primorski dnevnik 16 začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n»d Cerknim, razmnožen °a ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-1» 1®- septembra '944 do 1. maja 1945 v hskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka Bil je edini «iskani partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi. SrSOTST" Cena 600 lir - Leto XL št. 205 (11.928) Trst, sreda, 29. avgusta 1984 Zaman dosedanje dvotedensko iskanje Komentar Ljubljanskega dnevnika Mine v Rdečem morju še uganka Italijanski lovci začnejo danes Iransko veleposlaništvo v Rimu zahteva, naj se PSDI javno oprosti KAIRO — Mine, oziroma kakršni 1 že bodi peklenski stroji, ki so v acetku meseca poškodovali kar 18 Sovskih ladij različnih držav v Rde-r 1,1 ^orju, ostajajo slej ko prej ne-azrcšcna uganka. Že dva tedna nam ec egiptovski, ameriški, angleški in ancoski minolovci preiskujejo mor-e gladino in dno s pomočjo poseb-n . ameriških helikopterjev, a brez ajmanjšega uspeha. Doslej jim ni s? odkriti niti enega samega ek-^Pozivnega premeta, ki bi iskalce Voru^* ^ VTst' m>ne in njenemu iz- danes jim bodo pomagali tudi r ^ italijanski minolovci, ki so vče n -I Hekoliko zamudili pri napoveda-Suti-i Pohodu k severnemu vstopu v ton t'* P^OP- Plovbo zastarelih 350 Ro«S • mioolovcev »Loto«, »Frassd-»Ca m Castagno« ter pomožne ladje Ra VnZza*e<< Pod poveljstvom kapita-ra , LlR-eUija je namreč upočasnilo spepkaoo morje, tako da so pri-Dan‘ V Fort Said šele pozno ponoči. n)U 68 P3 bosta odplula proti Sueške ca Pokopu tudi holandska minolov Haarlem« in »Harlingen«. 'oRiik**^11 Se v daliji nadaljujejo po-Rrifve okrog pomorske odprave v tg , c morje. Socialistično glasilo oči-Hfti,omunistom, da ji nasprotujejo, Ram ko naj bi šlo zgolj za mi- rovno akcijo, posebej pa zbadljivo naglasa, da so v Rdečem morju tudi sovjetski minolovci in celo v sprem stvu večjih vojnih ladij. Iz tega naj bi izhajalo, da se KPI še ni rešila podložništva do SZ. Pravi diplomatski incident pa je izzvala izjava namestnika tajnika PSDI Pulettija, češ da »so mine v Rdečem morju plod terorističnega dejanja, podobnega atentatom, ki sta jih zakrivila Libija in Iran v raznih evropskih prestolnicah«. Iransko veleposlaništvo v Rimu je včeraj ostro obsodilo te izjave in zahtevalo od PSDI, naj se javno o prosti. Nova potniška hala v Ronkah GORICA — Čez petnajst dni, 13. septembra, bodo odprli prenovljeno potniško halo na letališču v Ronkah. S tem bo deženo letališče pridobilo na veljavi in bo usposobljeno za mednarodni promet. V Ronkah namreč upajo, da bodo srečno izpeljali že več let trajajoča pogajanja med upravami ma lih letališč v loku dežel Alpe-Adria, ki želijo vzpostaviti krožno letalsko zvezo med našo deželo, Slovenijo ter Hrvaško, Koroško, štajersko in Bavarsko. Deželno letališče, kjer so v zadnjem desetletju povečali za dobrih petdeset odstotkov potniški promet, je sedaj usposobljeno za pristajanje in vzlet tudi največjih potniških letal, ki so sedaj v prometu. Veliko bodo pridobili tudi z odpravo vojaških služnosti za polete med Italijo in Avstrijo nad Kanadsko dolino. NA 8. STRANI Nov izraelski vdor v Libanon BEJRUT — Izraelski lovski bombniki so včeraj popoldne napadli utrdbo ljudske fronte za o svoboditev Palestine, ki jo vodi Ahmed Džibril in ki se sklicuje na sirske pozicije. Do napada je prišlo v kraju Ravda v Dolini Be-kaa. Po trditvah očividcev je napad terjal vsaj 15 mrtvih. Težko je Jugoslovanu potovati v tuje kraje LJUBLJANA — Odlok, da lahko Jugoslovani enkrat letno iznesejo iz države 1500 dinarjev (ob naslednjih prehodih meje le 200 dinarjev) je bil sprejet leta 1981 kot »začasen u-krep, ki naj bi prispevni k skupnim naporom za izboljšanje plačilne bilance države v ekonomskih odnosih s tujino«. Dolarska protivrednost tega zneska je takrat po uradnem tečaju znašala okoli 45 dolarjev, pri menja-vi onkraj meje pa kakšen dolar manj, piše Ljubljanski dnevnik. Kronologija »globine« jugoslovanskega žepa v tujini od začetka sedemdesetih let daje zanimivo podobo. Z ukinitvijo letnega nakupa 32 dolarjev za potovanje v tujino konec leta 1971, do katere so morda privedle zlorabe te pravice za devizne nakupe doma ob 10-odstotnem popustu, in ob napowdani konvertibilnosti di narja so lahko jugoslovanski državljani nesli prek meje 500 dinarjev (29 dolarjev). Ta znesek so kmalu podvojili in leta 1976 dvignili na sedanjih 1500 dinarjev (okoli 82 dolarjev po takratnem tečaju) pri čemer je to veljalo za vsako potovanje in ne en krat letno, kot je to določeno z odlokom iz leta 1981, ki velja še danes. Dolarska protivrednost teh 150 sta rih tisočakov, uvedenih pred osmimi leti, danes znaša borih deset dolarjev, s katerimi si je težko n tujini privoščiti kosilo, kaj šele prespati v tretjerazrednem hotelu. Poleg tega je moč ob vsakem potovanju iznesti še 250 dolarjev ali ustrezno protivrednost v drugi konvertibilni valuti (letošnji odlok Z IS) ob ustreznem bančnem potrdilu in primernih deviznih prihrankih na deviznem računu. Ob takšni ureditvi je jasno, da je poprečen Jugoslovan prisiljen kršiti zakone, če si zaželi potovanja na tuje. V nsakem primeru mora ali tihotapiti dinarje ali na črno kupovati devize, kajti malo je tistih, ki lahko dokažejo, da so prišli do deviznih prihrankov na legalen način — z začasnim delom na tujem, tujimi pokojninami, dedovanjem, deviznimi dnevnicami, česar pa resnici na ljubo nihče resno ne preverja. Kot smo zvedeli na republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, o teh nesmislih tisti, ki o njih odločajo, ne razmišljajo in kakršnihkoli sprememb do konca leta ni pričakovati. Sicer pa lahko kot kratek komentar temu posrednemu zapiranju meje, ne da bi posebej omenjali že tolikokrat obsojeni depozit (5.000, 7.000, 9.000 itd. dinarjev) za izvoz dvajsetih starih tisočakov, dodamo še en nesmisel. Jugoslovan, ki se je namenil na Madžarsko, mora ob prihodu v to državo obvezno zamenjati v forinte 2.400 dinarjev, ki pa jih ob spoštovanju predpisovi in devizne hranilne knjižice nikakor ne more, komentira dnevnik, (dd) Sprejem za Sama Kokorovca fcSE» 80 na sedežu ZSŠDI v Trstu priredili sprejem za Boletovega V , *karju Sama Kokorovca, ki je na evropskem kadetskem prvenstvu Polni U binale Emilia pri M odeni osvojil absolutni evropski naslov. ?-Sšru mu kotalkarju so na včerajšnji svečanosti čestitali predsednik otjK. 1 .Odo Kalan, predsednik pokrajinskega odbora CONI Felluga in 111'k pokrajinske uprave Damiani. Na sliki: posnetek z včerajšnjega sprejema na sedežu ZSŠDI V nedeljskem pokolu menda ranjen tudi bos kamore Valentino Gionta NEAPELJ — Ob prisotnosti načelnika kriminalistične policije Polli ja, je bil včeraj v neapeljski kvesturi sestanek preiskovalnih organov, ki so precejšnjo pozornost posvetili vprašanju preprečitve možnega odgovora kamore na nedeljski pokol v središču mesta Torre Annunziata. Istočasno so varnostni organi, tudi s pomočjo helikopterjev in izurjenih psov, dobesedno prečesali okoliške občine in predvsem okolico Marigliana, kier so predvčeraj šnjim našli avtomobile, ki so jih morilci uporabili med begom. Gre za golf, alfetto in fiat 127, na katerih so razvidne luknje strelov, čeprav so jih zažgali. Najdba pojasnjuje marsikaj v dinamiki krvavega spopada. Najprej je treba upoštevati, da je kraj najdbe pod strogo kontrolo Cutolove kamoristične organizacije, kar naj bi po. mnenju preiskovalcev potrdilo domnevo, da je tudi on vpleten v organizacijo pokola in da niso njegove organizacije stisnili v kot niti zadnje preiskave policije, ki so privedle do vrste aretacij. Cutolo je med drugim bil junija in julija v zaporu v Kampaniji in sicer v Arianu Irpinu, kar tudi ima določen pomen s tem v zvezi. Luknje strelov na avtomobilih pa dokazujejo, da so po prvem trenutku presenečenja odgovorili na ogenj tudi pristaši Valentina Gionte. V krogih organiziranega kriminala trdijo, da so bili tudi v »skupini smrti« nekateri ranjenci. Več je bilo ranjenih tudi v Krožku ribičev, med njimi menda tudi mafijski bos v Torre Annunziati Valentino Gionta, prava tarča morilcev. Medtem ko je socialistični župan Torre Annunziate Domenico Bertone sklical permanentno sejo z načelniki strank v občinskem svetu in tajniki strank, na kateri pripravljajo javen odgovor na nov izbruh nasilja, se je včeraj s tem v zvezi oglasil tudi tajnik sindikata policistov SIULP Franco Forleo. Opozoril je na pomanjkljivosti sedanje vlade, ki ne rešuje vprašanja naraščanja kriminala celovito in hkrati — tri leta po njeni odobritvi — ne uresničuje reforme, ki poleg povečanja or-ganikov predvideva boljšo koordinacijo med raznimi varnostnimi organi, večjo strokovno usposobljenost in boljše delovanje bank podatkov, kar predstavlja osnovo tudi za preprečevanje kriminala. Spet dopolnilna blagajna v tržaškem Arzenalu NA 5. STRANI Na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah Mnogo italijanskih, malo tujih del EVA FORNAZARIČ ČerLtD0 Drugi dan festivala. Na Lidu živžav raste. .? bi!e n se z°čeii zbirati novinarji že v soboto, ko i/ °RHe t vrsti prve projekcije za tisk in celo prve r!deti iet k:nn!erence organizatorjev festivala, ni bilo QeM> z °s. liste kopice ljudi, brez katere si ne mo b tern »««Kti pravega velikega filmskega festivala. I ?”• preSa še beležimo skromno prisotnost tujih go-s .Rjo ?Vsem Pa tujih filmov, medtem ko se je na y Vostro« usul val italijanskih del. Ugledni ča-a 8uje letH v svoji posebni številki »Benetke 84« na uejj,a dejstvo, da na primer Benetke ne zanimajo jr1 «eč ? arneriške produkcije, češ da kot festival ni e9a •nUjrLsfe svetovne resonance, ki jo je enkrat imel. a jo biti še posebno veseli v Cannesu . . . D„a Ì. V KONKURENCI 7un<( (Kt^x v konkurenci včeraj: filipinski »Sangan »Bok Ztsča) in koprodukcija med poljsko FR D in spokojnega slonca« (Leto mirnega sonca). Filipinec Mike De Leon nam je predstavil film, katerem res ne moremo trditi, da je dober. Pri te seveda mislimo na to, da je film tako v režiji kot scenariju dokaj pomanjkljiv. Kljub temu pa ima v se film nekaj zanimivega. Predstavlja nam dejanske pr bleme dela filipinskega naroda, ki so nam tako 'tu da se nam je zdel »Križišča« bolj dokumentarec k pa film. V De Leonovem filmu se znajdemo pr nam tujo politično situacijo, kjer se nune in duhovni udeležujejo pohodov in pomagajo stavkajočim komunist; nim delavcem. Tako torej. Čeprav ostane vprašanje »5 stra, ste komunist?« brez odgovora, mi de facto zi mo, da je odgovor pritrdilen. Nune, ki z dvignjeno p stjo skandirajo besedo »štrajk« se nam lahko zdijo tv smešne, (marsikdo se je na predstavi za novinarje tv smejal, verjetno pa tildi zaradi podnaslovov, ki so b bolj v beneškem narečju kot pa v italijanščini).. Pa tako. Dejansko boljši, pa čeprav ne na visokih nivoj ki smo si jih lahko pričakovali od takega režiser NADALJEVANJE NA 2. STRANI France Popit včeraj otvoril nov obrat steklarne Hrpelje HRPELJE — Predsednik predsedstva- SR Slovenije France Popit je včeraj s svečanim rezanjem traku odprl nove proizvodne obrate v delovni organizaciji Astra steklarna Hrpelje. Odprtje novih delovnih prostorov, ki je sodilo v okvir prireditev ob občinskem prazniku skupščine občine Sežana, bo hrpeljskim steklarjem omogočilo prihod na avtomatizirano izdelavo stekla. S tem bi morali proizvod njo povečati najmanj za tri in pol krat. S svojim proizvodnim programom zajema izdelavo gostinskega stekla, steklene embalaže za farmacevtsko, kozmetično in prehrambeno industrijo ter svetila, si je hrpeljska steklarna odprla velike možnosti prodaje tako na domačem kot na tujem trgu. Vendar so vedno večje potrebe, ki jih zaradi dela na polavtomatskih strojih niso mogli pokrivati, narekovale, da pristopijo h gradnji novih obratov. Gradnja je postala uresničljiva šele, ko se je steklarna vključila v Sozd Astra. V novem obratu bi morali letno izdelati okoli 2.500 ton stekla ali približno 18 milijonov kosov steklenine. Gradnja in oprema pa sta veljali 260 milijonov dinarjev. Denar so u-speli zbrati v okviru Sozda Astra ter s sovlagatelji delovne organizacije Zdravje z Leskovca, Droga Portorož, Pliva Zagreb in Kraški zidar, ki je bil izvajalec del. Zaradi izvozne usmerjenosti je steklarna dobila tudi del tujega posojila za uvoz potrebne opreme. Steklarna Hrpelje je lani izvozila za 3 milijone mark svojih izdelkov, kar je trikrat več kot