PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
-4
'0
!>
PP 559 linije)
• 1
35723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 205 (12.837)
Trst, torek, 1. septembra 1987
---------------------------------- _.w
Voda je sprva odtekala počasi, včeraj pa je bila že v dolini
Uspel vodeni preliv Polskega jezera Blatna voda je že pritekla v Addo
Plazovi povzročajo največ dodatnih skrbi - Že danes bodo zaprli zapornice in pričeli terenska dela na plazu
SONDRIO — Preliv Polskega jezera je uspel. Sicer ne tako, kot so pričakovali tehniki na delu v Valtellini, voda pa se je vsekakor iztekla v dolino. V nedeljo si je prvi curek vode počasi utrl pot po nagubani površini, ki so jo na plazu pripravili z bagerji. Blatna voda je našla pripravljeno pot, komaj nakazani kanal, in se počasi zlila po 100 metrov dolgem previsu.
V	prvih metrih, ki jih je voda pokrila takoj potem, ko se je prelila čez rob plazu, je bivša Adda tekla počasneje od tistega, kar so preračunali tehniki. Zato pa se je potočku nekajkrat zataknilo in na velikih ovinkih, ki so jih prav tako predčasno pripravili z bagerji na plazu, je odtekajoča voda ustvarila dve manjši jezeri. Še enkrat so ji morali priskočiti na pomoč z bagerji, ki so z gosenicami v pedi vode odkopali toliko kamenja in zemlje, da je voda lahko ponovno odtekla.
Počasi se je nato nadaljeval »vodeni preliv« Polskega jezera, ki je včeraj med 2.30 in 3. uro zjutraj, tokrat pred najavljenim terminom, sklenil svojo prvo fazo, ko je blatna voda pritekla v Addo. Ob 7. uri zjutraj je voda tekla pri Tiranu, ob 10.30 pa so jo že zaznali pri Sondriu. Tehniki so preračunali, da bi bila morala voda iz Polskega jezera priteči v Addo veliko kasneje, pri tem pa niso upoštevali dejstva, da bi lahko voda začasno poniknila in si tako opazno skrajšala pot do doline.
Že v prvi fazi preliva je potoček iz Polskega jezera poniknil. Blatni in ilovnati jeziček na obronku plazu je vpil vodo, ki ga je postopoma zrahljala in ga nato odnesla s seboj v dolino. Tehniki na delu v Valtellini so namestili vrsto naprav za merjenje količine vode, ki pronica v plaz, zaenkrat pa naj ne bi bilo vidnejše nevarnosti glede trdnosti plazu samega. Geomorfo-loška sestava plazu je namreč dovolj trdna, da je ne bi smela voda odplaviti.
V	Valtellini je torej ponovno vzpostavljen hidrografski red, po katerem ima Adda svoje vrelce v skupinici jezer v visokem delu doline, nakar se izlije v Comsko jezero, iz katerega se izteče kot pritok Pada. Vodna veriga ponovno obstaja, na njeni poti do Pada pa mora zdaj Adda preko novega jezera.
To, da je »vodeni preliv« Polskega jezera uspel, pa še ne pomeni, da je v Valtellini izjemnega stanja konec. Pol-sko jezero bo namreč treba postopoma izprazniti, tako da bo vsaj v dobršni meri mogoče preprečiti nevarnost »efekta Vajont«. S pobočja hriba Cop-petto se namreč še vedno spuščajo manjši plazovi, ki bi lahko vsak trenutek zgrmeli v jezero. Še včeraj je padlo 6 tisoč kubičnih metrov materiala, ki pa se je ustavil na že obstoječem plazu in ni prišlo do vode.
Sinoči so se tehniki civilne zaščite in drugi strokovnjaki, ki sledijo doga-
janjem v Valtellini sestali z ministrom Gasparijem. Domenili so se za bodoče strateške prijeme na plazu. Izvedljivi naj bi bili trije načrti, komisija pa je izbrala tretjega, ki predstavlja sicer veliko neznank in rizika. Načrt, za katerega so se odločili, predvideva zaprtje vseh umetnih vodnih dovodov, ki so omogočili preliv Polskega jezera. Tako bodo lahko bagerji imeli prosto pot do plazu, kjer bodo morali še znižati višino umetnega jezu, kar bo omogočilo naravni in hitrejši odtok vode. Jezero naj bi se torej izpraznilo čimprej, saj je skoraj nemogoče predvidevati orografske premike, plazove in usade.
Stanje v dolini je medtem postalo znosnejše. Prefektura je tudi na voljo izseljencem, ki bi radi domov po najnujnejše potrebščine. Prefekt izdaja namreč kratkoročna dovoljenja za vstop v izseljena območja, kar pa je že znak izboljšanja splošnega stanja. 28.000 prebivalcev doline gleda zdaj zaskrbljeno le na plazove,' saj so, vsaj na videz, ukrotili vodo. Pozitivni so tudi podatki glede onesnaženja voda v Polskem jezeru. Prvi pregledi so pokazali, da je blatna voda sorazmerno čista, da ne bi smela predstavljati grožnje za Addo, ki jo sprejema.
Polsko jezero je, pred prelivom čez plaz hiše v Aguilonu
v dolino, preplavilo še poslednje
(AP)
Nekaj podatkov o letošnjem prometu
RIM — V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta (od 1. julija do 30. avgusta) je bilo v letošnjem letu več prometnih nesreč, več je bilo ranjenih, po cestah je krožilo več vozil, v prometnih nesrečah pa je bilo manj mrtvih. V 61 dneh je policija letos ugotovila 39.687, nesreč, kar je za 8,2 odstotka več kot lani, ko je bilo prometnih nesreč 36.669. Vendar se je število mrtvih v prometnih nesrečah zmanjšalo za 0,9 odstotka, letos je v istem obdobju na italijanskih cestah umrlo 1.474 oseb, lani pa 1.487.
Iz notranjega ministrstva sporočajo, da se je v letošnjih poletnih mesecih število ranjenih občutno zvišalo, saj jih je bilo 34.227, lani pa je bilo ranjenih »le« 32.416. Po drugi strani pa je bilo prometa na italijanskih cestah v dveh mesecih odločno več kot lani, vsak dan je bilo namreč letos na cestah v povprečju 7,1 milijona vozil, lani pa je dnevno krožilo v povprečju 6,94 milijona vozil. V letošnjih mesecih je bilo tako povprečno na cestah dnevno 694 tisoč avtomobilov več kot lani, povišek znaša torej 10,8 odstotka.
Napovedane poostritve policijskega nadzora verjetno ni bilo, saj so letos zaradi prevelike hitrosti plačali manj kazni kot v lanskih mesecih: 30.246 letos, 32.855 lani, pa tudi ostalih prekrškov je bilo letos manj kot lani; 443.065 proti 521.280. Možje postave so letos odvzeli več vozniških dovoljenj kot lani: 4.350 proti 3.536.
Sedmi dan po uporu na Elbi prva znamenja popuščanja med kaznjenci
Ugrabitelji so na posvetu z odvetniki Sprejeti ali ne zadnjo ponudbo vlade?
Na strehi kaznilnice prežijo za vsak primer ostrostrelci (AP)
LIVORNO — Sedmi dan drame na Elbi se je iztekel v znamenju zmernega optimizma. Da se nekaj premika, se je pokazalo včeraj brž po polnoči, ko je načelnik jetnišnic Nicolo Amato sporočil zahtevo Maria Tutija, Ubalda Maria Rossija, Maria Marroccuja, Gaetana Mance, Maria Cap-paia in Gaetana Toluja po sestanku z odvetniki. Ti naj bi jim podrobneje obrazložili olajšave, ki jim jih je načelno obljubil vladni krizni štab v zameno za takojšnjo izpustitev vseh talcev, in to se je tudi zgodilo. Odvetniki Raimondo Ricci (Rossi), Germane Sangermano (Tuti), Bernardo Aste (Cappai) in Adriano Gerguetti (Tolu), ki zastopajo tudi Marroccuja in Manco, so se pogovarjali z ugrabitelji dobri dve uri iz oči v oči skozi rešetkasta vrata, nato pa poročali sodnikom, ki vodijo pogajanja. Amato je povedal, da so bili uporniki tvorno razpoloženi, a tudi sam Rossi, ki zadnje dni nadomešča Tutija, je rekel po telefonu, da gredo pogajanja v pravo smer.
V zameno za izpustitev 28 talcev je vlada ponudila šesterici naslednje: Najprej vam bodo sodili po hitrem postopku zaradi prekrškov, ki ste jih naredili v zadnjem tednu, in upoštevali olajševalne okoliščine, a razsodba bo pravomočna, nato pa, če bo namreč vaše vedenje v skladu z zaporniškim pravilnikom, bo sodstvo preučilo možnost, da vam pojde na roko z določenimi olajšavami. To pa pomeni, da bo šesterica more-
biti uživala pravico do omejene prostosti — največ 15 dni zapored, sicer pa 45 dni v vsakem letu zaporne kazni, do polzaporniškega režima in celo do predčasne odslovitve izza zapahov (toda če si obsojen na dosmrtno ječo, imaš pravico do omejene prostosti šele po 10 letih kazni).
Kaznjenci so vladno ponudbo načelno sprejeli, zdaj pa se pogajajo glede podrobnosti, saj je pravni položaj vsakega različen. Cappai, Marroc-cu in Manca zahtevajo npr. revizijo procesa, na katerem so jih obsodili zaradi uboja pajdaša Ig-nazia Basciuja v jetnišnici Asinara, ker jih je ta izdal kot udeležence roparskega napada. Zahtevo oslanjajo na pismo sodstvu, v katerem njihov tovariš Roberto Sulas priznava, da je umor zakrivil lastnoročno in čisto sam.
Sinoči so se odvetniki še enkrat sešli z uporniki, menda pa so se nadaljevala tudi pogajanja s sodniki. Pravosodno mihistrstvo je javilo, da ta ne bodo trajala v nedogled, da pa tudi ni mogoče zadeve rešiti v nekaj urah, in pozvalo sredstva množičnega obveščanja k potrpežljivosti, češ da utegne vsaka neresnična ali preuranjena novica pahniti dogovarjanje s fašistovo druščino na slepi tir in spraviti v nevarnost vseh 28 talcev (ravnatelja jetnišnice in 15 paznikov, 5 civilistov in 7 bolnih jetnikov).
D. G.
Atletska nedelja v znamenju navdušenja in zgodovinskih športnih rezultatov
SANDOR TENCE
RIM — Atletika opravičuje sloves kraljice vseh športov. Pozornost športnega sveta bo do nedelje uprta v Rim, kjer je v polnem teku svetovno prvenstvo, ki je v treh dneh potrdilo, da si povsem zasluži ogromno pozornost sredstev množičnega obveščanja in številne publike, ki polni rimski olimpijski stadion.
Nedelja bo ostala dolgo zapisana v analih svetovnega športa. »Dvoboj stoletja« na najkrajši ter na najbolj prestižni razdalji (100 metrov) se je končal z gladko zmago Kanadčana Bena Johnsona, ki je premagal favorita Američana Carla Lewisa. Johnson, ki je po poreklu iz Jamaj-
ke, je zabeležil nov svetovni rekord (9"83), za katerega so strokovnjaki še do pred kratkim menili, da je nedosegljiv. Priča smo bili fantastičnemu teku in navdušujočemu dvoboju dveh vrhunskih športnikov, ki sta po značaju in po življenjski zgodovini zelo različna. Lewis, ki je na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil štiri zlata odličja, se bo konec tedna potegoval za kolajni v skoku v daljino ter v krajši štafeti.
Za velik podvig je v nedeljo poskrbela tudi Bolgarka Štefka Kosta-dinova, ki je po napetem dvoboju s Sovjetinjo Bikovo zabeležila nov svetovni rekord v skoku v višino. Bolgarka je skočila 2,09 m in spet potrdila, da je trenutno najboljša v
tej panogi. Veliko zadoščenje za Italijane predstavlja zlata kolajna Maurizia Damilana, ki je premočno zmagal v hitri hoji na 20 kilometrov. Med Jugoslovani gre omeniti osmo mesto Slobodanke Čolovič v teku na 800 metrov, kjer je bila do zadnjega v ožjem krogu favoritov, a je v včerajšnjem finalu odpovedala.
Včeraj ni bilo svetovnih rekordov, prvenstvo pa je bilo vseeno zanimivo in privlačno, kot priča spet številno občinstvo, ki je napolnilo tribune rimskega olimpijskega stadiona. Tipično nogometno razpoloženje, ki je prevladalo prvi dan, počasi pojenja in si sedaj med publiko utira pot večji športni občutek za dosežke in za napore nastopajočih atletov in atletinj.
Anamarija in Pavel sta se vzela
Letošnja kraška ohcet je bila kar se da uspešna in je potekla v veselem vzdušju, kot se za poroko spodobi
NA 4. STRANI
Stavka rudarjev se je končala brez zmagovalcev in brez premaganih
Južnoafriški rudarji dokazali veliko organizacijsko zmožnost in enotnost
Huda nesreča v rudniku zlata
JOHANNESBURG — V rudniku zlata St. Helena, last zlatarske družbe Gencor, je včeraj prišlo do ene izmed najhujših nesreč v zgodovini južnoafriškega rudarstva.
Zaradi eksplozije v enemu od rovov tisoč metrov globokega rudnika, ki se nahaja 250 kilometrov južno od Johannesburga, je 89 rudarjev ostalo zaprtih približno 700 metrov pod zemljo. Ko je prišlo do eksplozije so se vsi rudarji, po treh tednih stavke, z dvigalom spuščali v rov. Ogromna količina zemlje in kamenja je po eksploziji zataknila luknjo, v kateri je bilo postavljeno dvigalo, to pa jih je odrezalo od sveta. Na kraj nesreče so takoj prihiteli reševalci, gojijo pa malo upanja, da bi koga oddelavcev lahko še rešili.
NAIROBI — Stavka okrog 340.000 afriških rudarjev, ki jo je organiziral sindikat Nacionalne zveze rudarjev (NUM), se je končala z bolečimi udarci, ki sta jih doživeli obe strani, delodajalci (oziroma belski rudarski velekapital) in stavkajoči. Razčlenjevale! razmer v Južni Afriki se sedaj sprašujejo koliko je kdo v tej stavki, največji v zgodovini sindikalno-delavskega gibanja v Južni Afriki, dobil in koliko izgubil. Prvi odmevi iz Johannesburga govorijo o tem, da so s koncem stavke bolj zadovoljni delodajalci in južnoafriška rudarska zbornica, ki je vodila pogajanja s stavkajočimi, kakor pa sindikat Nacionalne zveze rudarjev.
K temu je treba dodati, da je bilo seveda nerealno pričakovati, da bi stavkajoči mogli spraviti na kolena mogočne velekapitalske korporacije in doseči vse, kar je sindikat postavil kot delavske zahteve na začetku stavke. Po drugi strani pa se je zgodilo nekaj drugega, kar je za sedanjost in prihodnost afriškega sindikalno-delavskega gibanja silno pomembno: stavkajoči in njihovi sindikalni predstavniki so se namreč prvič v zgodovini črnskega sindikalnega gibanja pojavili kot močan in avtonomen partner v pogajanjih z na videz vsemogočnimi rudarskimi družbami. S tem se je nacionalna zveza rudarjev uveljavila kot upoštevanja vredna sindikalno-delavska sila na južnoafriškem prizorišču, kakršne belski velekapital poslej ne bo mogel zaobiti.
Drugič je vsaj delen uspeh stavke (o popolnem, kot rečeno, ni mogoče govoriti) izredno dragocen tudi kot dokaz afriški večini, da se je sposobna organizirati in učinkovito nastopiti v boju za svoje socialno-ekonomske pravice.
To sposobnost ji je precejšen del belske manjšine doslej odrekal. S tem smo prišli do drugega pomembnega elementa, ki je neločljiv sestavni del rudarskega protesta: dogodek, ki je brez dvoma dodobra pretresel južnoafriško socialno in gospodarsko prizorišče, je pomemben za krepitev samozavesti afriške večine v njenem emancipacijskem boju in proti apartheidskemu sistemu. Ta prvina bo nedvomno imela daljnosežne posledice v Južni Afriki in verjetno tudi v širšem afriškem prostoru, kajti uspešno merjenje moči med kapitalom in delom, oziroma med sindikal-no-rudarskim gibanjem na eni in belskim velekapitalom na drugi strani, prinaša velik izziv sindikalnemu in delavskemu gibanju v Južni Afriki in v veliko širšem prostoru.
Dokaz, da so se afriški rudarji in njihov sindikat uveljavili kot močna in avtonomna sila v apartheidskem sistemu, ki je ni mogoče več ignorirati, je mogoče najbolj dragoceno izročilo stavke. Hkrati pa je to izročilo velik izziv tudi za sindikalno-delavska gibanja po vsej Afriki, zlasti v državah, kjer sindikati opravljajo zgolj vlogo poslušne in pasivne transmisije med vladajočo politično-gospodarsko elito ter delavsko-kmečkim prebivalstvom. Takšnih držav je v Afriki nič koliko, pri čemer različni idejni in ideološki predznaki nemalokrat samo zamegljujejo vsebino socialnih, gospodarskih, političnih in z njimi tudi sindikalno-de-lavskih razmerij, ki še zmeraj temeljijo na odnosih nadrejenosti in podrejenosti in v sebi skrivajo mogočne elemente izkoriščanja, skupaj z najrazličnejšimi inačicami tistega pojava, ki je v Južni Afriki razvit pod imenom apartheid.
AVGUST PUDGAR
Romuni
izpustili
vlačilec
ZAJEČAR — V Romuniji so izpustili jugoslovanski vlačilec Badnjevo, ki so ga bili pridržali pred skoraj mesecem dni, ker so člane posadke ujeli pri tihotapljenju. Ladja je že v petek odplula proti Prahovu. V matični luki jo pričakujejo sredi tedna, saj potrebuje za 700 kilometrov dolgo pot vsaj štiri dni.
Vlačilec so izpustili potem, ko je industrija kemijskih izdelkov iz Prahova zagotovila plačilo 70.000 dolarjev, kolikor je kazen za carinski prekršek. Mornarji »Bad-njeva« so romunskim tihotapcem skrivaj prodali 30.000 škatlic ciga-~ret. Poleg kazni pa bo treba plačati še stroške za luške storitve v Bgralili.
Kdo vse je kriv za vse te zaplete in koliko članov posadke je bilo vpletenih v tihotapljenje, bo znano, ko bo vlačilec prišel v Prahovo. V industriji kemijskih izdelkov pravijo, da bodo od vseh zahtevali, naj škodo poravnajo iz lastnega žepa. Toda posredna škoda bo zaradi omajanega ugleda še večja in krog tistih, ki so odgovorni zanjo, bo treba kar precej razširiti.
V Zalivu se veča nevarnost širše vojaške konfrontacije
Irak obnovil napade na ladje in druge ključne objekte iranskega gospodarstva
Iran napoveduje hude vojaške represalije proti Bagdadu in njegovim zaveznikom
BAGDAD — Po šesttedenskem premoru je iraško letalstvo tudi včeraj, tretji dan zaporedoma, bombardiralo iranske petrolejske inštalacije in tankerje v Zalivu. V odgovor na to je Iran, s tvegano akcijo z izvidniškim čolnom, napadel kuvajtsko transportno ladjo v bližini območja, kjer je v trenutku plul, pod zaščito ameriške vojaške mornarice, konvoj »amerikaniziranih« kuvajtskih tankerjev. Po zadnjih tednih napetega zatišča je tako temperatura, ne glede na vremenske okoliščine, naglo narastla. S tem se je še povečala nevarnost vojaške konfrontacije širših razsežnosti, ki jih je sedaj nemogoče opredeliti.
Po mesecu in pol potrpljenja, v upanju, da bo zadnja mirovna pobuda Varnostnega
sveta OZN dosegla proglasitev premirja med Irakom in Iranom, so se tako v Bagdadu odločili za ponovne napade na ključne objekte iranskega gospodarstva. Iraški lovci so v treh dneh hudo poškodovali iranski supertanker Lavan in iranski petrolejski terminal na otoku Karg, od koder Iran izvaža 90 odstotkov svoje nafte. Najhuje pa je še dejstvo, da je učinkovito iraško letalstvo obnovilo raketne napade na tiste tankerje, ki prevažajo iransko nafto. Po trditvah iraške tiskovne agencije Ina naj bi njihova letala v treh dneh zadela kar štiri »velike plovne cilje«, kakor v vojaškem žargonu običajno označujejo supertankerje.
Britanska radijska postaja BBC je včeraj oddala novico, da je iranska artilerija v se-
verozahodnem Iranu sestrelila iraško lovsko letalo. Novico so v Bagdadu zanikali.
Ponovna sporožitev napadov na ladje je precej presenetila tuje opazovalce, saj so vsi pričakovali, da bodo v Bagdadu počakali do 20. septembra, datum, ki so ga na zadnjem zasedanju Arabske lige določili kot zadnja možnost Irana da sprejme mirovne pobude svetovne organizacije.
Iran medtem obljublja hude vojaške represalije. Namestnik zunanjega ministra Mohamed Larižani, ki se je prejšnji teden sestal z Andreottijem in Genscherjem, je v intervjuju za neko zahodnonemško revijo dejal, da Iran ne bo nikoli klonil ameriškim pritiskom, »zato bo vsakemu napadu na naše petrolejske inštalacije sledil vojaški odgovor«.
Bodo ZDA posegle v vojno Iran - Irak?
NEW YORK — Funkcionarji Reaganove administracije izražajo bojazen, da utegnejo obnovljeni napadi iraških letal na iranske tankerje in naftne naprave pripeljati do neposrednega vojaškega soočenja med ZDA in Iranom.
Iranski diplomatski predstavniki so konec tedna izročili generalnemu sekretarju OZN Perezu De Cuel-larju pismo, v katerem iranska vlada pravi, »da ni treba živeti v iluzijah, da Iran ne bo odgovoril na zadnje iraške napade« in, da utegnejo maščevalne akcije vključevati tudi napade na objekte, ki oskrbujejo Irak z orožjem in drugimi potrebščinami.
Po ameriških obveščevalnih podatkih utegnejo Iranci napasti predvsem tiste tankerje in ladj§, ki plujejo po Perzijskem zalivu brez ustreznega vojaškega spremstva. Glede na to, da so v preteklosti Iranci največkrat udarili na tistih točkah, kjer napada sploh ni bilo pričakovati, ameriški vojaški strokovnjaki ne izključujejo, da se utegne Iran tudi tokrat odločiti za podobno presenečenje.
V primeru, če bi Iranci napadli tankerje, ki plujejo pod ameriško zaščito, ZDA, kot je včeraj v pogovoru za TV mrežo CBS izjavil vodja republikanske manjšine v senatu, senator Bob Dole, »ne ostane drugega, kot da izvedejo maščevalni napad na določene cilje v Iranu«.
O Agrokomercu govorila CK ZK BiH in Slovenije
VELIKA KLADUŠA — Včerajšnje nadaljevanje Agrokomercove nanizanke so napisali v Sarajevu in Ljubljani. V Sarajevu na seji predsedstva CK ZK BiH, kjer so razpravljali o politični odgovornosti udeležencev afere, v Ljubljani pa so vročo politično jesen začeli v sejni sobi na centralnem komiteju, kjer so člani predsedstva povedali marsikatero pikro na račun razpletanja kladuškega ropa. Razprava je bila obravnavana precej prizadeto tudi zaradi nekoliko nenavadnega izpada člana CK ZKJ Hrvoja Ištuka na ljudskem zborovanju v Stričičih, ki je med drugim v zvezi z Agrokomercom takole zabelil:
»Protizakonite transakcije so povzročile tako hudo politično in gospodarsko škodo, da jo lahko primerjamo s potresoma v Skopju in Banjaluki. Nima prav direktor Agrokomerca, ko izjavlja kar izjavlja, kot nima prav France Popit, če pravi, da "vsi ljudje v Bosni in Hercegovini kradejo"... Agroko-merc ni Bosna in Hercegovina in niso vsi njeni ljudje.«
Zlasti ostro jč na takšne manipulativne poskuse iskanja »zunanjega sovražnika« opozoril Jože Smole, saj si je Popitove očitke Ištuk preprosto izmislil, prav tako pa je obsodil prenagljeno izjavo direktorja ljubljanske enote Beograjske banke, češ da v prihodnje ne bodo v Bosno vložili niti dinarja več, saj je po Smoletovem mnenju slovensko gospodarstvo močno povezano z bosanskim in je to povezovanje prineslo veliko pozitivnih rezultatov.
Franc Šetinc je v nadaljevanju razprave priznal, da so pri odkrivanju afere poglavitno vlogo odigrala sredstva javnega obveščanja - kljub nekaterim pretiravanjem.
To je bilo toliko pomembnejše zaradi izredno zapoznelih reakcij odgovornih forumov in institucij.
