'16.Х1М93Т _____ -----_ i>,.vniiio piafana v eMovini IKK) I,IX__V I ,јн1>1јнмј, v sredo 16. decembru 1931 Štev. 285 u Cena 1 Din Naročnina mesečno .^ШВ^,Mfc ашвв ^^^^^^^ ^ ^^^^^ Cek. račun: Ljub- Чј^^ Ш Ш Ш Ш M Ш » Ж/ Ш » Ж inozemstvo 120Din д. M Ш ^^ШЛ Pmgo-Dunaj 24.79? ^т^ Ш Ф mkS m mj ^ m ^ i&ragas s^^rass H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ЈМа/Л&Ј^Ж Brezosebni kapitalizem Silovitost današnjo svetovne gospodarsko krize, ki ji za bližnjo bodočnost še ni videti nobenega konca, jo mnoge privedla do misli, da se bo velika stiska našib dni Končala šele z drugim gospodarskim redom, ko bo kapitalistično gospodarstvo doživelo popolen polom. Zn današnji nered v gospodarstvu se v resnici more kriviti kapitalizem, ki se je polastil vseh panog javnega življenja in neomejeno diktira ter po svoje uravnava gospodarski tok življenja. Vendar pa je treba vedeti, da je kapitalizem, kakršnega imamo pred očmi danes, že degenerirana stopnja kapitalističnega gospodarstva. Je prav za prav socializiran brezoseben kapitalizem, torej prav tista oblika modernega gospodarstva, proti kateri se tako ostro obrača sveti očo Pij XI. v zndnji socialni okrožnici (Juadra-gesimo anno. Individualistično gospodarstvo, kakor je samo na sebi zasnovano, v svojih početkih na varčnosti in odpovedi, je imelo v svoji osnovi izrazito mora-lično noto. Marsikdo je deval svoje prihranke na stran in se odpovedoval enemu in drugemu užitku iz skrbi za bodočnost, iz previdnosti ali ker je hotel, da bi njegovi otroci imeli boljše in lažje v življenju kot pa jc njemu bilo. Tako pridobljeno imetje ima gotov socialen in kulturen pomen. Civilizacija brez nekih nakopičenih dobrin ni mogoča. Umetnost in znanost zahtevata za svoj razvoj neko gotovo splošno blagostanje. Celo materijelni napredek je mogoč lo tam, kjer se z osnovnim kapitalom morejo kriti začetni stroški. Brez tisočev in milijonov malih hranite-Ijev, ki so spravili skupaj s svojo varčnostjo velike fonde in kapitale, bi bilo nemogoče graditi železnice, izvesti elektrifikacijo in preskrbo z vodo, odpadlo bi zelo veliko onih udobnosti, ki nam lajšajo in lepšajo življenje. Ako razmerje med delodajalcem in delavcem ni vedno idealno, vemo, da ni kriv tega vselej delodajalec. Toda bistveno drugačen je odnos tistega delodajalca, ki osebno zastopa svoj kapital do delavca, kakor pa jo odnos brezosebne delniške družbe do njenega delavstva. V prvem slučaju je razmerje med podjetnikom in delavcem vendarle osebno, in zato umerjeno, je človeško. Tako razu-tnevan kapital je združen z zemljo, s srenjo, z narodom. Ima imeni obraz, poznan mu jc izvor in stalež. Z delavnostjo in poštenostjo si osvoji nekakšno plemstvo, ki je neusiljivo in mu je vsaka tlranijn tuja. To so podjetjn — žal, da jih imamo pri nas tako malo — katerih tradicija potnenjn nanje stalno mladost. Z osebjem se postopa s potrebno obzirnostjo in se ne izmika niti žrtvam v imenu človečnosti in kulture, delavstvo ni izkoreninjeno, temveč se čuti domače, na svojih tleh. Razvije se mnogostransko sodelovanje raznih stanov, med kmetom, trgovcem in industrijo. To ni domišljija. Takih podjetij je vedno mnogo, zlasti v Franciji, kjer imajo gotove chiše. stoletno zgodovino in kjer je zato razmeroma najmanj socialnih konfliktov v Evropi. Čisto drugačne poteze pa nosi na sobi kapitalizem, kakršen nam stoji največkrat dnnes nasproti. fzmaličil se je in izgubil svojo moralno vrednost. Pozabil jc na odpoved — ki mu je bila izvor in početek. Zatnjil je cilj, ki bi mu morala biti obča blaginja. Vse njegovo udejstvovanje je podrejeno lovu za dobičkom, za denarjem. Todn s samim denarjem ni mogoče ustvariti ne civilizacije, nc družbe, kaj šele sreče. Ta izmaličena oblika kapitala se je vgne-zdila zlasti v mladih deželah, zato da jih eksplon-tira. Brez preteklosti in mednaroden so često še manjc kol na industrijo opira na bančne kombinacije. Vse je le prosta, igrn številk in borz ne da bi kdo vprašal, čegav denar je v igri. angleški, nemški nli francoski... Prva in glavna sprememba, ki jo je tovrstno gospodarstvo pokazalo, je domala popolna ločitev med lastnikom in podjetjem. Nekoč jo bil kapitalist tudi dejanski vodja in dušn vsegn podjetjn. V velikih anonimnih kapitalističnih družbah jo položaj čisto drugačen. Tisti, ki vodi podjetje, je največkrat le nastavljenec. No delavstvo ne uradništvo ne poznn lastnikov, za katero dela. Lastnik, ki je ponavadi skrit zn delnicami, malo ve, kaj in kako sc godi njegovemu* delavstvu. Med obema manjka vsake osebne zveze, stojitn si hladno, docela brezosebno nasproti. Podjetnik zre v delavcu In nastavljcncu le številko, količino v računu, izdatek — a ne človeka. Zato gn tako mirne duše požene na cesto, kadar donos podjetja ne odgovarja prlčnkovanju. Proti takemu kapitalizmu se dviga nejevolja delovnih množic, zalo ker jc njegova edina domovina — denar. V svoji mednnrodni gibljivosti ne ustvarja več blagostanja in gospodarske vnrnosti temveč se neprestnno seli, kntnor mu boljo kaže konjunktura, puščajoč za seboj često zmešnjavo in uboštvo. Od kalere strani ga opazujemo, se nam kaže nečloveški, nenaraven in pretiran. Vsa znamenja govore, da se te vrsto kapitalistično gospodarstvo dnnes ruši. Pred