leta 1981. Z novim obratom pa predvidevajo, da bi s prodajo na tujem morali iztržiti najmanj 4,2 milijona mark. I. UMER Končan obisk Vse koroške zdrave sile so se že izrekle proti ločevanju otrok v šolah Djuranovica v New Delhiju NEW DELHI - Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič in predsednica indijske vlade Indirà Gandi sta včeraj končala uradne pogovore. Strinjala sta se, da morajo neuvrščene dežele, ne glede na pritiske, ne samo nadaljevati, temveč še okrepiti svoje akcije za reševanje posameznih mednarodnih problemov. V zaključnih pogovorih sta med drugim obravnavala tudi krizo na Bližnjem vzhodu ter naseljevanje na zahodni obali reke Jordan. Poudarila sta, da bi bilo treba pripraviti mednarodno konferenco o Palestini pod pokroviteljstvom Združenih narodov. (dd) □ BEOGRAD — Na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo danes pripotuje predsednik LR Kitajske Li Hsiennien. To bo prvi takšen obisk predsednika Ljudske republike Kitajske, je sporočil predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve. Predvidevajo, da se bo srečal s predsednikom predsedstva SFRJ Veseli-nom Djuranovičem ter predsednikom predsedstva CK ZKJ Alijem Šukrijo. Heimatdienst z ustrahovalnimi metodami zbira podpise za referendum o šolstvu CELOVEC — Te dni, ko poteka po Koroškem referendum Heimatdiensta za ločeno šolstvo, se je pri družini Jožka Hudla, predsednika slovenskega prosvetnega društva »Edinost« iz Pliberka, ponovno začel oglašati telefon. Zadnja tri leta že, običajno ob kakšnih proslavah ali prireditvah »Edinosti«, kliče vedno isti, moški glas po petkrat ali šestkrat podnevi in ponoči z grožnjami: »Pazite, otroke imate«. Ali pa »Vašim otrokom se lahko kaj zgodi«. To pot so Hudlovi anonimnega klicatelja prijavili policiji. Udarci, s katerimi namerava koroški Heimatdienst v petek, 31. avgusta zaključiti referendum — zbrati morajo potrebnih 15.000 podpisov — so milo rečeno, nizki. Svoje lepake, ki na skrajno primitiven način pozivajo Korošce k zahtevi po ločevanju nemških od slovenskih šolarjev, so v začetku lepili kar povprek, najljubši pa so jim bili pri tem opravilu panoji koroških socialistov, ki opominjajo ljudstvo na deželne volitve 30. septembra. Pred nekaj dnevi je KTZ (Kaerntner Tages-zeitung), glasilo koroške SPOE, razpisala 10.000 šilingov nagrade tistemu, ki najde zlikovce, ki uničujejo njihov javni, propagandni material, in pozvala koroške stranke in nadstrankarske orga- nizacije k >:fair« predvolilnemu boju. Socialisti so se pognali v boj z nekaj različnimi panoji. Na enem je fotografija deželnega glavarja in predsednika stranke Leopolda Wagnerja, na drugem vojvodski prestol, na katerem sedita dekletce in pobič, in prav slednja sta bila še do včeraj p» vsej južni Koroški prelepljena s kičastimi lepaki Heimatdiensta, ki prepričujejo de-želane, da je njihova »domovinska« dolžnost podpreti njihovo zahtevo. Ker ni pomagalo nič drugega, so očitno socialisti šli kar sami v akcijo in očistili svoje lepake heimatdienstovskih — zdaj si Heimatdienst izbira druga, za to primerna mesta — na primer, reklamo za cigarete »Hilde sorte«. Ljudska stranka v deželi pa je Heimatdienstu širokogrudno ponudila lastne panoje, kamor lahko lepijo svoje pesmice, spisane v nemško koroškem dialektu, s katerimi trkajo na preproste koroške duše, ki ji grozi »slovenski prisilni pouk« in podobne neumnosti. Heimatdienst vodi, o tem smo že velikokrat poročali, svojo akcijo po ločitvi »nemškokoroških« od slovenskih šolarjev po vsej Koroški, tudi po njenem severnem delu, ki nima ničesar opraviti z dvojezičnostjo in kjer je tudi prebivalstvo veliko manj prizadeto, predvsem pa premalo infortiti' rano o južnokoroški manjšinski realnosti. Od pet' ka, 24. avgusta do prihodnjega petka so zadnja nedeljo pobirali podpise po veliki večini koroških občin. Od 121 občin je bilo možno do štirinajste ure podpisati na 89. Dvaintrideset občin tega v nedeljo ni dovolilo, med njimi Bilčovs, Borovlje' Bistrica v Rožu ... Ker je v začetku zbiranja podpisov kazalo sto' bo, sobotna Die Presse je poročala, da je števil0 ljudi, ki hodijo podpisovat, žalostno nizko, predvsem pa da gre pretežno za stare ljudi — s° se v nedeljo aktivisti Heimatdiensta spravili prebivalstvo, hodili od hiše do hiše in jih sitih v avtomobile, peljali na občino in potem spet nazaj domov. To je ena stran medalje. Druga, tista svetla pa, ki bo v zavesti Avstrijcev in Korošcev ostala zapisana trajno — tudi če Heimatdienst do petka zbere zahtevano število glasov, se kaže v lepakih socialistične mladine Avstrije in mlade generacije SPOE, ki preprosto, z besedami: »Za miroljubno sožitje na Koroškem, proti ločevanju, ne podpišite« odmevajo po vseh mestih, vaseh h1 občinah severne in južne dežele Koroške. BARBARA GORIČAR Tretja preusmeritev v dvajseiih dnevih Dvojica ugrabiteljev preusmerila iransko letalo na iraško ozemlje DAMASK — Tretja preusmeritev nekega iranskega letala v zadnjih dvajsetih dnevih se je srečno končala na letališču v iraškem glavnem mestu. Preusmeri tel ja fant in dekle, nasprotnika Homeinijevega režima, sta preusmerila letalo, ki je letelo na notranji progi Širaz-Teheran in ga prisilila, da je odletelo v Damask. Po daljšem pogajanju sta preusmeritelja izpustila vseh 206 potnikov in članov posadke, sama pa sta se predala iraškim oblastem. V Damasku trdijo, da so vsi potniki v dobrem zdravstvenem stanju in da jim bodo dali na razpolago tri možnosti : da se vrnejo v Iran, da ostanejo v Iraku, kot oba preusmeritelja, ki sta prosila za politično zavetišče ali pa da odidejo kamorkoli. Teheranski radio je dal povsem drugačno verzijo o preusmeritvi : letalo naj bi preusmeri'! iraški lovci, medtem ko je letelo nad Kuvajtom. Kaj naj bi delalo nad Kuvajtom, če je letelo na progi Širaz - Teheran, to pa ni znano. Usoda letala samega pa je še negotova. Teheran ga noče nazaj, Irak pa se za sedaj o tem ni izrekel. Ne gre pozabiti, da sta obe državi v vojni že tri leta. Pet mrtvih pri Caorlah zaradi prometne nesreče CAORLE — Včeraj popoldne je na cesti med Caorlami in Portogruarom prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bilo pet oseb ob življenje. Po prvih ugotovitvah prometne policije kaže, da je peugeot 305, ki ga je vozil 73-letni Giovanni Comisso iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na levo stran ceste in čelno trčil v naproti vozeč renault 14, v katerem so bili 49-letni Guido Zani n iz Spilimberga, vendar stanujoč v Švici, njegova žena, njen sin in še drugi dve osebi. V trčenju je bil Comisso pri priči mrtev, umrli pa so tudi štirje potniki v renaultu. Rešil se je samo 13-letni fant, ki se je vozil v Zaninovem vozilu. Spet farsa v Južni Afriki H Včeraj se je nadaljevala volilna farsa v Južni Afriki, ko bi morali Prer vaici indijskega porekla izvoliti 40 članov zbornice delegatov, ki naj bi sK paj z 80-članskim predstavništvom mešancev in skupščino belcev sestavlja novi parlament. Tudi Indijci so v veliki večini bojkotirali volitve, ki dis»P minirajo večinsko črnsko prebivalstvo, zaradi česar je z običajnim divJ štvom nastopila v več krajih policija (Telefoto Ar Saharova v konfinaciji Včeraj so tudi v Moskvi potrdili vest, da je sodišče v mestu Gorki, kjer je že na prisilnem bivališču njen mož Andrej Saharov, opo reč niški znanstvenik, obsodilo Jeleno Bonner na 5 let konfinacije v istem mestu. Obtožili so jo sovražne propagande in dejavnosti v zvezi z gladovno stavko, ki jo je bil Saharov začel maja, da bi ji izsilil zdravljenje v tujini (Tcefoto AP) Premik v političnih odnosih v Franciji Oblikuje se »zmerna« desnica PARIZ — čeprav je vodja golistične opozicije Jacques Chirac poletni seminar v Nimesu odprl zelo napadalno in znova ter jed, da predsednik republike Mitterrand razpusti parlament in razpiše nove volitve, in čeravno mu je v tem tonu sledil tudi generalni sekretar RPR Charles Pasqua, češ — »Socialisti naj gredo v predupo-kojitev,« — se na podobnem seminarju mladih golistič-nih, giscardovskih in barističnih politikov v Confolantu nasprotno kažejo veliko bolj umerjena in strpna stališča. Pod vplivom dveh starih izkušenih politikov, Edgarja Faura in Raymonda Barra se je začela oblikovati neka nova — druga desnica, ki se zavzema za modernejši pristop ter konstruktiven dialog s sedanjo vladno večino. V tem krogu so se pojavila z večjim poudarkom nova imena, kot Charles Millon, Michel Barnier, Jacques Barrot, Pierre Mehaignerie, Philippe Seguin. Po njihovi sodbi ne gre zaostrovati boja na brezkompromisni fronti, ampak je rešitve treba iskati predvsem v sredini. Dokaj realistično so postavili tezo, da se bodo prihodnje parlamentarne volitve odločale med sredinskimi volivci, zaradi česar je treba najti neko ustrezno centristično politiko. V tem pogledu je vzbudil pozornost tudi obisk gene- ralnega sekretarja republikanske stranke Phillipa tarda, ki je bil še pred kratkim pripravljen prot* terrandu povezovati se celo s skrajnežem Le Pen pri predsedniku republike Francoisu Mitterrandu v' * jZ krajini Var, kjer je Mitterrand gostil svojega Sost cj-Irske, premiera Garryja Fitzgeralda, sedanjega P sednika EGS. Na drugi strani je prvi sekretar socialistične s ke Lionel Jospin res sicer v prvi po počitniški izjavi voril zlasti o tem, kako se socialistična stranka ^ celota zaveda svojih odgovornosti, pri čemer .yen-zabeležila tudi nove uspehe proti desni opoziciji. dar se je znotraj same stranke razvila dokaj rdin-c\jo-razprava, ki bi prej vodila v dialog tudi z °P° jcjjo V smeri vzajemnega stika med vlado in ' ■ za je izzvenel tudi najnovejši intervju novega mimst prosveto, sicer levega socialista Jeana Pierra venementa, ki je pribil, da se ne misli vračati n° jji-popularni Savaryjev šolski zakon in poudaril, (‘a Jgega stvo njegove težnje le v pedagoškem izboljšanju šolstva v Franciji. BOGDAN FOGA»® • Mnogo italijanskih, malo tujih del v Benetkah NADALJEVANJE S 1. STRANI kot je Krištof Zanussi, je bil drugi film v konkurenci «Rok spokojnega slonca«. Emilija, Poljakinja, ki je v vojni izgubila moža, živi z mamo v neki pogoreli hiši - podrtiji. Prva povojna leta preživljata v bedi, pečeta kolače in jih proda jata bednim trgovcem. V Emilijino življenje stopi čisto slučajno ameriški vojak, ki se je kot prostovoljec vrnil na Poljsko z ameriškim vojaškim poveljstvom, ki skuša urediti notranje stanje dr žave. Med njima bo takoj vzplamtela ljubezen na prvi pogled. In pri pogledih bosta tudi precej časa ostala, saj se ne moreta sporazumeti ver baino. Pred njima bi lahko tudi bila svoboda. On naj bi jo počakal v Berlinu, ona naj bi zbežala čez mejo. Dejansko jo bo on zaman čakal na kolodvoru. Dvajset let potem bo osivela Emilija dobila sporočilo, da ji je pustil vse svoje imetje. Preveč zanjo in prepozno. Ne bo videla Amerike, niti tokrat ne. Mehke barve, tople nianse sonca na zatonu ali oranžna barva, ki jo daje domača svetilka. Otožni obraz sijajne igralke Maje Komorowske in igra Scotta Wilsona, še posebno poudarjata melanholijo in občutek nemoči, ki zeva iz tega filma. Duh neke tipične konponente poljskega naroda, naroda, ki se predaja usodi, ki čisto in iz globoko vernega zornega kota sprejema trpljenje na Zemlji. Nezamenljiva komponenta filma pa je tudi uporaba^poljščine in angleščine. Vemo, da je skoraj brezupno, da bi film dali v distribucijo v Italijo v pcidnaslovljeni kopiji, vendar bi to bil edini način za ohranitev te važne stilne nianse prijetnega Zanussijevega filma. BENETKE IZVEN KONKURENCE V prvo vrsto spada seveda Buhuelova retrospektiva, ki privablja na projekcije veliko občinstva. Izšel je tudi katalog, ki pa še zdaleč ni tak, kot smo si ga predstavljali, oziroma kot so ga nam obljubljali. Ne vsebuje veliko novih po- datkov, predstavlja pa bogato izbiro citatov (v španščini!) in spominov (v španščini!). V Buhue lovi sekciji so včeraj predstavili »Gran casino« 46. leta, film na meji z glasbeno komedijo, ki ga je posnel po daljšem premoru, »El Gran Calavera« (1949) in »Los Olvidados« (1950), ki pa že spada med Buhuelove klasike. Lahko zabeležimo tudi televizijski film »Un caso di incoscienza« Emidia Greca,v katerem na stopa švedski igralec, član letošnje žirije, Erland Josephson. Film so deloma posneli v Trstu. Končamo današnje beležke z delom Predraga Antonijeviča (O pokojniku vse najlepše), jugoslovanskim filmom, ki so ga uvrstili v teden kritike. Film, ki smo ga že videli letos v Pulju, predstavlja prav gotovo zanimiv oprijem, sicer nam že znanim tem partizanskega gibanja, oziroma stanju v Jugoslaviji med in po vojni. Kako pa bo spre jela italijanska in mednarodna kritika la edini predstavnik jugoslovanske produkcije, bomo še videli. EVA FORNAZARIČ Pozabljivci iz Ulcinja ULCINJ — Od katastrofa!