V Ljubljani se je te dni zgodilo še nekaj zanimivega: Metod Rotar, predsednik Ljubljanske banke, je nekoliko ublažil izjavo o pritiskih nanje, ki da so jih pošiljali razni funkcionarji iz BiH in Zveze. Razložil je, da recimo, Radovan Makič, član zvezne vlade, ki so ga na ljubljanski tiskovni konferenci omenjali kot enega od »intervenci-onistov«, gotovo ni vedel za menično goljufijo, ko je prijazno kramljal z njimi o nadaljevanju poslovnega sodelovanja banke in Agrokomerca.
Rotarju je seveda treba verjeti, toda ko bo čez čas morebiti razložil za vse preostale funkcionarje, ki jih je minuli teden omenil kot »alibi« da niso imeli v mislih nič slabega, bo na koncu ostalo le še vprašanje: zakaj je potem Ljubljanska banka vendarle rinila v uničujoče posle. Samo zaradi dobrega vtisa?
Nekatere pravniške dileme v zvezi z menično afero je včeraj odpravil zvezni tožilec, ki je pojasnil, da je mogoče o zlorabah vrednostnih papirjev najti ustrezne člene tudi v kazenskem zakoniku. Čeprav izdajanje menic brez kritja samo zase ni več kaznivo dejanje, temveč gospodarski prestopek, gre pri Agrokomercu za »premišljeno, dobro preračunano malverzacijo, s katero se rušijo temelji gospodarskega sistema«. Za takšna dejanja pa se da dobiti tudi do tri leta zapora.
Naj sklenejo bankirji tako ali drugače, bo krog ljudi, ki bodo morali plačevati Agrocomercovo barabijo, veliko, veliko večji od seznama imen, ki jih kot »jagnjeta« v Kladuši objavljajo te dni... (Z. Š.)
Na Tajskem boeing zgrmel v morje vseh 83 potnikov je baje mrtvih
BANGKOK — Na Tajskem se je včeraj dopoldne pripetila huda letalska nesreča, ki daje vodo na mlin tistim, ki v civilnem letalstvu zahtevajo strožje varnostne ukrepe. Nesreča se je pripetila pri polotoku Phuket (850 kilometrov južno od Bangkoka), ko je boeing 737 med pristajalnim manevrom nenadoma dobil na svojem koridorju podobno letalo last hongkonške čarterske družbe Dragon Air. Pilotu je uspelo, da se je izognil trčenju, letalo pa je zgrmelo v Andamansko morje.
Letalo je bilo last domače letalske družbe Thai Airways, ki vzdržuje vezo v notranjih poletih in med nekaterimi sosednjimi državami, in je letelo na progi Haad Yai-Phuket-Bangkok. Na letalu, ki lahko sprejme največ 125 oseb, je bilo takrat 74 potnikov in 9 članov posadke, 37 izmed potnikov so bili tujci, eden izmed teh je bil Italijan. Iz morja so izvlekli že 14 trupel, domnevajo pa, da nesreče ni preživel konferenco po hudi nesreči	(Telefoto AP) nihče.
Za učinkovitejši spopad z aidsom
Mathias Rust pred sodnike
MOSKVA — Jutri se začne proces proti 19-letnemu zahodnonemškemu državljanu Mathiasu Rustu, ki je pristal 28. aprila s cessno 172 v bližini Rdečega trga. Dogodek je močno odjeknil v svetovni javnosti in povzročil odstranitev sovjetskega obrambnega ministra Sergeja Sokolova ter šefa protiletalske obrambe Aleksandra Koldunova. Proces bo trajal tri dni in bo javen,--vodil pa ga bo član vrhovnega sodišča Robert Tihomirov. Rustov odvetnik bo sloviti Vsevolod Jakov-Ijev, ki je branil že več tujcev in obvlada nemščino, sicer pa bo imel obtoženec na voljo prevajalca. Dolžijo ga ilegalnega vstopa v SZ (1-3 leta ječe), kršitve pravilnika o letalskem prometu (1-10 let ječe ali 1.000 rubljev globe) in premišljenega tepizma (1-5 let ječe).
BEOGRAD — Redakcija beograjske mladinske radijske oddaje »Ritem srca« je ambiciozno sprožila akcijo boja proti aidsu. Prizadeva si, da bi kar največ ljudi, posebej mladih, poučila o tej nevarni bolezni. V okviru te kampanje se mladi novinarji Ritma srca zavzemajo tudi za legalizacijo prostitucije, s čimer bi se ognili nevarnosti širjenja okužbe. S tem, da se zanika obstoj prostitucije, se ne zmanjšuje riziko prenašanja virusa,
pravi novinar Veran Matič. V Beogradu so znana mesta, kjer se opravlja »trgovina s telesi«, vendar pred tem vsi zapirajo oči. Od 31 prostitutk v glavnem mestu, ki so bile testirane, je bilo šest seropozitivnih. Zato menimo, je dejal Matič, da je ta »posel« bolje legalizirati. S tem bi postal obvezen zdravstveni nadzor enkrat na teden, obvezna bi bila tudi uporaba preser-vativov in tako bi se zmanjšala nevarnost širjenja bolezni.
Od danes bankovec po 20.000 din
BEOGRAD — Narodna banka Jugoslavije je danes, 1. septembra, dala v obtok bankovec za 20.000 dinarjev. Bankovec je natisnjen v skladu s tistim, kar je o njem zapisano v uradnih dokumentih. Tiskan je na belem papirju z vtisnjenim vodnim znakom in zaščitno nitjo. Prevladujoča barva bankovca je rjavooliv-na, dolg je 169,5 milimetra,‘‘■širok pa 77,5 milimetra.
V šolah z italijanskim učnim jezikom na Obali
Spodbuden začetek v polnih razredih
KOPER — Šole z italijanskim učnim jezikom na slovenski Obali so sestavni del vzgoje in izobraževanja v tem prostoru. Zanje veljajo skupne značilnosti reformiranega^ in kasneje prenovljenega srednjega šolstva, prilagojeni programi zaradi jezika družbenega okolja in drugo. Pa vendar imajo določeni pogoji dela v teh šolah različen pomen; vpis denimo, ki je bistven za obstoj in delovanje šole z italijanskim učnim jezikom.
Letos začenjajo novo šolsko leto z zadovoljstvom ob ponovnem porastu števila učencev. V pogovoru sodeluje ALCEO CO-BALTI, pedagoški svetovalec pri koprski organizacijski enoti Zavoda za šolstvo;
»Število otrok v šolah z italijanskim učnim jezikom narašča že od leta 1980 in enaka podoba je v osnovnih in srednjih šolah tudi ob tokratnem začetku šolskega leta. Junija je osnovnošolsko obveznost zaključilo 29 otrok, zdaj pa jih v prve razrede na Obali vstopa 77, kar pomeni, da je porast za kar 122 odstotkov in pol. Nekoliko manj, to je 4 odstotke, pa je večje število srednješolcev. Vendar moram opozoriti, da je ta zadnja generacija iz kriznega obdobja 70. let, ko je bilo rojstev razmeroma malo. Že s prihodnjim letom pričakujemo tudi v srednjih šolah veliko večji vpis.«
So šole pripravljene na tolikšno povečanje učencev?
»V Kopru in Izoli so prostorske težave razmeroma dobro rešili. Težje je v Piranu oziroma v Luciji, kjer se že dobro leto pripravljajo na gradnjo nove osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Upam, da bo v prihodnjih desetih dneh vse nared za začetek del, saj je ta šola za italijansko narodnostno skupnost izrednega pomena.«
Kako je s kadrovsko zasedbo?
Število učiteljev in profesorjev je bolj ali manj enako, kot je bilo v preteklem šolskem letu. Nove kadre so zaprosili le v Piranu, v tamkajšnji Srednji nara-voslovno-matematični šoli.«
Poznane so težave z učbeniki za osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Je tokrat kaj drugače?
Priprava učbenikov, ki jih prevajamo iz slovenskega jezika, poteka usklajeno s predvidenim programom, kar pomeni, da bomo v januarju dobili besedila za knjige zgodovine in geografije v osnovnih šolah. Šolske knjige, ki jih po mednarodnih dogovorih dobivamo iz Italije, pa so že prispele. Tudi v šolah smo jih že razdelili, tako da čakajo prvi septembrski dan za nov začetek!«
MIRJAM MUŽENIČ
Japonski avtomobili v koprskem pristanišču
KOPER — Prejšnjo soboto je v koprsko luko priplula moderna japonska ladja »Atlas Higway«, ki pluje pod panamsko zastavo. Na njej je prostora za 2.800 avtomobilov. Iz Japonske je pripeljala 93 avtomobilov, ki jih je uvozilo titograjsko podjetje Industriapro-met.
To je prva pošiljka japonskih avtomobilov v koprsko luko, ki je že dalj časa načrtovala z Industriaprometom in avstrijskim partnerjem preusmeritev tovrstnega prometa iz zapadnoev-ropskih pristanišč. Cilj koprske luke je namreč pritegniti k sodelovanju japonske proizvajalce, saj je transportna pot iz Japonske za tržišča Zahodne Evrope preko koprske luke krajša in s tem tudi cenejša.
Na sliki: raztovarjanje japonskih avtomobilov v koprski luki Besedilo in slika: ZORAN VLAJIČ
Na mednarodnem festivalu zborovskega petja
Italijanski ženski pevski zbor iz Izole v Grčiji
Gostovanje finančno omogočila Kulturna skupnost Slovenije
italijanščini, slovenščini, grščini, latinščini, češčini in švedščini.
Za sodelovanje izolskega ženskega zbora v Grčiji se je takoj zavzel in podprl komite za mednarodno sodelovanje pri Kulturni skupnosti Slovenije.
Kljub temu, da gostovanje ni bilo predvideno v letnem načrtu, so bila finančna sredstva takoj zagotovljena: Kulturna skupnost je že nakazala samoupravni interesni skupnosti italijanske narodnosti iz Izole sedem milijonov in pol lir za kritje stroškov. Poleg predstavnikov občinske skupščine, Skupnosti Italijanov in Kulturne skupnosti iz Izole bo izolska dekleta na gostovanju v Grčiji spremljal tudi tajnik Kulturne skupnosti Slovenije Marjan Gabrijelčič.
Na sobotnem koncertu bodo Izol-čanke predstavile naslednje pesmi: bizantinsko Inighissan si kyrie, gregorijansko Hebdomada sexta, latinsko Salve regina, II bianco e dolce cigna avtorja Arcadelta (‘400), češko Ma hvezda Smetane ('800), Al vento (v italijanski verziji Amine Dudine) slovenskega skladatelja VJeingerla, 11 ragnp e la mosca Colacicchija, 11 Ireno e la bora (v italijanski verziji Lu-cie Scher) slovenskega avtorja Gregorca, grško ljudsko pesem T jerahina Sofianopulosa, slovensko ljudsko pesem Ne uori, Gobčevo Ne sejaj in končno avantgardno Aglepta švedskega skladatelja Mellnasa.
Devetindvajset izolskih deklet bo v Grčijo odpotovalo jutri zjutraj z Brnika, v Karditsu pa jih bo sprejel Niko Eftimiadis, ki je med organizatorji festivala in ki je bil v tej pripravljalni fazi stalno v stiku z odborom za umetniške dejavnosti Skupnosti Italijanov iz Izole.
IZOLA - V mestu Karditsa v Grčiji se je v soboto začel V. mednarodni festival zborovskega petja, ki se bo zaključil v nedeljo. Na njem bo nastopilo 26 zborov iz Bolgarije, Češkoslovaške, s Cipra, iz Francije, ZRN, Nizozemske, Poljske, Madžarske, Jugoslavije in Grčije.
Na tej manifestaciji bo nastopil tudi ženski pevski zbor Skupnosti Italijanov iz Izole, ki ga vodi prof. Amina Dudine. Predstavil se bo v soboto — skupno z žensko češkoslovaško skupino iz Brna in dvema mešanima zboroma iz Aten in s Cipra — z enajstimi pesmimi, ki gredo od bizantinskega obdobja pa do današnjih dni.
Poleg tega bodo mlade izolske pevke, katerih povprečna starost je 17 let, med svojim gostovanjem v Grčiji nastopile še na drugih prireditvah; za celotno gostovanje so naštudirale okrog dvajset pesmi, pele pa bodo v
V posezoni nižje cene na Obali
PORTOROŽ — Zaradi uradnega začetka turistične posezone bodo od 1. septembra na slovenski Obali, kot tudi v večjem delu obmorskih turističnih krajev jugoslovanske obale, cene za 25 do 40 odstotkov pa tudi za kakšen odstotek več nižje, kot so bile v glavni sezoni. Če je bilo potreba za polpenzion v portoroškem hotelu Riviera doslej odšteti 59 nemških mark, bo moral tuj gost poslej odšteti le 44 nemških mark. V hotelu Piran pa bo v septembru odštel 39 mark namesto prejšnjih 49, podobno pa tudi v vilah Park iz kompleksa hotela Bernardin. V zasebnih sobah druge kategorije bo moral tuj gost septembra plačati le še 12 mark za prenočitev, v glavni sezoni pa 20 nemških mark. Za počitniško stanovanje za štiri osebe pa bo zdaj plačal 65 mark, prej 100. Skratka posezona je bistveno cenejša, kljub temu da je morje še zmeraj približno enako toplo. Gostov je na slovenski obali trenutno 9.520, kar je toliko kot lani, od tega je 8.345 tujcev, zmogljivosti pa so zdaj zasedene le približno 45-odstotno.
Kolesarska dirka »Po poteh 30. divizije«
TRST — Odbor skupnosti borcev 30. divizije bo priredil v nedeljo, 9. t. m., ob sodelovanju kolesarskega društva »Max Perc« iz Ljubljane in kolesarskega društva »Adria« iz Lonjerja, kolesarsko vožnjo po poteh borb za časa narodnoosvobodilnega boja, ki jih je omenjena divizija opravila za osvoboditev Primorske.
Start in začetek vožnje bo ob 10. uri iz Kobarida. Od tu bodo kolesarji opravili vožnjo skozi naslednje kraje; Žaga, Čenta, Fojda, Čedad, Krmin, Nova Gorica, Kanal, Tolmin, Spodna Idrija, Vojsko, Črni vrh, Col, Otlica, Vipava, Ajdovščina, Trnovo, Lokve, Čepovan, Volčja Draga, Štanjel, Re-pentabor, Opčine, konec vožnje pa bo v Sežani.
S to kolesarsko^vožnjo se želijo organizatorji spomniti 42. obletnice osvoboditve in priključitve Primorske Sloveniji, istočasno pa tudi obuditi spomine na začetke delovanja 30. divizije, na pomen ustanovitve »Kobariške republike«, ki jo je branil 3. bataljon 18. brigade, sestavljen v glavnem iz domačinov, osvoboditve Čente, bojev v Beneški Sloveniji, pomena goriške fronte, ki se je raztezala od Krasa do Gorice, vse tja do Krmina, bojev 30. divizije pri Kanalu, Tolminu, Spodnji Idriji in še v drugih krajih Goriške.
Po postanku kolesarjev pred spomenikom padlim na Opčinah se bo kolesarska vožnja »Po poteh 30. divizije« zaključila v Sežani.
Svetla novost prostocarinskih prodajaln
KOPER — Ob množičnem odpiranju prostocarinskih trgovin v zimskem in spomladanskem času so se večkrat pojavila najrazličnejša razmišljanja o upravičenosti ali neupravičenosti teh trgovin. Zdaj pa je vse več takih, ki te prodajalne označujejo kot eno redkih svetlih novosti letošnje turističe ponudbe. Take ocene so posledica številnih zadovoljnih gostov in tudi tistih, ki imajo zdaj poleti precej dela s štetjem izkupička.
V državi je po besedah ALOJZA BOŠTJANČIČA, vodjo prostocarinskih prodajaln iz tozda Obala Emona Commerce iz Kopra, zdaj že več kot 500 takih prodajaln. Največ jih upravlja Brodokomerc, na drugem mestu pa je prav ta koprski tozd, ki ima v državi zdaj že več kot 50 trgovin z blagom brez carinskih dajatev. Prav v teh dneh je koprski tozd v Ljubljani odprl novo prostocarinsko prodajalno, zatem pa bo odprl take trgovine še v Celju, na Ptuju, v Kranju, Ankaranu itd. V duty feee shopih z boljšim prometom dnevno iztržijo pet do deset tisoč mark, v manjših pa okoli 2500 mark. Največ težav je v tem, ker je zaradi petkratnega povečanja tovrstnih trgovin pravzaprav na voljo premalo konsignacijskega blaga in bi ob boljši oskrbljenosti lahko prodali še veliko več. Dodatne težave pa povzročajo banke, ki pozno izvajajo plačila tujim dobaviteljem blaga.
Tako tudi nimajo blaga, ki bi jim ostajalo na policah. Najbolj gredo v prodajo cigarete, alkoholne pijače, najrazličnejše ure, kozmetika, tehnično blago, kristal itd. Zanimi-
vo je tudi, da dosegajo v brezcarinskih prodajalnah nekateri domači proizvodi izredno visoke cene, ki jih v rednem izvozu ne bi mogli. Nikoli ne bi mogli prodati v tujino navadne brisače za 20 mark, na primer, ugotovili pa so tudi, da je nesmiselno prodajati dobro blago prepoceni. Ko so tako ponujali v eni od koprskih trgovin dobro vino le po dveh nemških markah, se je gostom to zdelo sumljivo in so si mislili, da gre verjetno za kakšen umeten zvarek. V glavnem pa so cene domačih proizvodov kakih deset odstotkov nižje kot v trgovinah, vendar preračunane v marke, seveda.
Vendar to ni edina prednost omenjenih trgovin. Trgovci so veseli, ker jih ne bremenijo zaloge (kot v običajnih trgovinah), naj večja prednost pa je v tem, da je tudi zaslužena razlika v ceni - v devizah. »Ce na primer damo pri cigaretah proizvajalcem eno marko, dobi vsaj toliko deviz tudi naša država, podobno je pri kozmetiki, pri alkoholnih pijačah dobi država od vsake marke za proizvajalca pol marke v devizah, pri tehničnem blagu nekoliko več, itd... Skratka -gre za dodaten devizni zaslužek, ki se mu država ne bo mogla kar tako odreči,« razlaga Alojz Boštjančič.
Polletni obračuni so pokazali, da so v prostocarinskih trgovinah poslovali, tako kot so načrtovali, šele po devetmesečnem obračunu pa bodo na vrsti tisti rezultati, ki bodo marsikoga presenetili.
BORIS ŠULIGOJ
Globoko je vzdihnila. Ni imela druge izbire, kot da mu pove vso resnico; saj bo sam vse še prehitro izvedel. Ni mu imelo smisla lagati. »V primerjavi s tem kar sva imela?« Prikimal je. »Ostudna je. Toda če se bova potrudila in nekaj časa ne bova mislila nazaj, ne bo tako slaba. Sveže je prepleskana in sorazmerno čista. Ostanek najinega pohištva bo šel lepo vanjo. Lahko jo polepšava z zavesami in' pisanim cvetjem. In,« še enkrat je vzdihnila in se delala, da ne vidi zaprepadenega izraza na njegovem obrazu »imava vsaj drug drugega. Vse bo v redu.« Nasmehnila se mu je, toda Ward se je obrnil stran.
»To kar naprej govoriš.« Spet je bil jezen nanjo, kot bi bila ona kriva za vse. Faye je na skrivaj že začela verjeti, da je to res. Morda ga ne bi bila smela prisiliti, naj se sooči z resničnostjo. Morda bi ga bila morala pustiti, da bi še naprej živel v dolgovih, dokler bi šlo. Toda nekega dne bi se moral vseeno spoprijeti z resnico ... mar ne? Na svoja vprašanja ni več našla odgovorov. Tokrat je vsaj držal be-
sedo in pospravil hišo v Palm Springsu in tudi pil ni do njenega prihoda. Vedel je, da bo potem vse skrbi prevzela ona in da se bo lahko sprostil. Vsaj za nekaj časa ... dokler se ne preselijo.
Ko sta končno zaprla hišo in nekega torkovega popoldneva odpeljala vso družino v Los Angeles, sta se počutila, kot da je zunaj sto stopinj. Faye je pred vrnitvijo v Palm Springs že postorila nekaj malega v hiši v Monterey Parku. Pospravila je tiste zaboje, ki jih je lahko, obesila v vsako sobo nekaj slik, napolnila vaze s cvetlicami in preoblekla postelje v svežo posteljnino. Naredila je vse, kar se je dalo, da bi bila hiša podobna domu; otroci so bili ob prihodu radovedni kot majhni kužki, ki ovohavajo svoj novi dom, in navdušeni, ko so našli svoje spalnice s svojimi igračami in svojimi posteljami; Faye je upajoče opazovala tudi Warda, toda ta se je ob vstopu v temno, grdo, z lesom opaženo delovno sobo skoraj onesvestil. Napeto ga je gledala, toda Ward ni rekel niti besedice in je le s težavo zadrževal solze. Z zoženimi očmi se je zagledal v mali vrt, pogledal naokrog po jedilnici in opazil mizo, ki je nekoč stala v hiši v prvem nadstropju; nagonsko je dvignil oči, kot bi pričakoval znani lestenec, ki sta ga bila prodala že pred meseci, nato pa je zamajal z glavo in pogledal ženo. Česa podobnega še svoj živi dan ni videl. Pravzaprav sploh še ni bil v tako revnem domu; zmedlo ga je v živo.
»Toliko o tem. Upam, da je vsaj poceni.« Spet ga je zalil val krivde zaradi vsega, kar ji — kar jim — je bil prizadel.
Stala sta sredi svojega novega doma in se gledala; njene oči so bile prijazne. »Saj ni za večno, Ward.« Te besede je pred leti pravila sama sebi, ko je hrepenela po tem, da bi ubežala revščini svojih staršev. Takrat ji je bilo dosti huje kot zdaj. To zdaj tudi naj ne bi trajalo večno. V to je bila prepričana. Vedela je, da se bodo nekako že izkopali.
Ward je žalostno pogledal okrog sebe. »Mislim, da ne bom prenesel dosti več tega.« Ob teh besedah je v njej prvič po dolgih mesecih zavrelo od ogorčenja in ko je spregovorila, je zatulila;
»Ward Thayer, vsi v tej hiši se trudijo, da bi spremembo najbolje prestali, zato se kar lepo potrudi tudi sam! Žal ti ne morem zavrteti ure nazaj. Ne morem se pretvarjati, da je to najina stara hiša. Toda to je naš dom, moj, otroški dom ... in tvoj tudi!« Tresla se je od jeze in ga gledala v oči, on pa ji je vrnil pogled. Bila je odločena, da bo storila, kar se bo dalo, in Ward jo je spoštoval zaradi tega, ni pa vedel, ali bo to zmogel tudi sam. Ko se je zvečer odpravil spat, je bil prepričan, da ne. Soba je smrdela po stari trohnobi, kot bi bili tramovi vlažni že vrsto let, vso hišo je preveval vonj po plesni in zavese, ki jih je bila obesila Faye, so bile iz nekdanjih sob za služinčad in neprimerne. Zdelo se mu je, da sta postala služabnika v lastnem domu, počutil se je, kot da sanja neverjetne, nadresnične, grde sanje.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Ženin Pavel in nevesta Anamarija sta v nedeljo po starem kraškem običaju stopila pred oltar
Svatov ni manjkalo, veselja in Židane volje pa tudi ne
Letošnje nadvse uspešne 13. kraške ohceti se je udeležilo okrog tristo svatov v narodnih nošah
Odmevi ob letošnji ohceti v Repnu
In tako se je tudi letošnja ohcet iztekla. Običaji so se obnovili, Anamarija in Pavel sta poročena, svatje in prireditelji veseli, da je vse potekalo kot po olju, domačini pa v večji meri zadovoljni, da je prišlo ogromno ljudi, med katerimi tudi več desetin angleško in nemško govorečih turistov, ki je navsezadnje prineslo v vas tudi nekaj zaslužka. V osmicah in tudi po gostilnah so namreč prodali ogromne količine vina, kuhanih štrukljev, klobas, golaža in jote. In še bi lahko zaslužili, če ne bi v nekaterih osmicah pošle vse zaloge. Samo na poročni dan so kuharice po osmicah skupno zamesile okrog 600 kilogramov moke. Če ob tem izračunamo, da iz osmih kilogramov moke dobimo več ali manj 13 štruc štrukljev, ki jih nato lahko razrežemo na približno 25 kosov, in temu pristavimo tudi, da sta 2 kosa porcija, ki so jo po osmicah prodajali po 3.000 lir, se kmalu zavemo, da ne govorimo o mačjih solzah.
Kraška ohcet je torej ob izredno naklonjenem vremenu opravila svoje etnografsko poslanstvo in ob tem zadovoljila tudi interesom, ki so s prireditvijo povezani. Prirediteljem gre ob tem seveda največja pohvala.