nekaj leti jo še ves svet tako trdno veroval, da jo mednarodna finnnea dejanska vladarica svetn. Mednarodna finnnca jo še tudi danes slrnšno močna. Todn prav tako vidimo, kako ji na vseh koncih grozi polom -- odkar je mali človek izgubil vanjo zaupanje. Ako bo naš čns raz mednarodne pozor-nire pometel gospodarski sistem bajnih finančnih kombinacij, ki jo zasužnjeval v Vvojih načrtih in delili cele narode, niso zastonj težke odpovedi, ki si jih v obstoječi splošni krizi človeštvo mora nakladat). Naj sodobna velika gospodarska križu, ki jo preživlja človeštvo, pomaga narodom — izči-Sčenim v skupnem trpljenju — demaskirati nečlo-veškosf mednarodnega trustovslvn in knrlelov, ki fudi iz sodobne krvave bede hočelo zase iztisniti Konsolidacija španske republike Predsednik Zamora steber republike — Vladna kriza Pariz. 15. decembra. Tukajšnji politični krogi se zelo zanimajo za [Kitek dogodkov nn Španskem. To je tudi razumljivo, ko je znano, da so Francozi mnogo pripomogli k likvidaciji španske monarhije. Po izvolitvi Alcale Zamore za predsednika republike je morala vlada v smislu ustave podati ostavko. S sprejetjem ustave je bilo namreč njeno delo dokončano prav Inko kakor delo ustavodajne skupščine rCortes costituyentes«. Edini ustavni steber, okoli katerega se vse giblje, je zdaj predsednik republike. Že izvolitev (s 302 glasovi izmed 110 glasujočih) je pokazala, da uživa Alcala Zamora polno zaupanje v državi. Značilno je, dn je lo iz-bero pozdravil tudi tisli del francoskega tiska, ki sicer ne skrivn svojih predsodkov proti katoliškim državnikom. »Izvolitev Alcale Zamore,« je pisal neki tukajšnji oficiozni list, »bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji Španije. S tem, dn so pokli-enli v državno predsedstvo glavnega ustanovitelja republike, ki je vselej pokazal izredne politične sposobnosti, in to tudi v težkih urah izpremembe vladavine, in ki je zaradi svoje moralne avtoritete vedno užival veliko spoštovanje, so predstavniki nove Španije pokazali svojo politično zrelost. Izvolitev predsednika Alcale Zamore je poroštvo, da se španski narod, ki je vselej pripravljen na nagle in vroče manifestacije, v času državnih iz-prememl) obvaruje pred vsakršno novo avanturo in pred vsemi drznimi poizkusi, za katere pač ni v času tako strašnih kriz ugodnih tal. Tudi drugi listi poudnrjajo izredno moralno avtoriteto, ki jo uživa Alcala Zamora, čigar politične sposobnosti in posebno idealno jiožrtvovalnost so nnjboljšn opora za špansko republiko v času, ko si še ni postavila trdnih temeljev in še ni utihnila borba med republikanci in rojalisti ter je nn vidiku oster razredni boj. Za presojanje političnega položaja v Španiji jc znnčilno, da jo bil Alcala Zamora izvoljen, čeprav je šc malo prod izvolitvijo slovesno izjavil, da bo vse svoje moči posvetil stremljenju za omiljenje sedanje ustavo, v kolikor stroge odredbe zadevajo versko življenje in Cerkev. To bi kazalo, da so tudi najhujši nasprotniki Cerkve uvideli nesmiselnost protiverske gonje. Možnost revizije je dana že v ustnvi sami, ki določa. dn se sme vršiti o izpremembi ustave plebiscit, ako sc zanj izreče 15% voliv. upravičencev. Da so v Vatikanu zadovoljni z izvolitvijo Alcale Zamore, priča nagovor, ki ga je imel papežev nuncij msgr. Tedeschini, ko jc v imenu diplomatskega zbora pozdravil novega predsednika. Dejal je, da je izvolitev predsedniku republike podobna imenovanje rimskih konzulov. Pozdravil jc novega predsednika v imenu diplomatskega zbora, a tudi izrečno v imenu sv. očeta. Alcala Zamora se je v svojem odgovoru zahvalli zn pozdrave, ki mu jih pošilja sv. oče. Iz tega je razvidno, da pričakuje Cerkev omiljenje protiverskega boja in polagoma tudi končne ureditve odnošajev z republiko. Položaj novega predsednika je silno težak. Na eni strani je gotovo, da današnja ustavodajna skupščina nikakor ne predstavlja točno sedanjega javnega mnenja v Španiji, ker je bila izvoljena v času revolucionarnega preobrata in tudi pod pritiskom skrajno levičarskih sindiknlističnih in socialističnih organizacij. Gotovo je, da bi se srednje stranke pri volitvah bolj okrepile, kar bi bilo za pomirjonje države velike važnosti. Alcala Zamora bi rad čimprej izvedel nove volitve, toda proti njim jo večina ustavodajno skupščine, ker se mnogo poslancev zaveda, da se ne hodo več vrnili v parlament. Proti volitvnm so posebno socialisti, ki so zagrozili celo z noro revolucijo, ako hi se razpisale volitve in bi prišle po njih nn vlado stranke, ki so nagibajo h konservntizmu. Trenutno je položaj v rokah socialistov, ki prevladujejo tudi v ustavodajni skupščini. Vendar se v zadnjem času formira »republikanska zveza«, ki jo tvorijo doslej radikalna stranka, republikanska akcija in fedc-ralci. Republikanci se sedaj trudijo, da bi pridobili zase tudi levo krilo Kataloncev in progre-sistov; če jim to uspe, bo zveza štela v skupščini 170 poslnncev in bo najmočnejša parlamentarna skupina. Mandat zu sestavo vlade je predsednik poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku Azani, ki bo po vsej verjetnosti sestavil koalicijsko vlado republikancev in socialistov. Zdi se, dn socialisti še niso zavzeli jasnegn stališča glede bodočo vlade. Na vsak način zahtevajo zase ministrstvo dela. Težave z novo vlado Madrid, 15. dec. tg. Parlamentarna frakcija španike radikalne stranke je sklenila, da ne bo sodelovala v novem kabinetu, v katerem sta ji bili ponudeni dve mesti. Radi tega tudi španski delegat pri Zvezi narodov Lerroux ne bo vstopil v kabineta zato, da bodo pozneje sami prišli na kr-kabineta zato, da bodo pozneje sami prili na krmilo. Težkoče za sestavo kabineta so se s tem zelo povečale. Majhna večina francoske vlade Hud spor radi Narodne banfee Pariz. 