-^ potresa v Črnogorskem Pf1 a. ju je minilo že pet let m d. hvaljujoč široki solidarnostni ciji so posledice uspešno vili. Veliko so storili tudi z ^jš, novo zasebnih starno vanj skl predvsem z zelo ugodninu i£j sojili, s katerimi so si Pr -...me zgradili trdnejše, potresno hiše. , . jflO- Toda tu se je zdaj, ko b' -ali del te solidarnosti v posojil vrniti, nekoliko zata■. piše Večernji list. Mnogi up uj. nilci dolgoročnih kreditov Q(j. :injski občini zelo neredn r iv.. , . NT„ SO A , plačujejo obroke. Našteli s° j. 420 takšnih »pozabljivcev«, P vsem iz vasi okoli Ulcinja- Zaključil se je v nedeljo na Peršmanovi domačiji »Tabor narodnosti« na Koroškem soočil Deželni zakon 36 končno izvedljiv problematiko raznih narodnostnih manjšin ŽELEZNA KAPLA — V nedeljo, 26. avgusta, se j® n-> Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli na Koroškem zaključil Tabor narodnosti. Pobude se je udeležilo približno 25 mladih iz Slovenije in zamejstva, predstavniki raznih mladinskih organizacij, med drugimi ZSMS, Republiške konference v Ljubljani, obmejnih občinskih konferenc, pripadniki Madžarske narodnostne skupnosti iz Lendave, iz irsta pa Mladinska sekcija SSk in Mladinski odbor bKGZ. Namen srečanja, ki se je letos drugič odvijalo je, P°|og vzpostavljanja prijateljskih stikov, predvsem Prilika za izmenjavo mnenj in vtisov mladih, ki nePosredno doživljajo manjšinsko problematiko, odnosno se zanjo zanimajo. -, Diskusije in okrogle mize, ki so skušale tej zahtevi ugoditi, so se osredotočile predvsem okrog vedno bolj perečega koroškega vprašanja. Mladi iz Koroške — organizatorji letošnjega Tabora — so Povabili na Peršmanovo domačijo več kulturnih in Političnih delavcev, ki so mladincem opisali koro-sk° kulturno in politično stanje ter jih soočili z narodnostnim ključnim trenutkom, v katerem se Uhaja manjšina danes. Med povabljenimi je bil tajnik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm, ki je po predvajanju filma o šolstvu na Koroškem orisal manjšinsko problematiko, ki je med drugim v teh dnevih deležna velike nacionalistične propagande s strani Raimatdienstva, ki je po besedah Šturma »lažna in neutemeljena in katere cilj je popolna asimilacija Slovencev na Koroškem«. Vprašanja mladincev so se vrtela prav okrog referenduma proti dvojezičnemu pouku in nacionalistični gonji ter nastopu demokratičnih strank v Avstriji do slednjih. V tem oziru pa ostajajo njihova stališča zelo nejasna in dvoumna. O tem je spregovoril tudi Mirko Kert, predstavnik Enotne liste in kandidat na naslednjih deželnih volitvah za Alternativno listo, ki se baje še najbolj približuje politiki enakopravnosti, mirnega sožitja in ohranjevanja slovenstva na Koroškem. Posebne omembe je vreden obisk predsednika ZSMS Gorana Radmana. Iz njegovega poročila je bilo razvidno objektivno gledanje do ključnih vpra šanj o delovanju te organizacije, ki bi morala položiti večjo pažnjo na probleme mladine v Jugoslaviji in se ji na tak način bolj približati. Z druge strani pa je poudaril nujnost in koristnost kritik s strani mladih, še posebno če so te kon- struktivne. Iz pogovora, ki je sledil, se je odražalo veliko zanimanje in odprtost do manjšin ter težnja po čim večjem poznavanju in sodelovanju. Na okrogli mizi s temo »Ohranitev narodne zavesti« so se posamezne organizacije predstavile, med temi tudi Mladinski odbor SKGZ in Mladinska sekcija SSk, ki sta v glavnih obrisih predstavila politično dogajanje v Italiji in zgodovinski razvoj naše manjšine. V tem okviru se je ogrel pogovor, v kolikšni meri lahko ideologija zoperstavlja slovenstvo. Eden izmed zaključkov je bil, da narodna zavest posameznika ne izhaja iz o-sebnega svetovnega nazora, temveč iz zgodovine in kulturnega razvoja nekega naroda. Ob zaključkih in ocenjevanju Tabora narodnosti se je porodila zahteva po večjem poznavanju in zbliževanju zamejstva v matični domovini in obratno. Za dosego tega pa je nujno, da se tudi šola na obeh straneh bolj zavzema in v večji meri informira mladino. Glede tehničnega in organizacijskega potekanja Tabora narodnosti ni bilo večjih težav, še posebno če pomislimo na težko situacijo, v kateri se znajdejo slovenske organizacije na Koroškem. TRST — Deželni zakon štev. 36 z dne 20. avgusta letos, ki vnaša vrsto sprememb v triletni deželni pro račun 1984 86, je končno mogoče izvajati. Odbornik za finance Rinaldi je v obrazložitvi zakona poudaril, da gre za pomemben ukrep v korist splošnega razvoja Furlani je-Ju-lijske krajine, v kolikor omogoča izpeljavo dodatnih finančnih posegov na proizvodnih in številnih drugih področjih. Zakon 36 tako pooblašča porazdelitev več kot 50 milijard lir za razmah gospodarskih, socialnih in kulturnih dejavnosti ter za poživitev javnih del. Gornji vsoti gre prišteti nadaljnjih 30 milijard lir za preporod območij, ki jih je prizadel potres (znesek pojde v sklad za obnovo) . Odbornik Rinaldi je nadalje sporočil, da lahko deželna finančna družba FRIULIA takoj prične razpolagati z dodatnimi 35 milijardami lir za sveže posege izrecnega gospodarskega in socialnega pomena. Kako bo denar razdeljen in kako porabljen, bo pa treba šele določiti. Za vstop v javno službo na Južnem Tirolskem Pri pismenem dvojezičnem izpitu izdelalo le 30 odst. kandidatov BOČEN — Izkušnja nekaj stotin kandidatov, ki so se v poletnem roku prijavili na izpit o dvojezičnosti v Bocnu, je bila dokaj grenka. Po podatkih Pokrajinskega urada za dvojezičnost, je namreč velika večina doživela hud polom že na pismenem izpitu. Od 690 prijavljenih jih je padlo 486, torej dve tretjini. Med njimi je precej pripadnikov italijanske narodnosti : izdelalo jih je le 29 na 231 Vendar na precej zahtevnem izpitu, ki terja dojim znanje tako nemščine kot italijanščine (kajti kandidat mora prevajati iz obeh jezikov), se niso Pič bolje odrezali kandidati nemškega materinega jezika. Na 431 prijavljenih jih je namreč izdelalo samo 267. Le na pismenem izpitu je padlo tudi 17 Ladincev od 28 prijavljenih. Vsi zgoraj navedeni podatki se nanašajo na kandidate skupine A, torej na tiste, ki bi morali prevzeti vodilna mesta. Niso pa še znani podatki o skupinah B in C, v katere so vključene razne uradniške kategorije. Po nepreverjenih vesteh pa se menda pojavlja tudi na tem področju podolien trend. Kot je znano, je na Južnem Tirolskem po sprejetju posebnega statuta obvladanje obeh uradnih jezikov temeljni pogoj za zaposlovanje v javnih službah. To znanje pa potrjuje tako imenovani »paten-tin«, ali spričevalo, do katerega se lahko pride le po opravljenem izpitu o dvojezičnosti, ki ga pogoste zahtevajo tudi privatna podjetja. Turisti zamenjali občutno več deviz bant ^PPER — V sedmih mesecih tega leta so menjalnice Ljubljanske vi,' D- šestih južnoprimorskih občin zamenjale 37,1 milijona dolarjev de-So ’,Mr je za približno 43 odstotkov več, kot v istem obdobju lani. Od tega ‘■1 milijona dolarjev zamenjali na račun bencinskih bonov. zam V »čisti menjavi« — brez bencinskih bonov — so tukajšnje menjalnice ]atl- cnJalc 20 milijonov dolarjev deviz, kar je celo 60 odstotkov več, kot roa v istem obdobju (za primerjavo — v Jugoslaviji so po podatkih Nave,-. j banke. Jugoslavije v istem obdobju od turizma iztržili za 22 odstotkov dolarjev, kot leto poprej). p(vy, ako povečanje menjave deviz v južnoprimorskih občinah razlagajo PorahSCtn na račun višjih cen, boljšega turističnega obiska in tudi večje tore, e, s strani tujih turistov. Po podatkih Splošne banke Koper sodeč, lahko turiv sk*epamo, da je turistična devizna žetev obalno - kraško - notranjskega šeie ma vsaj za prvih sedem mesecev več kot dobra. Seveda pa so to v , P.rvi primerjalni podatki, ki še ne povedo, vsega o devizni menjavi sec =v j1 ' ali dV£ j prvi višnji turistični sezoni, na kar pa bo potrebno počakati še najmanj me- B. Š. bitume vezi med Trstom in Dunajem sostgi — Predsednik tržaške Pokrajine Marchio se je te dni na Dunaju kmtu s funkcionarji avstrijskega zunanjega ministrstva, ki so zadolženi za Modn'0 iu turistično problematiko. Govor je bil o potrebi, da se že itak ditev , ve?-i med Trstom in Dunajem na področju tudi skupnih kulturnih pnre-Se utrdijo, in to tudi v povezavi s politiko spodbujanja turizma. Kardinal Giemp v Codroipu yiDEM — Poljski primas kardinal Giemp Do 7. septembra v Codroipu, da bi prisostvoval sedmemu jubileju črnega Kristusa. Križ s Kristusom hranijo v župnijski cerkvi, praznik pa obhajajo vsakih 25 let. Uglednega cerkvenega dostojanstvenika je v Codroipo povabil msgr. Co-polutti, ki je z Glempom pred leti študiral v Rimu Novo turistično naselje pri Ogleju V veliki izložbi poslovnega prostora na najbolj prometni ulici v Grade-žu, kjer ponujajo turistom sobe ' v zasebnih stanovanjih kot tudi nakup nepremičnin, je že leto dni razstavljena maketa velikega turističnega naselja pri Og eju, v katerem bodo številne stanovanjske in poslovne stavbe ter veliko pristanišče za 300 jaht. To pristanišče se nahaja v neposredni bližini vasi Oglej, precej daleč od morja, nedaleč od nekdanjega rimskega pristanišča na reki Natissa. Po več stoletjih bo Oglej spet povezan z morjem s plovnim kanalom, ki so ga zgradili v zadnjem času. Za vse to je poskrbela neka velika zasebna družba, ki je v nov turistični kompleks vložila precej denarja. Izkopali so prostor za pristanišče, nato tudi plovni kanal. Zemeljski »zid« med pristaniščem in kanalom so podrli pred nekaj tedni in morska voda je tako' poplavila prostor, kjer bodo zasidrane jahte bogatašev. Okrog tega prostora gradijo že stanovanjski kompleks s 150 manjšimi stanovanji, hišice, hotel, stavbe, v katerih bodo trgovine, urejajo parkirne prostore. Tu bo tudi večja delavnica za popravljanje jaht. Veliko stanovanj in privezov so že prodali bogatim Italijanom, Avstrijcem in Nemcem. Plovila bodo na varnem daleč od včasih razburkanega morja. Seveda bo nov turistični kompleks prinesel blagostanje, saj bo tu zaposlenih veliko ljudi. To bo brez dvoma koristilo gospodarstvu Spodnje Furlanije in Gradeža, saj so sedaj brez dela mnogi iz teh krajev, ki so prej delali v raznih tržiških tovarnah, kjer pa sedaj dela primanjkuje. Nekateri ljubitelji miru in ekologije pa tarnajo, da bo doslej mirni in zaspani Oglej zaživel. Tarnajo tudi, da bo tudi to pristanišče z naseljem poplava cementa, kot so podobna pristanišča v Lignanu, v Caorlah, Je-solu in drugod ob obali Severnega Jadrana. Nikdar ne bo moč zadovoljiti vseh. Vendar pa že sama investicija zahteva veliko milijard lir. Pomembno je to, da se bodo turisti tu stalno utaborili, če lahko uporabljamo ta izraz, delo pa bo dobilo veliko desetin ljudi. Tudi to je pomembno. Novo pristanišče bo nared v prihodnjem letu. MARKO WALTRITSCH □ VIDEM — Zaradi del na progi med postajama Tricesimo in Reana del Rotale bodo od 30. t.m. do 6. septembra ukinili vožnjo vlaka štev. 9639. Nadomestna vožnja bo z avtobusom, ki bo vozil z istim urnikom in povezoval tudi Karnijo z Vidmom. Solinarji zrejo v nebo SEČOVLJE — Sečoveljski solinarji so te dni že razmišljali, ali ima sploh še smisla zreti v nebo in čakati, da se bo v njihovih poljih izkristaliziralo kaj soli, ali pa ne bi bilo bolje kar končati z delom. V ponedeljek so sklenili, da bodo počakali še dva tedna in se o zaključku sezone odločili sredi septembra. Doslej so iz morja nagrabili približno tri tisoč ton soli, kar je občutno pod povprečnimi letinami zadnjih let, po navadi prigrabijo okoli pet tisoč ton. Bistveno slabša pa je letošnja letina predvsem od lanske (nadpovprečne za zadnja leta), ko so v Strunjanu in Sečovljah iz morja prigrabili približno osem tisoč ton soli. Sejem v Pordenonu PORDENON — Letošnji vzorčni sejem v Pordenonu, ki bo prvič tudi mednarodnega značaja, bodo odprli 7. septembra. Na tej manifestaciji, ki jo prirejajo že osemintridesetič zapored, bo prisotnih 650 razstavijalcev iz Avstrije, Nizozemske, Južne Afrike, ZRN, ZDA, Francije, Velike Britanije in seveda Italije. Kaj bodo predstavili v Pordenonu ? Gre predvsem za stroje, opremo in predmete s področja kmetijstva, enologije, pohištva, a to še ni vse, saj bo na ogled še veliko zanimivega. Pričakujejo, da bo pordenonski sejem obiskalo najmanj 150 tisoč obiskovalcev. oveni ~~ Zborovsko petje je v lur«,.,n Po množičnosti prva kul- urho-i, . množičnosti prva kui-(e?e, (jWletn!