»Letošnja ohcet je res izjemno uspela«, trdi Vesna Guštin Grilanc, ki ob vsaki Kraški ohceti prevzame veliko napornih organizacijskih nalog v Repnu in je v nedeljo zvečer v sklopu oddaje Poletna noč skupno z Nadjo Kriščak in Igorjem Grudnom neposredno poročala o letošnji ohceti po ljubljanski televiziji. » Zelo sem zadovoljna, da je na ohcet prišlo tako veliko število noš. Predvsem je hvalevredno dejstvo, da so se tudi Anamari-jini in Pavlovi najbližji sorodniki oblekli v noše. Na prejšnjih ohcetih se to namreč ni dogajalo. Vesela sem tudi, da je televizijski posnetek letošnje ohceti tako lepo uspel. Pri tem bi posebno pohvalila Pavla in Anamarijo ter seveda velike starše: Stano, Maro, Emila in Alojza ter balarja Nin-kota, ki je ob prevozu bale spretno poganjal konja, in malega Manuela, ki je na vozu z balo nosil kokoš v košu in se nato navihano pogajal z veliko materjo za odkup kokoši.«
Ob vseh teh pohvalnih besedah pa bi radi podelili tudi par bodečih než: obiskovalci se morajo ob vsaki Kraški ohceti oborožiti z zvrhano mero dobre volje in potrpežljivosti pri iskanju parkirnega prostora za svoje avtomobile. Ali je res edina možna rešitev ta, da se avtomobile brez kateregakoli obvestila lastnikom odpelje s pajkom? Ali ne bi lahko v bodoče prireditelji poskrbeli za primerno priložnostno parkirišče? In še nekaj: ansambel, ki je v preteklih večerih igral na repenskem trgu, je veliko prevečkrat spremenil trg v disko, kar se seveda nikakor ne sklada s starimi običaji, ki jih obuja prireditev Kraške ohceti. Ali ne bi bilo mogoče v prihodnje poskrbeti, da se to ne bi dogajalo v taki meri?
L.G.
Obiskovalcem letošnje 13. kraške ohceti se je najbrž ob pogledu na sinje nebo brez vsakršnega oblačka nehote v mislih porodil dvom, ali so prireditelji imeli na svoji strani tudi kakega čudežnega vremenoslovca. Vreme je bilo namreč kot naročeno: sončno z lahnim vetričem, ki je noše in druge obiskovalce hladil ob sicer precej močni sončni pripeki.
Ženin Pavel se je s svati odpravil po nevesto na Col že dobro uro pred poročnim obredom. Večina svatov je bila oblečena v živopisane kraške noše, nekateri povabljenci pa so sprevodu sledili v sodobnih prazničnih oblačilih. Vsi brez razlike so na srčni strani ali v »pušeljcu« nosili rdeč nageljček z vršičkom rožmarina. Ob igranju kar štirih diatoničnih harmonikarjev je ženin prispel do »Stršinove« domačije na Colu, kjer sta nevestina »mati« Mara in »oče« Alojz pogostila ženina in svate z vinom, »fanclji«, »štravbami« in »pre-sencem«. Harmonikarji so kar naprej vlekli meh, dokler se ni na vratih prikazala nevesta Anamarija, ki so jo svati in drugi radovedneži sprejeli z vriskanjem in ploskanjem. V svoji do potankosti izdelani barkov-Ijanski praznični noši se je Anamarija poslovila od »staršev« in pomolila Pavlu vogalček belega robčka, ki ju je nato vezal do prihoda pred oltar. »Materi« Mari in »očetu« Alojzu se je oko orosilo. Težko nam je verjeti, da sta to storila le z namenom, da bi verno sledila običajem. Obadva sta se v teku let tako vživela v ohcet, da ju trenutek »slovesa« resnično gane, posebno pa letos, ko se je na ohceti poročil njun priljubljeni sovaščan Pavel.
Sprevod noš in drugih povabljencev se je nato po strmi poti podal h kamniti cerkvici na Tabor. Pot je zaročenca in svate v volnenih ali bombažnih flanelastih in svilenih nošah precej upehala, vendar vsi so z nasmejanim obrazom radostno od-zdravljali obiskovalcem, ki so mahali izza kamnitega obzidja ter jih pričakovali na dvorišču pred cerkvijo. Ko sta zaročenca stopila v cerkev, so zadonele orgle z Mendelssohnovo
Poročno koračnico. Mašo so peli Anamarijini in Pavlovi prijatelji, pevci barkovljanskega Mešanega pevskega zbora Milan Pertot. Ko je župnik Anton Bedenčič začel s samim poročnim obredom, so svatje lahko prisluhnili Gounodovi Ave Mariji, ki jo je ob spremljavi organista Stefana Bembija na violino zaigrala zborovodja Aleksandra Pertot. Violinistka in zborovodja se je nato izkazala tudi med obhajilom, ko je zapela Mozartovo Ave Verum.
Ob koncu poročnega obreda sta novoporočenca šla skozi gost špalir noš, ki se je vil po cerkvenem dvorišču. Tu sta novoporočenca z roko v roki stopila na čelo poročnega sprevoda in noše so se v slikovitem in urejenem sprevodu napotile na Poklon, kjer jih je na vrtu gostilne Furlan čakal odličen telečji »žvacet« z domačim kruhom. V gostilni so samo med noše razdelili rekordno število »žvacetov«, preko 250.
Poročni sprevod je nato krenil na Col, kjer so se pod slavolokom noše zavrtele in odžejale ter nadaljevale pot do repenskega trga. Ob čudovitem vremenu in brezmejni dobri volji svatov in harmonikarjev petja, vriskanja in veselja res ni zmanjkalo. Na trgu so se svatje skenili v krog ter z živim kolom obdali novoporočenca, ki sta plesala in v rokah držala praznično okrašen poročni kolač. Sprevod je nato prispel do Kraške hiše, kjer sta velika mati Stana in veliki oče Emil sprejela nevesto po kratkem in zabavnem pogajanju s svati. Velika starša sta nato pogostila svate z vinom in slaščicami. Sledilo je poročno kosilo v gostilni Križman.
Pozno popoldne sta Anamarija in Pavel odprla ples ob kratkem in prijetnem uvodu TFS Stu ledi. Kljub krasnemu vremenu, ki je marsikaterega Kraševca ali Tržačana zvabilo k morju, je bil repenski trg že v popoldanskih urah poln ljudi. V večernem hladu se je število obiskovalcev izrazito povečalo, tako da lahko brez dvoma govorimo o izredno uspešni ohceti.
Po vsesplošnem veselju, ki je ves teden polnilo repenske ulice, je bilo v nedeljo zjutraj najslovesneje. Novoporočenca sta v sugestivni repentabrski cerkvici dahnila svoj da in z gornjega posnetka je razvidno, da nameravata odločno in samozavestno stopati po novi življenjski poti
Brez plesa pa res ne bi šlo. Po ganljivih trenutkih poročnega obreda sta se Anamarija in Pavel prvič zavrtela kar na poti proti Colu. Ko sta popoldne uradno odprla ples, pa se jima je pridružilo veliko število parov, ki so se
veselili še pozno v noč
Z nastopom pri nedeljski maši v barkovljanski cerkvi
Mlade flamske pevke so se poslovile
S petjem pri nedeljski maši v barkovljanski cerkvi so pevke dekliškega zbora Humaniora Virga Jesse iz kraja Hasselt v Belgiji zaključile svoje štiridnevno bivanje na Tržaškem, kjer so bile gostje mladinskega pevskega zbora GM. V družbi svojih tržaških prijateljev so si dekleta ogledala Trst, njegovo okolico, obiskala Kraško hišo v Repnu in se podala na izlet najprej v Istro, kjer so nastopila
v domu upokojencev v Izoli, nato pa še v Benetke.
V Trstu smo se z mladimi pevkami srečali na sobotnem koncertu v evangeličanski cerkvi. Spored je bil za vse poslušalce zelo pester in zanimiv, saj so se flamske pevke predstavile -skupaj jih je okrog 50 - s pesmimi Mozarta, Dvoržaka, Sibeliusa, Čajkovskega, Banchierija, Schuberta, Verdija in drugih, ki so jih odpele ob spremljavi
klavirja. Drugi del programa pa je obsegal nastope plesne in pevske skupine, dveh mladih članic zbora na klavir in violino, pa še pevk v manjši sestavi, nato pa še zaključni nastop vseh pevk s Straussovo hitro polko »Tritsch-tratsch«.
Mlade pevke, ki jih vodi dirigent Leo Schepers, so se predstavile z ubranim petjem in lepim nastopom, ki kaže, da so občinstva že vajene ter da so se tudi pred tržaškimi poslušalci čutile dovolj sproščene in vpete. Repertoar, ki so ga naštudirale za svoje gostovanje v Trstu, je obsegal razna polifonska dela, pa tudi druge skladbe, ki so jih odpele v različnih jezikih. Seveda so bile na koncu deležne zasluženega aplavza, kateremu so se oddolžile s ponovitvijo prijetne Straussove polke.
Kot rečeno, so bile mlade pevke gostje pevk tržaškega mladinskega pevskega zbora, ki so marca meseca gostovale v Hasseltu in bile tam deležne podobnega gostoljubja. Tako se je še utrdilo medsebojno prijateljstvo, ki ga bodo skušale pevke tudi vnaprej vzdrževati in tako krepiti vezi, ki se ustvarjajo med takšnimi nastopi in gostovanji, (ni)
»Dragi pokojnik« drevi v Zgoniku
Na dvorišču pri Županovih v Zgoniku bo drevi prva od treh predstav »Blagi pokojnik, dragi možje«, ki jih bo odigrala Polona Vetrih. Predstave prireja KD Rdeča zvezda s posredovanjem glasbene skupine Ars nova in vsebujejo monologe italijanskega dramatika Alda Nicolaja. Monologe je prevedel Sergej Verč, delo pa je režiral Boris Kobal. Dramatik Aldo Nicolaj je znan po vsej Evropi, kjer so biia njegova dela večkrat upodobljena. Monologe, ki jih bo podala Vetrihova, pa je posebej napisal za italijansko igralko Paolo Bor-boni.
Kot rečeno, bo prva predstava na sporedu danes ob 20.30, ostali dve pa ob isti uri jutri in pojutrišnjem. V primeru slabega vremena bodo v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnice je mogoče dobiti tudi v predprodaji na ZSKD in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
Nepričakovan naval na mejnih prehodih
Kljub temu, da so počitnice že skorajda mimo, se lepo vreme nikakor noče izneveriti poletju. Sonce je še naprej kar vroče in prijetno, tako da ljudje ob koncu tedna vztrajno iščejo osvežitve tako ob morju kot v naravi. Preteklo soboto pa je na mejnih prehodih v okolici Trsta prišlo do pravega presenečenja. Obmejni varnostniki, ki so pričakovali naval povratnikov, so se ušteli, saj so se že zgodaj zjutraj dolge vrste avtomobilov pomikale proti Jugoslaviji. Tudi tokrat so med turisti prednjačili severnjaki, zlasti Nemci.
V nedeljo je bila slika nekoliko drugačna. Na Pesku so zabeležili sicer več prometa kot ob drugih dneh, vendar ni bilo velikega naprezanja. V jutranjih urah je bil promet v obeh smereh sorazmerno porazdeljen, medtem ko se je popoldan ustvarila vrsta zlasti na jugoslovanski strani. Najdaljše čakalne dobe so doživeli turisti, ki so se podali na mejni prehod pri Fernetičih. Nedeljski dan je potekal v znamenju povratkov, v vrstah pa so bolj ali manj potrpežljivo čakali večinoma Italijani in Nemci, ki so se že naužili južnega sonca. Med čakajočimi pa je bilo tudi veliko jugoslovanskih in turških izseljencev, kar je narekovalo nekoliko pozornejši carinski pregled in seveda še dodatno podaljšalo čakanje pred zapornicami. Včerajšnji dan je bil, kot so nam povedali na obmejni policiji, pravi ponedeljkov počitek, saj ni bilo niti običajnih kupcev maloobmejnega prometa.
Mesto pa je bilo v nedeljo bržčas prazno, vsaj sodeč po obisku na Kraški ohceti in drugih manjših šagrah in poletnih prireditvah. Kdor ni za tovrstno gnečo, pa se je nagnetel na barko vij anskih in sesljanskih plažah, saj je vreme, kot smo že povedali, izletnikom in kopalcem karseda naklonjeno. Poletje se torej kar noče posloviti, za kar so mu še najbolj hvaležni vinogradniki, ki bodo v prihodnjih tednih že začeli z vsakoletnim "obračunom".
Uspeh raziskovalnega tabora Boljunec 87
S sobotne zaključne prireditve v Boljuncu
V soboto zvečer je v občinskem boljunskem vrtcu potekala zaključna prireditev raziskovalnega tabora Boljunec 87, ki ga je pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave priredilo KD France Prešeren iz Boljunca. Najprej je Boris Žerjal, tajnik društva in mentor poletnega tabora, pozdravil vse prisotne, starše, župana Edvina Švaba, članico Odbora za odraščajočo mladino pri SKGZ Nerino Švab ter razisko-
valko prof. Marinko Pertot, prof. Alenko Salvi in biologinjo Damjano Oto, ki so organizatorjem priskočile na pomoč pri izdelavi delovnega programa. Nato je prevzela besedo članica društva F. Prešeren Gabrijela Korošec, ki je dejala, da si je društvo prizadevalo predvsem privabiti mladino. Prireditelji so se zato odločili za tako obliko prireditve, ki bi ustrezala potrebam in željam odraščajoče mladine in bi jo istočasno približala delovanju društva. Raziskovalni tabor je privabil precejšnje število srednješolske mladine, ki se je z navdušenjem lotila raziskovalnega dela. Štiridnevni tabor je bil tudi primeren trenutek, da so se mladinci srečali, se bolje spoznali in navezali nove prijateljske vezi. Po uspešnosti pobude bodo člani boljunskega kulturnega društva prav gotovo priredili raziskovalni tabor tudi naslednje poletje. Vendar bodo med šolskim letom prirejali za mladostnike srečanja, plese, družabne večere, rekreativno športno dejavnost in poučne izlete v naravo.
Na sobotnem večeru so si prisotni ogledali črno-bele fotografije in diapozitive, ki so prikazovali pohode skupine raziskovalcev vzdolž doline reke Glinščice, družabne večere in skupinsko delo mladincev v raziskovalnem sedežu ter vse prijetne trenutke v času tabora. Predvajanje diapozitivov je popestrilo živo pripovedovanje članice društva Sonje Gregori. V prostorih vrtca je bilo razstavljeno gradivo, ki, so ga mladi raziskovalci nabrali v štirih poletnih dneh skupnega raziskovanja in dela. Razobešena so bila poročila, risbe in izpisi podatkov posameznih delovnih skupin: zoološke, botanične, hidrografske in kemične skupine.
Pred sejama na tržaški Občini in Pokrajini
Obnovitev upravnega dela Nejasen položaj v Miljah
Širi se protest proti restriktivnim ukrepom kvesture
Pokrajinski odbornik Marcelo Čok proti omejitvam za delovanje osmič
Iztekel se je avgust in z njim počitnice velike večine ljudi, med njimi tudi političnih predstavnikov, ki sestavljajo skupščine krajevnih uprav. V polnem teku so priprave na obnovitev delovanja občinskih in pokrajinskih svetov na Tržaškem, s sestanki načelnikov svetovalskih skupin in komisij, ki pregledujejo ukrepe pred razpravo o njih v skupščinah. Prvi se bo že v petek sestal tržaški občinski svet, ki bo moral zaključiti (po samovoljni odločitvi listarskega župana Staffierija) prekinjeno proračunsko razpravo. Na dnevnem redu je kar 22 podrobnejših ali splošnejših resolucij, ki so jih k občinskemu proračunu predložile razne politične skupine, kar obeta živahno in celo razgreto diskusijo.
Počitnice so se končale tudi za svetovalce na tržaški Pokrajini, ki je v teh dneh ponovno začela v polnem poli-tično-upravno delovanje. Sestali so se že načelniki svetovalskih skupin, ki so se v podrobnostih dogovorili o poteku dela v komisijah, ki bodo v teh dneh poglobile vrsto upravnih sklepov, ki jih je sprejel pokrajinski odbor, medtem ko svet več kot mesec dni ni zasedal. Prva seja pokrajinske skupščine bo v ponedeljek, 14. septembra, na nji pa bodo obravnavali predvsem navadne upravne sklepe. Ze na naslednjem zasedanju, ki bo po predvidevanjih 21. septembra, pa bo pokrajinski svet po
vsej verjetnosti že razpravljal o predlogih izvršnega organa Pokrajine glede porazdelitve deželnih finančnih sredstev v podporo kulturnim dejavnostim in društvom ter organizacijam.
Za 18. t. m. je že tudi sklican občinski svet v Miljah, da vzame na znanje odstop župana Bordona in odbora Lista Frausin-PSI in izvoli nov izvršni organ za vodenje uprave. Ko so 31. julija odložili zadnjo sejo, je kazalo, da gre zgolj za začasno preložitev do dokončnega sporazuma med Listo Frausin (KPI), socialisti in socialdemokrati, ki naj bi bili pripravljeni oblikovati novi, razširjeni občinski odbor. Toda, kot smo poročali, so se v zadnjih tednih razmere zapletle. O usodi Milj so razpravljali tudi na zadnjih srečanjih med tajništvi tržaške občinske koalicije, pri čemer se je pokazalo, da so krajevni socialisti dovzetni za predloge o preokretu oziroma o sestavi alternativne večine v miljskem občinskem svetu, ki naj bi postavila KPI v opozicijo. Položaj se torej zapleta in je za sedaj še dokaj nejasen. Miljski komunisti bodo vsekakor pojasnili svoje mnenje v petek, z veliko manifestacijo na temo »Za stalno in učinkovito upravo v Miljah« v okviru festivala tiska KPI, na kateri bosta spregovorila župan Bordon in načelnik skupine Liste Frausin v občinskem svetu Donadel.
Marčelo Čok
Težnja tržaške kvesture, da skrajno omejuje, oziroma skoraj onemogoči dejavnosti osmič, je razumljivo vzbudila upravičen protest in odločno nasprotovanje vseh krajevnih vinogradnikov. Kot je znano, bi namreč tržaška kvestura hotela vsiliti kmetovalcem, da se pravzaprav odpovedo stoletni tradicionalni dejavnosti, saj bi jim hotela dovoliti zgolj prodajo na drobno domačega vina,
ne pa postrežbo gostom, ki naj bi jim ne smeli nuditi niti običajnega prigrizka. Če bi nova omejevalna vodila obveljala, bi bilo tradicionalnih osmič konec, in to v škodo tako vinogradnikom, kot širokemu krogu potrošnikov, ki so tradicionalni gostje na njihovih kmetijah.
Kmečka zveza je že pretekli teden, kakor hitro je izvedela za nove omejevalne kriterije, ki jih vsiljujejo komisariati javne varnosti pri izdajanju dovoljenj za osmice, ostro protestirala pri kvesturi in zahtevala preklic omejitev, ki so v nasprotju z jasno izraženo voljo državne in deželne politične oblasti, da se nasprotno podpirajo in pospešujejo ag-roturistične dejavnosti, kakršne so tudi osmice.
Veliko zaskrbljenost in nasprotovanje omejevanju dejavnosti osmič nam je včeraj izrazil tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok. »Taki ukrepi, ki izhajajo iz restriktivnega tolmačenja obstoječe zakonodaje in verjetno iz pritiskov, ki jih že nekaj tednov izvajajo združenja lastnikov javnih lokalov proti osmicam in vaškim šagram, so objektivno škodljivi in v kričečem nasprotju s prizadevanji izvoljenih uprav, da spodbujajo in podpirajo hva-
levredna prizadevanja kmetov, da izboljšujejo svoj pridelek in ga čim neposredneje nudijo potrošnikom,« nam je dejal pokrajinski odbornik.
»Za osmice je znano, da predstavljajo pomembno dejavnost v okviru kmečkega turizma, ki ima svojo gospodarsko in kulturno veljavo. Z njimi si kmetje pomagajo, da bolje vnovčijo svoj vinski pridelek, brez zajedavskega posredništva, po drugi strani pa najde meščan v osmicah pristni pridelek in družabno vzdušje, ki mu je tako pogodu. Omejevanje dejavnosti osmič torej predstavlja hudo oviro za obstoj vsega domačega kmetijstva, zlasti pa vinogradništva, ki je v zadnjih časih v naši pokrajini v kvantitativnem in kvalitativnem razvoju, kot smo ugotavljali prav v četrtek v Repnu, ko smo pregledovali vzorce za bližnjo pokrajinsko selekcijo domačih vin.«
»Omejitve proti osmicam je treba torej takoj odpraviti,« je zaključil odbornik Čok, »zaradi česar bom takoj nastopil pri kvesturi, obenem pa se bom povezal z občinskimi upravami in s kmečkimi sindikalnimi organizacijami, da se dogovorimo o skupni in usklajeni pobudi pri vseh pristojnih oblasteh, da dosežemo hitro in zadovoljivo rešitev vprašanja.«
Na nedeljski slovesnosti župan Brezigar govoril tudi o razvoju vasi
Na Devinskem gradu nagrajeni krajani
Enourna stavka v Tržaškem arzenalu zaradi kršenja varnostnih predpisov
za dejanja dobrote in človečanstva
Devinski princ govori udeležencem, ob njem župan Brezigar
Podeljevati diplome in nagrade za dejanja dobrote je neobičajno in v naših časih mogoče celo presenetljivo. Prav to pa se vsako leto ob koncu poletja objavlja v Devinu: krajani, ki so
IzKazall v ljubezni do Duznjca„, a« bijo slovesno priznanje na svojem gradu. Nagrado je ustanovil zdaj že pokojni princ Rajmund Thurn und Taxis in njegov naslednik Karel Aleksander jo je ohranil tudi v spomin na očeta. Gre za srečanja, ki iz več razlogov spominjajo na drugačne čase, po drugi strani pa je najbrž župan Brezigar prav povedal, ko jih je med samo slovesnostjo v nedeljo označil kot »sestanke z našo vestjo«: mogoče prav zaradi svoje neobičajnosti lahko učinkovito opozarjajo na vrednote, ki so v naši potrošniški zavesti potisnjene ob stran, in na ljudi, ki so nekaj važnega storili, a ne v smislu tehnično-indus-trijske uspešnosti.
Letos so »nagrade dobrote in človeške solidarnosti« prejeli: karabinjer Giuseppe Racis za »takojšnji in učinkoviti poseg pri reševanju mladeniča v smrtni nevarnosti«; Nerina Fragiaco-mo za »dobroto in požrtvovalnost, izkazani v strežbi onemoglemu stricu«; Dragica Rebula za »pogum in požrtvovalnost, s katerima se je posvečala onemoglemu sinu«; Lidia Mazzon za »izredno dobroto in požrtvovalnost, s katerima se je izkazala v strežbi bolnih staršev«. Posmrtno priznanje je prejel Antonio Bravin, ki je »z velikim pogumom dolgo in potrpežljivo prena-
šal hude telesne bolečine«; dvignil ga je pokojnikov sin Adriano.
Pred podelitvijo nagrad sta navzoče, med katerimi je bil tudi tržaški škof Lorenzo Bellomi, nagovorila princ Karel Aleksander in župan Brezigar. Slednji je izkoristil priložnost, da odgovori na nekatere časopisne kritike, po katerih naj bi bil Devin danes zanemarjen oziroma naj bi izgubil čar, ki ga je imel na začetku stoletja za časa Rilkejevega bivanja v njem. Bre-
zigar je dejal, daje moderni razvoj res marsikaj pokvaril, a izrazil je prepričanje, da se Devinu konkretno obeta pomembna bodočnost kot zgodovin-sko-kulturnemu centru. Ob tem je posebej podčrtal pomen, ki ga ima Jadranski zavod združenega sveta za vas, poudaril pa je tudi potrebo po utrditvi tvornega sožitja medprebivalci različnih narodnosti in kultur.
Nedeljsko prireditev na gradu je popestril godalni trio, udeleženci pa so se po slovesnosti lahko zadržali na zakuski.
Delavci Tržaškega arzenala sv. Marka so včeraj stavkali eno uro ob koncu vsake izmene, da bi prisilili vodstvo podjetja, da poskrbi za spoštovanje varnostnih predpisov na delovnem mestu. Za stavko se je tovarniški svet odločil po požaru, ki je nastal v petek v eni od cistern motorne ladje Agip Marche, ki jo pravkar preurejajo. To je bil že drugi požar na tej ladji v dveh tednih. Prvi je izbruhnil 17. t. m. in le za las ni povzročil tragedije. Že takrat je tovarniški svet opozoril odgovorne, da se v Arzenalu ne spoštujejo varnostni predpisi predvsem zaradi politike Fincantierija in vodstva podjetja, ki skrbita samo za krčenje stroškov, pa čeprav na škodo varnosti na delovnem mestu.
