pravico do to ustanove imajo absolventje trgovskih šol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje študije v inozemstvu, in sicer v sledečem redu: 1. sorodniki ustanovni-ka; 2. če teh ni, sinovi ustanovnikovih uradnikov in 3. če tucli teh ni, prosilci slovenske narodnosti iz Kranjske, avstrijskega Primorja ter Štajerske in Koroške. Čo bi se ta ustanova no podelila, se razdeli v dve ustanovi po 500 K. Pravico do teh delnih ustanovnih mest imajo izključno le gojenci eksportne akademije na Dunaju, in sicer tudi v gori pod točko 1. do 3. označenem redu. Pravico podeljevanja ima sedaj gospod Kornelij Gorup vitez Slavinjski v Trstu. Prošnje za podelitev te ustanove je vložiti najkasneje do 20. decembra 1916 pri deželni vladi v Ljubljani, kjer se poizve kaj je treba prošnji priložiti. —Vožnje cene na železnicah se zvišajo za 20 do 30 odstotkov, in sicer za osebni in blagovni promet. Ni pa še odločeno, ali in v koliko naj bodo pri tem pritegnjene tudi zasebne železnice. Tudi še ni določeno, kdaj stopi zvišanje v veljavo, vendar je pa toliko gotovo, da v tekočem letu ne. — Poskušenl samoumor. Zaradi družinskega spora je skočila Štefanija K e 11 n e r, žena trgovca s črevesjem na Bregu pri Ptuju, v bližini Krallove gostilne v Dravo. Precej visoka voda jo je nesla hitro naprej. Vpitje je slišal tudi službe prosti mestni stražnik F 1 e i c h h a c k e r, ki je skočil takoj v vodo in je z velikim trudom ter v posebni nevarnosti lastnega življenja ženo rešil iz vode. — Posili hoče biti požigalec. V Celju so zaprli krojača Jakoba Flisa, ki je pravil šolskim otrokom, da je on zažgal Vrhov-škovo gospodarsko poslopje v Ostrožnem, ki je nedavno pogorelo. Mož je najbrže nedolžen in bi le rad čez zimo prišel na varno. — Hrvaški roparji se zopet oglašajo po vaseh krog Brežic. Oboroženi uderejo v hišo in z orožjem v roki izsiljujejo denar in drugo blago. Tako so v eni noči odnesli iz Dramelj in sosednih vasi za okroglo 2000 K plena. V Celju aretirani dijaki, . so bili od domobranskega sodišča v Celju zopet izpuščeni. — Samoumor na jeseniškem kolodvoru. Na kolodvoru na Jescnicah so je vrgla pod vlak 25 let stara gospodična Husek iz Prage. Bila je takoj mrtva. Samoumor je izvršila, ker se je bala, da zblazni. LMaoste novice. f Karol Javoršek, Karol Javoršek, redni učitelj na Slov. trgovski šoli v Ljubljani je bil rojen v Olševku 1873. Po dovršenih izpitih na ljubljanskem uičteljišču je služboval v raznih krajih tako v Košani, v Bu-danjah in v Ljubljani, pred sedmimi leti pa je bil nastavljen na tukajšnji Slovenski trgovski šoli, potem ko je bil napravil izpit za meščanske šole iz obeh skupin. Kot kole-gijalen tovariš in izboren vzgojitelj je bil postal za zavod solidna, zanesljiva moč, kakršne je težko pogrešati. Njegov miren značaj ga je omilil vsakemu, ki ga je poznal, toliko bolj onemu, ki ie z njim občeval vsak dan kot kolega in je imel priliko spoznati njegovo celo premehko srce. Ni bil mož, ki bi se silil v ospredje, v tihi ponižnosti in neumorni delavnosti je vršil svoj poklic, dokler ga ni nevarna bolezen poslala — žalibog za vedno — na dopust. Že več let je bolehal, preteklo leto pa jc vidoma pešal in hiral. Huda srčna napaka je jela kazati svoje