15. itee. tg. Preteklo noč je vlnda o polnoči ix) hudem boju v poslanski zbornici dobila večino pri glasovanju zaupnice s 307 proti 274 glasov. Opozicija jo namreč hotela, da se vprašanje nli je Francoska Nnrodnn bnnkn dolžna sama nositi kurzne izgube, vrne komisiji, dočim je vlnda zahtevala, da se vprašanje reši takoj in zahtevala zaupnico. Opozicija je grajala, da je sicer Francoska Narodna banka nficielno suvereno, da pn je praktično neodvisna samo tako dolgo, dokler dobiva dobičke. Če pa ima izgube, je tnko j solidarna z državno blagajno. Če je danes izgubila dve in pol milijardi frankov radi padca funta, je treba vprašati, kaj je z eno in pol milijardo prejšnjega dobička. Dobiček mora sam nositi izgubo pri funtih. Morda te ene in pol milijarde niti ne bo zadostovalo in bi izguba narastla lahko tudi do štirih milijard. Finančni minister Flnndin je odločno odklonil vsakršno pojasnilo o tajnih kontih Narodne banke. Tudi ministrski predsednik Laval je odločno odklonil nkcijo levice kol volivni manever. .Matin« javlja, da je tn odločilni korak Lavala pripomogel toliko, da je vlada s pomočjo srednjih strank dobila majhno večino. Strah pred vmešavanjem Amerike Pariz. 15. dec. Ig. V političnih krogih imajo strah radi namere ameriških Združenih držav, ki hočejo sklicati novo mednarodno konferenco o dolgovih za revizijo vseh dolgov v zmislu plačilne zmožnosti držav dolžnic. Včeraj je Laval sprejel ameriškega poslanika, ki se je vrnil iz NVnshing-lona in mu sporočil obvestilo francoske vlade, poslano WnshingtOnu, dn Francija. sklicujoč so na Hooverjev moratorij, nc bo plačala dne 15. decembra zapadlih 10.01 milijonov dolarjev dolgov. Ko se je francoski poslanik v Londonu zglasil v Fo-reign Office-ti. «o mu tam sporočili, dn bo Anglija svoje stališče o vprašanju reparacij in kratkoročnih kreditov v kratkem sporočila francoski vladi s posebno noto kot odgovorom na zadnji zaupni reparacijski memorandum francoske vlade. Katastrofa italijanske vojne ladje Rim. 15. dec. Vsa Italija jc pod vtisom strahovite katastrofe, ki je zadela italijansko mornarico. Kakor znano se je v bližini Sardinije potopil vlačilec »Teseo . ki se je nahajal nn poti iz Spe-zie v Nenpolj. Po najnovejših podatkih je pri tem našlo smrl 3*1 mornarjev. O strahovitem smrtnem boju, ki ga je bila posadka, so znane sedaj naslednje podrobnosti: \'lačilec >Teseo je odplul iz Spezie v soboto s posadko 81 mož, na krovu pa se je nahajalo 07 drugih podčastnikov, ki so se peljali v Neapolj na božične počitnice. V nedeljo okoli 9 zjutraj je zajel ladjo strašen vihar, ki je divjal v bližini Sardinije. Kmalu se je pokvarilo krmilo, vihar je odnesel vse jambore in voda je vdrla k strojem. Mornarjem se je v leku ene ure posrečilo izprazniti vodo in vnovič pognali stroje, toda Ii so lekli le malo časa. Kapitan je takoi oddal klice na pomoč SOS; .sprejela sta jih parnika Piave« in -Ca-ralis', ki sla pluln v bližini. V istem času je iz Spezie odplul na pomoč plačilec :. Domen ico-. ki pa se je moral radi slabega morja vrnili v pristanišče. Iz Nenpoljn sin odpluli vojni križarki »Trieste in »Anconn nn kraj nesreče. Križnrka »Triestec je skušala ujeti vlačilca Teseof, toda radi silnega viharja se ji to ni posrečilo. Teseo je v kratkem času izginil pod vodo. Največ mornarjev so rešili pnrnik >Piave in >Cnralis ter nemški parnik Trapa ni . Rešenih je bilo 112 mornarjev in sicer 02 od posadke in 50 izmed drugih mornarjev. Rešene je križnrka r.Trieste odpeljala v Spezio. kamor je prispela popoldne ob dveh. Nn kraju nesreče je ostala križarkn lAncona še dolgo časa, da bi morebiti dvignila na krov še katerega potopljene,-i. Vojno ministrstvo je takoj odredilo strogo preiskavo o dogodku. Potopljena ladja je pripadala nekdaj avstrijski mornarici, v kaleri je bila registrirana pod imenom »Herkules . Zgrajena ie bila na Reki Ida 1910; njena tonažu znaša 1500 ton. zlati tok zvišnnih dohodkov, dn bo zopel pri Sel do veljave človeški nnčin pridobivanja dobrii; in knpilalov, osnovan nu žrlvnh in odpovedi. To i< tudi najkrajša pot do razorožitve in mirnega so žitja med narodi. To poročilo, ki ga priobčujejo italijanski listi nn podlagi poročil ministrstva vojne mornarice, ni povsem jasno, ker ni iz njega razvidno, koliko ča- ] sa se je »Teseo* pravzaprav boril z valovi. OI časa, ko je ladja oddala klic na pomoč in do trenutka, ' ko jo prispela križnrka »Trieste- iz Nenpoljn na pomoč, je moglo preteči mnogo časa, ki bi se lahko bolje izrabil za rešilno akcijo. In prav za to okol-nosi se zanimn italijanska javnost. Kralj odpotoval v inozemstvo Belgrad, 15. dec. AA. Današnje »Službene h» vine« priobčujejo tn-le ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji ,n narodni volji kralj .Innosluvije. smo sklenili in odrejamo na podlaei rl. 40 ustave kraljevine Jugoslavije, ker želim« nekaj časa prebivati izven mej naše domovine. naj nas v izvrševanju naše ustavne kraljevske oblasti od dne odhoda pn do povratka v domovino zastopa naš ministrski svet v mejah ustaTC. Predsednik našega ministrskega sveta, mu notranji minister, nnj ta uknz izvrši. Aleksander I. r. 15. decembra v Belgradu. Predsednik ministr. sveta, notranji minister Peter Živkovičl.r. Slede podpisi vseli drugih kr. ministrov. Labrador naprodai НаШах, 15 dec. AA. Član novo fundlandskt vlade William Coaker, ki je danes prišel semkaj, je izjavil, da je njegova vladn uradno ponudila Kanadi na prodaj Labrador, za 400 milijonov dolarjev. Coaker je v intervjuvu, ki ga jc dal novinarjem, izjavil, da bo ta predlog predložen kanadskemu parlamentu na njegovem prihodnjem '.•»-sedanju Proli dihlaluri v Poriudalu Lisbona. 15. dec. tg. Po političnem zborovanju vladi prijaznih političnih skupin je prišlo v Evri do krvavih spopadov z nasprotniki diktature. Prišlo je do hudega streljanja in je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Policija je morala vpostaviti red ir iiur. Seja socialne in finančne sekcije Belgrad. 15. dec. 1. Danes popoldne je v narodni skupščini zborovala sorijnlnn sekcija in obravnavala zopet problem prehrane prebivalstva v pasivnih krajih. Seje se je udeležil dr. Kostrenčič, minister zn socijnlno politiko ter narodno zdravje in večkrat snm posegel v debato. Socijalnn sekcija je na ta način dobila jasno sliko o vsem, kar io sedaj vlada ukrenila v pogledu pomoči zn najrevnejše v pasivnih krajih države. Minister zn so-cijalno politiko je od svojo strani vzel na znanje predloge in resolucije, ki so se mu stavili in ki so imeli namen podvzeti dovoz in razdelitev živeža med siromašnim prebivalstvom. Socijalnn sekcija je smntraln, dn je s tem vsnj zn predbožič izčrpala dnevni red. kajti brezposelnost se bo obravnavala šele po praznikih. O priliki debate o brezposelnosti bodo prišli na vrsto tudi razni industrijski krnji Slovenije, knkor Suhn Krniinn, ki se ni mogla prišteti pasivnim krajem radi raznih okoliščin in zahteva posebnn proučevanja. Zborovala je ludi finnnrnn sekcija poslanskega kluba. Popoldne se je moglo izvedeti po hodnikih skupščine, dn jo sekcijn nndalievnln sama debato. ki se je vršila snoči o najrazličnejših vprašanjih, ki so v zvezi s finančno in valutno politiko. Oovornikov je bilo mnogo. Debate sla se udeležila ludi poslanca Mohorlč in Krejči. Nadalje jo prisostvoval debati tudi finančni minister dr. Gjorgjevič. ki je večkrat posegel v debnto. Tekom tega zborovanja so stavili posamezni odborniki nn ministra več vprašanj, ki zadevajo državno finančno olitlko. kakor tudi nn denarno potrebo privatnih denarnih znvodov ter zudružnecn deunrneea go-• nodarstva. Debato je zopel zaključil finančni mi :ster. ki je v daljšem ekspozoju zngovnrjal porabo realnega preračuna, ki ne sme pod nobenim I pogojem presegati dejanskih dohodkov, ki so se tekom nreteUleffa proračunskega leta pokazali kot edino mogoči. Iz tega razloga je največjo varčevanje neobhodno potrebno in se morajo državni izdatki znižati na nivo dejanskih mogočih prihodov. Finančni minister je nadalje zelo ostro povdnrjul. da se bo kraljevska vladn zn vsako ceno in za vsako žrtev držala nnčeln. dn se mora ohraniti zdrava valuta in stabilnost našega domačega denarja. S to izjavo finančnega ministra so našli svojo obsodbo oni, ki so svetovali odpoved zlate dinarske podlago po vzgledu Anglije, Norveških držav in Japonsko. Prihodnja sejn finančnegn odbora bo sklicana pismeno. Seia skupščine Belgrad, 15. decembra. I. Tretja redna sejn narodne skupščine je napovedana zu jutri v sredo 10. t. m. ob 10 dopoldne. Nn dnevnem redu sto 2 točki: 1. Poročilo verifikacijskega odbora. 2. Zaprisega narodnih poslnncev. Po prisegi bodo narodnim poslancem izročene poslanske ligitimncije. Zel. popusf za obisk Primor'a Belgrad, 15. decembra. AA. Po najnovejši izpremembi čl. II. železniške tarife za prevoz potnikov, blaga in prtljage, so obiskovalci morja deležni med božičnimi prazniki 50%nega popusta na državnih železnicah. Vsak potnik, ki prebije med božičnimi prazniki najmanj 5 dni v kakem primorskem kraju, sc s tem popustom lahko okoristi tako, dn shrani kupljeni vozni listek za povratek. Isti popust velja za obiskovalce morja tudi vobče v mesecih decembru, januarju in februarju, vendar morajo v tem orimeru prebiti uu morju naimanj 10 dnt Stran 2» . Cl /л l- p ч i.v ' -U,-. 