Dovolj zgovorno je na primer dejstvo, da razpolaga Arzenal s samo sedmimi gasilci, razdeljenimi na dve izmeni, in da bi Fincantieri še te hotel odpraviti, medtem ko se tovarniški svet zavzema za znatno povečanje njihovega števila.
Hud problem pa predstavlja tudi zadržanje kopice zunanjih podjetij, ki delajo v Arzenalu zaradi kroničnih vrzeli v njegovem organiku. Dobršen del tej manjših podjetij, ki jim daje vodstvo Arzenala dela v zakup (ali celo v podzakup) ne spoštuje varnostnih predpisov, s čimer ogrožajo varnost delavcev, in to je tudi primer podjetja, ki ima v zakupu dela na ladji Agip Marche.
Iz teh razlogov je tovarniški svet na včerajšnjem srečanju z vodstvom Tržaškega arzenala zahteval ne samo spoštovanje vseh norm za zagotovitev varnosti na delovnih mestih, pač pa tudi odvzem zakupov vsem tistim zunanjim podjetjem, ki te norme sistematično kršijo. Vodstvo Arzenala se je
Nezgodo je zakrivila pokvarjena varovalka
Grški tanker onesnažil morje
Grška petrolejska ladja Nissos Paros je včeraj popoldne zaradi pokvarjene varovalke začela izgubljati nafto. Nezgoda se je pripetila v industrijski coni pri terminalu naftovoda SIOT. Varovalka, skozi katero so po cevi pretočili tekočino v cisterne, se zaradi okvare ni popolnoma zaprla in temna mastna snov se je kmalu razlezla po vsej morski gladini. Na srečo je prostor ob SIOT omejen, zato so reševalci pre-
prečili, da bi madež onesnažil ves T žaški zaliv.
Se preden je reševalcem uspelo posebnimi napravami očistiti morj pa je nenadoma zapihal veter iz vzh da. Dvignili so se valovi, ki so del n fte odnesli do Barkovelj. Masten m dež se je ustavil v portiču ob polkro nih terasah imenovanih »topolini« (i sliki). Pomorsko poveljstvo je poklic lo na pomoč družbo Crismani, ki je posebnimi napravami po nekaj un očistila onesnažena območja.
Ogenj v Miramarskem parku
Včeraj ponoči se je iz še nepojasnjenih vzrokov vnela suhljad v Mira,mar-skem parku. Plamene so okrog 4. ure ponoči opazili karabinjerji, ki imajo svojo postojanko pri Miramaru, in so o dogodku takoj obvestili gasilce.
Gašenje se je nadaljevalo vse do 10. ure zjutraj, saj ognja ni bilo mogoče zlahka zaustaviti. Požar se je namreč razvil v borovem gozdiču nedaleč od gradu, točneje v bližini dveh kamnitih tunelov pri tako imenovanem »Jezercu lotosov«. Tu so tla posejana s pravo preprogo lahko vnetljivih suhih borovih iglic.
Preden je gasilcem končno uspelo pogasiti plamene, je ogenj zajel okrog 1.500 kvadratnih metrov terena in poškodoval okrog 20 odstotkov rastlin na njem.
V spodnjicah po Trgu Perugino
Pred Trgom Perugino, točneje med Ulicama Conti in Cambini, so agenti letečega oddelka v nedeljo zvečer naleteli na dokaj neobičajen prizor. Zagledali so namreč mlajšega moškega, ki se je v samih spodnjih hlačah »razkazoval« na cesti.
V	trenutku močne duševne neuravnovešenosti je 32-letni A. S. odšel od doma skoro povsem nag. V bližini Trga Perugino se je znesel nad štirimi parkiranimi motorji in jih pometal na tla. Pri tem je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Verjetno bi s svojim početjem nadaljeval, ko ne bi anonimni očividec takoj obvestil policije.
V	diskoteki okradel dekle
Neznanec je v nedeljo zvečer okradel 23-letno študentko Alessando Albane-si iz Vidma. S svojo prijateljico, 21-letno Lucio Bressan, je preživela večer v diskoteki Fashion v Ul. Madonna del Mare. Na plesišču se je Albanesijevi nenadoma približal visok mladenič vitke postave z dolgimi, temnimi lasmi, ji iztrgal torbico iz rok in pogebnil. Prijatelji deklet so ga začeli zasledovati, v starem mestu pa so za njim izgubili sled.
Okradenka je imela v torbici 10 tisoč lir in osebne dokumente. Agenti so zaslišali obiskovalce diskoteke, a so ugotovili le, da je tat poznan pod imenom Diego.
obvezalo, da bo bolj dosledno spoštovalo varnostne predpise, glede odstranitve zunanjih podjetij, ki ne spoštujejo predpisov, pa bo odgovorilo danes. Na osnovi tega odgovora bodo delavci sklepali, ali naj nadaljujejo stavkovno akcijo.
Rečan priznal rimski policiji umor dekletca
Kot se je v Trstu šele včeraj razvedelo, se je prejšnji petek predal rimski policiji 19-letni Aleksander Relja, ki naj bi tri dni prej v svojem stanovanju na Reki posilil in ubil 14-letno Božiko Katusič ter nato pobegnil v Italijo.
Preiskovalci so od vsega začetka sumili, da je mladi Rečan namenjen v Rim, kjer stanuje njegova teta. Tri dni je tržaška policija strogo nadzorovala mejne prehode, agenti letečega oddelka pa so morilca iskali v mestu. Med drugim so hotelirjem dali na razpolago sliko Relje in jih prosili, naj jih takoj obvestijo o njegovem morebitnem prihodu. In dejansko je pred nekaj dnevi lastnik nekega tržaškega hotela povedal, da je mladenič, podoben Re-iji, prišel k njemu v spremstvu dekleta in ga vprašal za ceno nočitve. Ker je bila cena zanj previsoka, je kmalu nato odšel.
Prav tako so mladega psihopata z Reke vztrajno iskali policisti v drugih italijanskih mestih. Prejšnji petek pa se je sam javil policijskim oblastem v Rimu in jim povedal, da je on morilec deklice in opisal potek dogodkov. Mladoletno Božiko naj bi povabil v svoje stanovanje, ji ponudil mamilo in jo nato v napadu strasti skušal posiliti. Povedal je, da se je deklica branila in da je v jezi izgubil razsodnost; pograbil je kladivo za meso in jo nekajkrat udaril po glavi.
Policisti sprva njegovim izjavam skorajda niso mogli verjeti. Kasneje pa se je izkazalo, da je Relja po vsem sodeč res zagrešil kruti zločin. Osumljenca so takoj odpeljali v zapor in ga bodo v najkrajšem času izročili jugoslovanskim oblastem.
1. 9. 1979	1. 9. 1987
Ob 8. obletnici smrti
Janka Obada
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marica in sinova z družinama
Salež, 1. septembra 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega	w
Venceslaa Čoka
SVOJCI
Trst, Katinara, 1. septembra 1987
Odprl jo je dr. Marko Filipčič
Nova zobozdravniška ordinacija na Opčinah
Narodna ulica na Opčinah, ki je v zadnjih letih videla preporod in razcvet vsakovrstnih gospodarskih dejavnosti in drugih sorodnih pobud, je nedavno tega spet postala bogatejša za nov delovni dosežek. Resda gre prej za start kot za cilj, pa vendar gre za pridobitev, ki si kar sama napoveduje uspešno prihodnost. Na št. 28, prav blizu tramvajske postaje, je v sredo, 19. avgusta, odprl svojo zobozdravniška ordinacijo domačin dr. Marko Filipčič. Po dveh letih specializacije na stomatološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra in enoletni praksi v nekem tržaškem zobozdravstvenem centru je dr. Filipčič sklenil opreti se na lastne moči.
Sodobna zobozdravstvena veda si je za osnovno izhodišče izbrala preventivo, se pravi osvestiti ljudi, da je za zdravje naših zob potrebna ne le krtača, temveč tudi redni zdravniški pregledi stanja zobovja z odstranjevanjem zobnega kamna. V zdravstveno razvitih državah, npr. v Švici in na Švedskem so na dnevnem redu že postopki, ki se jih v zadnjem času oprijemajo tudi v Italiji. Najteže je seveda o tej nuji prepričati paciente, nam je povedal prijazni zobozdravnik, vendar brez tega ne gre, če želimo zdravo zobovje izza otroških let ohraniti čim dlje. Medicinska znanost je poiskala odgovore na mnoga vprašanja in odpravila marsikateri dvom tudi na tem področju, kjer si znanost in estetika podajata roke.
Dr. Filipčič je poln mladostnega zanosa in na vrata njegove ordinacije že trkajo prvi pacienti. Kmalu jih bo še veliko več, saj so dobri zobozdravniki vselej zaželeni: mar ne drži, da je lep nasmeh zlata vreden?
J. B.
Eden od štirih skavtskih taborov letos v Žirovnici
Tabori pomenijo višek skavtskega življenja. Na njih se skavtje med seboj globlje srečamo, živimo v tesnem stiku z naravo, priložnost imamo, da v praksi preverimo teoretično znanje, ki smo ga med letom pridobili na raznih sestankih. Slovenska zamejska skavtska organizacija s Tržaškega je letos priredila štiri tabore. Eden od teh je potekal v dolini Žirovnice nad Logatcem, in sicer od 27. julija do 10. avgusta. Prav tega sva se podpisana udeležila in o njem bi želela na kratko poročati.
Našemu taboru sta načelovali Olga Tavčar in Tamara Petaros, na njem pa so taborili vodi iz Devina, Sesljana, Nabrežine, Križa, Mačkolj, s Kolon-kovca, iz Skednja, od Sv. Jakoba in Sv. Vincencija. Kar raznolika skupina torej, a prav kmalu smo se vsi ujeli in zaživeli v pristnem prijateljskem vzdušju. Prve tri dni smo porabili za ureditev tabora. Utrdili smo šotore, izdelali in postavili jambor, oltar, kuhinjo, jedilnico, klopi, uredili vhod, pa tudi stranišče in jamo za odpadke. Sele po tretjem dnevu smo se resneje posvetili spoznavanju okolja. Ob tem smo tudi navezali stike s prijaznimi domačini, ki so nas potem pogosto obiskovali, zlasti pri večernih tabornih ognjih in pri mašah na odprtem.
Življenje na taboru so popestrili izleti, družabne igre in druge prireditve. Obiskali smo zanimivejše kraje in se povzpeli na nekatere gore v okolici, in sicer na Vrsnik, Sv. Tomaža, Govejk in na Vrh nad Rovtami pri Sv. Treh kraljih. Nekajkrat smo igrali lov na lisico, lepo pa sta uspeli tako "nočna" kot "velika" igra, v katerih smo lahko preverili, koliko čuta imamo za orientacijo, pa tudi pokazali druge skavtske spretnosti.
Eden izmed taborni h dni je bil posvečen "izražanju". Skoraj vsi udeleženci smo po skupinah ali posamično izdelovali raznobarvne zmaje, s ka-
terimi smo se potem pomerili. Posebno živahen je bil "športni dan", na katerem smo tekmovali v odbojki, vleku vrvi, igri med dvema ognjema in "sco-ut-ballu". Na sporedu je bil še "dan narave", v katerem je moral vsak vod pripraviti herbarij. Sicer pa je vsak dan bil po svoje zanimiv. Vsak večer smo se zbirali pri tabornem ognju, v lesku katerega se je večkrat odvijal poseben program na določeno tematiko. Priredili smo npr. modni defile, potovanje okrog sveta v 80 minutah in med drugim slovesno podelili naslov "mister" oziroma "miss tabor A", kot šege naš tabor pač imenoval. Neki večer je bil posvečen bivakiranju. Žal se je prav tistega dne vreme kisalo, tako da smo bivakirali v senikih, ki so nam jih tamkajšnji kmetje dali prijazno na razpolago.
Izredno doživetje sta predstavljali srečanji s skupino kakih 70 mladih iz vse Slovenije, ki so se zbrali na Vrhu pri Sv. Treh kraljih. Spoznali smo jih, ko smo se podali tja na izlet, prijateljstvo pa smo poglobili, ko so oni pozneje prišli na obisk našega tabora. To ni bil edini obisk. Na naš tabor so namreč prišli tudi domači taborniki, s katerimi smo si zamenjali kroje v znak prijateljstva. V spremstvu domačega župnika je prišla na obisk tudi skupina mladih iz bližnje vasi. Obiskovat so nas seveda prihajali tudi starši in sorodniki, zlasti ob praznikih. V tej zvezi velja še omeniti, da smo nekega dne šli v tovarno Alpine.
Med najlepše dneve na taboru sodi "dan zbranosti", ki se je zaključil s slovesno sveto mašo. Udeležilo se je je tudi veliko domačinov, ki so z zanimanjem prisluhnili skavtskim nabožnim pesmim. S pesmijo se je tabor tudi končal. V Sežani, kjer so nas pričakali starši, smo zapeli Pesem slovesa in si z njo voščili, da bi se čim prej spet srečali...
Kokos in Grizly
PROVINCI A Dl TRIESTE TRŽAŠKA POKRAJINA
PRISPEVKI ZA OTROKE IZSELJENCEV
Tržaška pokrajinska uprava je pooblaščena, da dodeli prispevke, ki jih predvideva čl. 5, odstavka a) in b), deželnega zakona št. 51 z dne 27. 10. 1980 za akademsko in redno šolsko leto 1987/88.
Pravico do teh prispevkov imajo otroci izseljencev, ki bivajo v tujini (ali pa so se vrnili po 1. januarju 1986, potem ko so v zadnjem petletju bili v tujini najmanj dve leti). Pomoč dobijo za šolanje na rednih šolah, univerzah, za podiplomski študij, za poklicne tečaje in za tečaje za poklicno prekvalifikacijo na deželnem teritoriju. Otroci izseljencev iz Furlanije-Ju-lijske krajine dobijo podporo tudi za obiskovanje tistih šol in tečajev, ki jih v deželi ni.
. Rok za vložitev prošenj v tajništvu predsedstva pokrajinske uprave v Trstu zapade 30. septembra 1987 ob 13. uri.
Zainteresirani lahko dvignejo okrožnico z vsemi pojasnili v vratarnici Tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 vsak dan - vključno ob sobotah - od 8. do 14. ure.
	
menjalnica	31. 8. 1987
Ameriški dolar............. 1300.—
Nemška marka ................ 721,50
Francoski frank............ 214.—
Holandski florint ......... 639.—
Belgijski frank............... 34,30
Funt šterling.............. 2125.—
Irski šterling............. 1910.—
Danska krona............... 184.—
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............ 970.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 874.—
Avstrijski šiling............ 102,40
Norveška krona ............ 194.—
Švedska krona.............. 204.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,45
Drobni dinar................... 1,50
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
čestitke
ROMANA in EGON slavita danes 25-letnico poroke. Da bi vriskala in pela in mnogo, mnogo let skupaj se vrtela, jima vošči vesela družba.
Potovalni urad
AURORA
vabi na naslednja potovanja: od 13. do 20. septembra na Mali Lošinj, cena 220.000 lir;
od 27. septembra do 7. oktobra v Kapadokijo, cena 992.000 lir;
od 30. septembra do 7. oktobra v Madrid in po Andaluziji, cena
915.000	lir;
od 3. do 4. oktobra na Plitvička jezera, cena 137.000 lir; od 26. oktobra do 2. novembra na Kanarske otoke, cena od
553.000	do 853.000 lir. Informacije in vpisovanje pri
potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
KD Rdeča zvezda in Glasbena zadruga ARS Nova
Vabita na predstavo
ALDO NICOLAJ
BLAGI POKOJNIK, DRAGI MOŽJE
Igra Polona Vetrih
Režija Boris Kobal Produkcija Festival Ljubljana
PREMIERA danes, 1. septembra Ponovitvi 2. in 3. septembra Predstave bodo ob 20.30 na Županovem dvorišču v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Predprodaja vstopnic na ZSKD in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev, obvešča, da bo
6. septembra ob 15. uri
PROSLAVA PRI BAZOVIŠKEM SPOMENIKU
razne prireditve
KD Vesna prireja pesniški večer "ŠE POMNIŠ MORJE TISTO NOČ..." ob stoletnici rojstva Alberta Sirka v izvedbi MG Kresna noč. Režija Marko Sosič. Križ - Brojnica v soboto, 5. septembra, ob 20.30.
PD Kolonkovec organizira na društvenem sedežu 5. in 6. septembra tradicionalni PRAZNIK SOLATE. Delovali bodo dobro založeni kioski. V nedeljo bo odprta razstava solate. Oba večera ples z ansamblom Zvezde.
razna obvestila
TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo danes, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici PRVA VAJA ORKESTRA IN ZBORA v sezoni 1987/88. Program: obnovitev Simonitijevih pesmi za nastop v Novi Gorici, ki bo 13. septembra ob odkritju doprsnega kipa partizanskemu skladatelju Radu Simonitiju. Obenem vabi nove pevce, naj se javijo, da se dogovorijo za sprejem v ansambel.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.00 Ultimo tango a Parigi, dram., It. 1972; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Maria Schneider.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 115'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, En-rico Montesano.
GRATTACIELO - 18.15, 22.15 007 - Li-cenza per uccidere.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Creepshovv 2.
FENICE - 17.30, 22.15 Emmanuelle 5, er. Fr. 1986; r. Walerian Borowczyk; i. Mo-nigue Gabrielle,
EDEN - 16.00, 22.00 Taboo n. 4 - La de-generazione, porn., □ □
EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 Radio days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Una mog-lie per Johnny, porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Cavalli di razza. EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 Blade Run-ner, fant., ZDA 1982, 120'; r. Ridley Scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer. CAPITOL - 16.00, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di nudisti, er. kom., □
RADIO - 15.30, 21.30 Amori... porno li-bidinosi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznujeta v Repnu srebrno porpko
EGON in ROMANA
Iz vsega srca jima čestitata sinova Pavel in Boris.
izleti
Veseli godci iz Boljunca priredijo 20. septembra izlet v Camalo (Treviso). Vpisovanje v Klubu partizanov Boljunec od 18. do 20. ure ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan
(tel. 568233) prireja od četrtka, 10. septembra, do vključno sobote, 12. septembra, 3-dnevni izlet v Vzhodne Julijce z vzponom na Triglav. Vpisovanje v tajništvu šole do vključno četrtka, 3. septembra.
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Toskano. Informacije v baru Doma A. Sirk v Križu.
SK Devin priredi ob prazniku piva Oktoberfest 4-dnevni izlet v Avstrijo in Nemčijo z ogledom Salzburga, Miinchna in Innsbrucka. Odhod 18. septembra ob
5.45	iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Križa, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpisovanje pri odbornikih ali na sedežu društva ob torkih in petkih od 19.30 dalje ali po telefonu na št. 200236.
razstave
V	občinski galeriji na Trgu Unita so
odprli razstavo slikarja Romola Bertinija. Razstava bo odprta do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 1. septembra EGIDIJ
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.20 - Luna vzide ob
15.19	in zatone ob 23.17.
Jutri, SREDA, 2. septembra ŠTEFAN
PLIMOVANJE DANES: ob 14.59 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Mazzuchin, Mattia Starace, Sharon Vigini, Camilla Gris in Barbara Zerial.
UMRLI SO: 91-letni Giacomo Ledo-vich, 84-letni Antonio Amelio, 73-letna Edvige Decuia, 73-letni Fabio Zubin, 75-letna Emilia Mazzarolli, 83-letna Maria Crosilla, 84-letna Anna Giordano vd. Li-banti, 72-letni Aldo Bettinelli, 51-letna Laura Moscolin, 71-letna Emma Canziani por. Mallini, 81-letni Vittorio Crevatin, 93-letna Giovanna Gabrielli, 90-letna Lu-igia Arban, 66-letna Luciana Mevlja, 57-letna Mariuccia Ugenti, 67-letni Frances-co Voli, 85-letna Elisabetta Favruzi in 75-letni Michele Natale.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. avgusta, do sobote, 5. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
šolske vesti
Državni poklicni zavod Jožef Stefan
sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli danes, 1. septembra, s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na šolski oglasni deski.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se bodo popravni in vstopni izpiti začeli danes, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno skušnjo iz italijanščine in slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski v šoli.
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois in oddelka za geometre v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli danes, 1. septembra, z naslednjimi pisnimi in grafič-. nimi skušnjami: danes, 1. septembra, na sedežu DTTZ ob 8.30 - slovenščina: 1. a,
1.	b, 1. c in 1. raz. geom.; italijanščina: 2. a, 2. c, 2. raz. geom.; knjigovodstvo: 3. a, 3. c, 4. a; danes, 1. septembra, na oddelku za geometre ob 8.30 - tehnično risanje: 1. raz. geom.; gradb. teh.: 3. raz. geom., 4. raz. geom. Razpored pismenih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na oglasni deski zavoda.
GLASBENA MATICA TRST obvešča, da je VPISOVANJE NOVIH GOJENCEV za šolsko leto 1987/88 za Trst in podružnice od 1. do 10. septembra vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v tajništvu šole - Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL Trst - Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lu-igi ll (mestni avtobus št. 25) sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142 •
Sindikat slovenske šole obvešča vse kandidate, ki so vključeni v pokrajinske lestvice suplentov za poučevanje v šolskem letu 1987/88, da je od 28. 8. dalje razobešen na oglasni deski na skrbništvu prvi seznam prosilcev.
__________prispevki__________________
Ob 4. obletnici smrti drage mame Justine Tretjak daruje hči Ida z družino
20.000	lir za KD Vesna in 10.000 lir za dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Bruno Pertot 50.000 lir za FC Primorje.
Ob prazniku Primorja daruje ansambel Pomlad 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na drago sestrično Maro Luxo daruje Marija Krečič-Gembrini
25.000	lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na preminule starše daruje Edi Daneu 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 15. obletnici smrti Josipa Regenta daruje žena Ivanka loooO lir ža ŠD Kon-tovel.	JP'’"',
Za sekciin V^PI-ANPI Prose^ , vci so darovali Ivan Ban 5.000 lir, Angel Gerljanc 5.000 lir, Miroslav Prašelj 6.000 lir, Rajmund Prašelj 5.000 lir, Angel Škrk
5.000	lir, Josip Štoka 3.000 lir in Slavo-Ijub Štoka 25.000 lir.
V	spomin na Guerrina Husuja'daruje družina M. štrekelj 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Rozine Sosič vd. Škerlavaj darujeta Anita in Ernest
15.000	lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
_________mali oglasi_______________
ODDAM črno-belega psička, 2 meseca starega, majhne postave. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
IZREDNE CENE. Trgovina čevljev Mara - Ul. Vasari 10 - obvešča cenjene odjemalce, da bo v teku septembra premeščena na št. 8 v isti ulici.
DRUŽINA Z OTROKOM išče stalno gospodinjsko pomočnico. Tel. 412340 od 19. do 21. ure.
KUPIM 4-sobno hišo z vrtom ali stanovanje s teraso. Tel. 412340 od 19. do 21. ure.
PRODAM avtomobil fiat panda 45 S,
5.000	prevoženih km, po ugodni ceni. Tel. 0481/82779 v večernih urah.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci na št. 21. Vabljeni!
BRIŠKI beli pinot in merlot toči Anton Klanjšček v Gorici - Ul. Lunga 15 -vsak dan od 9. do 21. ure.
IMPORT-EXPORT išče knjigovodjo za vodenje kompjuteriziranega knjigovodstva. Telefonirati v večernih urah na št. 52277.
IŠČEMO osebo, staro nad 25 let, razpoložljivo v večernih urah za honorarno delo v društvenem baru. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv".
STAREJŠI UPOKOJENEC, ki živi sam v lepem stanovanju v centru Trsta, išče gospodinjo. Nudi hrano, stanovanje in nagrado. Tel. 575436.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1987/88 v Trstu sledeče tečaje:
1.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur);
2.	Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur);
3.	Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (1100 ur)'
4.	Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
5.	izpopolnjevalni tečaj za personal computering (160 ur);
6.	Izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur);
7.	Tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur);
8.	Izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
9.	Izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur);
10.	Tečaj vinogradništva in kletarstva - občina Zgonik (60 ur);
11.	Tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur);
12.	Tečaj za splošno živinorejo (30 ur);
13.	Tečaj za gojenje aktinidije (30 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
Pet pretresljivih zgodb od ponedeljka na RAI 2
RIM — S prihodnjim ponedeljkom bodo na drugi televizijski mreži ob 21.30 začeli oddajati pet filmov, ki jih je režiser Carlo Di Carlo posnel z elektronsko tehniko v TV studiu piemontske RAI. Ciklus ima skupni naslov Pet pretresljivih zgodb, njihov skupni imenovalec pa sta skrivnost in moreče vzdušje. Oba elementa sta značilna za delo ameriškega pisatelja Stanleya Ellina, čigar novele sta Carlo Di Carlo in Antonio Vergine prelila v filmski scenarij.