posledice. Uvidevši, da začetkom letošnjega šolskega leta ne bi mogel nastopiti svoje službe, je prosil za dopust, ki mu je bil po preteku prvega dovoljenega termina podaljšan za celo tekoče šolsko leto. Navajen živnhncga vrvenja v šoli, je bil silno nesrečen, ko se je moral vleči. Slutil je, da ga čaka neizogibno, solze so mu porosile lice vsakrat, ko smo ga obiskovali. Uganil je, da ga ne bo več nazaj med svoje kolege in učence, katerim je zeli, zelo hudo po dobrem gospodu Javor-šku. Prizadetim iskreno sočdtj'e! T. lj Slovo od zavoda. Včeraj, 20. t. m., je doživela tukajšnja I. državna gimnazija vaien spominski dan: poslovil se jc namreč, stbpajoč v pokoj, od mladine dosedanji ravnatelj, c. kr. vladni svetnik g. dr. L. P o-ž a r. Po šolski maši so učenci ostali v avli. Pevci so pod vodstvom g. prof. Kozine /apeli kot u.vod k slavnosti prelepo skladbo Ave Maria, Nato sc je od g. vladnega svetnika najprej v imenu zavpda poslovil sedanji začasni voditelj g. prof. Fr. Novak, omenjajoč njegovih zaslug na polju poduka, vzgoje in spisovanja šolskih knjig. Nato je v slovo govoril v imenu učiteljskega zbora senior 'g- ^r. V. Korun. Pogledali smo tedaj tja, kjer je stal učiteljski zbor: zelo je okrnjen, skoro tretjina članov je v voni službi na raznih krajih; pač radi bi se tudi oni udeležili slavlja svojega ljubega ravnatelja. Kratko je nagovoril še g. konz, svetnik dr, Fr. Perne tudi v imenu g. dr. Alf. Levičnika v zahvalo za. veliko naklonjenost v težki službi katehetski. Kc.nčno se je v leposestavljenem nagovoru zahvalil zastopnik mladine, osmošotec Fr. Zbašnik, Pogledali smo po dvorani: nižji razredi polnoštevilni, a v treh, zlasti pa v najvišjih dveh so bile velike vrzeli — nekatere se ne bodo nikoli več izpopolnile. Tudi ti bi radi prišli, saj so se še na bejnih poljanah spominjali svojega dobrega ravnatelja, nekateri še malo pred smrtjo. Tudi v imenu teh se je poslovil zastopnik dijaštva, in v imenu vseh, katerim je bil g. dr. P«?ar v teku dolgih devetih let vesten, dobrohoten ravnatelj. Kje, kje so zdaj vsi tisti? Premnogi se še hrabro, zvesto bore za domovino in cesarja, kakor jih je vedno tako lepo učil in navduševal g. ravnatelj, precej pa jih je pokril že beli sneg že tretjič ali drugič ali morda tudi prvič ... Ah, oko, kam si se zagledalo ...? G. vladni svetnik se ie nato zahvalil vsem govornikom, mladini pa je crmoročil: naj ne krsne nikdar s prave poti; pogumno naj stremi za svojim poklicem, oredvsem pa naj podvoji svojo pridnost, da izpolni zijoče vrzeli. Spomi-njajoč sc velikih dobrot, ki jih je vžil pod slavno vlado presvetlega ccsarja na gimnaziji, na vseučilišču in potem v 33 letni službi, jc zaključil odhajajoči (J. ravnatelj svoj govor s trikratnim slava kliccm na Njega Veličanstvo, in vsa mlada grla so trikrat zaorila navdušeno za njim. Pevci na keru so zapeli še dve prekrasni skladbi: potpou-ri iz .narodnih pesmi (Parma) in Schwabo-vo »Dobro jutro«. Končno so zapeli ccsar-sko pesem. — Skromna slavnost js bila res prisrčna; videli smo, kako je g. ravnatelj ljubil to mladino in kako težko mu je slovo; mladina pa je tucli glasno povedala, da je ljubezen našla proti-ljubezen v njenih srcih. Učiteljski zbor, zdaj nekam osirotel, pa bo še dolgo, dolgo