11 Stev, 288, Tarifno in pristojbinsko vprašanje V neugodnih gospodarskih časih, kakor jili iinaino danes, se cenijo materijalne dobrine, kolikor jih posameznik poseduje, neprimerno višje nego v normalnih časih. Razumljiva posledica takih razmer je redno ta, da sc lvlič, kakor pravimo, da te/je iz rok, kakor tudi da iščemo tehtnejše razmerje med dajatvijo in protidajatvijo in hočemo najti neko skladnost družbe ua ta način, da kritično occiijujeuio najitade lastnega in dela ostalih ljudi. Kolikor nam ue gre v račun pojav, da =>e zahteva od nasprotne strani več kakor ji po naši pameti :;re, govorimo o izkoriščanju, z ozirom na 'sakdaiijc prše potrebe pa o draginji. Stremljenje torej, an' 'pridemo v vsakdanjem jjospodars.kcm življenju do neke skladnosti, označujemo kot hoj proti izkoriščanju in proti draginji. /oper draginjo smo se oglasili / različnih perspektiv a dosledno tipamo za neskladnostmi dnevnega trga, tako z zasclm ekakV javne plati. \a tapetu je bil živilski tr«, gostilniški obrat, kntet ko; producent. ceif.i stanovanj. Tudi dohodki, ki so danes bistveno merilo sodobnega gospodarskega človeka, niso bili \ medsebojni primerjavi .. tveii. Vsa ta akcija je brez dvomu zadela v eno najaktualnejših vprašanj za jo jo bomo po možnosti nadaljevali in spop.iluili. Imeli moramo pred očmi, da morda nismo ie niti sredi gospodarske kri'e, da ie ta scie na destruktivnem pohodu in da lorej pride čas, ko bo vsak še odločneje zahteval zase; pustim vas živeti, pustite me tudi vi! Prav radi tega bi se dovolili' opc••■'•riti na skladnost oziroma neskladnost dajatev in proti dajatev, kadar ima človek opraviti s pravnimi posli, čeprav se zavedamo, da bomo tu naleteli na zelo deljena mišljenja. Življenje je vedno bo!j komplicirano iu razmere, zlasti težek gospodarski položaj silijo tudi preprostega človeka, da ima vedno več in pogosteje opravka pri državnih in banovin-skili oblastih, pa tudi p;i različnih pravnih strokovnjakih, z eno besedo po pisarnah. Tu pa za-denemo na celo mrežo gospodarskih zaprek, ki se redno ne skladajo z našim mišljenjem o vrednosti dela in ki jih vsakdo pozna poti imeni faksa, pristojbina, tarifa in ki v večini slučajev kar precej dosežejo, če ne presežejo vrednost, za katero gre. Mi obravnavamo vprašanje zgelj iz gospodarskega stališča. Skušnja uči že iz preteklosti dvoje, da je namreč v vsakem spornem iu pravdnem slučaju slo, ko je bila pravda /s tu, če je bila le količkaj visoka vrednost, v duši pravdarja ne več za stvar, ampak za prvotno nebistveno, pozneje za bistveno — tarifno in stroškovno stran; dalje pa je dejstvo, da je naše povprečno gospodarstvo, če se je ma-. ralo pravdati, na eni sami pravdi bolehalo precej časa. Vzemimo oziroma iščimo skladnost med celoletno prirejo enega para volov, ki je danes že lepa, če znese 1- 2000 Din. in med stroški, ki jiii mora plačati ravno isti kmet v višini 600-1000 Din, če je ozmerjal nasprotnika v jezi z barako ali nič-, vrednežem! Pri л sem .tin taksnem, tarilucm in pristoj-binskem Vprašanju pa ne smemo pozabiti na to, da je zasebnik v pravdanje, oziroma reševanje sporov kar vržen v reko tak. in stroškov. V kompliciranem sistemu zakonov ne ve, kdaj lahko sani brez intervencije drugih opravi zadevo, ko se sam 'more posvetovati z oblast vi; dalje so pa slučaji, i S tega niti ne more storiti, ker mu je zastopstvo ' zapovedano. Vendar je v vseh teh vprašanjih mogoče imeti ražiično stališče in razno mišljenje. Ne bo pa mogoče zanikati, kakor kaže praksa, da stroškovno in tarifno ter pristojbinsko plat pravd-pih sporov marsikatero gospodarstvo ne prenese vet. Dočim ie šla trgovina iu obrt svoječasno igraje mimo njih, srečujete danes trgovce, trgovske družabnike, krepke obrtnike, posestnike z računi v rokah, ko v sobanah državnih oblastev sprašujejo. ali bi bilo tem pojavom odpomoči in na kak način, ker so mnenja, da so stroški z ozirom na gospodarski položaj odločno previsoki. V tem pogledu je gotova remedura brez dvoma na mestu. " /c Vicrner Sombart, znameniti narodni gospodar, je na svoji turneji po Evropi opozarjal, da e skladna nivelizacija dohodkov, primerjaje vrednost in proti vrednost storjenega dela, karakter sodobnega gospodarjenja in ua neprimernih dohodkov "in dobičkov svet nc prenaša več! Zadeva Ciriaci-Kodrač likvidirana Praga. 15. dec. Zadeva nadškofa Kordaca jc zdaj povscui likvidirana. Kakor znano, je episko-pal na konferenci v Olomucu obsodil nekatere nemške katoliške liste, kakor Deutsche Presne . i,i so pisali proti nunciju Ciriaciju ter nemško tiskovno društvo Egerland . Nadškof dr. Prečan. ki je predsedoval olomuški konferenci, je zdaj preklical svojo obsodbo in sicer na podlagi izjav, ki sla jih podala predsednik Egerlanda in pa ravnatelj lista D ulscbe Presser. Magerl. Ta dva sla namreč izjavila, da so bile sodbe listov, ki jih izdaja Jigerlan«! . krive, ker so bile podane na podlimi enostranskih informacij, ki so »e pozneje izkaz."! za neresnične. Zato preklicnjeta vse svoje so lb . v kolikor se ne strinjajo s cerkveno disciplino. Istočasno jo nadškof dr. Prečan preklical dispenso nad duhovnikom Magerlom. — Bivši praški nadškof dr. Kordač jo zadnje dni težko obolel. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, megleno. hladno, precej stalno. t Protiverska ofenziva v Belgiji Socialisti proli katoliškim šotam Belgijski socialisti so začeli veliko kampanjo proti svobodnim, to jo katoliškim šolam, za katere prispova država letno Iz Javnih sredstev 800 do UK) milijonov frankov. Sklicali so izreden strankin kongres, ua katerem so sprejeli resolucijo. proti orzavni podpori katoliškim šolam.* Zanimivo je, ila je bila resolucija sicer z veliko večino sprejeta,, nikakor pa ne soglasno. Za resolucijo je iiiio od-da»h 41."i.052 glasov. 