Filme je Di Carlo posnel v enem letu (od tega je 18 tednov namenil snemanju), pri delu pa je uporabil na nov način televizijsko elektronsko tehniko. Za fotografijo sta skrbela Lu-dovico Negri in Mario Cremonino, za
scenografijo Paolo Bernardi, originalna glasba pa je delo Luisa Bacalova. Skupno je pri filmih sodelovalo 43 igralcev, od katerih jih je 13 imelo nosilne vloge.
Na prvi pogled bi filme lahko označili za detektivke, vendar je Di Carlo v svojem delu, kot Ellin v svojih pripovedih, odločno presegel to raven. S prijemom detektivke je režiser skušal raziskati vsakodnevno življenje in »posebnost« eksistence, protagonisti pa so po svoje »heroji« v boju z moro. Prvi film La parete della stanza ac-canto, ki je povzet po povesti The Bet-rayers in v katerem nastopajo Sergio Castellito, Sergio Fiorentini in Marina Pierro, obravnava primer fanta, ki prisluškuje življenju sosede. Drugi film
Adalberto Maria Merli in Giulia Uršo) pripoveduje o borznem agentu, ki proti lastni volji odkrije, da ga žena vara; tretji film Scacco malto (v glavnih vlogah igrajo Felice Andreassi, Andrea Ferreol in Armando Bandini) je zgodba o uradniku, ki mu navdušenje za šah uniči življenje; četrti (La zampa del gatto - Hector Alterio in Alessandro Flaber) govori d argentinskem zdomcu, ki je vpleten v nevaren komplot; zadnji film pa (La ragazza con gli occhiali neri - Marika Ferri, Roberto Accornero in Renato Cecchet-to) je zgodba o dekletu, ki jo mori spomin na skrivnostnega napadalca. Gre za navadne ljudi, ki pa imajo vrsto psiholoških problemov ozirom postanejo pravi klinični primeri.
Scenarij vseh petih filmov je bil povzet po povestih Stanleya Ellina, ki je svojstven avtor v panorami ameriške sodobne literature. Ellin se je rodil leta 1916 in ni nikoli sodeloval v gibanjih, ki so korenito prenovila ameriški detektivski roman. Ob koncu študija je najprej ubral pot pedagoga, vendar je kmalu spoznal, da poučevanje ni primerno zanj. Zato se je najprej zaposlil kot delavec v raznih poklicih, nato pa je bil v vojski in tu spoznal ljudi, ki jih je nato opisal v svojih povestih in romanih.
S pisanjem je začel pri 30. letu, ko se je po odsluženem vojaškem roku vrnil v ZDA. Že njegovo prvo delo The Speciality of the House, je imelo znaten odmev in je bilo leta 1948 nagrajeno kot najboljša detektivska povest. Po tej povesti so posneli nekaj televizijskih in tudi filmskih uspešnic. V svojem delu pa se Ellin ni omejil zgolj na detektivko, pač pa je vselej presegel ta žanr. Sam je večkrat poudaril, da »zločin nudi pisatelju znatne možnosti raziskovanja, saj gre za področje, v katerem lahko najdeš veliko stimulacij, da pripoveduješ o življenju ljudi«.
Po skoraj 40 letih pisateljevanja je Stanley Ellin preminil lani poleti v 69. letu starosti. Ciklus filmov, ki ga sedaj predvaja RAI, pa želi biti tudi poklon njegovi umetnosti.
Priprave na oddajo Fantastico
Pri RAI se v teh dneh pripravljajo na oddajo Domenica in, ki na jesen in pozimi razveseljuje nedeljske popoldneve tistih, ki radi presedijo praznik pred malim ekranom. Oddajo bo v studiu vodil igralec Lino Banfi, režiser pa bo Gianni Boncompagni. In ravno Boncompagni je skupaj s koreografom Russellom pred nekaj dnevi zbral dekleta, ki bodo sodelovala pri oddaji. Ob pa c p to vsi nasmpiani nastavili fotografu
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 13.45 uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika ih Primorskih novic
Lep pozdrav vsem skupaj. S to številko časopisa smo že prihrumeli v september, ki za nekatere med vami pomeni začetek šolskega leta. To je (spet) za nekatere dobro, za druge pač ne (beri: nujno zlo). Kakorkoli že, lestvica desetih najbolj vročih komadov bo z vami tudi v novi šolski sezoni, seveda z vašo pomočjo (glasovnice). Tokrat spet dve lestvici, najprej pa
tedenska...			
ted. na 1.	pr. ted.		
10	1	1_	Martin Krpan - Še je čas
17	3	2.	Vasco Rossi - Cč chi dice no
17	4	3.	U2 - With Or VVithout You
5	2	4.	Little Števen - Bitter F/uit
2	9	5.	Vasco Rossi - Ciao
3	7	6.	Bazar - Amerika
2	10	7.	Susanne Vega - Luka
3	5	8.	Living in A Box - Living In A Box
11	6	9.	Cock Robin - The Biggest Foll Of Ali
8	8	10.	Whitney Houston - I VVanna Dance With
			Somebody
Taka je torej tedenska lestvica, ki tokrat ne prinaša novosti, zdaj pa k mesečni:
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	Vasco Rossi - C'e chi dice no
3.	Little Števen - Bitter Fruit
4.	Cock Robin - The Biggest Fool Of Ali
5.	U2 - With Or VVithout You
6.	Whitney Houston - I Wanna Dance With Somebody
7.	The Stranglers - You’ll always Reap What You Saw
8.	Bazar - Amerika
9.	David Bovvie - Day-ln Day-Out 10. Vasco rossi - Ciao
Pri lestvici meseca naj poudarim, da so Martin Krpan drugič zapored na vrhu, da je bil tudi prejšnji mesec drugi Vasco Rossi, ki je tako kot skupina U2 že četrtič zapored na lestvici meseca z istim komadom...
Zdaj pa še nagrajenci. Darilni komplet Splošne banke Koper dobi Ine Žužič, Vrtoče 1/c iz Mirna, darilni komplet Primorskih novic bo prejel Jordan Kovač, Ob Hublju 3, Ajdoviščina, bedže Vročih 10 pa si bodo lahko pripeli Ana Škapin, Rodik 13/a, Kozina, Mario Fafangel, C. na Markovec 12, in Peter Krašček iz Plav, Vojkova 23, Anhovo... Čestitamo, ostalim pa več sreče prihodnjič. Ne pozabite na velike končne nagrade (recimo dvojni radio kasetofon...), ki jih bomo izžrebali konec leta, v poštev pa pridejo vse še neizžre-bane glasovnice od januarja do decembra. Bodite dobri...
Z nagradami sodelujejo:
^	®‘£r
K---------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za:.... Moj predlog:...
današnji televizijski in radijski sporedi
[ C rai 1_________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II cortile (kom., It. 1955, r. Antonio Petrucci, i. Eduardo De Filippo, Peppino De Filippo)
15.20	Risanka: Rosaura
16.25	Dokumentarna oddaja: La fauna canadese
17.10	Nadaljevanka: Dramma d'amore (po romanu II maritpo di Elena Giovannija Verge, r. Luigi Perel-li, i. Alfredo Pea, Giuliana De Sio, 1. del)
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Bravo
21.45	Dokumentarec: Ouark
22.30	Dnevnik
22.40	Variete: Pulcinella senza mas-chera - Don Raffaele Trombone in Cupido scherza e spazza (nastopa Peppino De Filippo)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	[
9.25	Šport: atletika - svetovno prvenstvo (prenos iz Rima)
11.20	Nan.: In due si indaga meglio
12.10	Nadaljevanka: Cervantes
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna .oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec, risanka
■ Dick Tracy in nanizanka Blon-die
14.50	Šport: atletika - svetovno prvenstvo v Rimu
19.40	Vreme in dnevnik
20.05	Šport: atletika - svetovno prvenstvo
20.40	Film: Conan il barbaro (fant., ZDA 1982, r. John Milius, i. Arnold Schwarzenegger, James Earl Jones, Max Von Sydow)
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.50	Dnevnik - kratke vesti
0.05 Nočni film: L avventura (psih., It. 1960, r. Michelangelo Antoniom,
i.	Gabriele Ferzetti, Monica Vitli, Lea Massari)
[ A RAI 3______________ ]
16.55	Šport: nogometni turnir G. Mo-rera (prenos iz Viterba)
18.15	Variete: Speciale Dadaumpa
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Lltalia vista dal mare (pripravila Ettore del Gi-acco in Antonio Ferro, r. Sandro Vanadia)
20.30	Športna oddaja: Atletika '87 -proces svetovnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: The black cat (srh., ZDA 1934, r. Edgar G. Ulmer, i. Boris Karloff, Bela Lugosi, Jacgueline Wells, David Manners, Egon Brecher)
22.50	Dnevnik
22.55	Deželne vesti
23.05	Aktualno: Eventi - Fino alhulti-mo film (neposredni prenos iz 44. filmskega festivala v Benetkah, pripravil Franco Porcarelli, r. Patrizia Belli, Giacomo cadore in Carlo Tagliabue)
IT RTV Ljubljana _________
18.00	Poročila
18.05	Mladinska oddaja: Ex libris -Matjaž Klopčič (S pričetkom šolskega leta se na male zaslone vračajo nekatere redne oddaje za otroke in mladino, med njimi tudi Ex libris, oddaja o kulturi in umetnosti za mlade, ki jo vodita Majda Koroša in Matej Strah. Oddaja naj bi dvakrat mesečno mladim odpirala znanje in pogled, v različne svetove in teme.)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Stara mati še ni
umrla, kdaj bo, pa še ne vemo (Miod-
rag KaradžiČ, r. Živko Nikolič,
i.	Draga MaloviČ, Vesna Peča-nac, Arijana Culina)
21.15	Balet: Turjaška Rozamunda (K. Cipci)
21.55	Dnevnik
22.10	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Sever in Jug (21. del)
|iP) TV Koper
16.00	Odprta meja
Zaradi prenosa svetovnega prvenstva v atletiki bo OM v tem tednu v oddaji s sledečim urnikom: danes ob 16.00, jutri ob 19.15, v četrtek ob
16.00	in v petek pb 16.00.
Danes pa bo med drugim na sporedu:
KRAS — Kakšna bodočnostd za kraš-ke osmice?
GORICA — Uspeh 17. mednarodnega folklornega srečanja
16.25	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
19.50	TVD Stičišče
20.30	Film: II signor ministre li prete-se tutti e subito (kom., r. Šergio Alessandrini, i. Giorgio Ardisson, Daniele Vergas)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Šport: SP v atletiki (prepos iz Rima)
23.15	Nadaljevanka: Delitto e castigo (priredba T. Kezich in M. Missi-roli, r. M. Missiroli, zadnji del)
jljl CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nad.: General Hospi-tal
10.30	Nanizanke: Flo, 11.00 Arcibaldo, 11.30 Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La donna della citta (vestern, ZDA 1943, r. George Archa-imbaud, i. Claire Tre-vor, Albert Dekker)
16.00	Nanizanke: Kate e Albe, 16.30 Luomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nan.: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum
23.10	Nanizanki: Casablanca, 0.10 Sceriffo a New York .
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Due mariti per volta (kom., VB 1962, i. Michael Craig, Mary Peach)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Miny Pony
14.30	Nad.: La vabe dei pini,
15.30	Cosi gira il mon-do
16.15	Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarna serija: Ouaderni della natura
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 Qu-incy
20.30	Film: Jess il bandito (vestem, ZDA 1939, r. Henry King, i. Tyrone Power, Henry Fonda)
22.30	Nad.: Peyton Plače
23.30	Nanizanki:	Mod
Sguad, 0.30 Mistery Movies - Cool Million
Ttalia 1
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Il suo nome e Donna Rosa (glas., It. 1969, r. Ettore Fizza-rotti, i. Romina Power, Al Bano, Dolores Pa-lumbo)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L uomo da sei miboni di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo, Magica Emi, Nana supergirl
18.00	Nanizanke: Rin Tih Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: F.F.S.S. Cioe che mi hai portato a fare sopra a Posillipo se non mi vuoi pili bene? (kom., It. 1983, r. Renzo Arbore, i. Renzo Arbo-re, Luciano De Cres-cenzio)
22.33 Nanizanke: Troppo forte, 23.05 Pronto soc-corso, 23.35 Ai confini della realta, 0.05 Sa-murai, 1.20 Hadcastle and McCormick
reTJlJfl TELEPADOVA
13.00	Risanki: Zorro, Judo Boy
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Insiders
20.30	Film: Tre uomini in fuga (kom., Fr. 1966, r. Gerard Oury, i. Louis De Funes, Colette Brosset)
22.30	Nanizanki: Spy Force,
23.30	La fenice
0.30 Film: Marisol contro i gangster (kom., Šp. 1962, r. Luis Lucia Mingarro, i. Marisol Rafael Alonso)
% TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: George
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.:Odissea
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Giorno per giorno
23.30	Variete: Dadaumpa
0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo!; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: Obalni komorni orkester; 11.20 Glasbeni mozaik; 12.00 Pojdite z nami; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Kakor od vetra se trese moje srce; 17.10 Klasični album; 18.00 Večni sopotniki: Velike pesnitve v izboru in pripovedi Vladimira Jurca.
LJUBLJANA
' 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti, popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudežnih sedem;
10.35	Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 O Istri; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 O prehrani; 14.00 Svetovno prvenstvo v atletiki; 14.30 Glasba; 14.45 Pleši z nami; 15.45 Sintonizi-rani; 16.45 Informativna oddaja: 70. leta; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High Power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30 Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
V juniju tudi po 450 tovornjakov na dan
Postopno večanje prometa na meji zahteva izgradnjo skladišč in avtoceste
Enajst potnikov na prvem poletu z letališča Ronke v Miinchen
Čez goriški mejni prehod Štandrež-Vr-tojba so v letošnjih prvih mesecih zabeležili rekorden prehod tovornjakov in blaga. Medtem ko so v januarju tovornjaki prepeljali 186.000 stotov blaga, so v letošnjem juniju prepeljali kar 465.000 stotov blaga. Medtem ko je lani šlo v obe smeri čez mejo po 200 tovornjakov, se je letos število le-teh zelo povečalo. Dosegli so maksimum 450 tovornjakov v obe smeri v enem dnevu.
Večanje je postopno. To pomeni, da goriški mejni prehod pridobiva na pomenu. Predvsem zaradi razvejane promocijske dejavnosti sedanjih upraviteljev tako v Italiji kot v inozemstvu. Še zlasti se je izplačala reklamna akcija na Madžarskem. Zelo se je v zadnjem času povečal prehod madžarskih tovornjakov, ki vozijo iz te države blago v Italijo. Prej so ti tovornjaki uporabljali druge mejne prehode. Sedaj pa upoštevajo dejstvo, da je vožnja z Razdrtega v goriško smer in dalje v Italijo nekaj desetin kilometrov krajša od tiste z Razdrtega v sežansko-tr-žaško smer ter precej krajša od tiste po Avstriji in skozi Trbiž, pa čeprav imamo v tem primeru speljano sodobno avtocesto. Kilometri pa so za avtoprevoznike izrednega pomena. To upoštevajo tudi ju-
goslovanski avtoprevozniki, ki čedalje več vozijo blago v Italijo in iz nje.
Upoštevati pa je tudi treba, da je carinska služba na goriškem mejnem prehodu brezhibna in da avtoprevoznikom ni treba dolgo čakati.
Seveda pa vse .to odpira vrsto drugih vprašanj. Za Gorico in tudi Novo Gorico je tak povečan promet izrednega pomena in važnosti. Zaposlitev dobijo in bodo dobili številni ljudje, ki jim ne bo treba s trebuhom za kruhom v svet. Na obeh straneh bi bilo treba povečati kapacitete skladišč. V Vrtojbi bo podjetje Primex povečalo sedanjo skladiščno halo. Enako bi morali narediti tudi na italijanski strani, saj so sedanja skladišča na avtoportu polna. Denar, težke milijarde, je na razpolago. Začetek del pa se je zakasnil, ker niso nekateri politiki našli soglasja, kdo bo vodil dela. Gre za spore znotraj de-mokristjanske stranke. Nekaterim v tej stranki leži, da bi vodstvo del prevzel inž. Gelserino Graziato, ki je že vodil dela na mejnem postajališču in tudi v prvem delu avtoporta. Drugi pa bi želeli drugega strokovnjaka. Zaradi tega pa so se zakasnila dela, ki bi se bila lahko začela že v začetku letošnjega leta. O dokončni poveritvi vodstva del bo v pone-
deljek sklepal goriški občinski svet. Ni pa jasno, kako bodo potekle volitve, saj baje v demokristjanski stranki, ki ima kar 18 svetovalcev, ni doslej soglasja.
V	ospredje pa stopa tudi vprašanje gradnje avtocestne povezave med mejo in Razdrtim. Vidni predstavniki slovenske vlade so že večkrat dali svečana zagotovila, da bodo dela pričeli še pred koncem leta, z Razdrtega v obe smeri, proti Novi Gorici in Sežani. Seveda je avtocesta velikega pomena, saj že prej omenjeno povečanje tovornega prometa kaže, da tako Gorica kot Nova Gorica avtocesto nujno potrebujeta. Vrh vsega pa bi lahko nova avtocesta razbremenila tudi mejne prehode na Tržaškem v turistični sezoni, saj so tam turisti morali v juliju in avgustu čakati na meji predolgo časa.
Končan turnir Baum
V	nedeljo se je zaključil nadvse uspeli teniški turnir za memorial Baum, ki je bil letos že dvanajsti zapovrstjo. Po predvidevanjih je slavil Marco Turra, član teniškega kluba Malaspina iz Milana. V velikem finalu je premagal Luco Scaggianteja iz Padove. Goriška publika je za turnir pokazala izredno zanimanje.
Enajst potnikov je bilo včeraj zjutraj v letalu, ki je ob 6.40 z ronškega letališča vzletelo v smeri Miinchna. Enajst potnikov je skoro napolnilo majhno letalo s komaj osemnajstimi sedeži, ki ga je nemška letalska družba Lufthansa dala na razpolago, da bo letelo vsak dan razen ob nedeljah na tej progi. Gre za majhno letalo znamke LH 5583, ki ga tako nemški letalski prevoznik kot drugi uporabljajo na manjših progah. Ker je v Mtinchnu zelo hitra letalska povezava z večjimi središči Zvezne republike Nemčije (letalo pristane v Miinchnu ob 8.05), imajo poslovni ljudje možnost biti skoro
posvod v Nemčiji že okrog desete ure. Ker bo na povratni vožnji letalo vzletelo iz Miinchna ob 20.55 (takrat se na to letališče vrnejo letala iz raznih krajev Nemčije) in pristalo v Ronkah ob 22.10, bodo poslovni ljudje imeli možnost opraviti svoje posle v teku dneva.
Ko je letalo prispelo iz bavarske prestolnice v Ronke v nedeljo zvečer, so zastopniki letališkega konzorcija in družbe Lufthansa priredili sprejem. Govorila sta predsednik konzorcija Gino Cocianni in zastopnik Lufthanse za Italijo Klaas Freerichs.
Deželno upravo je zastopal odbornik Rinaldi.
Nesreča turista iz Bočna
Poškodoval se je v Marini Mii V Šempetru so mu spet prisili prst
Mlada Goričana težko ranjena v prometni nesreči pri Selu
V šempetrski bolnišnici Franca Derganca je na zdravljenju 29-letni Peter Schmiedhoffer iz Bočna. V soboto proti večeru je bil v turističnem naselju Albatros žrtev neobičajne nezgode: med plezanjem preko žične ograje mu je odtrgalo prstanec na desni roki. Prepeljali so ga najprej v bolnišnico v Tržiču, od tam pa v Gorico, od koder so ranjenca, ob sodelovanju in razumevanju pristojnih obmejnih organov, napotili v bolnišnico v Šempetru, kjer deluje ekipa za mikrokirurgijo rok.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1987/88 v Gorici sledeče tečaje:
1.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (1000 ur)
2.	tečaj s kvalifikacijo za strojepis (350 ur)
3.	tečaj marketinga (60 ur)
4.	tečaj za vrtnarstvo (40 ur)
5.	tečaj za varstvo vinske trte in drugih rastlin - fitopatologija (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra v slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, telefon: 83495, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure.
Zdravniška ekipa pod vodstvom dr. Igorja Paulina je kmalu zatem izvedla zahtevni poseg in ranjencu prišila odtrgani prst, ki so ga do tedaj hranili v ledu. Dosedanje vesti o poteku operacije so vzpodbudne, vendar bo treba počakati še nekaj dni za dokončno potrditev uspeha operacije.
Menda se je Schmiedhoffer, ki je v soboto pripotoval na nekajdnevno letovanje v center Albatros v-Marini Juhi, hudo poškodoval, ko je hotel preplezati visoko mrežo in pobrati žogo, ki je padla v ograjeni prostor. Med poskusom se je s prstanom ujel v žično oviro, pod težo telesa pa mu je dobesedno odtrgalo prst.
Mednarodna razstava v Štarancanu
V Štarancanu bodo priredili v septembru mednarodno razstavo sodobne umetnosti, ki so ji dali naslov »Arte Immagine '87«. Sodelovali bodo umetniki iz Italije, Avstrije, Jugoslavije ter Španije. Občina Štarancan, ki je z nekaterimi kulturnimi društvi pobudnik te razstave, jo posveča kulturi miru. Iz Italije bodo sodelovali likovni umetniki iz naše dežele, iz Avstrije pridejo Korošci, iz Jugoslavije pa Slovenci ter Bosanci.
Šest oseb je bilo ranjenih v prometni nesreči v nedeljo nekaj pred 17. uro na magistralni cesti med Selom in Vr-tovinom. Težke poškodbe sta utrpela 32-letni Dario D'Elia iz Gorice, Ul. As-coli 23, in 16-letni Mario Medeot, prav tako iz Gorice, Ul. Ascoli 23. Oba sta na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici. D'Elia je na oddelku za oživljanje in intenzivno nego in so si zdravniki pridržali prognozo, Medeot pa bo predvidoma ozdravel v 20 dneh. D'Elia in Medeot sta se peljala na motorju, ko je prišlo do čelnega trčenja z avtom renault 5, ki ga je upravljal 41-letni Damjan Lesjak iz Renškega Podkraja.
Požar
na Gradiškuti
Ogenj je včeraj pozno popoldne zajel gospodarsko poslopje Ermanna Bona na Gradiškuti 16, med Lečnikom in Jazbinami. Po vsej verjetnosti gre za samovžig. Gasilci so na kraj nesreče prihiteli s tremi cisternami in še pravočasno, da so iz hleva, tudi s pomočjo sosedov in gospodarja, rešili precej glav živine, ki se je že dušila v gostem dimu. Gašenje se je že kaj kmalu izkazalo za zelo zahtevno zaradi velike količine spravljenega sena in slame, ki ju je bilo treba seveda razkopati in odpeljati. Po približno dveh urah dela so gasilci omejili požar, z gašenjem pa so nadaljevali tudi ponoči in bodo predvidoma pogorišče zapustili šele danes zjutraj. Danes bo
mogoče kaj točnejjjega izvedeti tudi o obsegu škode ter o vzrokih požara.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 12. septembra, celodnevni izlet s piknikom na Jezersko. Vpisovali bodo jutri, v sredo, 2. septembra, ter v četrtek, 3. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici della Croce kot tudi pri poverjenikih.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo Dneva planinca, ki bo v nedeljo, 13. septembra na Ermanovcu nad bovoanjem v organizaciji PD Sovodenj (Škofja Loka).
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da 5. septembra zapade rok za prijavo ostankov vina. Nadalje opozarja vse kmetovalce, da do 10. septembra morajo vplačati 2. obrok socialnih dajatev (SCAU). Uradi so na razpolago strankam vsak delavnik v jutranjih urah.
Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo 5. in 6. septembra delovna akcija pri planinskem domu v Lepeni ozjroma pri Krnskih jezerih. Vodi Zorko Čotar. Odhod v soboto ob 7. uri s Travnika in v nedeljo ob 6. uri s Travnika.
ŠZ Dom obvešča, da se pričnejo danes ob 15. uri skupni treningi deklic Športne ritmične gimnastike v telovadnici Kulturnega doma. Treningi bodo vsak dan od 15. do 17.30 do vključno 10. septembra.
ŠOLA
GLASBENE
MATICE
GORICA
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je od 1. do 11. septembra vsak dan v pisarni GM v Gorici, Ulica Croce 3, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu štev. 84-508.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »II nome della^pg^« settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »I racconti sensu-ali di Cicciolina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Eksperiment Philadelphia«, ob 21.00 Pulj po Pulju 87 »Življenje delavca«.