^ka dejavnost, je dokaz ya a Se v vsakem človeku skri-SnJ0, Po lastnem kulturnem de-nk in (er ena od osnov ohranjeva-ulrievanja narodne identitete. *7na svoi spomin, svoje Se S z njimi kot drevo kiju Hi'Qv ril>ariem- V veliki meri nam 8Qrii seL^m Pomaga, da se zavemo n° PotnoC'. Slovencem je pesem ved S. y 71 *1° orožje v boju za obsta •e yecinr rUlT°^nobuditeljskem gibanju Po?iarow^i lrnfla pomembno vlogo kot ®Q človol0 Uročilo hotenj preproste-j71 S in Ka- V svobodi in suženjstvu, a slovp„V,rPh je pesem spremlja “oyin0 lfcf0a človeka skozi vso zgo i °žuin/S “'D Slovita, protestna in Ì.iv0 ; °’ zdaj mehko otožna ali i-r"Uo ter0a,Va’ vedno je pomenila bo J1? moči pOPitev zaupanja v lastjo pr-iA elje, to žlahtno in neuklon-,• ie „ a"je ustvarjalne ljudske , Zgo^J-^^agalo slovenskim ljudem n še darini v najtežjih preizkušnjah Sl°strìpes Pomosa pri boju za na-^istvu Pfavice Slovencev v za- Pred gostovanjem Mešanega pevskega zbora Divača v Italiji Pesem kot most prijateljstva Delček živopisanega slovenskega zborovskega mozaika predstavlja Mešani pevski zbor Divača, ki sloveti sko pesem neguje nepretrgoma že skoraj stoletje. Zbor so osnovali in mnoga desetletja tvorili v glavnem železničarji in gospodinje, preprosti ljudje, a predani, vztrajni in z ne izmerno željo, da ohranijo pevsko tradicijo Divače novim rodovom. Ge neracije zborovodij in pevcev so se menjavale, izročilo pa se je prena šalo in ohranilo vse do danes. Sedaj šteje zbor 46 članov. Zanos in starostni razpon se nista spremenila, danes kot pred mnogimi desetletji najdemo tu zagnane tako rosno mlade pevce pa vse do zrelih letnikov. Socialna sestava pa je sedaj mnogo bolj pisana, zastopani so tako rekoč vsi poklici, vse stopnje izobrazbe. Petje briše vsakršne razlike, tu enako velja najpreprostejši delavec kot delavec, ki so mu v družbi zaupane najodgovornejše vodstvene naloge. Zadnjih 14 let vodi to vztrajno in žilavo pevsko družino Rodičan Edi Race, ki mu ne manjka znanja in glasbenega zanosa. V zbor je prinesel nove prijeme, dvignil kvalitativni nivo petja ter zbor popeljal daleč izven prejšnjega kroga nastopanja. Tako ' zbor kot zborovodja sta za vztrajnost in kvalitetno delo prejela številna visoka priznanja. Med temi najdemo tudi državno odlikovanje —■ red zaslug za narod s srebrnimi žarki, na katerega so vsi še posebej ponosni. Letošnjo pevsko sezono je zbor pričel z nastopom v okviru prireditev ob prazniku občine Sežana. Prvega in drugega septembra pa bo gostoval v Bergamu, kamor ga je povabil moški pevski zbor Coro Val s. Mariino. Gre za slavje ob visoki obletnici imenovanega zbora. Slovesnosti bosta prisostvovali tudi jugoslovanska konzu la Srečko Kovačič in Igor Radinovič ter zastopnik jugoslovanskega turističnega biroja v Milanu Boris Bajželj. Cisanski Coro Val s. Martino je zelo aktiven, posebno skrb posveča navezovanju stikov s sosednjimi na rodi. Prejšnja leta je povabil v goste nemški TGS Sangerchor iz Diet-zenbacha in norveški Kongsberg Blan-dede Kor, letos pa je prijateljske vezi, in sicer preko Mešanega pevskega zbora Divača, vzpostavil z našo domovino. Divaški zbor je za to priložnost naštudiral sledeči program: F. Marolta Venci beili, B. ščeka Pojdem na prejo, Z. Hareja Kam, C. Golarja Kresno jutro, P. Jereba Kam si šla ter U. Vrabca Soča, Dober večer, Bratci veseli vsi in Slep je. kdor se s petjem ukvarja ter pesem T. Ortel-lija in L. Pigarellija La montanara, ki jo bodo za veličastnejši zaključek slovesnosti skupno zapeli vsi nastopajoči zbori. K vnemi in uspehom Mešanega pensicela zbora Divača so veliko pripomogli slovenski skladatelji iz zamejstva, zlasti prof. Ubald Vrabec, veliki vzornik in prijatelj zborovodje Raceta, ki je zbor brusil in vzpodbujal ter posebej zanj napisal tudi nekaj skladb. Skrivnost nezmanjšane ga zanosa zbora, ki dela v vse prej kot lahkih pogojih, saj vadi v izpo sojenih prostorih divaške šole, več kot polovica pevcev pa se na vaje v Divačo vozi na lastne stroške tudi iz do 20 km oddaljenih okoliških krajev, pa je še v nečem drugem. V sposobnosti vedno vedrega Raceta, da svoje pevce znova in znova prepriča in navduši za petje, da uspe iz vaj narediti ne le trdo delo, ampak tudi razvedrilo obenem. NELDA VOJSKA V prostorih velesejma Oktobra v Trstu salon o storitvah za ostarele Vrsla okroglih miz in znanstvenih zasedanj o problematiki ostarelih Za ukinitev dekreta o ceni dela Že 5 tisoč podpisov ze referendum Nad pet tisoč državljanov se je v Furlaniji-Ju ijski krajini s svojim podpisom že izreklo za referendum za ukinitev 3. člena vladnega dekreta o ceni dela. Pobudo je kot znano na vsedržavni ravni sprožila KPI, da bi dosegla »povrnitev« 4 točk draginjske doklade v plače delavcev. O zbiranju podpisov za referendum je pred dnevi razpravljal deželni odbor KPI, ki je ugodno ocenil dosedanje pobude in prizadevanja. Deželno vodstvo KPI se je domeni n še za nadaljnjo popestritev kampanje za referendum. Tako na primer zbirajo podpise v vseh občinah v naši deželi in v posameznih mestnih predelih. To obširno akcijo bodo komunisti v teh dneh razširili še na delovna mesta in predvsem na večje tovarne in podjetja. Podpise za referendum bodo tako zbirali tudi v ladjedelnicah, v tovarnah Ansaldo, Zanussi, VM, tovarni Velikih motorjev, v pristaniščih v tovarni Safica, v Združenih delavnicah, tovarnah Solari, Berteli, Selečo, Savio, Oleose, Galvani in ustanovi ENEL. Številne podpise so doslej zbrali tudi na tradicionalnih praznikih komunističnega tiska. S to široko zasnovano akcijo so si komunisti zadah cilj, da bi do 15. septembra podpisalo za referendum še na tisoče prebivalcev Furlanije - Julijske krajine. Trst je mesto starih, je bilo tolikokrat poudarjeno, ena tretjina tržaškega prebivalstva presega 60. leto starosti, problematika ostarelih je torej prav v našem mestu še posebno žgoča, po drugi strani pa ni veliko pobud, ki bi se konkretno in na znanstveni ravni lotevale problemov starejših občanov oziroma »tretje življenjske dobe«, kot jo z evfemizmom nekateri označujejo. Prav zato velja poudariti zanimivo pobudo, ki jo bodo organizirali v našem mestu v začetku oktobra v prostorih velesejemskega razstavišča: od 6. do 14. oktobra bo namreč tu »prvi salon za industrijsko proizvodnjo, turizem in storitve za ostarele«, v okviru salona pa bo tudi vrsta okroglih miz s sodelovanjem najbolj kvalificiranih italijanskih izvedencev o nekaterih aspektih problematike ostarelih. Že takoj na začetku salona bo na vrsti zasedanje o »socio-ekonomski stvarnosti z ozirom na staranje prebivalstva« s sodelovanjem generalnega tajnika CENSIS dr. Giuseppeja De Rite in predsednika Sklada Carlo Erba dr. Sirtorija. V ponedeljek, 8. oktobra, bosta na vrsti dve predavanji : o varčevanju in zavarovanju ter o »marketingu za ostarele«, o čemer bo govoril dr. Ebert z dunajske trgovinske zbornice. Naslednjega dne bo govor o problemih zdravstva in skrbstva za o-starele pri okrogli mizi, ki ji bo predsedoval predsednik Italijanskega združenja za geriatri jo prof. Feru-glio. Ob zaključku salona pa je predvideno še zasedanje o problemih prehrane, ki so še posebno važni pri ohranjevanju zdravja in o katerih bodo govorili številni izvedenci iz vse Italije, razpravo pa bo vodil prof. Luciano Campanacci s tržaške univerze. • V petek, 31. avgusta, ob 20. uri se bo na svojem sedežu v Ul. Battisti 14 sestal rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, mnenje o novih davkih za odlaganje smeti in mnenje o načrtu za ustanovitev rajonske tržnice. Vsaj začasno rešeno prostorsko vprašanje Peta učilnica za oddelek za geometre Pouk na oddelku za geometre se bo začel normalno 13. septembra. Ta razveseljiva vest je izšla iz včerajšnjega sestanka med pokrajinskimi u-pravitelji in vodstvom šole po ogledu učnih prostorov v prvem nadstropju paviljona B v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Poglavitno vprašanje, s katerim sta se morala pred začetkom šolskega leta soočiti tako vodstvo šole kot Pokrajina, je zadevalo dodaten učni prostor za peti razred oddelka za geometre. Z letošnjim šolskim letom bo štel namreč oddelek polnih pet razredov. Ob včerajšnjem obisku sta pokrajinski odbornik za javna dela Martini in načelnik tehnične službe inž. Grandi pojasnila pod ravnatelju trgovskega tehničnega zavoda »Zois«, v sklopu katerega deluje oddelek za geometre in tajniku šole Kosmaču, da mora ostati tudi peti razred iz varnostnih razlogov v prvem nadstropju. Tržaški gasilci namreč ne dovolijo, da bi uredili razreda v drugem nadstropju zaradi pomanjkljivih varnostnih razmer. Pokrajinski izvedenci so se zato izrekli za vselitev petega razreda v dosedanjo profesorsko sobo v zbornici, profesorji pa naj bi odslej imeli svoj prostor v učilnici, ki ima zasilni izhod na zamreženo zunanjo teraso. S tako rešitvijo (prehod skozi novo profesorsko zbornico na teraso naj ne bi povzročal posebnih težav) bi bilo zadoščeno tudi predpisom o varnosti v prvem nadstropju paviljona B. S tem seveda prostorsko vprašanje oddelka za geometre še zdaleč ni v celoti rešeno. Oddelek potrebuje dodatne prostore za laboratorije, znanstvene kabinete, primemo knjižnico. Za vse to bi lahko dobili prostor v sedaj sicer dokaj umazanem, a še vedno dobro ohranjenem drugem nadstropju. Predstavniki Pokrajine so si o-gledali tudi te prostore in obljubili, da bodo v kratkem poskrbeli za vsaj delno očiščenje tega nadstropja. Že deželni odbornik za šolstvo Barnaba je 17. januarja letos v odgovoru na vprašanje svetovalca SSk Draga Štoke omenil možnost preureditve celotnega poslopja paviljona B, torej tudi drugega nadstropja, zaradi česar bi lahko ta deia kmalu opravili, nakar bi se morali Občina in Pokrajina, ki je lastnik stavbe, dogovoriti o nadaljnji porazdelitvi prostorov (za geometre in za poklicni zavod). Po mnenju pokrajinskih izvedencev pa bo to mogoče šele po spremembi variante regulacijskega načrta za to področje, kajti sedanji načrt ne predvideva na tem območju šolskih prostorov na višje srednje šole. Pred 40 leti padlo na Opčinah pet mladih kurirk iz Prebenega V prvi vrsti od leve: Slava Grahonja in Anica Parovel; spodaj od Angelca Bandi, Elvira Kocjančič in Mira Bandi leve: Na današnji dan, pred 40 leti, so v majhni kraški dolinici, na zah«)' nem robu Opčin odjeknili streli. Pod nacističnim ognjem se je tedaj utrnil® pet mladih življenj, kot del krvnega davka, ki ga je za osvoboditev in boljš® prihodnost plačal Prebeneg. »Pet mladih deklet iz Prebenega, pet krvavi® vrtnic z,a svobodo« — tako smo zapisali v našem dnevniku pred trinajsti®1 leti, ko so v Prebenegu postavljali spomenik šestnajstim žrtvam, ki jih Je dala mala, trikrat požgana vasica na skrajnem obronku dolinske občine v narodnoosvobodilnem boju. Med temi šestnajstimi so bile tudi komaj 16-letna partizanska učiteljica in verjetno ena najmlajših pomožnih učnih moči n® Primorskem Mira Bandi, 23-letna Slava Grahonja, 19-letna Anica Paro veli 22-lctna Angelca Bandi in 16-letna Elvira Kocjančič. Njihova mučeniška smrt je tedaj še s posebno močjo odjeknila ne le * Prebenegu in na Opčinah, kjer so te vrtnice tako prerano usahnile, temve® širom po Primorski, in odmevnost tega zločina se prenaša do današnjih d»1; Kurirke iz Prebenega so bile pomembna poštna zveza med posamezni® partizanskimi odredi. Skozi njihove roke so romala pomembna sporočila cCŽ Brkine po Krasu na Vipavsko in Tolminsko, na Glavni štab IX. korpus®' na Istrski odred itd. Nekega avgustovskega dne je bila ta zveza izdan» ® Nemci so se nemudoma zagnali proti Prebenegu. Že med prvim vdorom vas so aretirali Miro Bandi, Ano Parovel in Elviro Kocjančič, medtem Marije Grahonje in Angelce Bandi ni bilo doma. Namesto njiju so nacist odgnali s seboj na zasliševanje na Kozino in potem na Opčine dva njo® sorodnika. Ker pa dekleti nista mogli prenesti, da bi drugi trpeli zaradi nju® sta se sami javili. Tako se je pet mladih deklet znašlo za rešetkami i® zdaleč ni slutilo, da se bo nadnje zgrnila tako