1.1,79(/ pjroti in -.09.830 se je vzdržalo glasovanja. Kongres je izdal nalog vsem poslancem, senatorjem, pokrajinskim in občinskim . vetovalcetu, ki zaclujnijo stranko po vaej deželi, S da ne glasujejo več za nobeno podporo šolani, iz-! \/,emši edino le ol'ic'olne šole. ki jiii plačuje in ' upravlja javna oblast in v katerih se podaja la-j icni pouk. Strankin narodni svet pa je dobil nalog, da naj osnuje ponebeu odbor, ki naj izdela primeren zakonski načrt in ga predloži parlamentu. Zanimivo je, kaj jo nagnilo socialiste do te kampanje proti katoliškemu šolstvu. — Po uradni Ktalistiki za leto 1929 je bilo lega leta na javnih laičnih - šolah 429.747 učencev, v katoliških šolali pn 405.760 učencev. Katoliške šole tedaj po vilu učencev juvne laično šole že domnlega rigajo. Kar >.e tiče stroškov, stane državo vsak . nec v katoliških šolah 504 frank,' na laičnih , 792 frankov mi leio. Dežela prihrani torej "s katoliškim šolstvom 115 milijonov ua loto. Na katoliških šolali jc zu 3000 učiteljskih moči manj nego na laičnih in vsaka' katoliška učna moč stane deželo 14.300 frankov letno, na laičnih šolah pa po 19.000 frankov. Potemtakem bi država prihranila tem v?č. čini več hi bilo svobodnih, lo je katoliških šol. Zaradi stroškov se lorej socialisti ne morejo upirati proti katoliškim šolam. Pravi razlog je nesporni veliki uspeh teh šol. Sam poročevalec na socialističnem kongresu, Troclet, je ta uspeh odkrilo priznal in podčrtal, da laične šole zaostajajo za njim. Pfedvsem pa vznemirja socialiste vpliv svobodnih šol na usodo belgijskega naroda. Večina učitejjstva, ju dejal poročevalec, je duhovskega ;-.tanu. Kakšna nevarnost! Tu se obrabljajo mlade duše, iu se duši misel in um mladih ljudi! Položaj za delavski razred je torej nevaren. Kajti potek je ta: krščanska osnovna šola, za njo strokovna šola iu slednjič krščanska strokovna organizacija ... To so postaje mladega človeka... To je dovolj jasno povedano, zakaj se soei-idisti tako boje svobodnih šol. Oni so namreč Za svobodo vesti, a očividno le tedaj, kadar se vesli krečejo v socialističnem prave u, drugače so za vsako nasilje nad vestmi. Zalo so ni čudili, da je zahteval socialistični kongres tudi prepoved verskega pouka nn vseli laičnih šolah. Belgijski socialisti upajo, dn jim bodo jiri na-skoku proti katoliškim šolani iu verskemu pouku v parlamentu pomagali do zmage poslanci liberalne skupine. To upanje jih pu utegne varali, kajti liberalni poslanci, imajo med svojimi volivci tudi precej katoličanov. Liberalna skupina dobiv» ve, da bi bil verski boj škodljiv zn deželo, pa tudi usoden zn liberalno stranko. Saj je značilno, da je to vprašanje povzročilo razdor celo v socialistični stranki sami. To se jo pokazalo že na kongresu. Dejansko je podal prav zaradi tega vprašanja svojo demisijo član narodnega sveta de Brouekžre, ki je odklonil, da bi sodeloval pri izvršitvi kongresove resolucije. Ko so na seji nar. sveta prečitali njegovo odstopno pismo, je vstal (udi g. Vandevolde in izjavil, da tudi on odstopi, dasi je podpiral Trocletovo poročilo, češ, "da mora biti osnovni šolski pouk laičen, ker samo to jamči za socialni napredek. Maj bodo že razlogi g. Vandervelde-a za njegovo ravnanje nasproti šolskemu vprašanju taki ali laki, dejstvo Je, da zadeva to vprašanje socialistično stranko samo prav v njenem jedru. Kazensko postopam-proti Goveharfu Katrin uvedeno Vrjm sorodnikom, prijateljem in zn incem javljamo tu^no vest, da jc ■jespod Anton Simončič v torek 15. dec., po kralki, mučni iclczni, v starosti 65 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 17. dec. ob 2 popoldne, iz hiše žalosti, Galjevica 204. Rajnika priporočamo v blag spomin, L juti Jana , dne 16. dec. 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Ш Ljubljana. 15. dec. J Nadaljevanje razprave proti obtoženima Anici .strikbergerjevi in l''lorijančiču se je vršila včeraj popoldne v znamenju mrzlične n-ipotosfl lii vročičnega pričakovanja med -/.brano publiko. Kakšen bo rezultat? — to je bil vprašaj, ogromen, od tal j do stropa segajoč vprašuj, okoli katerega se je su- I kulo vse zanimanji: in ugibanje prisotnih. Toda i tudi diinii-šiijn razprava še ni prine.Ui razčiščeujii afere, lii je dvignila toliko prahu po vsej Sloveniji in ki je senzacija dneva. Če jp bil v ponedeljek v smislu našega poročila v razpravno dvorano št. 79 -.naval«. je bil včeraj pravcati naskok mogočne armade radovednežev objega .-pola na duri male sodne dvorane v drugem nadstropju. Vstop v dvorano je bil topoi dovoljen ianio proti vstopnicam, ki i i hi je sodna uprava izdala v zalo omejenem številu. Razprava še Je začela s četrlurno zamudo 6b če;rt na 5. Že takoj začetek razpravo je prinesel majhno senzacijo. Zastopnik dr z. tožilca dr. Pel-lai-her je predlagal, nai se post upa nje zoper obto^ ži.uo šltrikbergerjcvo izloči in se jo izpusti na svobodo, ker ne obstoja nobena nevarnost, (la bi jni-.liesnila. Tu predlog je drž. pravdnik dr. FellaCher utemeljeval !uko-le: To predlagam zaradi lega, da ne bo mogla pasli niti senca suma na državno tožilstvo. tU postopa drugače •/. obtoženo štrikberger-jevo kakor z osumljenim Karlom Govekarjem. ■ Obenem je zastopnik drž. tožilca predlagal, naj se osuiiiljeuemu Karlu Oevekarju, bivšemu ravnatelju Strojnih tovarn in livarn, šefu obložene