DESKLE 19.30 »Murphyjev zakon«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes ob 9.30 Antonia Casarin vd. Ninni iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri kapucinih in na glavno pokopališče, ob 11.00 Fortunata Armano iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, Claudio Zorzut iz Švice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Ogromna množica na 22. sprevodu folklornih skupin
Z nedeljskim sprevodom nastopajočih folklornih skupin, godb na pihala, mažoretk in kasnejšim nastopom na Battistijevem trgu ter z gala nastopom v bližnji dvorani se je zaključil uradni in osrednji del letošnje mednarodne folklorne prireditve v Gorici. Odziv občinstva je bil množičen, takšen, kakor se spodobi ob posebnih priložnostih. Mimohodu enaindvajsetih skupin, med Spominskim parkom in Battistije-vim trgom je v nedeljo popoldne prisostvovalo okrog 30 tisoč ljudi. Za Gorico vsekakor ogromna množica, ki pomeni tudi priznanje organizatorjem in najboljšo vzpodbudo, da bo Gorica tudi v prihodnje gostiteljica podobnih
prireditev. Društvo Pro loco, ki je bilo pobudnik mednarodnega srečanja in kasneje tekmovanja folklornih skupin in vseskozi glavni organizator, je z letošnjimi prireditvami želelo primerno obeležiti tudi 25-letnico svojega delovanja. Zastavljeni cilji so bili doseženi.
Na čelu sprevoda, ki se je pričel pri Spominskem parku, je bila skupina ' San Gemini" iz Temija, ki je pokazala svoje spretnosti v igrah z zastavami, na repu sprevoda so bili člani mladinske godbe na pihala iz avstrijskega Lackenbacha. Vmes je bilo devetnajst drugih skupin in trajalo je skoraj poldrugo uro, preden so vse prikorakale,
oziroma preplesale dober kilometer do prireditvenega prostora, med odobravanjem in aplavzi občinstva. Najtopleje je množica sprejela bolivijsko (štiričlansko) glasbeno skupino "Tin-kunaku", z zanimanjem sledila plesom Maorijcev iz Nove Zelandije, uživala ob nastopih zares odličnih folklornih skupin. Odličnih v pravem smislu besede, kajti tiste, ki so sodelovale v letošnjem tekmovalnem delu, so v prejšnjih letih že bile v Gorici in dosegle najboljšo uvrstitev v eni od treh na goriškem festivalu predvidenih kategorijah.
Žirija je imela zato nelahko nalogo med samimi odličnimi zbrati res naj-
boljšo folklorno skupino. V ožji izbor za tako oceno so prišle štiri skupine in sicer Citta di Oristano s Sardinije, Rezijanska folklorna skupina, skupina Jedinstvo iz Splita ter madžarska skupina Dunajvarosi. Sardinci so zbrali 8,83 točke (od desetih možnih), skupina iz Madžarske 7,83, Spličani 6,97 in skupina iz Rezije 5,77 točke. Odločilno za proglasitev zmagovalca je bilo glasovanje občinstva. Občinstvo je sicer naj višjo oceno prisodilo turški folklorni skupini.
Skupini iz Oristana, ki je tekmovala v kategoriji tako imenovane žive folklore, so podelili skulpturo Simona
Benettona, posebnih priznanj so bile deležne tudi druge skupine in posamezniki.
17. mednarodna folklorna prireditev je imela odmev tudi v raznih manjših krajih na Goriškem, kjer so folklorne skupine, v glavnem v nedeljo predpoldne, prikazale del svojega bogatega repertoarja. Tako so v Sovodnjah nastopili godci, pevci in plesalci iz Košič, v Medei pa so gostili kar dve skupini itd.
S sinočnjim nastopom skupine Citta di Oristano in Maorijcev se je mednarodna folklorna prireditev v Gorici dokončno iztekla.
Štirje oblikovalci so razstavljali v Kraški hiši
Umetna obrt naših ustvarjalcev vsebuje veliko žlahtnih elementov
V današnjem svetu izredno razvite tehnike in tehnologije, ko ustrezno nastavljen stroj takorekoč bruha tehnično popolne šablonske izdelke, se preprosta obrtniška dejavnost s težavo ohranja pri življenju. Še težavnejšo življenjsko pot pa ima obrtniška dejavnost, ki skuša svoji ustvarjalnosti ali bolje svojim stvaritvam dodati še umetniško kakovost ali vsaj umetniški nadih, katere izdelki torej ne služijo le vsakdanji potrebi ali rabi potrošnika, pač pa vsebujejo tudi večjo ali manjšo umetniško vrednost ali celo veljavnost. In pri tem se nam vsiljuje še naslednja ugotovitev: naša sicer razmeroma bogata, vendar za lepoto premalo vzgojena družba raje sega po brežvrednem kiču kot po predmetih, ki vsebujejo ne le veliko več v glavnem človekovega ali če hočemo ročnega dela, pač pa tudi več ali manj umetniške vsebine. In zato je po stanovanjih in domovih sodobnega človeka veliko kičaste šare in malo, ali vsaj veliko manj umetnosti, odnosno vsaj kolikor toliko pristne lepote.
S temi mislimi, s temi ugotovitvami smo te dni zaključili obisk zanimive in bogate razstave, ki so jo v okviru letošnje uspele Kraške ohceti pripravili v repenski Kraški galeriji štirje slovenski zamejski umetnostni obrtniki.
Križanka Silva Bogateč je na Tržaškem že dobro znana. Z njenimi stvaritvami smo se že večkrat srečali. Pred leti se je na veliki deželni razstavi tovrstne dejavnosti v prostorih tržaške Pomorske postaje lepo odrezala. Tokrat je poleg svojih ženskih oblačil iz kože dala na ogled tudi nekaj umetniško in hkrati moderno zamišljenih pasov ter več usnjenih zaščitnih ovojev za knjige in pri tem bi se za trenutek ustavili pri zadevni ustvarjalni opredelitvi Silve Bogatčeve. Sogatčeva ustvarja, rekli bi, za globlje in manj globoke žepe, kajti ob lepih usnjenih ovojih s preprosto malone geometrično dekoracijo so tudi ovoji z resnično umetniško veljavno večbarvno slikarsko dekoracijo in še ovoji z vtrtim ali vgraviranim vzorcem. Dobra knjiga v takšnih zaščitnih ovojih prav gotovo dobi še večjo veljavo.
Tudi Gabrijelo Ozbičevo smo spoznali že na veliki razstavi v Pomorski Postaji. V Kraško galerijo pa je sedaj Prinesla veliko svoje nove keramike, svoje loščene žgane gline. Izbira njenih izdelkov je velika, raznolika in bogata. Pripravila je vaze, vrče ter drugo posodje, na stene je razobesila
tudi nekaj okrasnih plošč, seveda z risbami oziroma z različno dekoracijo. Ozbičeva, ki sama svojo glino oblikuje, obarva, lošči in žge, uporablja pri dekoraciji različne motive, v glavnem cvetje, vendar se zdi, da ji je najbolj pri srcu ostri gladež, ki je s svojo sivo in plavo barvo zelo prikladen za dekoracijo njenih del in ki je hkrati tudi ena značilnejših rastlin našega Krasa. Ni ji pa tuja niti geometrična dekora-tivnost.
Na razstavo je tokrat prinesla, poleg že omenjenih del, še okusno izoblikovani in oslikani luči s senčnikom (abažurjem), nekaj skledic in stiliziranih živalic, na primer zelo simpatičnih mišk. Skratka veliko paše za oči in tudi veliko izbire za obiskovalca, ki bi rad nesel domov kaj koristnega in hkrati lepega.
V Kraški galeriji nadalje razstavlja Bogomila Doljak, ki se je prvič predstavila s svojimi deli širši javnosti pred desetimi leti prav tu, v repen-skem razstavišču. Tudi njena ustvarjalnost je bogata in heterogena, seveda po surovini drugačna od ustvarjalnosti ostalih dveh. Bogomila Doljak obdeluje v glavnem les in skuša v njem oblikovati staro kraško preprosto ljudsko umetnost, seveda nekako »filtrirano« skozi spremembe, ki jih je vsilil ali izsilil čas. Zato so nekatera njena dela tudi že močno stilizirana, kakor na primer novost te razstave -mala skrinja. Sicer pa je dala na razstavo tudi staro, veliko skrinjo, več svojih loparjev, zbirko krožničkov s
štirimi luninimi menami ter zbirko štirih letnih časov. Zanimivi sta se nam zdeli njeni »ikoni«, predvsem zato ker sta izdelani iz zares starega, morda tudi stoletje starega lesa. Pri njeni letošnji razstavi je opaziti, da v dekoraciji rada uporablja kot osnovni motiv trto oziroma grozd. Isti motiv zasledimo tudi pri dekoraciji njenih vezenin.
Končno je tu še četrti razstavljalec. Je to mlad zlatar in draguljar Peter Malalan, ki je v dveh malih vitrinah zelo okusno dal na ogled nekaj svojih dragocenih izdelkov. Ker je bila razstava prirejena v okviru Kraške ohceti, so logično spadali sem poročni prstani. Pripravil jih je pet parov, nekatere tudi z vgrajenimi malimi briljan-tki. Veliko več osebne ustvarjalne sposobnosti pa seveda odraža njegova velika zlata ogrlica, ki ne izpričuje le mojstrove tehnične sposobnosti, pač pa tudi smisel za lepoto.
Ves čas govorimo o umetni obrti, konkretno o ustvarjalnosti štirih zamejskih obrtnikov, ki si po našem upravičeno lastijo pravico do te kvalifikacije. Če si bo kdo pobliže ter z bolj kritičnim očesom ogledal vsa razstavljena dela, bo morda ugotovil tudi kako pomanjkljivost, na primer tudi kako ponavljanje motiva, ali vzorca ali pa tudi preizrazito stiliziranje. Vsekakor pa bo tudi ugotovil, da gre vedno za unikate, ki sicer ne nosijo vsi podpisa, ki pa podpis verjetno zaslužijo, saj odražajo slog svojega ustvarjalca. (Prej
HUMORISTIČNO-SATIRIČNI NAGRADNI NATEČAJ V BESEDI IN RISBI JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DLAKA NA JEZIKU
Tema je prosta. Udeleženci natečaja lahko v humoreski, satiri, farsi, karikaturi (najmanj dve tipkani strani) ali v ciklusih najmanj desetih smešnic, glos, poezij, epigramov ali zbadljivk prosto obdela-' jo različne življenjske in družbene situacije, človeške slabosti, družbene in politične razmere, razne pojave v svetu ali pred našim nosom.
Likpvni natečaj je tudi tematsko poljuben, v poštev pa pridejo daljši ali krajši stripi in serije (najmanj petih) karikatur, vinjet itd., opremljenih z besedili ali brez njih.
Prispevke pošljite v dveh izvodih s priporočeno pošiljko na naslov JADRANSKI KOLEDAR, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, najkasneje do 30. septembra 1987. Opremljeni naj bodo z geslom ali šifro, podatki o avtorju pa naj bodo v posebni ovojnici, opremljeni z istim geslom ali šifro.
Prispevke za oba natečaja bodo ocenjevali strokovna žirija in predstavniki obeh uredništev.
Najboljša humoristično-satirična besedila in risbe bodo nagrajena in objavljena. Ostale kvalitetne prispevke bo žirija priporočila za objavo v JADRANSKEM KOLEDARJU in PRIMORSKEM DNEVNIKU ali v drugi periodiki ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.
NAGRADE ZA BESEDILA: 1. nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
NAGRADE ZA RISBE:
500.000	lir
300.000	lir
200.000	lir
500.000	lir
300.000	lir
200.000	lir
Nagrade bodo podeljene na javni predstavitvi JADRANSKEGA KOLEDARJA.
Vsi prispevki ostanejo v lasti JADRANSKEGA KOLEDARJA in PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
Goričan Faganel je razstavljal v Torontu
GORICA — Ni vsak dan dano našemu likovnemu umetniku, da razstavlja onkraj Velike luže, nekje na ameriški celini. Goriški slikar Robert Faganel je konec julija in v začetku avgusta razstavljal, skupno z ljubljanskim umetnikom Janezom Kovačičem, v Torontu v Kanadi.
Kaj čuda se bo zdelo, da sta slovenska slikarja, eden iz zamejstva, drugi iz Jugoslavije, razstavljala v Torontu v prostorih tamkajšnjega društva »Famee Furlane«. Prišlo je tako, da sta tam dobila razstavni prostor in da sta razstavila trideset slik, ki sta ju prodala v borih treh dneh. Namen prodaje teh slik je bil dobrodelen. Izkupiček bo šel v korist ureditve kapele na ljubljanskih Žalah. O njuni razstavi je pohvalno pisalo kanadsko časopisje, tudi tisto v italijanskem jeziku.
Robert Faganel nam je po povratku domov v Gorico povedal, da je izkoristil priložnost ter prepotoval Ameriko. Bil je v več krajih ZDA. Tudi pri Slovencih v Clevelandu. Izrazil je navdušenje. Doma namerava pripraviti razstavo slik 6 svojih
vtisih iz Amerike. Čez Veliko lužo se bo vrnil v prihodnjih letih, saj je dobil možnost za razstavljanje svojih slik.
V zadnjem času Robert Faganel doma ni razstavljal veliko. Lani pa je bil, vedno z ljubljanskim akademskim slikarjem Janezom Kovačičem pa še z nekaterimi drugimi, angažiran na več razstavah v Sloveniji. Nekako turnejo po Sloveniji je pričel poleti 1985. Takrat se je udeležil srečanja likovnih ustvarjalcev v Stični na Dolenjskem, ob priložnosti proslav 850-letnice tamkajšnjega cistercijanskega samostana. Kmalu zatem, v septembru 1985, je razstavljal v galeriji na otoku Bled. Tam ga je predstavil slikar in pisatelj Tone Svetina. V Radovljici je razstavljal z Janezom Kovačičem in sinom Davidom Faganelom v novembru 1985. Lani v maju sta Faganel in Kovačič razstavljala v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ob Krki, v juniju pa v Brašlovcah. V juniju je Robert Faganel sam razstavljal tudi v Ljubljani (v tamkajšnjem Klubu kulturnih
in znanstvenih delavcev), v septembru pa v Laškem. Tam so razstavljali tudi Darinka Pavletič, Jure Cihlar, Leon Koporc in Janez Kovačič.
MARKO WALTRITSCH
Najdba ikone
Poganovski samostan v dolini reke Jerme v gornjem Ponišavlju je eden najstarejših v tem območju. Med zadnjo vojno so iz tega samostana izginila nekatera dragocena dela. Posebno dragocena je ikona bizantinske šole, vezana na Konstantinopel in izvira iz 14. stoletja. Strokovnjaki so dognali, da je ta slika zdaj v Narodni umetniški galeriji v Sofiji, v kripti cerkve Aleksandra Nevskega.
Milena Nikolič je kot umetnostna zgodovinarka pojasnila posebnosti dvodelne ikone: slika je izdelana v tehniki tempere na leseni plošči, prizori so poslikani na zlati podlagi in veljajo za realistične.
Poletni vozni red vlakov
Velja od 31. maja 1987 do 26. septembra 1987
trst-benetke-bologna-rim-
MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	'H/K Benetke
5.10	K Benetke (§)
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Turin Moskva-Turin (spalniki) (3) (□)
6.20	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
6.22 K San Dona di Piave; od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87 (4) (1) (§)
6.50	E Benetke-Rim; spalniki Mos-kva-Rim- (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke (§)
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim (")
12.40	H Benetke
13.42	K Portogruaro (§)
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.00 H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
18.53	K Benetke (§)
19.30	K Portogruaro (§)
19.45	E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Pa-riz
Benetke-Rim (§) (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zag-reb-Pariz; pogradi 2. razreda Be-ograd-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin Benetke-Milan-Genova-Venti-.miglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin; spalniki in pogradi
1.	in 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke (§)
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	K Genova-Milan-Benetke-Venti-miglia
Milan-Benetke-Turin (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimig-lia-Trst, pogradi 2. razreda Tu-rin-Trst)
7.50	H Portogruaro (§)
8.13 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Domodosso-la-Milan-Mestre-Pariz (pogradi
1.	in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke
10.15	E Bari-Bblogna-Benetke-Lecce (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.14	H Benetke
13.06	K Portogruaro (§) (4) (1)
13.25	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke
15.28 H Benetke
16.20	H Benetke (§)
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro (§)
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Mestre-Rim (■)
21.45	B (Tergeste) Milan-Mestre-Turin (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah) (□)
23.10	K Benetke
23.49 E Benetke-Rim (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah)
(□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
(») - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- vozi ob petkih
(4)	- od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87
(5)	- od 15.6. do 19.9.87
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE-SOFIA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob sred., sob. in pon.; pogradi 2., razreda Rim-Budimpešta ob tor., pet. in ned.; spalniki Rim-Mos-kva razen ob ned.; spalniki Turin-Moskva ob ned.)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
18.28 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne-Sofia (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; spalniki Benetke-Atene ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Benetke-Atene razen ob ned.; pogradi
2.	razreda Berietke-Sofia ob pon., sob. in ned.)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Ljubljana-Opčine (po-
gradi 2. razreda Varšava-Rim ob čet, sob. in pon.; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim ob sre., pet. in ned.; spalniki Moskva-Rim razen ob pet.; spalniki Moskva-Turin ob pet.)
8.32 E (Benetke express) Sofia-Atene-Beograd-Zagreb-Ljublj ana-Op-čine (spalniki Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Atene-Benetke razen ob čet.; pogradi 2. razreda Sofia-Benet-ke ob sre., čet. in pet. ter 31.5. in 1.6.87)
9.46 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.38 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; Beograd-Benetke-Rim (§))
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.87
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-S ALZBURG -MUNCHEN Odhodi iz Trsta
4.50	avtobusni nadomestni servis Videm
5.55	H Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Čente) (§)
6.05	K Videm (§)
7.02 H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj-Miinchen
K - krajevni vlak;
10.35	K Videm (§)
12.25	H Trbiž
13.05	K Videm (§)
14.05	H Videm
14.35	K Videm (§)
16.35	K Videm (§)
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm (§)
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.15	avtobusni nadomestni servis Videm
Prihodi v Trst
0.37 avtobusni nadomestni servis Videm
1.00	K Videm (samo dan po prazniku)
(§)
6.37 avtobusni nadomestni servis Videm (1)
7.02 K Videm (§)
7.59 H Videm-Benetke (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
9.27 H/K Videm (§)
10.25	H Videm
11.58	avtobusni nadomestni servis Videm
14.14	H Videm
14.55	K Videm (§)
15.22 H Videm
16.44	H Videm
17.45	K Videm (§)
18.56	K Videm (§)
19.42	H Trbiž
20.58	K Videm (§)
22.12 H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
(§) - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob praznikih
B - brzec;
H - hitri vlak;
E - ekspresni vlak
V ospredju tekmovalke NDR
SANDOR TENCE
RIM — Po nedeljskem vrhunskem dnevu, ki ga je monopoliziral dvoboj Johnson - Lewis, obogatila pa Bolgarka Kostadinova z novim svetovnim rekordom v skoku v višino (209 cm), je bil včeraj na svetovnem prvenstvu dan manj popularnih, a zato nič manj zanimivih disciplin. Padel ni noben svetovni rekord, ves dan pa smo bili priča zanimivim ter borbenim tekmovanjem, ki jim je vseskozi sledila številna publika. Lewis in Johnson sta res pritegnila več kot sedemdese tisoč gledalcev, kljub hudi vročini in kolikor toliko nezanimivemu programu pa se je včeraj na tribunah zbrala precej številna kozmopolitska množica, med katero je bilo zelo veliko mladih. In prav mladi so ena glavnih značilnosti tega prvenstva. Gre sicer predvsem za mlade, ki prakticirajo ali pa od blizu sledijo atletiki, mnogo pa je tudi tako imenovane nogometne publike (drugače navijačev Rome ali Lazia), ki se počasi privaja razpoloženju atletike. Domači športniki so seveda najbolj priljubljeni in deležni največje pozornosti, gledalci pa znajo sedaj ceniti tudi tuje prvake,
Včeraj so podelili štiri svetovne naslove in sicer v ženskih tekih na 400 ter na 800 metrov, v troskoku ter v ženskem metu diska. V teku na 400 m, na katerem so vsi pogrešali svetovno rekorderko, Vzhodno Nemko Marito
NDR	KOLAJNE 3	4	3
Bolgarija	2	0	1
SZ	1	3	2
Italija	1	2	0
Kanada	1	0	0
Finska	1	0	0
Kenija	1	0	0
Portugalska	1	0	0
Švica	1	0	0
ZDA	0	2	1
ČSSR	0	1	1
Jamajka	0	0	2
Francija	0	0	1
Španija	0	0	1
Koch, je precej presenetljivo zmagala Sovjetinja Olga Bryzgina pred Muel-lerjevo in Emmelmanovo iz NDR, medtem ko je bila velika favoritinja, Pinigina (SZ), šele četrta. Dekleta iz Vzhodne Evrope so. potrdile svojo veliko premoč tudi na dvojni razdalji, kjer si Sigrun Wodars (NDR) prehitela rojakinjo Wachtelovo ter Sovjetinjo Gurinovo. Razočarala pa je Jugoslovanka Slobodanka Čolovič, ki se je uvrstila na zadnje, osmo mesto in tako dokazala, da je trenutno v slabi formi. 22-letno atletinjo iz Osijeka so mnogi italijanski časopisi še včeraj prištevali med ožje favorite za svetovno odličje, Colovičeva pa je odpovedala. Jugoslovanska predstavnica, ki se je že v nedeljo s težavo uvrstila v finale, je slabo startala in je sredi proge dokončno
izgubila stik z vodilno skupino. Za prijetno presenečenje pa je poskrbel Slobodan Popovič, ki bo danes precej nepričakovano tekel v finalu na 800 m. Popovič se je v polfinalu sice uvrstil šele na peto mesto, njegov tek pa je bil zelo hiter ter bo danes spričo dobrega časa med osmerico najboljših na svetu.
V troskoku je zmagal Bolgar Hristo Markov (17,92 m), ki je postavil tudi nov evropski rekord in je bil le pet cm krajši od svetovne znamke Američana Banksa, ki se v nedeljo sploh ni uvrstil v finalni del tekmovanja. Bolgar se je boril z Američanom Conleyem ter s predstavnikoma slavne sovjetske šole. Med ženskami pa je disk najbolj daleč zalučala zastopnica NDR Martina Ell-mannova. V osmerici najboljših pa so izključno predstavnice iz Vzhodne Evrope.
Včeraj je bila poleg štirih finalov na sporedu tudi cela vrsta kvalifikacijskih tekmovanj. Ženske so pričele sed-meroboj (prve štiri discipline). Na sporedu so bile med drugim tudi kvalifikacije na 400 metrov ter na 400 metrov z ovirami, kjer je velik favorit svetovni rekorder Edwin Moses, ki je prav včeraj praznoval 32 let.. Moses, ki je zelo različen od Lewisa in od Johnsona, je športnik-intelektualec ter je zelo priljubljen. Bil je celih deset let nepremagan (od leta 1977 do 1987), danes pa seveda velja za nespornega favorita.
Hristo Markov
spored - spored	lil	današnje	odločitve
DANES, 1. SEPTEMBRA
9.30	110 m ovire	M predteki
10.10	200 m	Ž predteki
10.50	sedmeroboj	Ž
10.50	200 m	M predteki
15.00	kladivo	M finale
16.30	400 m ovire	Ž polfinale
16.45	sedmeroboj	Ž
16.50	400 m ovire	M finale
17.05	200 m	Ž četrtine
17.30	200 m	M četrtine
17.50	sedmeroboj	Ž
18.00	hoja 10 km	Ž start
18.15	400 m	M polfinale
18.30	800 m	M finale
18.45	hoja 10 km	Ž prihod
19.05 19.25	110 m ovire 3000 m	M polfinale Ž finale
19.45	sedmeroboj	Ž zaključek
20.05	3000 m zapr.	M predteki
Met kladiva (moški)
SVETOVNI PRVAK: Sergej Litvi-nov (SZ); SVETOVNI REKORD: 86,74 m - Jurij Sjedih (SZ), 1986.
400 m ovire (moški)
SP: Edwin Moses (ZDA); SR: 47"02 -Edwin Moses (ZDA), 1983.
800 m (moški)
SP: Willi Wulbeck (ZRN); SR: 1'41"73 - Sebastian Coe (VB), 1981.
Hoja 10 km (ženske)
PRVIČ NA SPOREDU; NAJBOLJŠI ČAS: 43'22"00 - Olga Krištop (SZ), 1987.
3000 m (ženske)
SP: Mary Decker (ZDA); SR: 8'22"62 - Tatjana Kazankina (SZ), 1984. Sedmeroboj (ženske)
SP: Ramona Neubert (NDR); SR: 7.158 točk - Jackie Joyner (ZDA), 1986.