pogrešal svojega skrbnega, taktnega, dobrohotnega ravnatelja. Naj bi g, vladni svetnik dolgo vžival sad svojega truda v miru! lj Ilirska banka v Ljubljani bode v kratkem pričela z rednim poslovanjem ter opozarja slavno občinstvo, da žc sedaj sprejema prijave na 5. vojno posojilo v T. nadstropju svojega bančnega lokala v Še-lenburgovi ulici št. 1, ker menjalnični prostori v pritličju še niso dogotovljeni. — Poslani inserati moremo iz tehniških razlogov priobčiti šele jutri. lj Potre?, Danes ponoči so zaznamovali instrumenti ljubljanske potresne opazovalnice krajevno tresenje. Začetek potresa ob 12. uri 10 minut 25 sek., konec ob 12. uri 12 minut. lj NadoHc;al pri dež. sodišču v T jnV-Ijani gospod Albert P o g a č n i k je bil odlikovan s častno svetinjo z štiridesetletno vzorno službovanje. lj Prodaja mesa v sili zaklane živine. Mest. aprovizacija ne bo poslej več prodajala na stojnici na Vodnikovem trgu mesa v sili zaklane živine, temveč v cerkvi sv. Jožefa. Redoma se bo začelo prodajati meso — če bo sploh na razpolago — ob 7. uri zjutraj. Če bi se pa prodaja kak dan ne vršila ali začela pozneje, bo ob 7. uri zjutraj že na vratih tozadevno obvestilo. Tudi raj-želci se bodo oddajali le v cerkvi sv. Jožefa. lj Cesto na pokopališče k sv. Križu bo mestna občina obsadila s kostanjevim drevjem. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Kor-šič, domobranski pešec. — Gregor Mi-helič, hiralec, 72 let. — Marija Jelene, hči poštnega uslužbenca, 10 let. lj Umrl je včeraj vpokojeni ravnatelj filharmoničnega društva g. Josip Zohrer, star 76 let. lj Oprostitev pođkovskih kova'cv od čraovojniške službe. Objasti so sc prepričale, cla kovanje konj čezdnlje-bolj nazaduje. Dogaja sc, da postajajo konji, čestokrat tudi evidenčni konji, nerabni. C., kr. poljedelsko ministrstvo je zategadelj odredilo, da se podkovski kovači, zlasti čc pripadajo starejšim Letnikom in so za orožje nesposobni, oproste črnovojniško službe. Prošnje jc vlagati potom politične oblasti na vojaško poveljstvu v Gradcu. pnmersle novice. Vit .ilii križec Franc Jožefovega reda je podelil сгзаг adjunktu na pomorskem observatoriju v Trstu AdoKu Faidiga. Preč, g. župnik Karol Čigon iz Vojščice je dne 20. t. zopet prišel v tukajšnjo deželno bolnico, ki jo je bil nedavno skoro popolnoma ozdravljen zapustil ter se kot begunec nastanil v Šltofji Loki. Nesreča jc hotela, da je padel na zledenelih tleh, vsled česar si je zlomil isto nogo, ki ga je poprej bolela. Želimo skorajšnjega ozdravljenja. Na javni deski prod veliko vojaš« niča se v Trstu vsak dan objavlja do-godke na bojišču. Doslej sa je to objavljalo v vseh treh jezikih. Sedaj pa jo slovenski jezik izginil in ostala sta lo še dva: laški in nemški. Naj se na primeren način opozori merodajne kroge, da ne prezirajo slovenščine! GoriSasi v ljubljanski deželni bolnici Dne 19. t. m. je dospel v tukajšnjo deželno bolnicp 60 let stari Ivan Belingcr, begu-nec-posestnik iz Solkana št. 208, notranje bolan. — Pred 3 tedni je bil zadet v do-mači hiši ocl šrapnela v desno nogo 12 letni Rajmund Rebek iz Trnovega št. 27 pri Gorici. Dosedaj se je zdravil v vojaški bolnici, pred par dnevi pa je došel v tukajšnjo deželno bolnico; da popolnoma okreva. 