fttrikber-gerjeve. vzame polni list ter se postopa proti ujema kot z obtoženko Štrikbergerjevo. Pri zadnjih razpravah не je namreč nagrmadilo toliko gradiva proli njemu, da je slvar zrela za kazensko pusio-puuje. Na jiredlog drž. pravdnika se je oglasil k besedi branilec obtožene Štrikbergerjeve. dr. Tu-nia in izjavil: »Imam danes zadoščenje, da se je mojemu prvotnemu predlogu pridružil tudi državni tožilec. V nadaljujem je dr. Tuma poudarjal, da sloni ves jiroces pro i i obtožencem na knjigovodstvu. »Edini dokaz ho knjige! Predlagam, da *e pregledajo izvlečki Praštediuuice. o njenem poslovanju s Strojnimi tovarnami, da se dožene, kako »e jo primanjkljaj polagoma stopnjeval in da .se. razjasni način, kako so'se izstavljali boni za potne stroške ravnatelju Govekarju in kako so se ti boni krili. Sodnik: -O predlogu bemo sklepali pozneje.« Drž. pravdnik dr. t'ellacher predlaga nato še zasiišanje izvedenca Zelenika Franca, knjigovodje v Tobačni tovarni v Ljubljani. Dr. Oblak, branilec obtoženega Florjančiča: Če je za obtoženko Strikbergerjevo potrebna detajlna preiskava, je potrebna tolikanj bolj za obtoženca Florjančiča glede potnih stroškov. Apeli"-ram na lojalnost g. državnega pravdnika. ki je s predlogom za izločitev kazenskega postopanja proti etrikbergerjevi pokazal lepi, gesto in ki gotovvo nima nobenega namena., neenako postopati, naj se tudi Florjančiča vsaj do konca te razprave izpusti z preiskovalnega zapora ter se pc stopanje zoper nji ga izloči, da se pregledajo medtem njegovi izdatki glede proVizije in polnili strrškov.« I s rž. pravdnik: Popolnoma iskreno mislim. Л glede Florjančiča je dosti preiskave. Njegove manipulacije sn bile tako enostavne, da so jili izvedenci пн-dtem že lahko pregledali. Predlagam, da n preiskava proti ijeniu konča In naj se iz-pu-ii na svobodo šele po izrečeni sodbi, da bo lahko prijavil jiriziv. Zastopnik Strojnih tovarn in livarn dr. Korun: jUgovafjtun temu, da lii se izpustila Sirikber-gerjevn iz zapora, ker jo podana Rollzijlka nevarnost. Kar pit se tiče Florjančiča, smatram, da je stvar zrela '/.a r-siiev. Dr. Oblak: Apelirani na liajprimitiviiejši čul pravično.« li! Drž. jiravdnik protestira, sodnik na razglasi rešitev predloga, s kire.-o ohtažeucuiti Florjan- j rtiču odkloni izpiisfitev iz preiskovalnega zaporu dočini bo Strikhefgerievn izpuščena že jutri. / izrazom livnležnosli na obrazu je Strikber-jeva prosi ia za be-edo iti izpovedala ze.iiimivo.-no-vosl. Ko stn stala skupaj 7. o-umlieniiu (Jovekmiem prnl preiskovalnim soduikon?. ji je Govckii'- zagrozil nn sledeč narin. Rnzbnrjcn je zakričal "inil njo: Л'е iziln.in.ili me, ne tlačilo me. ne gonit- dnlje!*. Nii le besede jc zamahnil proti njej / roko, Inku da je sam preiskovalni suiiiiik murni nastopiti v njeno zaščito in zagrozil Govekarju. da lio, če se ne bo obnašal d« .lojno, prisiljen poklicali v pisarno v obtnžeiikiiio zaščito stražnika. Nato je bil zaslišan kot edina priča pri včerajšnji obravnavi ing. Kobler Pavel, ki je izjavil sledeče: .»Nastopil sem službo pri Strojnih tovarnah v mesecu aprilu leta 1925 in sem bil tam do meseca maja 1927, ko sem bil razrešen. Bil eein sprejet kot tehnični ravnatelj v poinoč ravnatelju Itonceljn. Govekar je bil takrat koniercijelnl ravnatelj. Službenili stikov z goepodično Strikberger- jevo nisem imel kornj nič, ker sem imel opre-'!> s tehničnimi posli. Toliko pa veni, da smo ii vsi zaupanje v njo. O kakšnem primanjkljaju v blagajni priči ni ničesar znano, prav tako ne ve, kdo jo imel ključe od blagajne. Sodnik: Ali vi nn je kaj znano, na kakšen način rio odpustili Govekarja? Priča: Mi smo govorili večkrat o tem. Ne vem, kaj so imeli proti njemu. Morda so bila kakšna osebna nasprotstva. .laz za svojo osebo sem bil prepričan, da je bilo vse v redu. Glede njegovega poslovanja mislim, da lii bilo nobenega razloga za odpust. V nadaljnjem je priča izpovedal, da so v letu 1927 pregledali blagajno on, ravnatelj Kos in Verlandi. Ravnatelja Govekarja tedaj ni bilo zraven. Tudi ob tej priliki niso opazili nobene nekorektnosti, ker bi ta mogla ugotoviti šele po knjigah. Priča misli, da se tedaj napravili tudi zapisnik. Sodnik: Ali vam je kaj znano glede polnili računov, če je Govekar dvignil kakšne vsote iz blagajne?« Priča lo poirdi /. motivacijo, dn so se službena potovanja lakral redno vršila. Nato pove, da je ravnatelj Govekar kasiral pri tvrdki lliršl, ki se je takrat že majala:, večje zneske. Koliko, nc ve. To se da ugotoviti iz knjig. Sodnik: »V katerem letu je bilo to?: Priča: Koncem leta 1920. Kakor rečeno — bi se dalo to ugotoviti iz knjig. Dr. Korun: »Kje pa je še kasiral?« Priča: :>Če je šel lia drugo potovanje, je oh lej priliki obiskal razne trgovce in kasiral večje zneske.« Drž. pravdnik: Ali sle imeli kakšno potrdilo, da se je ta denar oddal?; Priča: Jaz mislim, da se je oddal v blagajno in se ne spomnim, da bi se za te zneske izdala kakšna posebna potrdila. Sodnik: '»Ali je bil Govekar pooblaščen, ila dviga denar v Praštedioni?« Priča: -Kolikor so spomnim, je bil. Kakšne zveze je imela Prastediouica z livarno, m j ni znano. Znano pa mi je toliko, da so se različni zneski v knjižili.