Fantastični Johnson
RIM - Nedeljski dogodki na rimskem Olimpijskem stadionu bodo ostali dolgo zapisani v zgodovini atletike in svetovnega športa. Za naravnost fantastični podvig je poskrbel Kanadčan Ben Johnson, ki je pretekel sto metrov v 9 sekundah in 83 stotinkah (svetovni rekord je izboljšal za kar eno desetinko) in premagal favoriziranega Američana Carla Lewisa, ki je vseeno izenačil dosedanji svetovni rekord Calvina Smitha (9:'93). Pred navdušeno množico, ki je spet skoraj do kraja napolnila Olimpijski stadion in pred milijardo televizijskih gledalcev sta temnopolta atleta (Johnson je po rodu iz Jamajke) poskrbela za edinstveni dvoboj, ki je kronal tudi dolgo psihološko vojno med tema zelo različnima športnikoma.
Oba sta stara 26 let, imata pa za sabo zelo različni življenjski zgodbi. Lev/is, ki se je rodil v kolikor toliko premožni družini, je bil že kot otrok namenjen atletiki in je v svoji sijajni karieri prehodil pot družinskega prijatelja, legendarnega Jessija Owen-sa, ki je na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 osvojil štiri zlata odličja. To je Lewisu uspelo v Los Angelesu, kjer so ga upravičeno kronali za »kralja« svetovne atletike.
Povsem drugačna pa je življenjska pot Bena Johnsona. Rodil se je v revni četrti Kingstona na Jamajki v družini šestih otrok, ki so se kasneje, ko je bil Ben star 16 let, z materjo izselili v Kanado. Atletika mu je pomaga-
la, da se je otresel revščine. Danes je najhitrejši človek na svetu.
Johnson je ugnal Lewisa že na startu. Njegov start je bil prava eksplozija telesne energije, ki je popolnoma iznenadila vse ostale, posebno Lev/isa, ki je na petdesetih metrih zaostajal za zmagovalcem že za dobra dva metra. Lewis je v drugi polovici proge nekoliko zmanjšal zamudo nad Kanadčanom, ki je vsekakor pritekel na cilj desetinko sekunde pred njim, kar pomeni točno en meter. Publika, ki zlepa ne bo videla tako hitrega teka, je bila tedaj vsa na nogah. Johnson se sprva ni hotel rokovati z »večnim nasprotnikom« (okrog njiju so sredstva obveščanja in sponsorji ustvarili pravo umetno vojno), kasneje pa je vendarle sprejel Lewisove čestitke.
Za velik podvig je v nedeljo poskrbela tudi Bolgarka Štefka Kostadinova, ki je zabeležila nov svetovni rekord v skoku v višino. Po zanimivem in napetem dvoboju s Sovjetinjo Bikovo je Kostadinova, ki je v svoji karieri že več kot dvajsetkrat preskočila »magično« višino dveh ^metrov, skočila dva metra in devet centimetrov.
Prvo zlato kolajno za Italijo je zvečer v hoji na 20 km osvojil skromni in borbeni Maurizio Damilano. V ženskem teku na 100 m se je uveljavila Slike Gladisch iz Nemške demokratične republike, svetovni prvak v metu kopja pa je Finec Seppo Raty.
(st)
Pristranskost in slaba režija
V sredstvih javnega obveščanja ima prvenstvo izjemen, skoraj nogometni odziv. Kako gleda na to obveščanje kulturni delavec z Opčin Drago Gorup, priznan režiser in gledališki umetnik?
»Predvsem mi atletika zelo ugaja. Aktivno jo sicer gojim le v obliki hoje do avtobusne postaje in nazaj. Poročanje? Glede na to, da gre za svetovno prvenstvo, bi moralo ves svet zaobjeti tudi poročanje, v bistvu pa se italijanski tisk skoraj v celoti posveča zgolj italijanskim tekmovalcem in njihovim dejanskim in umetnim problemom. Verjetno ne gre samo zaitali-janski pojav, in se s takim poročanjem soočajo tudi bralci časopisov drugod po svetu.«
Bi se televizijo lahko bolje uporabilo?
»Režija, ki se na široko ubada s ponavljanjem dogodkov in s počasnimi posnetki, očitno zanemarja obrobne dopolnitve. V sliki v glavnem manjkajo portreti gledalcev, na ekran pa ne pridejo niti manjši dogodki izmed vrst tekmovalcev, ki se pripravljajo na nastop, izmed sodniških komisij in iz drugih resorjev mogočne organizacije. Ponovno me tu moti ali celo jezi, da se režija ustavlja na nepomemb-^ nem italijanskem dogodku, spregleda pa atleta, ki naskakuje svetovni rekord, ali pa juriša na zlato kolajno. Bral šem sicer, da televizija proizvaja več programov istočasno. Drugim gledalcem po svetu želim le, da so njihovi režiserji tako športno kot strokovno bolje, pripravljeni in da prihajajo na njihove ekrane živahnejše slike.«
Tako včeraj
TROSKOK
1.	Markov (Boi.) 17,92 m;
2.	Conley (ZDA) 17,67 m;
3.	Sakirkin (SZ) 17,43 m;
4.	Kovalenko (SZ) 17,38 m; 5. Pastusin-ski (Pol.) 17,35 m; 6. Taiwo (Nig.) 17,29 m; 11. Badinelli (It.) 16,63 m.
400 M ŽENSKE
1.	Brizgina (SZ) 49"39;
2.	Miiller (NDR) 49"94;
3.	Emmelmann (NDR) 50"20;
4. Pinigina (SZ) 50".53i 5. Leatherwood-King (ZDA) 50"82; 6. Richardson (Kan.) 5T 03; 7. Dixon (ZDA) 51'T3; 8. Nazaro-va (SZ) 51"20.
800 M ŽENSKE
1.	VVodars (NDR) 1'55"26;
2.	VVachtel (NDR) 1'55''32;
3.	Gurina (SZ) 1’55"56;
4.	Ouirot (Kub.) 1'55"84; 5. Kratohvilo-va (ČSSR) 1'57"81; 6. Jungiatu (Rom.)
1'59"66; 7. Olizarenko (SZ) 2'00"28; 8. Čolovič (Jug.) 2'02"09.
DISK ŽENSKE
1.	Ellmann (NDR) 71,62 m;
2.	Gansky (NDR) 70,12 m;
3.	Hristova (Bol.) 68,82 m;
4.	Wyludda (NDR) 68,20 m^ 5. Mitkova (Bol.) 66,58 m; 6. Silhava (ČSSR) 64,82.
Tako v nedeljo
100 M MOŠKI
1.	Johnson (Kan.) 9"83;
2.	Lewis (ZDA) 9f,93;
3.	Stewart (Jam.) 10"08;
4.	Christie (VB) 10"14; 5. Kovacs (Madž.) 10"20; 6. Brizgin (SZ) 10"25; 7. McRae (ZDA) 10"34; 8. Pavoni (It.) 16"23.
KOPJE MOŠKI
1.	Raty (Fin.) 83,54 m;
2.	Jevsjukov (SŽ) 82,52 m;
3.	Zelezny (ČSSR) 82,20 m;
4.	Petranoff (ZDA) 81,28 m; 5. Šalilo (SZ) 81,02 m; 6. Mizoguchi (Jap.) 80,24 m.
HOJA 20 KM MOŠKI
1.	Damilano (It.) 1.20’45";
2.	Pribilinec (ČSSR) 1.21’07";
3.	Marin (Šp.) 1.21’24";
4.	Mostovik (SZ) 1.2T53"; 5. Mattioli (It.) 1.22'53"; 6. Mrazek (ČSSR) 1.23 01".
100 M ŽENSKE
1.	Gladisch (NDR) 10"90;
2.	Drechsler (NDR) 11"00;
3.	Ottey (Jam.) 11"04;
4.	Williams (ZDA) 11"07; 5. Issajenko (Kan.) 1T 09; 6. Nuneva (Bol.) 11"09; 7. Bailey (Kan.) 11"18; 8. Marshall (ZDA) IT'18.
VIŠINA ŽENSKE
1.	Kostadinova (Bol.) 2,09 m;
2.	Bikova (SZ) 2,04 m;
3.	Beyer (NDR) 1,99 m;
4.	Costa (Kub.) 1,96 m; 5. Kositsina (SZ) 1,96 m; 6. Redetzky (ZRN) 1,96 m.
Motociklistično SP: VN San Marina
Italijani »doma« uspešni
Nogomet: v prvi tekmi Pokala Primorje
Breg boljši po 11-metrovkah
Na rallyju »tisočerih jezer«
Alen nezadržen
JYVASKYLA — Na avtomobilskem rallyju »tisočerih jezer« je premočno zmagal Alen na vozilu lancia delta. Drugouvrščeni Vatanenopm (ford sier-ra) je zaostal za več kot 5 minut, tretji je bil Blomguist (ford sierra), 4. Eklund (audi)J, 5. Kankkunen (lancia).
Alen je sedaj dohitel Kankkunena na skupni lestvici pilotov z 80 točkami. Sledijo: Biasion 74; Eriksson 48; Ragnotti 39; Mikkola 32. Na lestvici avtomobilskih hiš jih ima Lancia, ki je že osvojila letošnji naslov, kar 154.
Nogomet: danes v Kopru Jugoslavija - Madžarska
KOPER — V okviru mednarodnega nogometnega turnirja mladinskih reprezentanc »under 18« za 13. trofejo Jugoslavije '87, bo danes na koprskem stadionu srečanje prvega kola med lanskoletnim zmagovalcem, reprezentanco Madžarske, in Jugoslavijo. Pričetek tekme, za katero je na slovenski Obali veliko zanimanje, bo ob 17. uri.
(Kreft)
MISANO ADRIATICO — Deseta preizkušnja za motociklistično svetovno prvenstvo, VN San l^arina, je bila še posebej uspešna za Italijane. Poleg »običajnega« Gresinija, ki je v razredu do 125 ccm dosegel svojo že deseto zaporedno zmago, so tokrat izvrstno vozili tudi v višjem četrtlitrskem razredu. Zmagal je namreč Reggiani na aprilii, s 30. pa se je na končno drugo mesto povzpel Cadalora na yamahi. Zadnjič sta Italijana v tem razredu na najvišji stopnički zmagovalnega odra stopila pred devetimi leti.
V pollitrskem razredu je tretjič letos zmagal Američan Mamola, a vodilni na lestvici, Avstralec Gardner, je bil tretji. Do dramatičnega trčenje pri hitrosti 270 km na uro je prišlo med Italijanom Chili-jem in Američanom Spencerjem. Chili si je zlomil zapestje, bivšega svetovnega prvaka pa so včeraj odslovili iz bolonjske bolnišnice, kjer je bil na opazovanju.
500 ccm: 1. Mamola (ZDA - yamaha); 2. Lawson (ZDA - yamaha) po 3"96; 3. Gar-
dner (Avstral. - honda) po 34". Lestvica:
1.	Gardner (Avstral.) 145; 2. Mamola (ZDA) 124; 3. Lawson (ZDA) 115.
250 ccm: 1. Reggiani (It - aprilia); 2. Cadalora (It. - yamaha) po 7"89; 3. Pons (Šp. - honda) po H"06. Lestvica: 1. Mang (ZRN) 117; 2. Roth (ZRN) 91; 3. Pons (Šp.) 75.
125 ccm: 1. Gresini (It. - garelli); 2. Au-inger (Av. - mba) po 33"; 3. Casoli (It. -agv) po 42". Lestvica: 1. Gresini 150 (It.);
2.	Casanova (It.) 76; 3. Auinger (Av.) 54.
80 ccm: 1. Herreros (Šp. - derbi); 2.
Dorflinger (Švi. - krauser) po 3"68; 3. McConnachie (VB - krauser) po 1T'61. Lestvica: 1. Martinez (Šp.) 114; 2. Herreros (Šp.) 74; 3. Waibel (ZRN) 72.
Tudi Tardelli v Švici
MILAN — Po Antognoniju bo tudi Marco Tardelli sklenil svojo briljantno nogometno kariero v Švici. Bivši svetovni prvak v Španiji je namreč podpisal dveletno pogodbo s San Gallom.
Zarja - Breg	2:3 (0:0, 0:0)
STRELCI: Paoli, Chelemeni in Pi-sotto (za Breg), Aubar in Fonda (za Zarjo)
ZARJA: Kočevar (d.p. Racman), Bo-relli, Tognetti, Samez, Gotti, Fonda, Russignan, Antonič, Zeugna (d.p. Mo-setti), Aubar in Kalc.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Olenik, Pavletič, Germani, Corbatti (d.p. Pra-šelj), Miloš Tul, Paoli, Celin (d.p. Tamaro), Chelemeni, Pisotto.
V uvodni tekmi »Pokala Primorje« na Proseku je sinoči Breg pred številnimi gledalci po streljanju 11-metrovk premagal Zarjo, potem ko se regularni del končal brez gola.
Igra se vseskozi odvijala pretežno na sredini. V prvem polčasu je bila bolj nevarna Zarja in imela z Žeugno tudi priložnosti za zadetek. Drugi polčas je označevala bolj počasna igra. Vedno pogosteje pa je prehajal v napad Breg, pri katerem sta se odlikovala zlasti Paoli in Miloš Tul. Napadalci
obeh ekip pa so bili nasploh dokaj slabo razpoloženi.
Drevi (ob 20.30) bo na vrsti srečanje med Krasom in S. Marcom.
Kriza Gorizie
Nogometno društvo Gorizia je zašlo v globoko krizo in vse kaže, da se bo iz nje težko izkopalo. Vest, da je predsednik Sas-so prodal skoraj vse igralce, v bistvu potrjuje dejstvo, da ni prišlo do pričakovane rešitve fi-nančno-upravnega položaja. Če v teh dneh ne bo prišlo do kakega izrednega posega, bodo ekipo odpisali iz meddeželnega prvenstva. To pomeni, da bo moralo društvo, če bo želelo nadaljevati z dejavnostjo, začeti od 3. amaterske lige.
Nogomet: tretje kolo italijanskega pokala
Po sobotni prijateljski tekmi
Tokrat brez presenečenj
Genoa - Triestina 1:0 (0:0)
STRELEC: v 66. min. Trevisan
GENOA: Guazzi, Mastrantonio (v 59. min. N. Signorelli), Gentilini, Pe-coraro, Trevisan, Torrente, Eranio, Scanziani, Mamila (v 82. min. Ambu), Domini, Briaschi.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando (v 80. min. Polonia), Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa, Cinel-lo (v 62. min. Scaglia), Causio, Papais.
Triestina je v nedeljo v Genovi prav gotovo zaigrala dobro, vendar pa je tudi tokrat ostala praznih rok. Ekipi sta si bili v prvem polčasu enakovredni, saj so se priložnosti vrstile na eni in drugi strani. V drugem delu tekme so se domačini nekoliko razigrali, odločilni zadetek pa je dosegel prav bivši tržaški branilec Angelo Trevisan. Tržaška ekipa praktično nima več možnosti, da se uvrsti v naslednje kolo italijanskega nogometnega pokala.
Najmočnejše italijanske ekipe še vedno nadaljujejo, razen redkih izjem, svojo zmagovito pot. V drugi skupini Milan ne pozna ovir, v tretji pa je Inter že drugič izgubil po enej-stmetrovkah. V peti skupini Napoli nadaljuje s serijo zmag, ki jo je začel
že lani. Tokratna žrtev »izbrane družbe Maradona, Careca in tovariši« so bili Videinčani, ki so si tako doma zapravili vse možnosti za prehod v drugo kolo. Prihodnje, 4. kolo, bo že jutri.
IZIDI
Skupina 1: Bologna - Verona 3:1; Campobasso - Cesena 1:2; Messina -Spal 3:1; LESTVICA: Bologna 9, Cesena in Verona 6, Messina in Campobasso 3, Spal 0; JUTRI: Cesena - Verona; Messina - Campobasso; Spal -Bologna.
Skupina 2: Bari - Barletta 1:0; Como - Parma 1:2; Monza - Milan 0:2; LESTVICA: Milan in Parma 9, Bari 6, Como 3, Barletta in Monza 0; JUTRI: Bari - Como; Barletta - Monza; Milan - Parma.
Skupina 3: Brescia - Inter 6:4 (2:2, enajst.); Reggiana - Catania 3:1; Ta-ranto - Ascoli 1:0; LESTVICA: Reggiana 6, Inter, Brescia, Ascoli in Taran-to 5, Catania 1; JUTRI: Ascoli - Brescia; Catania - Taranto; Reggiana - Inter.
Skupina 4: Avellino - Centese 1:0; Empoli - Cremonese 3:2; Piacenza -Sambenedettese 2:1; LESTVICA: Avellino 9, Empoli 7, Cremonese 5,
Piacenza 3, Centese 2, Sambenedettese 1; JUTRI: Cremonese - Avellino; Piacenza - Centese; Sambenedettese
-	Empoli.
Skupina 5: Modena - Fiorentina 0:2; Padova - Livorno 7:5 (2:2, enajst.); Udinese - Napoli 0:2; LESTVICA: Napoli in Fiorentina 9, Livorno 4, Padova 3, Modena 2, Udinese 0; JUTRI: Fiorentina - Livorno; Napoli - Padova; Udinese - Modena (20.30).
Skupina 6: Genoa - Triestina 1:0; Monopoli - Cagliari 5:3 (1:1, enajst.); Pescara - Roma 3:4 (0:0, enajst.); LESTVICA: Roma 8, Pescara 7, Genoa 6, Triestina 3, Monopoli 2, Cagliari 1; JUTRI: Cagliari - Pescara; Roma -Genoa; Triestina - Monopoli (20.30).
Skupina 7: Arezzo - Torino 1:5; Atalanta - Cosenza 2:1; Vicenza -Sampdoria 1:2; LESTVICA: Torino in Sampdoria 9, Atalanta 6, Vicenza 3, Cosenza in Arezzo 0; JUTRI: Cosenza
-	Arezzo; Vicenza - Torino; Sampdoria - Atalanta.
Skupina 8: Casertana - Pisa'0:l; Ju-ventus - Catanzaro 3:0; Lazio - Lecce 1:0; LESTVICA: Juventus 8, Piša 7, Lazio 6, Casertana in Lecce 3, Catanzaro 0; JUTRI: Catanzaro - Lazio; Juventus - Casertana; Lecce - Piša.
Svetovno prvenstvo v veslanju
Brata Abbagnale spet presenetila
KOPENHAGEN — S pravim triumfom »večnih« bratov Abbagnale se je za italijanske barve na najboljši način zaključilo svetovno prvenstvo v veslanju. Skupen seštevek treh zlatih kolajn (dve v lahki kategoriji, ena pa v dvojcu s krmarjem) je vsekakor pozitiven rezultat, kot tudi končno skupno četrto mesto na lestvici.
Brata Abbagnale sta se tako »maščevala« Angležema Holmerju in Redgravu, ki sta lanskoletna svetovna prvaka. Brata Carmine in Giuseppe iz Pompejev sta svojo tekmo »odveslala« odlično, saj nista dovolila, da bi ju Angleža presenetila. Po zaključku svoje tekme sta Abbagnale zelo umirjeno komentirala svoj uspeh z lakoničnim: »Sva pač zmagala, sedaj pa se moramo pripraviti za olimpijske igre v Seulu. Sicer pa upava, da bcva končno rešila problem najinega dela, ki ga pač še nimava.«
Vzhodna Nemčija in Rumunija sta dosegli kar štiri zlate kolajne ter tako dokazali, da sta v izredni formi. Vendar pa takoj nato še sledita Bolgarija in Italija. Slednja ima poleg »letečih bratov« celo vrsto zelo talentiranih veslačev, katerih čas šele prihaja.
KOLAJNE: NDR 4, 4, 1; Romunija 4, 2, 2; Bolgarija 3, 1, 1; Italija 3, -, 5; ZDA 3,	5; ZRN 1, 4, -; SZ 1, 2, 4; VB 1, 2,
1; Belgija 1, 2, Kanada 1, 1, 1; Francija 1, Norveška 1, Kitajska 1; Finska 1.
Kolesarstvo: SP v dirkališčnih vožnjah
Dober izkupiček za Italijo
DUNAJ — Tudi v zadnjem dnevu svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih vožnjah se je italijanska vrsta izkazala. Odlična Faccini in Nicotti sta namreč v tandemu osvojila srebrno kolajni, kar je zanju napredek, če pomislimo, da sta se lani v Colorado Springsu povzpela »le« do brona. Po zaključku tekmovanja sta sicer Italijana mnogo protestirala, ker je na koncu drugega teka v finalu francoski tandem malenkost spremenil svojo naravno smer in malenkost oškodoval poraženca. Kakorkoli že, žirija ni izida spremenila, Faccini in Nicotti pa sta lahko s svojim podvigom prav gotovo zadovoljna.
Po predvidevanjih so bili na tem prvenstvu najboljši Sovjeti, ki se že dolga leta sistematično posvečajo temu športu. Italijani so skupno osvojili pet kolajn ter tako daka-zali, da še vedno spadajo v sam vrh kolesarske dirkališčne vožnje. Skupno peto mesto v lestvici državnih reprezentanc dokazuje, da je stalen priliv novih talentov. Vse »velesile« so bolj ali manj dosegle svoj normalen izid, najbolj pa je zaskrbljujoče to, da se za ta šport zanima vse manj ljudi, posveča pa se mu tudi vse manj mladih športnikov. Vsekakor se morajo organizatorji v bodoče zelo zamisliti, kako popestriti razne sporede dirkališčnih voženj.
KOLAJNE: SZ 4, 1, 2; Japonska 2, 1, 1; Švica 2, -, NDR 1, 4, 1; Italija 1, 3, 1; Francija 1, 1, 1; Avstralija 1, 1, -; Danska 1, 1, -; ZDA 1, -, 2; ZRN -, 1, 1; VB -, 1, 1; CSSR -, 2; Avstrija -, 1; Belgija 1.
Vidni navdušen nad SZ
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Zaradi reprezentančne tekme s Sovjetsko zvezo tokrat ni bilo prvoligaških srečanj. Z »zbornajo« so »modri« sicer izgubili samo z 0:1, toda to je bil pravzaprav polom Jugoslovanov. V 17. tekmi s SZ je bil to enajsti poraz Jugoslovanov, tekma pa je znova potrdila, da so Sovjeti zanje najbolj neugodni nasprotniki na svetu. Izid z 0:1 še zdaleč ni realen, Sovjeti so bili namreč za razred ali celo dva boljši od zdesetkanega Osimovega moštva. To je najbolje pokazala reakcija gledalcev, ki so po tekmi pošteno izžvižgali domače igralce.
Jugoslovanskega moštva si zdaj brez igralcev iz tujine zares ni več mogoče zamisliti. Tekmo v Beogradu si je ogledal tudi italijanski selektor Vidni, saj bodo namreč »modri« 23. t. m. igrali z »azzurri« v Pizi.
Po tekmi Vidni ni veliko govoril o Jugoslovanih, tako kot mnoge druge so ga impresionirali predvsem sovjetski igralci. »Z njimi bi tudi mi lahko doživeli kaj podobnega. Zares so odlični,« je dejal Vidni ter opozoril, da tole ni bila najboljša jugoslovanska postava ter da mladi igralci še niso dozoreli za tako težke tekme. »To je bila za nas nogometna lekcija, od takega nasprotnika se lahko samo učimo,« je dejal jugoslovanski zvezni kapetan Miljan Miljanič, očitno pa je, da publika za takšno »šolanje« milionarjev z igrišča nima pravega razumevanja.
V 2. ligi je ljubljanska Integral Olimpija prvič zmagala. Dubrovniški GOŠK Jug, ki sodi med favorite pr-
venstva, je za Bežigradom klonil kar z 0:3. V ljubljanskem taboru so se zelo bali te tekme, kajti po dveh porazih so mnogi menili, da se bodo mladi igralci prestrašili odgovornosti ter doživeli nov neuspeh. Toda to se ni zgodilo. Gledalcev je bilo sicer bistveno manj kot na prvih dveh tekmah sezone, toda s 4 tisoč gledalci so v klubu lahko vendarle še zadovoljni. Mlada napadalca Komočar in Vončina sta tokrat uprizorila takšen »show«, da se že na naslednji tekmi spet obeta večji obisk, čeprav je Olimpija po gledalcih že zdaj na prvem mestu med drugoligaši.
V slovenski nogometni ligi je Koper v Celju že drugič remiziral in že za dve točki zaostaja za vodilnimi Slovanom, Vozili in Mariborom. Izola je doma klonila s Slovanom z 1:3, Vozila pa so pred 2.000 gledalci premagala Elkroj z 1:0.