kruta usoda. Tudi njihovi s®" rodniki niso slutili najhujšega. Nekateri so jih celo obiskali na Opčinah, ® bi jim dali nekaj obleke. Računali so, da bodo dekleta v najhujšem Prj®®N odpeljali v kako taborišče. Celo Nemci sami, ki so sicer njihove zavoje ® klonili, so jim zagotavljali, da bodo dekleta čez pol ure izpustili. Toda * nekaj ur kasneje, 29. avgusta 1944, so kurirke odpeljali na strelišče in 1* umorili. Istega dne so na Opčinah ustrelili še aktiviste Marijo Grmek, Le®" polda Merviča in Balda Boleta. Kraj njihove smrti je danes obkrožen od s® novanjskih blokov med ulicama S. Fosca in S. Isidoro. Stanka Hrovatinov je v openskem društvenem glasilu takole opisala tisti tragičen dan: »Nek® jo je obvestil, da so karabinjerji odpeljali nekaj deklet proti omenjeni d® niči. Ko je Stanka prišla tja, je našla samo okrvavljen robček in krajši k vrvi. Oboje je skrbno čuvala do osvoboditve in nato oddala nekemu tovariš j da izroči dragocen spomin na njihovo trpljenje muzeju v Ljubljani. Tudi ®e drugi Openc je v travi našel drobne klešče, s katerimi so krvniki verjctn preščipnili žico, s katero so bile žrtve zvezane«. Spomin na mlade kurirke v vseh teh letih ni zbledel, čeprav velja vc darle omeniti nekaj, kar nas je v preteklih letih tesneje povezovalo v h v»® nem spominu z mladimi prebeneškimi žrtvami in kar se je, žal, Prc*£*T L To je bil Memorial Mire Bandi, ki sta ga ob 25-letnici osvoboditve in °®® vitve slovenske šole to ob 40-letnici bazoviških žrtev ustanovili opensko d ^ štvo Tabor in dolinsko društvo Vodnik z namenom, da bi se vsako let® prvih septembrskih dneh zbrala šolska mladina na spominskem pohodu * °< skom groba Mire Bandi in drugih kurirk ter drugih spomenikov ter s k®. v nini postankom na Bazoviški gmajni. Tako so šoloobvezni otroci prihaja* ^ več sprevodih na skupno proslavo v Bazovico in pri spomeniku vsadi® rovo drevesce. ^ Morda bi ob 40-lctnici smrti Mire Bandi in njenih tovarišič kazal® ~ nov iti Memorial, ki je bil namenjen predvsem mladim. Tistim, ki so P® cani, da prenašajo zgodovinski spomin. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Kontovelci so se sredi prejšnjega stoletja lotili ribolova zaradi preskromnih dohodkov od kmetijstva Kontovel (Prvi del) Kóntovel, na Kontovélu, kontovél-ski, Kontovélti, it. Contovéllo. Nadmorska višina 252 m. Leta 1971 1690 prebivalcev. Gručasto v jedru strnjeno naselje vrh strmega brega nad morsko obalo, na robu med flišnim bregom in kraško planoto. Mimo Kontovela vodi pokrajinska cesta, ki povezuje Trst s Prosekom. Do sem je speljana tudi ožja cesta iz Bar-kovelj. Skozi naselje drži ozka ulica, oid katere se med dvema vrstama enonadstropnih stavb cepijo tesne uličice. Deli kraja so: Régenti, Ulčka, Grad, Križci, Klanec, Cjàr, Pod fernčdom, Pod pitko, Pod Ško-ljem, Kà mence, Pil j, Mejdùle. Naselju pripadata na zahodni strani Do lénja vas (na Dolénji vasi), prebivalci so narečno Dulànci, it. S. Stefano, in deloma tudi v petdesetih in šestdesetih letih nastalo begunsko naselje S. Nazario (po domače Vejna ali Bórgo), ki seže tudi na območje Proseka. Na jugovzhodni strani se dviga Parkljev hrib (334 m). Na vzhodni strani sta večji vrtači Starčev in Kandlétov dol. V morje se izlivata Stari potok na zahodu in brezimenski potok v Čedazu na jugu. Poljedelstvo je bilo ves čas skromno razvito. Poglavitni pridelki so bili krompir, fižol in ohrovt, ki so jih porabljali večinoma kar doma. Z živinorejo in hkrati tudi ribolovom je kmalu po zadnji vojni poljedelstvo tako nazadovalo, da so danes njive, pašniki in travniki, ki so bili na vzhodni in jugovzhodni strani vasi, domala opuščeni. Ohranila pa so se ledinska imena : za njive Drkón-ce. Pod kalom, Pri Cjàru; za travnike Zàgod; bivša gmajna za pašo, ki so jo večidel razlastili za gradnjo begunskega naselja, pa se imenuje Véjna in Rehvčna. Gospodinjstva so bila tako siromašna, da so le premožnejša redila po več krav, ostala pa le po eno. Vaščankc so nosile prodajat mleko v Trst. Zdaj se posveča reji goveda en sam Konto-velc. Strmo kontovelsko pobočje je še vedno prepreženo s terasami, dasi so na njih vinogradi večidel opuščeni. Kontovelski breg nosi naslednja poimenovanja : Miramar, (na kontovel- skem svetu stoji tudi istoimenski grad), Bonafàda, čedas, Hóljevec, Mokolàni, Bekedjézija, Ulna, Spolo-vina, Naberžinc. še do zadnje vojne je šel skoraj ves izkupiček od vina za poravnavo dolgov. Gojili so re-fošk, med belimi sortami pa je bila najbolj razširjena tako imenovana »pagadebiti« (poravnava dolgove), ki je bogato obrodila. Vino, ki so ga nekoč kupovali gostilničarji, danes popijejo doma in deloma prodajajo na osmicah. Do hude pozebe leta 1929 so gojili oljke v Oljkah in Čedazu, na Križcu pa je bila skupna torki ja. Odtlej izkoriščajo le preostale oljke. Kontovel je zaslovel kot ribiško naselje sredi prejšnjega stoletja, ko je postal ribolov zaradi preskromnih dohodkov od kmetijstva poglavitna dejavnost mnogih družin. Prej so se Kontovelci ukvarjali z ribolovom le sezonsko. Ribe so lovili največ poleti, ker so imeli le nekateri ribiči mreže za zimski ulov. Takoj po ulovu so ženske nas ile prodajat ribe v Trst v Veliko ribarnico ali pa v tamkajšnje gostilne. Ribiči so imeli svoje čolne privezane v portiču v Čedazu in v Grljanskem zalivu. Včlanjeni so bili v kriško Ribiško zadrugo (1906). Pokrajinski vodovod so speljali z Opčin. Živino so napajali na severozahodni strani vasi v Mlaki, dokler niso na Cjaru uredili korito. V smeri proti Briščkom so hrastovi gozdiči. Ker so zaradi strogega regulacijskega načrta nove hiše razpršene pretežno na južnem kontovelskem pobočju, je naselje ohranilo videz tipičnega ribiškega primorskega naselja s kratkimi in ozkimi ulicami, kamnitimi stavbami v sklenjeni zidavi, zanimivimi kalunami, nad katerimi so stanovanjski prostori, in zaprtimi borjači. Vse to mu daje zelo prikupen videz. Ker pa so omejeni tudi posegi v stare hiše, te propadajo in silijo domačine k izseljevanju. Le redke stavbe so vsaj Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, Id sl bodo ta sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe In popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika all SLORI. deloma še krite s skrlami. Mani 0. tudi nova gospodarska posloPJ® '^e. hranile so se le nekatere vinsk ^ ti, medtem ko so hlevi in skednj stali ropotarnice. ^4, Cerkev sv. Hieronima p®" ki je postala 1892 župna, J6. L^šif' slednjič obnovljena in hkrati urjena leta 1829. Stranski oltar te pj kve je edino, kar se je otira® „ jo sedar*!* zaprli za časa Jožefa C. polovici 15. stol. je bila ob cesti na Prosek zgrajena tj®1' a nova n a Nova cerkvica. Posl® tako fje vr®P tv v v j c cuiiiu, iv cu. ac jv . • gO J, nekdanje cerkvice sv. Roka, i I ik iirvuziu. Vv*«f*v— _ ik z gotskimi freskami srednje® ur)-skega tipa iz začetka 16. stol. jpia sko naselje Borgo San Nazar jja-od leta 1966 sodobno in razgled ^0- rijino svetišče na Včjni. Na . jt-velu je pokopališče. V obok [Valici' 32 je vklesan star napis v ^ )f’ušt',a Na dvorišču Gospodarskega .v0r® so zgradili leta 1905 prostorno p® no z velikim odrom. Odkar s j s® letu 1980 prenovili in posodo v njej spet prosvetno kulturo . Reditve. Obenem potekajo tu *-. kUjeJ® ningi ŠD Kontoval. Otroci oW» bližnjo šolo na Proseku. (Se nadaljuje) Pogovor z ravnateljico zavoda Tamaro Blazino S prihodnjim tednom spet odprto vpisovanje v slovenske tečaje za poklicno izobraževanje Za tiste fante in dekleta, ki so ju-roja končali nižjo srednjo šolo in ki jie nameravajo nadaljevati študija na kaki višji šoli, organizira Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje 11 tečajev. Tem mladim so namenjeni predvsem kvalifikacijski tečaji, večerni pa so za vse, ki si že-njo izpopolnjevanja na raznih področjih — vinogradništvu in vrtnarstvu na primer. Drugi rok vpisova a se bo začel 3. septembra. Prvi tečaji pa bodo stekli oktobra. Ravnateljica zavoda, Tamara Bla-z*na, nam je povedala, da je odprtje novega prvega letnika za tajnice v Podjetju še vedno pod vprašajem. Pri javilo se je že 15 deklet, za katere nt še gotovo, če bodo sploh mogle obiskovati tečaj. Deželna uprava se namreč izgovarja, češ da je tržišče ~e prenasičeno. Drugi letnik pa bo ®nko stekel, ker je prijavljenih kar deklet. Dobro sta zastopana tudi °na letnika mizarjev. »Največ zanikanja je za tečaje programerjev e-tektronskih računalnikov, za katere P3 so potrebni vsaj trije razredi višje so*6- Kljub temu je ravno tu največji osip v teku šolskega Ista. Precej zanimanja je tudi za gostinski tečaj, ki nam ga dežela noče odobriti, zadnje čase opažamo, da začenja pritegovati mlade tudi čebelarska obrt. Letos smo vložili prošnjo za dveletni tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke, še preden bi nam prošnjo odobrili pa smo opazili, da pri mladih ni odziva za tovrstno tipično slovensko obrt v naših krajih. Krivi bodo verjetno predsodki, češ da je ta poklic prenaporen, nasprotno pa ga je sodobna tehnologija precej olajšala.« V Gorici bodo letos imeli tri tečaje, v Beneški Sloveniji pa še vedno ostajamo brez nobenega in to zato, ker je še vedno razširjeno mnenje, da tam ni slovenskih ljudi. Delovanje poklicnega zavoda se mora prilagoditi državnim in deželnim zakonom, po katerih je odprtje novih tečajev- odvisno od števila prijavljenih. Kot manjšinska ustanova zavod ne more zadostiti vsem podobnim zahtevam. Poleg tega se zavod nahaja v prostorski stiski, tako da se mora za nekatere tečaje obrniti na druge šole ali celo k privatnikom, recimo za mizarske delavnice. »Kljub temu skušamo na naših tečajih čimbolj uvajati mladino v poklic. Obstajajo možnosti, da bodo naši tečajniki opravili prakso pri slovenskih podjetjih, ki naj bi bila neke vrste šola na delovnem mestu. Na ta način pridejo mladi v neposreden stik s pravo sliko dela in bodoče zaposlitve, ki bo seveda odvisna od celotnega gospodarskega stanja,« je še dodala Tamara Blažina. Tisti, ki se bodo letos prijavili na večerne tečaje, bodo morali po deželnem odloku prispevati določeno denarno vsoto, razen seveda brezposelni. Kvalifikacijski tečaji pa bodo še naprej brezplačni. »Zmogljivosti našega zavoda so omejene, zato se marsikateri fant in dekle obrneta raje na italijanske, ki dopuščajo več izbire. Eden izmed naših ciljev je torej tudi ta, da skušamo vsaj še za dve leti zadrževati in združevati v slovenskem okolju tisto mladino, ki bi sicer prehitro zašla v italijansko okolje in bila bolj podvržena asimilacijskemu pritisku.« B. C. Trst v luči odnosov s sosedno Avstrijo Danes se bo sestala italijansko -avstrijska mešana delovna komisija, ki ima nalogo začrtati točen program gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in med tržaškim pristaniščem. Poleg gospodarstvenikov iz obeh držav so v tej komisiji tudi predstavniki rimske in dunajske vlade, ki v zadnjih mesecih z zanimanjem spremljata razvoj ekonomskih odnosov med Trstom in njegovim avstrijskim zaledjem. Komisija bo na tem svojem zasedanju, ki se bo zaključilo v petek, obravnavala predvsem informativne podatke o zmogljivosti tržaške luke, ki so jih izdelali izvedenci tržaške pristaniške ustanove. Brez dvoma pa bo na srečanju tekla beseda tudi o vlogi tržaškega pristanišča v luči odnosov z Madžarsko in s Češkoslovaško. , Tiho je odšel od nas naš dragi Franc Glažar Pokopali smo ga v družinskem krogu v petek, 24. avgusta 1984. Prosimo lihega sožalja. Vsi njegovi Ljubljana, Trst, Bazovica, 29. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Bertranda Stuparja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala družbenopolitičnim organizacijam DO Mercator - Nanos Postojna, TOZD Sadje zelenjava Koper - Dekani, nogometnemu klubu Koper, godbi na pihala ter govornikoma za poslovilne besede. Posebna hvala duhovniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovati Mama Angela, sestri Evelina in Marija ter brat Vinicio z družinami. Trst, Postojna, 29. avgusta 1984 ZAHVALA Oreste Antonini Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci 29. 8. 1983 29. 8. 1984 Tvoje srce mimo spi, a nekdo še živi, nate misli in upa kot nekdaj si ti. Minilo je leto dni, odkar je zatisnil oči Slavko Pirjevec 29. 8. 1983 29. 8. 