5Ioke je došlo zadnje čase precej v Trst. Zato bi bilo želeti, cla se ljudem uslreže, cla jim nc bo preostajalo nakaznic za moko in manjkalo moke same. Tudi slanine je došlo nekaj. Najivejša iralrai poročila. Današnje poročilo o cesarjevi bolezni, Bunaj, 21. nov. Cesar je minulo neč mirim in tlobro sna). Vročina je enaka sinočnji. Cesar je vstal ob obi-čajni uri in opravlja kol ponavadi ilr-ž-.vue pesie. * * * Zavezniške čete S3 bližajo Srajovl. Nemško uradno рогоШо. Berlin, 20. nov .zvečer. Veliki glavni stan: Artiljerijski boji severno Som* me. Našn čeie se bližajo Krajovi, (jlav» nem« mestu zahodne Vinske. Ob spodnji Donavi in ob Strumi živahnejši ojjenj. * » * Veleizdajniški proces preti Soukupu in to varišem odgoden. Dunaj, 21. novembra. (Kor. ur.) Listi poročajo, da so veleizdajniški proces prot! državnemu poslancu Soukupu, uredniki »Časa«, Hajeku, Dušcku in tovarišem, ki se. vrči pred domobranskim divizijskim so* diščem, včeraj v svrho novih poizvedb g!e, de nekaterih obtoženccv odgodili. XXX »Dertschland« slučajno ponesreči!. Kolin, 20. novembra. (Kor. ur.) »Kol« nisehe Ztg.« poroča iz V/ashingtona: Zdi sc, cla jc bila »Deutschlandova« nesreča slučajna. Tri ladijske plošče so vtisnjene, na splošno je pa ladja nepoškodovana. 0 preiskavi glede ladje vlaei'ke se ničesar ne izve. Odhod »Deutschland« sc bo radi zaslišanja glede odgovornosti za nekaj dni zamudil. 535 sovražnih letal uničenih. Od 1. oktobra 1915 do 30. septembra 1916, torej v enem letu, so uničili Nemci na zahodni bojni črti 535 sovražnih letak Posvelu. Največji most na Ruskem so glasom ruskih listov otvorili te dni, To je novi že-i lezniški most, ki vodi pri Habarovsku čez reko Amur ter omogočuje neposredna zvezo med Petrogradom in VladivostokomJ železnica leče vseskoz po ruskem ozemlju^ ne da bi se dotaknila Mandžurije. — Ozir na družinske očete na fronti/ Nemški vojni minister je iz"!al naredbo, naj sc pri porabi moštva ozirajo na družinske razmere ter zlasti na družine, od katerih je zahtevala vojna že posebno težkih krvnih žrtev. Tudi očete, ki imajo mnogo otrok, naj porabljajo kolikor mogoče malo v naj-i sprecnejši bojni črti. Za 4000 K surovega masla se je pokvarilo v Libercu. Maslo je bil naročil neki trgovec iz \Varnsdorfa, a v Libercu so blago zaplenili — zakaj, sc ni dalo izvedeti. Toliko pa je trgovec dognal, da so z zaplenjenim maslom tako neprimerno ravnali, da se je cela pošiljatev popolnoma pokvarila. K?.ko so imeli v Monakovem šole prost dan. V soboto zjutraj pred 8. uro jc v neki šoli v Monakovem zazvonil telefon. Šolski vodja gre takoj k telefonu. »Halo! Tu generalno poveljstvo — letalci se bližajo.« Učitelji so poslali zato vse otroke, ki so bili že v šoli, domov. Kmalu nato se je pa ;zkazalo. da jih je nekdo potegnil. SLOVENEC, dne 21. novembra 1916, Ravnokar došla večja partija Iz seznama izgjb št. 485. Kadetni asoirant Bračič Franc, 26. dom. pp., 6., Maribor, 1804, mrtev (12—29. 7. 1916); inf. Ah-tig Franc, 26. dom. pp., b. s„ St. Jurij, 1S91, mrtev (12,—29. 7. 1916): int. Anžcr Ludovik, 26. dom op., 7 s., Obrat, 1895, mrtev (12. 7. 1916); poddes. Bcrk Franc, 26. dom. pp., 7. s„ Rogatcc, 18S6, mrtev (12. 7. 1916); ini. Blatnik Kare!, 26 dom. pp., 5. s., St. Jurij, 18