REZULTATI 3. KOLA 2. ZN L ZAHOD: Leotar - Šparta 2:2 (0:1); Borac (BI) - Kikinda 1:1 (1:0); Mladost - Fa-mos 1:0 (0:0); Proleter - Kabel 1:0 (1:0); Spartak - Jedinstvo 4:0 (2:0); Novi Sad - Borac (T) 5:0 (2:0); Integral Olimpija - GOSK Jug 3:0 (2:0); Dinamo (V) - Rudar 0:1 (0:0); Šibenik - Iskra 3:0 (2:0).
LESTVICA: Novi Sad, Spartak 5; Iskra, Leotar, Proleter, Mladost, Rudar, Borac 4; Kikinda, Šparta, Šibenik, Integral Olimpija, Kabel, Jedinstvo, GOSK Jug 2; Dinamo (V), Fa-mos 1; Borac (T) 0.
PRIHODNJE KOLO (6. t. m.): Šparta - Iskra, Rudar - Šibenik, GOŠK Jug - Dinamo (V), Borac (T). - Integral Olimpija, Jedinstvo - Novi Sad, Kabel - Spartak, Famos - Proleter, Kikinda - Mladost, Leotar - Borac (BL).

totocakio



Arezzo - Torino	2	1. —	1. Enalotto	1
Bari - Barletta	1		2. Entierro	2
Bologna - Verona Brescia - Inter	1	2. —	1. Eteranec	1
	X		2. Cidec	X
Campobasso - Cesena	2	3. —	1. Atropos	X
Casertana - Piša	2		2. CoIIe D'Asoio	1
Empoli - Cremonese	1	4. —	1. Duty Lg	1
Lazio - Lecce	1		2. Erika del Mare	1
Vicenza - Sampdoria	2	5. —	1. Contatore	2
Modena - Fiorentina	2		2. Ergos	1
Monza - Milan	2	6. —	1. Exocet D'Ausa	1
Pescara - Roma	X		2. Edredone RI	X
Udinese - Napoli KVOTE	2	KVOTE 12 (31 dobitnikov)	12.376.000 lir		
13 (6.141 dobitnikov)	556.100 lir	11 (392 dobitnikov)	1.000.000 lir		
12 (95.806 dobitnikov)	35.300 lir	10 (3932 dobitnikov)		100.000 lir
Nogomet: Cotičev memorial v Mirnu
Sovodnjam drugo mesto
Na 2. Cotičevem memorialu, ki so ga v Mirnu pripravili ob 65-letnici nogometne dejavnosti, je ekipa iz Sovodenj zasedla 2. mesto, Doberdobci pa so bili četrti. Za obe naši enajsterici je bila to prva uradna tekma v novi sezoni in jasno je, da je mirenski turnir služil predvsem kot dopolnilo treningom.
Kar zadeva Sovodnje, naj povemo, da je bilo razvidno, da so fantje začeli s pripravami šele pred nekaj dnevi in da nekateri igralci imajo še precej težav s kondicijo. Spodbudno pa je, da se je ekipa obogatila z nekaterimi mlajšimi igralci, kot sta,Pahor in Tomšič.
Doberdobska Mladost se je na sobotno srečanje predstavila z več kot 20 igralci, kar je samo po sebi pozitivno. Pri Kraševcih se je poznalo, da trenirajo nekaj časa več, saj so bili z ekipo Adrie, kljub porazu, povsem enakovredni, medtem ko so v srečanju malega finala očitno podcenjevali nasprotnika in izgubili po 11-metrovkah.
V odločilnem srečanju so domačini Adrie pokazali nekaj več od Sovo-denjcev. Kljub temu pa bi podčrtali dobro igro vratarja Uršiča, ki je bil gotovo med najboljšimi na turnirju.
Ob robu turnirja pa še posvetilo vsem tistim igralcem, ki niso razumeli prijateljskega duha prireditve in se niso znali primerno obvladati ter izustili nekaj besed, ki s športno kulturo nimajo nobene veze.
Polfinalni srečanji
ADRIA - MLADOST	3:2 (2:1)
TRELCA za Mladost: Kobal in K. Lavrenčič.
SOVODNJE - ADRIA VET. 3:1 (0:0) STRELCA za Sovodnje: Gulin (2) in Gomišček.
Finale za 3. mesto
ADRIA VET. - MLADOST .	6:5
(poli -metro vkah)
STRELEC za Mladost: Lavrenčič. Finale za 1. mesto
ADRIA - SOVODNJE4:0 (2:0) SOVODNJE: Uršič, Devetak, Hmeljak, Visintin, Marson, Di Lenardo, Pahor, Čavdek, A. Fajt, Bicciato, Gulin. M. Fajt, Gomišček, Berloso, Butkovič, Tomšič.
MLADOST: Gergolet, Lakovič, Černič, Ulian, Devetak, Černigoj, K. Fer-folja, A. Lavrenčič, Argentin, Marušič, K. Lavrenčič. Bruni, Zampa, Košič, M. Ferfolja, Rocco.
ŠD PRIMORJE
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri SD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ore na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SPDT
obvešča vse, ki bi radi plačali redno letno članarino ali pa se na novo vpisali v društvo, da lahko to storijo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagar-
ju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni!
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da se bo odbojkarski tečaj za začetnike v Zgoniku pričel jutri, 2. septembra. Tečajniki naj se zberejo v sredo ob 8.30 pred osn. šolo v Zgoniku.
ŠZ SLOGA
planinski odsek organizira v nedeljo, 6. septembra tradicionalni pohod Bazoviški junaki '87. vabljeni planinci, športniki in prijatelji našega Krasa. Zbirališče, vpisovanje in odhod od 8. do 9. ure izpred vaškega spomenika v Bazovici.
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organiziralo tečaj v miniodbojki in za začetnice letnik 1973 in mlajše. Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina center 142.
Košarka: na turnirju Alpe-Jadran v nedeljo v Ljubljani
Značajnost in nevdanost Jadranovi odliki
Mineral Slovan - Jadran	98:85 (48:41)
MINERAL SLOVAN: Logar 4 (2:2), Lončar 2, Mržek 16 (2:2), Janžek 33 (5:8), Bačar 11 (1:2), Konrad, Madon 6 (1:2), Novina 11 (1:4), Brodnik, Muha 11 (2:3), Ličan 4.
JADRAN: Starc 12 (6:7), Persi 8 (0:1), Čuk 28 (4:4), Corsi 1 (1:2), Štoka 8 (2:4), Paulina 2, Rauber 15 (1:4), Daneu 11 (3:4).
SODNIKA: Djordjevič in Fisher. PON: Persi (38); 3 TOČKE: Janžek 2, Rauber 2, Madon 1, Muha 1.
LJUBLJANA — Moramo priznati, da nam je bil Jadran v nedeljo zelo všeč. Brumnovi fantje so dopotovali v Ljubljano brez poškodovanih Bana, Banella in Zobca, tako da je v »belem« dresu debitiral tudi »playmaker« goriškega Doma Marko Corsi.
Obstajale so vse premise za pekoč poraz, jadranovci pa se niso dali. Vseskozi so bili v stiku z domačini, ki verjetno niso pričakovali tolikšnega odpora in četudi Slovanov kapetan Brodnik ni vstopil v igro, je bila vseeno kakovostna razlika v korist domačinov.
Jadran je bil tisti Jadran iz svojega »prvega zgodovinskega obdobja«: zagnanost, agresivnost, ustvarjalnost in nevdanost prav do zadnje sekunde. Zdi se, da dobiva naša združena ekipa novih kvalitet, saj že dolgo nismo gledali tako povezane igre, v kateri je prav sleherni igralec na igrišču pomemben pri soustvarjanju celote.
Pa nič zato, če je na koncu razlika znašala 13 točk: do 15. min. d. p. je bil rezultat še v dvomu, v 10. min. d. p. je bilo stanje 66:61 za Slovana, ki se tokrat mora zahvaliti izvrstni igri Janžka za razmeroma visoko končno prednost.
Pri Jadranu pa so prav vsi zapustili dober vtis. Več kot zgolj pozitivno oceno si gotovo zaslužita Čuk in Rauber, slednji predvsem za svojo igro v prvem polčasu. Pa tudi Klavdij Starc in Persi sta, proti Slovanovim bekom, presegla pričakovanja.
Sedaj pa dovolj laskanja, tako je treba igrati v preostalih srečanjih turnirja in še, kar je pomembnejše, na prvenstvenih tekmah. Drevi bo gostoval v Celovcu, kjer se bo pomeril s tamkajšnjim moštvom Regenerin. (Cancia)
Objavljamo spored 1. dela košarkarskega prvenstva B-2 lige B skupine, v kateri igra tudi naša združena ekipa Jadrana.
1.	kolo (27. 9.)
JADRAN - Častelfranco; Ferrara -Novellara; Imola - Montebelluna; Mu-rano - Virtus PD; Pesaro - San Dona; Petrarca - Faenza; Ravenna - Dueville; Stefanel TV - Spinea.
2.	kolo (4. 10.)
Novellara - JADRAN; Častelfranco -Stefanel TV; Dueville - Imola; Faenza
-	Murano; Montebelluna - Ravenna; San Dona - Ferrara; Spinea - Pesaro; virtus PD - Petrarca.
3.	kolo (11. 10.)
JADRAN - Spinea; Ferrara - Dueville; Murano - Imola; Novellara - San Dona; Pesaro - Častelfranco; Petrarca -Montebelluna; Ravenna - Faenza; Stefanel TV - Virtus PD;
4.	kolo (18. 10.)
Stefanel TV - JADRAN; Castelfran-co - Novellara; Faenza - Ferrara; Imola
-	Ravenna; Montebelluna - Dueville; San Dona - Petrarca; Spinea - Murano; Virtus PD - Pesaro.
5.	kolo (25. 10.)
JADRAN - Pesaro; Dueville - San Dona; Faenza - Montebelluna; Ferrara
-	Petrarca; Murano - Častelfranco; No-
SPORED 1. DELA B-2 LIGE
vellara - Stefanel TV; Ravenna - Spinea; Virtus PD - Imola.
6.	kolo (1. 11.)
JADRAN - Ravenna; Častelfranco -Virtus PD; Imola - Ferrara; Pesaro -Montebelluna; Petrarca - Dueville; San Dona - Faenza; Spinea - Novellara; Stefanel TV - Murano.
7.	kolo (8. 11.)
Ferrara - JADRAN; Dueville - Novellara; Faenza - Virtus PD; Imola -San Dona; Montebelluna - Castelfran-co; Murano - Pesaro; Petrarca - Spinea; Ravenna - Stefanel TV.
8.	kolo (15. 11.)
JADRAN - Imola; Častelfranco - Dueville; Novellara - Murano; Pesaro -Ferrara; San Dona - Montebelluna; Spinea - Faenza; Stefanel TV - Petrarca; Virtus PD - Ravenna.
9.	kolo (22. 11.)
Murano - JADRAN; Dueville - Faenza; Ferrara - Častelfranco; Imola -Spinea; Montebelluna - Virtus PD; Pesaro - Stefanel TV; Petrarca - Novellara; Ravenna - San Dona.
10.	kolo (29. 11.)
JADRAN - Petrarca; Častelfranco -Ravenna; Faenza - Imola; Novellara -
Pesaro; San Dona - Murano; Spinea -Montebelluna; Stefanel TV - Ferrara; Virtus PD - Dueville.
11.	kolo (6.12.)
Faenza - JADRAN; Dueville - Stefanel TV; Imola - Novellara; Montebal-luna - Murano; Petrarca - Pesaro; Ravenna - Ferrara; San Dona - Virtus PD; Spinea - Častelfranco;.
12.	kolo (13. 12.)
JADRAN - San Dona; Častelfranco -Faenza; Ferrara - Montebelluna; Murano - Petrarca; Novellara - Ravenna,-Pesaro - Dueville; Stefanel TV - Imola; Virtus PD - Spinea.
13.	kolo (20. 12.)
Dueville - JADRAN; Faenza - Novellara; Ferrara - Virtus PD; Imola -Pesaro; Montebelluna - Stefanel TV; Petrarca - Častelfranco; Ravenna -Murano; San Dona - Spinea.
14.	kolo (6. 1.)
JADRAN - Montabelluna; Castel-franco - Imola; Murano - Ferrara; Novellara - Virtus PD; Pesaro - Faenza; Petrarca - Ravenna; Spinea - Dueville; Stefanel TV - San Dona.
15.	kolo (10. 1.)
Virtus PD - JADRAN; Dueville -Murano; Faenza - Stefanel; Ferrara -Spinea; Imola - Petrarca; Montebelluna - Novellara; Ravenna - Pesaro; San Dona - Častelfranco.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
1. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po zadnjem poskusu državnega udara na Filipinih
Uporni častniki so sporočili ustanovitev začasne filipinske revolucionarne vlade
MANILA — Po zadnjem poskusu državnega udara je položaj na Filipinih še vedno izredno napet, vznemirjujoča pa je predvsem včerajšnja novica, da so uporniki ustanovili začasno revolucionarno vlado. Tuji opazovalci opozarjajo na resnost zadnjih dogodkov, saj so uporniki mlajši častniki filipinske vojske, torej tisti, ki so sami največ prispevali pri padcu diktatorja Marcosa in za Aguinin prihod na čelo države. Uporniki so v sporočilu zapisali, da so začasno vlado ustanovili v nedefiniranem kraju na Luzonu, največjem filipinskem otoku, na katerem je tudi Manila. V sporočilu so pučisti obtožili Aguinino vlado omahljivosti v boju proti komunistični gverili in islamskim separatistom, češ da s tem »postavlja pod vprašaj ozemeljsko in-
tegriteto filipinske države«. Aguinini vladi mladi častniki zamerijo tudi naraščajočo korupcijo.
Po pričakovanju je bila vladna reakcija takojšnja in tudi zelo ostra. Danilo Gozd, glasnik Corazon Aguino, je izjavil, da ne bodo pokazali nobene milosti ne do levičarskih in niti do desničarskih grupacij, ki postavljajo pod vprašaj vladno stabilnost.
Zvedelo se je, da je v poskusu državnega udara sodelovalo kar 1.200 vojakov, v 24-urnih spopadih pa je umrlo 42 oseb, 160 pa jih je bilo ranjenih.
Na sliki (telefoto AP): 37-letni polkovnik Gregorio »Gringo« Honasan, vodja zadnjega poskusa državnega udara, je zbežal neznano kam
Koliko bomo privarčevali pri nakupu trajne dobrine, če počakamo 4 mesece
Devet mrtvih pri Zagrebu
ZAGREB — Devet ljudi je umrlo v čelnem trčenju dveh avtomobilov na zagrebški obvoznici pri Zapreši-ču. Trinajstletno deklico, ki je edina nesrečo preživela, pa so prepeljali v zagrebško bolnišnico »Dr. Josip Kaj-feš«, od koder poročajo, da ima le malo možnosti, da bi dočakala jutrišnji dan.
Do nesreče je prišlo ob šesti uri in pet minut, ko je voznik osebnega avtomobila tetovske registracije, TE 453—93, Ismail Ademi, vozeč od Zagreba proti Karlovcu iz še neznanih razlogov zavil na levo stran cestišča in čelno trčil v peugeot 205 zahodnonemške registracije. Tetovski ford taunus se je vnel in v njem so ob vozniku zgoreli še Alija Ismet, Alija Ekrem in Osman Murtezan, vsi iz vasi Želino pri Tetovu. V peugeotu pa so takoj umrli: zakonski par Šalih in Zehida Miljkovič, njuna osemletna dvojčka Amina in Emin ter Šemsa Miljkovič. Salihovo in Zehidino hčerko Jasno pa so težko poškodovano prepeljali v zagrebško bolnišnico.
RIM — V okviru finančno-gospodarskih ukrepov, ki jih je sprejela prejšnji teden vlada, je tudi uvedba dodatka k davku na dodatno vrednost IVA. Ta je začel veljati, kot znano, 28. avgusta, v veljavi pa bo do 31. decembra. To pomeni, da moramo do konca leta ob nakupu trajne dobrine plačati poleg 18 odstotkov IVA dodatno še 2 oziroma 4 odstotke, odvisno pač od tega, kaj nabavimo. Pristojni funkcionarji so izrecno poudarili, da tu ne gre za začasno povišanje davka IVA, ampak za ločen davek, ki ga gre torej tudi ločeno zabeležiti na fakturi in dohodkovni prijavi.
Dodatna davščina nam narekuje seveda, da z nakupom počakamo do januarja, saj bomo tako privarčevali lep denar. Če bomo npr. kupili renault dizel 1700 letos, bomo zanj odšteli 15.807.000
lir, če pa bomo počakali do januarja, bomo plačali zanj 15.289.000 ali 518.000 lir manj. Še nekaj primerov: pri nakupu avtomobila s 1995 kubiki bomo privarčevali kar 785.000 lir, pri nabavi barvnega televizorja od 26 palcev okrog 20.000 lir (zdaj bi nas stal 1.149.000, januarja pa 1.130.000 lir), pri dvovratnem hladilniku od 225 litrov 16.000 lir (496.000 oziroma 480.000 lir), pri stereo gramofonu približno ravno toliko (966.000 oziroma 950.000 lir), pri avtomatskem projektorju za diapozitive 3.000 lir (208.000 oziroma 205.000 lir) in pri omari s troje vrati iz mahagonija 83.000 lir (2.533.000 oziroma 2.450.000 lir). Vse to po izračunu zveze potrošnikov Unione nazionale consu-matori, ki ni seveda upoštevala morebitnih popustov in podobnih olajšav.
V Neaplju brez vode
NEAPELJ — Od danes do novembra, razen če se poraba vode ne bo bistveno zmanjšala, bodo imeli prebivalci nekaterih neapeljskih četrti vodo izmenoma vsaki drugi dan. Danes namreč starta program racioni-ranja vode, ki so ga spričo manjših pomladanskih padavin sprejeli tehniki občinskega podjetja za plin in vodo. Ob tem velja dodati, da še niso dokončali, čeprav ga gradijo že okroglih deset let, novega vodovoda, s katerim bodo odpravili težave pri oskrbovanju z vodo.
Okoliščine smrti dveh otrok še nejasne
CALTANISSETTA — V tem sicilskem mestu se nadaljuje preiskava o okoliščinah smrti 8-letnega Giuseppa Cutronea in 11-letnega Rosaria Mon-talta. Oba otroka sta bila nedolžni žrtvi medsebojnega obračunavanja med mafijskima klanoma za nadzorstvo nad trgovino z mamili. Preiskovalci zato raziskujejo predvsem med domačimi mamilaši.
Kako živijo Italijani?
RIM — V Italiji je še vedno kar milijon 900 tisoč družin prisiljenih, da živijo skupno z drugimi družinami v istem stanovanju. To je ugotovila raziskava, ki so jo opravili na rimski lakulteti za statistiko. V južni Italiji tako živi kar 12,4 odstotka družin, v severni Italiji pa le 8 odstotkov družin. Zaskrbljujoč pa je predvsem podatek, da kar 15.200 družin živi v monolokalih, razmerje stanovalcev po sobi je v teh primerih 4,25.
Na Beneškem festivalu presenečenje prvenca Morettijeve produkcije Sacher Film
Luis Malle in romantični Rohmer najboljša
BENETKE (LIDO) — Italijanska televizijska družba RAI se je potrudila in pogumno sprejela riziko prvega Ulma posnetega s tehniko visoke definicije. Milijarde, ki jih bo prinašala izbira bodočega visokotehno-loškega standarda, bodo nedvomno krile milijardne stroške snemanja nadvse povprečnega filma Julia and Julia (Giulia e Giulia za italijanske gledalce). Televizijska psihodrama, ki smo jo v Benetkah gledali presneto na 35-mm filmski trak, je povzročila med kritiki nemalo nelagodja. Vsem je bilo namreč znano, da sledi »zgodovinskemu« trenutku, pa ven-ddr se nisi mogel otresti neprijetnega občutka, da gledaš povsem običajno, celo malce banalno režirano, kriminalko. Tudi sicer dobri in preizkušeni igralci so s težavo kljubovali vsestransko temačnim razsežnostim filma.
Kathleen Turner je v Stingovem objemu sopihala kot še nikoli, David Byrne (Lord Byron v Russelovem filmu Gothic) je bil še posebno mrk, režiser del Monfe pa se je najbolj izkazal v režiji plavolasega fantka, ki igra Giuliinega »sinčka«. Naloga je bila očitno prenaporna za režiserja, ki ni bil še pripravljen na tako zahtevno delo. Sicer pa mu moramo priznati, da je moral prestaviti na videotrak pravo »zgodbo, ki je ni«, saj je scenarij v marsičem pomanjkljiv in tragedija razdvojene vdove, ki se ne zaveda življenja, ki ga živi v fan-
tastičnem tržaškem labirintu, ne more prepričati gledalca. Za Tržačane je vsekakor že najavljena premierna projekcija filma, ob prisotnosti režiserja, ki bo prihodnjo soboto v kinodvorani Ariston.
Zdaleč boljši, čeprav povsem neprimerljiv, je bil Rohmerjev film L'a-mi de mon amie (Prijatelj moje prijateljice), v katerem se je režiser malih, vsakdanjih življenjskih utrinkov, posvetil zanimivemu prepletanju ljubezenskih zgodb. Moralna rdeča nit, ki veže vse protagoniste je moto »Prijateljev prijatelj je moj prijatelj«. Zato imajo vsi moralnega mačka, ko
se drug za drugim zaljubijo v prijateljevega oz. prijateljičinega partnerja. Rohmerjevi drobni filmski dragulji pa ne dopuščajo, da bi med dogajanjem prišlo do ostrih spopadov med protagonisti. Film bo skle-. nila nova ljubezenska harmonija (tudi barve oblek bodo primerno ubrane), ki bo najbrž zdržala vsaj do konca »počitnic«, magičnega trenutka, s katerim Rohmer meri trajanje filmskega dogajanja.
Nadvse prijetno presenečenje nedeljskega beneškega programa je bil dvojni prvenec 31-letnega režiserja iz Padove Carla Mazzacuratija otte italiana (Italijanska noč), ki ga je
produciral »debitant« Nanni Moretti. V skladu z Morettijevo sladkosned-nostjo, se nova italijanska producentska hiša, nastala, »da bi lahko tudi v Italiji imeli na voljo niz inteligentnih filmov«, imenuje Sacher Film. Prvi producentski trud pa se je dobro obrestoval tako Morettiju kot režiserju Mazzacuratija, ki bo nedvomno kmalu zapisan med velikani italijanskega filma. Občinstvo je Italijansko noč sprejelo z desetminutnim aplavzom, kar se že dolgo ni zgodilo na projekciji italijanskega prvenca. Škoda, da so Italijansko noč predstavili v sklopu Tedna kritike, saj bi ga lahko brez težav uvrstili v prestižnejši tekmovalni program, ki se je pričel prav v nedeljo.
Na programu sta bila tudi nadvse osebni film portugalskega režiserja Paula Roche O desejado - Les mon-tagnes de la lune (Pričakovani - Lunine gore) ter britanski film Američana Jamesa Ivoryja Maurice. Lunine gore so moderna adaptacija srednjeveškega japonskega epa, medtem ko se Maurice prav tako oslanja (najbrž preveč) na istoimenski roman E. M. Forsterja. Tako knjiga kot film predstavljata analizo homoseksualnega življenja v puritanski Veliki Britaniji dvajsetih let. Fbrster je napisal roman in ga preudarno zaprl v predal. Tiskali so ga šele po njegovi smrti, leta 1972. James lvory je vzljubil Mauriceovo neobičajno ži-
vljenje in se zaobljubil, da bo posnel tudi ta Forsterjev roman (prvi je bil Soba z razgledom), žal pa je 130 minut literarnega filma, kljub sugestivni fotografiji in prepričljivi igri obeh protagonistov Jamesa Wilbyja in Hugha Granta, kar preveč.
Med filmi, ki so jih do danes predstavili na Lidu pd nedvomno izstopa Mallejev film Au revoir les enfants (Nasvidenje, otroci). Režiser se je pogumno lotil delno avtobiografske zgodbe iz časa druge svetovne vojne. Nacizem, vojna, preganjanje Židov, vse to nam ponovno stopi pred oči. Evropa, na katero je predvsem ameriška kinematografija navalila s filmskim podoživljanjem vietnamske vojne, se mora zdaj soočati s svojo zgodovino, ki je bila filmsko prepuščena produkcijam socialističnih držav.
Luis Malle nam predstavi svojevrsten pogled na vojne grozote. Glavno besedo imajo namreč otroci, ki jih zasebni šolski zavod brani vojaških napadov in bomb, ne more pa zaustaviti preganjanja mladih židovskih otrok. Tragedija je torej vsa v pozdravu, s katerim se šolarček Malle poslovi od židovskih prijateljev, ki bodo »šolsko leto« končali v koncentracijskem taborišču in jih ne bo več nazaj. Nasvidenje, otroci je najbrž najpomembnejši film Mallovega opusa in, do danes, edini kandidat za zlatega leva.
EVA FORNAZARIČ
Posnetek Rohmerovega filma Prijatelj moje prijateljice