1984 Leto dni je minilo, odkar te ni več med nami, draga Marica Z neizmerno bolečino se te spominjajo Alma in tvoji Trst, Repen, 29. avgusta 1984 Rekordno nizka kotacija dinarja Dinar je včeraj tako v Trstu kot v Gorici dosegel rekordno nizko ko-tacijo, saj so ga denimo v Tržaški kreditni banki menjavali po 9,25 lire za en nov dinar. Vzroke tega novega padca vrednosti dinarja je treba iskati predvsem v tem, da gremo proti koncu turistične sezone in da se torej povpraševanje po jugoslovanski valuti znatno krči, je pa še vedno veliko dinarjev na tržišču. Neka krajevna tiskovna agencija je padec dinarja povezaia z nekimi govoricami o morebitni novi devalvaciji, vendar bi bilo zares neobičajno, da bi dinar devalvirali prav na koncu turistične sezone, ko bi taka operacija ne imela več pozitivnega učinka, da bi privabila v jugoslovanske turistične kraje več tujih gostov. Nepričakovan sklep vodstva tržaške ladjedelnice Spet dopolnilna blagajna za 300 delavcev Arzenala ito ponem večjo zaskrbljenost in dvome d samo usodo Arzenala. Začasnemu pomanjkanju naročil, ^,5°.'. tovarniški svet, se je tokrat pri-i'!zi|a še politična volja novega podla fincantieri-CNI in same vlade, ki ji je obstoj in razvoj italijanskega ladjedelništva, kot kaže, deveta briga. In vendarle je Arzenal pred kratkim dobil naročilo za gradnjo 11.000-tonskega posebnega plovila »Socar 8«, za katerega so že nakupili jeklo. Iz Rima pa še čakajo na ustrezno finančno kritje s strani vlade, brez katerega brodar ne more izdati dovoljenja za začetek del. Z gradnjo omenjenega posebnega plovila bi avtomatično odpadla dopolnilna blagajna in Arzenal bi lahko »zadihal«, saj ne gre pozabiti, da je tržaški obrat ena najboljših ladjedelnic za gradnjo posebnih plovil in pontonskih žerjavov tudi na mednarodni ravni. V Arzenalu - Sv. Marku je trenutno zaposlenih 914 delavcev in sindikati se upravičeno bojijo, da bi v novembru z donolnilno blagajno to število začasno padlo za polovico e-not. V tovarniškem svetu pa prihaja vse več do izraza tudi prepričanje, da hoče nova družba Fincantieri-CNI za vsako ceno odvzeti Trstu prioriteto za gradnjo posebnih plovil, po katerih je na mednarodnem tržišču trenutno veliko povpraševanje. V ponedeljek v gledališču Rossetti za Unicef Godba na pihala iz Prage kot pravi simfonični orkester Ljubitelji godb m pihala oziroma pihalnih orkestrov so lahko v pone deljek v gledališču Rossetti (name sto na gradu) prisluhnili enemu najboljših tovrstnih ansamblov v Evropi. Nastopil je namreč pihalni orkester iz Prage oziroma iz Kolina pri Pragi kjer ima svoj uradni sedež. Or kester se mudi na gostovanju v naši deželi na povabilo godbe na pihala iz Tržiča, ki je svoj čas bila njegov gost v Pragi, n Trstu pa je koncert omogočila Tržaška letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju z deželnim odborom Uniceja, humani tarne ustanove Združenih narodov za varstvo otrok. V zastopstvu deželnega odbora Unicefa je goste iz Prage pozdravila njegova predsednica gospa Fulvia Costantinides in pri tem poudarila pomen prizadevanj za olajša nje trpljenja milijonov otrok v mnogih predelih sreda in pomen mednarodnega sodelovanja v ta namen. Pihalni orkester iz Prage se je, žal ne preveč številnemu občinstvu, kar Trstu gotovo ne more biti v čast, predstavil kot vrhunski zbor okrog 70 godbenikov, ki so vsak zase, predvsem pa kot ansambel, mojstrski iz- ^orella in Trajanova ^evi v Rossettiju n^lla Dorella in Margarita Traja la ~~ prvi plesalki milanske opere bosf° in Državne opere iz Sofije — hšču ^anes zvečer, ob 21.15 v gleda Pred R°ssetti. nastopili v baletni jo ; stavi »Sogno di fine estate«, ki Un . ^vedila Letoviščarska turistič- P^lanova. dorella bo skupaj z Mauri-»Rom Vai}adiem izvedla odlomek iz Pova11 ‘n JuH)e« Prokofjeva, Traja Suito ^ variacijo in adagio Bizetove »Carmen«. afe del programa je posvečen letu ^ ror sodelujočih skupin. Letošnje srečanje, ki ga je kot druga leta pri eaiia krajevna »Pro Loco« ob pod-Pari javnih uprav in finančni pomoli številnih posameznikov, bi namreč ahfco preimenovali kar v prikaz zhonoevropske in mediteranske fol-klore. Razen avstrijske skupine iz -elovca, ki je seveda zastopala alp-sk° folklorno področje, so bili vsi odstopajoči iz dveh omenjenih pod-°cij Povedati je seveda treba, da Gorico nista prišli najavljeni sku-Pdd iz Portugalske in iz Trenta, r^dtem ko se je nemška udeležila iicah nei^e^s^ega rnimohoda po u- Na izbor sta nedvomno vplivali Ve dejstvi: prvič, da sta na omejenih področjih tako folklorna tradi kot tudi tovrstna dejavnost naj-0 J živi; hkrati pa so morali or- Prikaz vzhodnoevropske in mediteranske folklore festivala so se udeležile skupine 12 držav Turški ples na goriški ulici ganizatorji prav gotovo upoštevati tudi finančno plat, kajti stroški za prirejanje gostovanj tako številčnih skupin kot so folklorne so zadnja leta zelo poskočili. Kljub tem pripombam pa ostaja goriško srečanje, ki so mu organiza tor ji že od vsega začetka skušali da ti ob preostali tudi nekakšen pečat strokovnosti, med najbolj zanimivimi tovrstnimi pobudami in to ne samo v ozkem deželnem okviru. Gostujoče skupine morajo namreč nastopiti z izborom točk, ki predstavljajo ljudsko plesno izročilo področja, od koder so doma. Vendar pa bi bilo _o-cenjevanje nastopa skupin nemogoče, ko ne bi strokovnjaki razdelili an samblov v tri kategorije. Razdelitev ni bila nujna zaradi nastopa samega, ■oziroma vtisa, ki ga je prejel gle- dalec, temveč predvsem zaradi pristopa skupin in njihovih vodij do ljudskega izročila. Skupin, ki so lahko predstavljale »živo folkloro«, to je tako kot jo še izvajajo v določenih krajih, je bilo iz leta v leto manj; vedno več, in to je povsem razumljivo, pa je bilo skupin, ki so skušale čimbolj dosledno prikazovati ljudsko zapuščino: tej zvrsti se pravi »reproduktivna folklora«. In končno so v nekaterih državah, predvsem vzhodnoevropskih, začeli gojiti plesno zelo zahtevno zvrst, ki pa se je precej razlikovala od izvirne, od katere pa je prevzela nekaj bistvenih značilnosti: nastala je »stilizirana folklora«. Pri tem je zelo zanimivo, da so meje med navedenimi kategorijami zelo medle, ker so tolmačenja lahko zelo osebna, oziroma jih tradicija neke države lahko močno pogojuje. Tako se na primer redno dogaja, da strokovna žirija na goriškem tek movanju, marsikatero nastopajočo skupino »prekvalificira«, oziroma ji zamenja oznako, kar se je zgodilo tudi letos. Ko smo že pri žiriji, naj še povemo, da so njene letošnje odločitve naletele na splošno odobra vanje, pa čeprav občinstvo veliko bolj ljubi spektakularnost v izvaja nju kot pa strokovnjaki, ki jih bolj zamikajo skladnost, neprisiljenost in neposrednost v izvajanju kot pa velika, včasih pretirana, plesna spretnost. Zato je povsem razumljivo, da so tokrat z najvišjo oceno — goriško tekmovanje namreč ni nikakršno prvenstvo — odlikovali madžarsko skupino Hosszùhetény (»živa folklora«), češkoslovaško iz Ostravice (»reproduktivna folklora«), poljsko akademsko iz Lublina ter turško »Gehem« iz Ankare (obe v kategoriji »stilizirane folklore«). Nedvomno so te skupine pokazale največ, predvsem pa so zadovoljile v vseh elementih, ki tvorijo folklorni nastop (ples, glasbena spremlja va, petje, noše). Sicer pa so strokovnjaki tudi odlično ocenjeno turško skupino »prekvalificirali«. Podobna usoda je doletela jugoslovansko skupino »Branko Radičevič« iz Zemuna, ki se je prijavila za nastop v kategoriji reproduktivne folklore, kamor bi sicer tudi sodila; vendar pa je imela pri izbiri programa dokaj nesrečno in nespretno roko. Rekli smo že, da mora vsaka skupina prikazati plese iz svojega področja, način pa je odvisen od ka tegorije. Srbska skupina pa je pri kazala splet plesov iz Egejske Makedonije (v zelo slabih nošah), v nemščini najavljen solo ples »Zigeuner Tarn aus Vojvodina«, ki je sicer žel precej buren aplavz in pa končno pie se iz Timočke krajine (Srbija). Ne dvomno smo na nastope jugoslovanskih skupin bolj občutljivi, nekoliko »zapackan« je bil na primer tudi na stop grške skupine iz loannine, ven dar pa bi morale prijavljene sku pine sodelovanje na goriškem sreča nju resneje jemati. Kot drugi predstavnik jugoslovan ske folklorne tradicije je v Gorici nastopila izvirna skupina »Orlec-Loz nati« s Cresa, ki si je za simpatičen nastop prislužila oznako »prav dobro« in srebrno kolajno. Isto oceno je dobila tudi sardinska skupina iz Silanusa (pokr. Nuoro), ki je kot edini predstavnik Italije nastopila v kategoriji »žive folklore«. Letošnji nastop tako italijanskih kot jugoslovanskih predstavnikov ni bil preveč briljanten, zato bi bilo vredno še enkrat! razpravljati o prijavah, oziroma o vabilih za sodelovanje na goriškem srečanju. To velja bolj za jugoslovanske skupine, ki jih je zelo veliko in se seveda po kakovosti zelo razlikujejo. Prav pa bi bilo, da bi se na goriškem tekmo vanju zvrstile skupine, ki predstavljajo narodnostno in teritorialno zelo različne tradicije in bi občinstvo ter zbrane strokovnjake seznanile z velikim bogastvom jugoslovanskega ljudskega izročila na plesnem področju. (bip) Tudi Ko govorimo o obmorskem turizmu baši pokrajini nam takoj leti mi-* na Gradež, ki je že dolgo let med-Sp “dno znano in priznano turistično ®aišče. Manj znana, ne samo izven . naše pokrajine, ampak tudi med ®*ni samimi, so kopališča na Trži-etn. Vsi gotovo poznajo Marino Julio, s aai pa se ve 0 kampingih, ki u-— čeprav nekoliko v senci ^deškega blišča — delujeta tam v p zini. v mislih imamo kamping v t af'anu in naselje Albatros, ki so ga ^ nekaj leti odprli pri Marini Julti. .^Obiskali smo oba turistična centra u .v Pogovoru z odgovornimi opera-jn J1' odkrili, da tod niso občutiti krize r pa,Ica števila gostov, zaradi kate-nia-u6 ^'jo v nekaterih drugih poetila krajih. Zanimalo nas je tudi, Ce t .Spsti zahajajo sem na počitni-no’ . J'm nudi kamping oz. turistič-fi, Paselje in druge zanimivosti o tu-Zrnu na Tržiškem. Pqì Pina ,!?as j® najprej popeljala v karnis j* anzano Lido, ki je bližji Tržiti 'kateri sicer zaradi tega vihajo b0 :la trdijo, da je njegova lega slabi (i?br^na. da je preblizu pristanišču da industrijskim obratom. Mor- vb0J)a je ta kritika pretirana. Ob * U v kamping se zdijo obiskoval-lo Varne, mimo katerih se je še ma-kotV;J .Peljal, oddaljene dosti več lje; ekaj kilometrov. Čolni, ki se zib-gUris, v kanalu, ribiške kolibe in la-0 rastlinje vzbujajo občutek mi- Uspešna sezona naselja Albatros in kampinga v Panzanu tržiška obala je za turiste vabljiva ru in oddaljenosti od hrupa naše civilizacije. V nekoliko oblačnem, a kljub temu soparnem poletnem popoldnevu je življenje v kampingu precej mimo. »Precej gostov nas je po velikem šmarnu zapustilo,« pravi Gianna Moimas, ki je odgovorna pri recepciji. »Začenjamo delati obračune, toda iz prvih podatkov imamo vtis, da je bilo letos število’ prisotnosti približno enako lanskemu. Kljub nestanovitnemu vremenu in gospodarski krizi, ki je marsikoga prisilila, da je skrajšal obdobje počitnic, nismo zabeležiti otipljivega zmanjšanja v številu nočitev.« Iz nadaljnjega pogovora smo izvedeti, da je dokajšnjo stabilnost v poteku sezone treba verjetno pripisati tradiciji kampinga in zvestobi precejšnjega odstotka gostov. Precej je namreč takih, ki sem zahajajo vsako poletje že 20 in celo 30 let. »V veliki večini so naši gostje družine, ki se privadijo na okolje in v njem navežejo poznanstva in prijateljstva. Tako se radi vračajo sem, navadno vsako leto za kak teden v i-stem obdobju, ko vedo, da bodo zopet našli precej prijateljev iz prejšnjih let.« Zgovoren je v tem pogledu primer skupine dopustnikov iz Stuttgarta, ki so v nemškem mestu ustanoviti »Club Monfalcone«. Gre prav za skupino zvestih gostov kampinga v Panzanu, ki se je oblikovala v dolgih letih. Najprej je sem prihajalo le nekaj družin iz Stuttgarta, krog prijateljstev pa se je postopoma razširil in tako obsega danes njihov klub okrog 150 članov, — mnogi so že sinovi generacije »pionirjev« — ki se vsako leto redno zbirajo v Panzanu. »Gre za eno najbolj živahnih skupin, ki vsakokrat razživi življenje v kampu,« pravi Gianna Moimas. »Vrstijo se prazniki piva, zabave ob prihodu in odhodu posameznih družin. Ta njihova družabnost se odlično vključuje v naš redni program animacije, ki obsega športne prireditve, zabavna tekmovanja, glasbene večere, družabnost in vse, kar lahko razvedri in med seboj zbližuje goste.