«" •Drž. pravdnik: :Kako slo mogli podpisati vse te stvari? Priča: »Dva sla morala podpisali. Govekar je podpisal tehnične referate, jaz komereijelne. Priča v nadaljnjem pripoveduje, da so nakazovali denar preko Praštedionice, ker so hrvatski interesenti plačevali rajši preko Praštedionice. -Imeli smo o tem debato, iz katere se spominjam, da je predsednik vprašal, zakaj se ne vrši ves inkitso potom Jadranske dunavske banke. Sodnik: Vam je kaj zimno glede delavskega fonda? Priča zanika, (ilede Florjančiča pa izjavi: d:i ni imel nobenega siika z njim. Dr. Korun: Kdo je blagajniško kartoteki* parafiral? Priča: Nekaj čusa jaz. Г)г. Korun: Ali sle lakral ludi šleli denar?; Priča: Ne. Nu vprašanje, izvedenca za knjigovodstvo j« priča odgovoril: Znano mi je, da je ravnatelj (io-vekar v nujnih slučajih dajal denar tudi ob nedeljah. Kje je jemal denar za le predujme, ne' vem « Dr. Korun: Ali se jo kdaj zgodilo, dii bi kde dobil jioso.jilo, ne da bi bil jiodpisut kakšen bon?« Priča: Mogočo je tudi, da. so se laki zneski zabeležili na Govekarjevo ime. . Drž. pravdnik: (iovekar pravi, da je 00 krat v letu potoval. Priča: To je mogoče. N' Zagn-bu je bilo veB jioslovnih zvez. Sodnik: Ali vam je iz privatnega ilovokar-jevega življenja kaj znano? Tako glede raznih pojedin v pisarni. Priča: .O tem ne vem nič. To so bilo menda same čenče.' «« Nato je bil klican v dvorano osumljeni (iovekar Karol. Drž. pravilnik: Poleg predloga, la s-e izloči postopanje zoper Strikbergerjevo, predlagam, ila se sodnijsko postopanje proli osumljenemu G o vikarju danes preloži.< Govekar je medtem stopil k sodni mizi, samozavestno položil aktovko nanjo, jo odprl, vzel razne spise iz nje in jih razgrnil po mizi. Potem je dejal: Predlagam, da se pregledajo knjige po strokovnjakih in se ugotovi, da je bil takrat denar živ. Da ne bi bilo denarja v blagajni, je nesmisel t Drž. pravdnik je prekinil tok njegovih besedi z naslednjim: Predlagam, naj oba obtožnica, Štrikbergerjeva in Govekar, pred preiskovalnim sodnikom izneseta vse svoje trditve, iu sicer vpričo izvedencev. G. Govekar nam danes lahko drži teoretično predavanje o knjigovodstvu, toda vse lo nima pomena. Sodnik nato naloži osumljenemu Govekarju, da mu do danes, najkasneje do 10 izroči svoj potni list, nakar je Govekar odšel. Pri odhodu je sodnik še enkrat zaklical za njim: Pa julri ne pozabite na fiolni listi: Obtoženi Florjančič je nato izrekel željo, nuj se še enkrat zasliši sluga Urbančič in Ktaub Viktor, poštni uradnik. Dr. Korun pti j,- predlagal >e zaslišanje zvonarskega mojstra Karla Krusiča. Razprava je bila mitu preložena na današnji dan. Vršila se ho samo proti ohtožeucii Florjunčlčtt, Kako zmanjšati brezposelnost Tajništvo delavskih zbornic skiecujje konies-enco Belgrad, 15. decembra. AA. Odbor centralnega sekretariata delavskih zbornic je poslal vsem gospodarskim orgnnlzHcijam v državi glede javnih dol mednarodnega pomena tole okrožnico: Odbor centiiilnega sekretnrijata delavskih zbornic je izvedel. da je kraljevska vlada jiodprla iniciativo mednarodnega uradu za delo Društva narodov za javna dela mednarodnega pomena. Glede na brezposelnost in zastoj jioslov v vseh državah in ludi pri nas so laka dela edino uspešno sredstvo za 1 ubijanje brezpos inosti. Dn se prouči, ali ne bi bilo več lakih del in da se' ugotovi, katerim je treba dali prednost z ozirom ua gospodarske inte-re. e in možnost čimprejšnje izvedbo, je centralni sekreturijal delavskih zbornic predlagal vsem zainteresiranim gospodarskim organ iz .cijnni sklicanje konferenci-, ki naj ugotovi 1. obseg brezposelnosti v naši državi, 2. višino sredstev borze dela za podporo brezposelnim, 3. stvarno podpore, ki jo bor.c dela dado delavcem v vseh oblikah, 4. kolikšno vsuto bi morala imcii borza dela zn pO-k ril jo s! arnlh potreb. 5. Možnost povečanja sredstev borzi dela. Tu bi : e predvsem razpravljalo :) o ; ovečanju dajatev in (i) o event. podpori s strnili držav .->, banovin in občili. Drugo skupino vprašanj bi tvorilo jiroučevaiijo sedanje službe po-.Todov.mja dela, da bi bila čimbolj učinkovita. Ugotoviti lii ч moralo I. kolikšno je bilo posredovanje in v kakšnem lazim rju sloji s stvarno li'c.-posi'-nusljo, 2. izvajanje obveznosti delodajalcev {..I di pri;: ve odpustov, 3. izvajanje obvezno nabave dtkiveev preko borz dela, -1. sad lov nje med javnimi in profesionalnimi borzami dela in 5. potrebno kvalifikacijo uradnikov javnih borz (li la za opravljanje svojega posla. Tretja skupina vprašanj, ki naj bi jih proučili na kom, renči bi bila funkcioniranje avtonomijo borz dela ter čini tesnejše sodelovanje javnih borz dela s profesionalnimi organizacijami delodajalcev in delavcev. Tu bi se moralo predvsem proučiti L odnošaje, 1 i obstojajo danes med centralnimi .in krajevnimi odbori borz, 2. kaki odnošaji bi morali biti med borzami ler ministrstvom za socijulno politiko iu narodno zdravje, 3. možnost povišanja Števila-cen-tralnega odbora, 4. možnost okrepitve zvez lili d krajevnimi borzami ter osnovanje skupne skupščine borz dela ter 5. organizacijo centralne borza dela. Rezultat teh razprav naj bi bil novi pravilnik borz delu za dosego čim učinkovitejše podpore brezposelnim delavcem, za povečanje uspeha posredovanj ter boljšo ureditev delovnega Irga. Od$i€