« Nasprotno kot bi lahko mislili in nasprotno od tega, kar se dogaja v drugih kampingih, prevladujejo gosti iz Italije. Gre za tradicionalne goste, ki prihajajo sem iz leta v leto in imajo zato tudi posebne popuste na cenah bivanja v kampu. Mnogo je med temi Tržačanov, pa tudi Goričanov, ki se kljub bližini doma odločajo za kak teden bivanja pod platneno streho ati v počitniški prikolici. Večinoma gre za družine z majhnimi otroki in pa za starejše ljudi, ki imajo raje peščeno plažo, Panzano pa je najbtižji kraj, ki jim nudi tovrstno obalo. Čeprav je od Panzana oddaljen le kak kilometer, so značilnosti kampinga in turističnega naselja Albatros v Marini Julii povsem drugačne. Naseljuje odprto komaj pet let, gostom pa nudi poleg kampiranja tudi možnost nastanitve v bungalovu ati mi-nistanovanju. Ta raznovrstna ponudba, skupaj z drugimi uslugami in možnostmi zabave, ki jih nudi naselje, je verjetno osnova, na kateri sloni uspeh letošnje sezone. Tako meni direktor Felice Piazza, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da so doslej v letošnji sezoni imeti za dobrih 20 odstotkov več gostov kakor lani. »Da, uspeh je treba pripisati pred vsem formuli turističnega naselja, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja. Našo ponudbo smo podkrepiti letos še s solidnejšo reklamno kampanjo, čeprav ostaja najboljša reklama glas turistov, ki so počitnice preživeli pri nas in so s seboj odnesli dobre vtise. Kljub temu da nimamo za sabo dolgoletne tradicije, se mnogi že redno vračajo k nam, tem pa je treba dodali še nove, ki odkrivajo naše naselje.« V tem odkrivanju so tujci hitrejši kot italijanski turisti, nam je še povedal Piazza. »Do pred kratkim je bilo skoraj 80 odstotkov gostov Nemcev, Skandinavcev in iz drugih evropskih držav. Šele avgusta se je razmerje med tujimi in italijanskimi turisti u-ravnovesilo, tako da smo imeti ob velikem šmarnu približno polovico go atov iz raznih dežel severne Italije. Kako bo za naprej bomo še videti, vendar so obeti za september ugodni, tako da lahko računamo — ob milem vremenu — na uspešen zaključek sezone.« Omenili smo pestro turistično ponudbo v naselju, kjer je skupno prostora za 1600 ljudi. Med športnimi napravami kraljujeta olimpijski bazen in visoki stolp za skoke v vodo. Potem sta tu še dva manjša bazena, teniški igrišči, naprave za minigolf in igrišče za odbojko. »Precej pozornosti pa polagamo tudi na druge oblike rekreacije,« pravi direktor naselja. »Z veliko animatorjev se trudimo, da bi bile počitnice pri nas čimbolj prijetne za vsakogar. Tako smo letos prirediti tudi kulturne prireditve, od slikarske razstave, do pevskih in baletnih nastopov, poleg vsakovečemih kulturno - zabavnih programov.« Mimo tega pa je treba ugotoviti, da je naselje res dobro organizirano in v njem lahko turist najde vse kar poti ebu je, od trafike do raznovrstnih trgovin, od restavracije do elektronskih iger. To kar turist verjetno najbolj pogreša je prijetnejše in bolj u-rejeno okolje na plaži, priznava Piazza. »Kopanje v bazenu je zelo priljubljena alternativa, mislim pa, da bi ureditev celotne plaže pri Marini Juhi in bližnjega okolja pomagala nam, da še izboljšamo dosežene uspehe, o-benem pa izredno turistično valorizirala celotno tržiško obalo. O tem se že dolgo časa govori, upajmo le, da bomo kmalu prešli od besed k dejanjem« MARKO MARINČIČ TONE SVETINA Med nebom in peklom 231. bro “hočemo, da priznate svoja hudodelstva; vašo dobijo bo upoštevalo sodišče pri odmeri kazni.« hujšem kriva, česar me dolžite, in ne prosim ste “Ne . - prenaglite se, gospodična. Ni mi všeč, da ni-skreni. Lažete nam, to vam ne bo v korist!« ha, , °hce se je dvigalo, skozi okna je lila topla sonč-obj>„ c; Marija je z zanimanjem opazovala njegov aU ul *2. Premišljevala, ali naj se tega človeka boji *** premišljevala, ali naj se tega ^ ■ Sklenila je, da se ga mora bati. 'M. M°Sanna ie prižgal cigareto in jo stimu - bi ^j,1 huu jih odmaknila. Gledala ga je očitajoče. Če ž n0£? niene oči sposobne ubijati, bi bil prerešetan *ati, rie ^a bi vas pretepal, vam bom skušal doka-iahjL a ste nam lagali in da veste marsikaj, kar bi p re®eval° vaše najbližje, še bolj pa vas samo.« £ je. Stražar je pripeljal v sobo Mezgeca. se j„ R° sta se srečala z očmi. Streslo jo je, vendar 16 obvladala. 6 Poznata?« »Jaz ga ne poznam. Nikoli ga nisem videla.« »Laže, gospod inšpektor. Bila je navzoča, ko so me pred četo ustrelili.« Jetnica je molčala, potem pa je rekla-. »Zmotili ste se, gospod. Zamenjali ste me s kakšno drugo, meni podobno.« »Ne imejte me za norca, vsakega od vas Maslo-vih sem si zapomnil za vse večne čase. Ko sem vstal od smrti, iz groba, sem prisegel, da se bom maščeval in se že maščujem.« »Utihnite, človek, in govorite samo, kar vas bom vprašal!« ga je nahrulil Losanna in se obrnil k dekletu. »No, vidite, nobenega vzroka ni, da ta mož ne bi govoril resnice. Imamo pričo, za sodišče je dovolj, da ste bili navzoči pri sojenju Mezgeca in Pišona. Dvignili ste roko, ko so zanju predlagali smrt. Vas ni škoda, da boste tako mladi izgubili glavo? Ne morete utajiti svoje udeležbe v oboroženem odporu, prijeli smo vas z orožjem v rokah.« Marija ni odgovorila, ozrla se je k odprtemu oknu, od zunaj je prihajal hrup, prestregla je duh po soli, pod obokom modrine, presijane s soncem, pa je slutila morje, neskočno vodeno ploskev, in svobodo. Prijelo jo je, da bi se pognala skozi okno in obležala mrtva na betonskem tlaku dvorišča. Losanna je v njenem pogledu razbral njeno misel. Ne bi bila prva, večkrat se je zgodilo, da si je žrtev sodila sama, včasih pa so zasliševale! koga, ki so ga tako razmrcvarili, da ni mogel stopiti pred sodnike, sami vrgli skozi okno in razglasili samomor. Stopil je k oknu in ga zaprl. Ukazal je, da Mezgeca odvedejo. Ko sta bila sama, ji je rekel: »Ne ozirajte se skozi okno. Če bi skočili, ni gotovo, da bi bili mrtvi. Nekdo je tu skočil pred nekaj tedni, pa so ga privlekli nazaj vsega polomljenega; potem ni mogel ne živeti ne umreti; prosil nas je, naj ga ustrelimo, pa ga nismo.« Marija je molčala, priložnost je bila mimo. Losanna pa je nadaljeval: »Mi vas potrebujemo živo. Upam, da me razumete. Ob vsem tem, kar je napravila hudega Karlova četa, enota vašega brata, vključno z ubojem treh oficirjev in mojega sorodnika poročnika Zan-nija, ne morete pričakovati, da bi vas božali.« Marija je rekla: »Potem me ubijte in vaši pravici bo zadoščeno.« »Ne bodite trmasti. Podobni ste svoji materi, ki je sama pričakala kazensko ekspedicijo. Če mi, Italijani, ne bi bili usmiljeni, bi jo bili že obesili. Vaša mati trenutno trpi za vas, svoje otroke. Marija, vi # jo lahko rešite. Sodelujte z nami, spregledali vam bomo napako, mati in oče bosta izpuščena.« »Razumite me, nimam vam kaj povedati. Ko ste nam požgali dom, sem se skrivala pri sorodnikih. Ko me zavoljo ostrih odredb niso hoteli več skrivati, sem šla v četo in s prvo skupino čez staro mejo. Tam so m ; vključili v žensko enote, ki je delala na polju; ko sem prišla v domače kraje poglecat, kako bi spravila vaša otroka na ono stran, ste me ujeli.« Mednarodni košarkarski turnir v Miljah Stefanel in Latini za prvo mesto Tržaški Stefanel in Latini iz Forlija sta se uvrstia v drevišnji veliki finale mednarodnega košarkarskega turnirja za »miljsko riviero«. Tržačani so namreč po zelo izenačeni in borbeni tekmi premagali požrtvovalno ljubljansko moštvo Smelt Olimpijo, Latini iz Forlija pa je v nekoliko slabšem srečanju odpravil baonjsko Vogo. Na sinočnjih tekmah na miljskem nogometnem igrišču (za turnir so postavili poseben parket) se je zbralo kar lepo število gledalcev (več kot 2 tisoč), med katerimi tudi več naših ljubiteljev košarke. Stefanel - Smelt Olimpija 78:77 (37:43) SMELT OLIMPIJA: Tiringer 2, Zdovc 6, Kompara, Kljajič, Subotič 22 (0:1), Hauptman 10, Todorovič, Šantelj, Kotnik 16 (6:10), Kovačevič 21 (5:6). STEFANEL: Fischetto 7 (2:2), Bo-bicchio, Lanza 3 (1:2), Riva 7 (3:6), Bertolotti 6, Vitez 14 (2:3), Colmani, Sterle, Gori, Dillon 22 (4:6), Schultz 19 (1:3). SODNIKA: Fegaz in Minisini iz Trsta. PET OSEBNIH NAPAK: Kovačevič (35) in Hauptman (40). METI ZA 3 TOČKE: Fischetto, Vitez (2), Hauptman (2). Stefanel je dobro začel in tudi povedel. Med strelce se je hitro vpisal tudi bivši jadranovec Boris Vitez. Nato pa sta se v ljubljanskih vrstah razigrala Subotič in Branko Kovačevič, ki sta zadevala kot za stavo in tako je Olimpija prevzela vodstvo, ki ga je tudi obdržala do konca polčasa. V nadaljevanju so Tržačani nado knadili razliko in odtlej se ie bil izenačen boj do konca tekme, Stefanelu pa je uspelo prav v zadnjih sekundah obdržati točko razlike in zmagati. V tržaških vrstah je povsem zadovoljivo igral Boris Vitez, ki je dosegel 14 točk (pri tem z dvema metoma po tri točke). Latini — Yoga 71:61 (41:40) LATINI FORLI : Francescatto 9, Lardo 8 (2:3), Colombo, Valenti 10, Valli, Sonaglia 7 (3:6), Malcangi, Landsberger 13 (3:6), Silvestrin 10 (0:1), Griffin 14 (2:3). YOGA BOLOGNA: Gualco 6, Ber-gonzoni 9 (1:2), D’Alberto 2, Z atti, Pellacani 4 (0:2), Borghese, Jacopi-ni 5, Leon Douglas 13 (1:2), John Douglas 22 (3:3), Tosetti. SODNIKA: Cozzolini in Lenardon (oba iz Trsta). PROSTI METI: Latini 10:19, Yoga 5:9. METI ZA TRI TOČKE: J. Douglas, Jacopini in Francescatto po en uspešen met. V kakovostno povprečni tekmi je Latini iz Forlija v prvem sinočnjem srečanju miljskega turnirja zasluženo premagal bolonjsko peterko Yoge. DREVIŠNJI SPORED 20.00: Finale za tretje mesto: SMELT Olimpija — Yoga 21.30: Finale za prvo mesto: Stefanel — Latini Za utrditev prijateljskih stikov Kot smo že poročali, je bila v soboto na Gradu sv. Justa tiskovna konferenca o 7. seminarju italijansko - jugoslovanskih študijev o košarki, na kateri so predvsem podčrtali pomembnost prijateljskih stikov mest z obeh strani meje. Na sliki: govorniki na sobotni tiskovni konferenci Svetovno kolesarsko prvenstvo Italijanu Dazzanu srebro Lepe možnosti Triestine v italijanskem pokalu V Como po uvrstitev v osmino finala BARCELONA — Svetovno kolesarsko prvenstvo v Barceloni se je za Italijo začelo uspešno. Danes so bile na sporedu dirkališčne vožnje in v keirinu za profesionalce je Italijan Octavio Dazzan osvojil srebrno medaljo. Svetovni naslov v keirinu je o-svojil Švicar Robert DiU Bundi, tretji pa je bil branilec naslova Švicar Urs Freuler. V začetku ni kazalo na tako ugoden razplet za italijansko kolesarstvo. V keirinu sta nastopila Dazzan in Capponcelli, ki se v prvem poskusu nista uspela uvrstiti v finale. U-spešnejša sta bila v repesažih, kjer sta zmagala v svojih skupinah, med osmimi finalisti pa se je nato Dazzan izkazal in zasedel odlično drugo mesto, medtem ko je bil Capponcelli šesti. Prvi dan pa je bil za »azzurre« uspešen tudi v drugih disciplinah. Najugodneje je presenetila šestnajstletna Elisabetta Fanton, ki se je med ženskami v hitrostni preizkušnji uvrstila v četrtfinale, kjer je naletela na branilko naslova Američanko Paraskevino in bila gladko izločena. Fantonova je potem nastopila v finalu za uvrstitev od petega do osmega mesta, kjer je bila druga za Nemko Streckerjevo, ki pa je bila kasneje diskvalificirana in je tako mlada Italijanka zasedla odlično peto mesto. V finalu za prvo mesto se bosta pomerili Američanka Paraske-vina in Sovjetinja Saloumiae, za tretje mesto pa Kitajka Zhou in Danka Munckova. Pri amaterjih so bile sinoči na sporedu le kvalifikacije v vožnjah v tandemu in na srednji razdalji. V tandemu sta se Italijana Ceci in Sela uvrstila v polfinale, medtem ko sta se oba »azzurra« na srednji razdalji Gentili in Dotti uvrstila v finale, ki bo na sporedu jutri. Med profesionalci se je v vožnji na srednji razdalji v finale že uvrstil Italijan Vicino, Longo pa bo skušal doseči to v repesažu. Tretje kolo italijanskega nogometnega pokala utegne biti v marsikateri skupini odločilnega pomena. Triestini, Empoliju, Ascoliju, Juven-tusu, Fiorentini in Napoli ju, se pravi ekipam, ki so doslej obakrat zmagale, se v primeru ponovnega uspeha že odpira pot v osmine finala. Tržačane, ki so doslej igrali le proti tretjeligašema. povrhu obakrat na domačih tleh, čaka v Comu proti tamkajšnjemu prvoligašu prva težja preizkušnja, ne glede na to, da so domačini še brez točk. Jasno je, da tokrat Giacomini ne bo več tvegal s »poskusnimi« postavami. Igrali bodo tisti igralci, ki lahko zagotovijo zmago. Precej v slabšem položaju je Udinese. Po spodrsljaju v Bariju mora doma proti Lecceju nujno zmagati. DANAŠNJI SPORED SKUPINA 1: Como - Triestina (ob 20.30) ; Carrarese - Milan; Parma -Brescia SKUPINA 2: Inter - Franca villa; Avellino - Spal; Pisa - Bologna. SKUPINA 3: Varese - Roma; Lazio - Pistoiese; Padova - Genoa. SKUPINA 4: Cremonese - Monza; Vicenza - Torino; Cesena - Empoli. SKUPINA 5: Verona - Casarano; Ascoli - Campobasso ; Benevento - Catania. SKUPINA 6: Sampdoria Ca vese; Udinese - Lecce (20.30) ; Catanzaro -Bari. SKUPINA 7: Juventus - Taranto; Atalanta - Cagliari; Palermo - Sam- hpnpHpttpsp SKUPINA 8: Perugia - Napoli; Fiorentina - Casertana ; Arezzo - Pescara. Leonarduzzi k Trevisu Vezni igralec Triestine Valentino Leonarduzzi bo v prihodnji sezoni branil barve Trevisa. 33-letni kapetan tržaškega drugoligaša, ki je prej igral tudi pri Udinese ju in Vicenza, je sklenil končati kariero v C-l ligi, tudi zato, ker v Giacominijevi ekip* ni imel več stalnega mesta. De Sisti hitro okreva Trener Fiorentine Giancarlo De Sisti. ki so ga v ponedeljek zvečer operirali, preseneča zdravnike nevrokirurškega oddelka bolnišnice v Anconi. Njegovo zdravstveno stanje se namreč nepričakovano naglo izboljšuje. Antibiotiki so brž učinkovali, tako da se mu je celo polegla mrzlica. Pravijo, da bo lahko že čez mesec dni znova vodil svojo ekipo. Shod sodnikov v Trstu Od 9. do 14. septembra bo Trst gostil vse glavne in linijske nogometne sodnike, ki bodo v letošnji sezoni soj dili v A in B ligi. Prisotni bodo tud komisarji za igrišča in vsi kapetan* ekip A in B lige. Na shodu bodo sod niki seznanjeni z novostmi v n°6<^ metu, imeli bodo izpopolnjevalni te čaj, delali pa bodo tudi teste iz * žične pripravljenosti. Kolesarstvo: »Ruota d’oro« Presenetljiva zmaga kratke vesti - kratke vesti šport na primorskem Švicarja Demierra MADONE — Z velikim presenečenjem se je včeraj končala tradicionalna kolesarska dirka »Ruota d’oro«. Končni zmagovalec je postal Švicar Serge Demierre, ki je v včerajšnji zadnji etapi zasedel četrto mesto in skupno z bonusi za sekundo premagal Italijana Bombinija. Vrstni red: 1. Echave (Spa.), ki je 185,7 km prevozil v 4.40'27” s poprečno hitrostjo 39,717 km na uro; 2. Chioccioli (It.); 3. Bombirli (It.); 4. Demierre (Švi.) vsi v času zmago valca; 5. Gavazzi (It.) po 36”. Skupni vrstni red: 1. Demierre (Švica) 19.16'56”; 2. Bombirli (It.) po 1”; 3. Leali (It.) po 15”; 4. Gavazzi (It.) po 35”; 5. Ceruti (It.) po 51”; Zveneča imena na »Go Id e n gala« V petek bo v Rimu zelo zanimiva atletska prireditev, na kateri bomo priča dvobojem, ki so, zaradi bojkota vzhodnih držav, v Los Angelesu izostali. Prisotnih bo 23 olimpijskih zmagovalcev, 13 svetovnih prvakov in devet svetovnih rekorderjev iz 27 držav. Najboj zanimiv bo gotovo na stop sovjetske reprezentance, ki bo nastopila s praktično popolno »olimpijsko« ekipo. EP v odbojki: Italijanke zopet uspešne Po presenetljivi zmagi nad Madžar sko so mlade »azzurre« poskrbele še za eno prijetno presenečenje, premagale so namreč reprezentanco Bolga- rije s 3:1 (15:8, 16:14, 14:16, 15:5). S to zmago si je Italija zagotovila nastop v skupini za uvrstitev od 1. do 6. mesta in bo v skupini boljših startala z dvema točkama, ker se je iz te skupine uvrstila naprej tudi Bolgarija. Italija boljša od Jugoslavije Na mladinskem EP v odbojki so mladinci Italije brez težav premagali vrstnike iz Jugoslavije s 3:0 (15:8, 15:5, 15:6) in se tako uvrstili v finalno skupino z dvema točkama na svoji aktivi. • Po pisanju zahodnonemškega časopisa »Bild Zeitung« je v zadnjih letih v Sovjetski zvezi umrlo več kot petdeset športnikov zaradi jemanja anabolikov. Kajakaši in kanuisti KK Soške elek trame iz Nove Gorice so imeli daleč največ uspeha na slovenskem prvenstvu za mlajše mladince v spustu in slalomu na divjih vodah. Na Soči so osvojili kar 16 odličij (po 6 zlatih in srebrnih ter štiri bronaste). Marko Černe je zmagal v slalomu s kajakom, ostale zmage pa so si Novogoričani priborili v moštvenih vožnjah. Na atletskem državnem prvenstvu v Sarajevu Je nastopila tudi skupina atletov iz Primorske. Najuspešnejša je bila Novogoričanka Mojca šavle-Per-tot, ki je postala prvakinja v teku na 400 m z ovirami. Drugi mesti in srebrni kolajni sta dobili Lidija Lapajne v skoku v višino in novogoriška moška štafeta 4x100 m, tretji pa je bil Koprčan Igor Pekiča na 110 m z ovirami in moška štafeta Go- Na tradicionalnem nogometnem turnirju za »memorial Race« Primorje boljše od S. Nazaria Primorje — S. Nazario 1:0 (0:0) PRIMORJE: Micor, Antoni, V. Pertot, Rojac, Štoka, Ramili (v 23. min. D. Husu), V. Husu (v 46' Pre-stifilippo). Olivo, Candelic (v 74’ Daneu), Livan, Bortolotti (v 70' Va-scotto). S. NAZARIO: Sarti, Kozlovič, Ulci-graj (v 75’ Orlič), Ravalico, Scher, Milocchi, Balos, Franck, Cristiano, Canazza, Carone. SODNIK: Sarti iz Trsta. Proseško Primorje je ob svojem %prvem nastopu na Racetovem memorialu z izidom 1:0 premagalo ekipo S. Nazario in se tako uvrstilo v pol finale. Na proseškem četverokotniku se je ob tej priliki zbralo veliko število gledalcev, ki so prisostvovali borbeni in požrtvovalni igri s strani obeh ekip. Igra je bila vseskozi enakovredna in morda bi bil neodločen izid pravičnejši rezultat tega srečanja. Prosečanom je v drugem polčasu uspelo doseči zmagoviti zadetek po zaslugi svojega veznega igralca Livana, ki je spretno izkoristil napako v nasprotnikovi obrambi. V vrstah Primorja smo ob tej priliki videli nekaj novosti. Poleg edinega strelca tekme Livana so bili na posojilo za to tekmo Ramili, ki se je v prvem polčasu poškodoval, Candelic, Prestifilippo, ki igrajo v vrstah Portualeja, D. Husu, katerega je proseško Primorje nabavilo od e-kipe Ponziane in mladi Daneu, kateri se je kar dobro izkazal. (V. H.) DREVI OB 20.30: Kras — San Marco • Argentinski nogometaš Osvaldo Ardiles, ki igra za Tottenham, je bil operiran na meniskusu. Menežer Toti tenhama Shreeves je izjavil, da upa na hitro okrevanje, saj se bo odsotnost Ardi lesa v ekipi močno poznala. V ponedeljek se je s tekmo med Bregom in San Giovanni jem začel tradicionalni nogometni turnir za »memorial Žarka Raceta«. Pred otvoritvenim srečanjem je predsednik Primorja Dario Kante družini Race poklonil rože in spominsko sliko n • n° dobrih uvrstitev. 55 »h* z v ec KOI minuto preonosu g.drugouvrščenim, tretji pa je bil zJko Zečevič. V kategoriji mlajših d, lmkov je bil Ervin lori sedmi. Tu-mladincih so naši odnesli pri-Elio m Za presenečenje je poskrbel der ton s tretjim mestom, Aleksan-«osič pa je bil četrti. c. . LESTVICA vin\C**?ani: L Andrej Antonič (SK De-17 2?' ki je pretekel 5.600 metrov v 2 Ni 8!i s povprečno hitrostjo 19,294; 3 p .elio (Skirollo Vicenza) 18’10"48; Mi J.k° Zečevič (SK Devin) 21’19”71. (Ski^l začetniki : 1. Marco Šefico milo Mestre), ki je pretekel 5.600 m v 15’36”29 s povprečno hitrostjo 21*531 ; 7. Ervin lori (SK Devin) 18’23”70. Mladinci: 1. Stanziai Stefano (Gruppo sportivo forestale Auronzo), ki je pretekel 10.300 m v 27'18"25 s povprečno hitrostjo 22,633 ; 2. Rocco Tedesco tSK Petinelli) 30’3”7; 3. Elio Iiori (SK Devin) 30’46”13; 4. Aleksander Sosič tSK Devin) 32’23”37. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Scinordico sport Fulfoncaso 246 točk; 2. Scirollo Vicenza 206 točk; 3. Scinordico Vittorio Veneto 202 točki; 7. SK Devin 134 točk. (Elio lori) Začetek drugega dela atletske sezone Začel se je drugi del letošnje atletske sezone. Atleti Adrie in Bora se v teh dneh že mudijo na stadionu Gre-zar, kjer je na sporedu pokrajinsko tekmovanje kadetov, kadetinj, naraščajnikov in naraščajnic. V soboto bodo nekateri atleti Bora nastopili v Novi Gorici na področnem prvenstvu za Atletski pokal Slovenije, mednarodnega mitinga v Trbižu, ki bo v nedeljo, pa se bo udeležila v skoku v daljino tudi borovka Tiziana Naturai. Zelo uspele priprave Bora v Škofji Loki Mladi odbojkarji in odbojkarice Bora so se v nedeljo zvečer vrnili z osemdnevnih priprav v Škofji Loki. Ob povratku na železniško postajo v Sežani, kjer so tečajnike pričakal starši, je bilo razpoloženje veselo, kot veselo je bilo tudi med pripravami samimi, ki so po mnenju voditeljev in trenerjev povsem uspele. V prelepem dijaškem domu Zihrl in v bližnji sodobno opremljeni in funkcionalni dvorani Poden (obe poslopji povezuje pokriti prehod, da v Miniodbojkarji na DP v Sieni Miniodbojkarji Vala iz Štandreža bodo od 3. do 6. septembra v Sieni na državnem prvenstvu v miniodbojki. Z igralci (R. in S. Bensa, M. Bizjak in M. Volčič) odpotujejo še trener Ivan Markič, podpredsednik društva Dario Bensa ter Ivan Plesničar in Dušan Bensa. Čeprav je državni finale v miniodbojki izključno propagandističnega značaja, je za štandreške igralce pomembna preizkušnja, saj se bodo kosa’i z najboljšimi vrstniki v državi. Odhod v Sieno je bil zaradi finančnih težav do zadnjega v dvomu in le pomoč nekaterih ljubiteljev odbojke je omogočila nastop štandreške ekipe v prvenstvu. Na državni finale potujejo tudi mladi odbojkarji Sloge. Na sliki: mladi štandreški odbojkarji s trenerjem Markičem. primeru slabega vremena ni potreben niti dežnik), je bilo vzdušje vseskozi odlično. Skupine dečkov in moških ter ženskih »under 15« so redno vadile dvakrat dnevno, občasno pa so bili namesto treningov na sporedu pohodi, v sredo pa so vsi tečajniki odpotovali na celodnevni avtobusni izlet. Na vrsti je bilo tudi več predavanj Tečajnike so obiskali predsednik Od bora za telesno kulturo pri SKGZ Aldo Rupel, ki je orisal položaj zamejske telesne kulture, znani slovenski pedagog Drago Ulaga, ki je govoril o športnem režimu življenja in bivša odbojkarska državna reprezentantka Milena Mihorko, ki je na osnovi svojih izkušenj prikazala, kakšne so bile razmere v jugoslovanski in svetovni odbojki v prvih povojnih letih. Proti koncu tedna so bile na sporedu tudi tekme. Dečki Bora, ki letos računajo na dobro uvrstitev v svojem prvenstvu, so odigrali prijateljsko tekmo s člansko ekipo Škofje Loke. Klonili so ji s 3:2 po ostrem boju. Ogorčene so bile tudi tekme med mlajšimi dekleti in fanti. Odigrali so štiri tekme in se salomonsko razšli brez zmagovalca pri 2:2. Na pripravah v Škofji Loki je bila tudi združena ekipa deklic Friulexpor-ta, ki je seveda imela nekoliko strožji režim dela. Priprave so bile nadvse uspešne, čeprav ekipa ni bila kompletna. Igralke Friulexporta so odigrale tudi dve prijateljski tekmi. Tako Škofjo Loko kot Kropo, ki nastopata v drugi slovenski ligi. so gladko premagale, kljub temu da so pred srečanjima za sabo imele naporen dan vadbe. Trebenski Primorec na delu za bližnji pričetek 3. nogometne amaterske lige A. Kralj : »Želel bi, da bi vsa vas sodelovala z ekipo« Aldo Kralj s svojimi nogometaši na prvem zboru za novo sezono V° Se7^°^°nski Primorec stopa v _ narrici0-" TTobonski nogometaši so fehi j„ ,c. v nedeljo zbrali na doma-, enerfa s.c.u Pod vodstvom »novega« u’ ker i i a. Kralja. Novega pa zagrnil D Jc lani Aldo treniral pri Gaji. . »Prj S(Me v matično društvo. vn°rii tv1,.društvih so problemi s J~?t° sem Ut^ v Trebčah je bilo tako. 11 po svo'^h ra<* vrni* k Primorcu, da Jm močeh pomagal svojemu društvu, ki mi je, kot Trebencu, seveda še kako pri srcu. Dal bom vse od sebe, da bi sestavili konkurenčno ekipo, ki bi zopet zvabila navijače ob rob igrišča. Želel bi, da bi vas zopet zaživela za svojo ekipo. To bi bila seveda največja spodbuda za fante, da bi na treningih in tekmah dali vse od sebe.« »Kako pa s pripravami?« »Mesec dni bomo v glavnem samo trenirali. Delo bomo posvetili telesni pripravi, pilili pa bomo tudi tehniko in taktiko. Sicer pa bomo svoj prvi nastop opravili že čez približno dva tedna, ko bomo nastopili v troboju za memorial Bruna Križmančiča skupno z Gajo in Trbovljami. Nato bomo odigrali še nekaj prijateljskih tekem, na turnirjih pa ne bomo nastopili.« »S kakšnimi cilji stopate v novo sezono?« »Prerano je govoriti o ciljih. Najprej moram preveriti sposobnost vseh igralcev, ki jih imam na razpolago. Dobili bomo nekaj okrepitev, pa tudi nekaj mladih. Le ko bomo opravili za-dostno število treningov in odigrali nekaj prijateljskih tekem, bomo lahko ocenili naše sposobnosti in si zastavili cilje. Sedaj pa je po mojem mnenju zelo pomembno, da fantje prisvojijo mentaliteto za resno in požrtvovalno delo. Želel bi, da bi imeli nogometaši večji čut odgovornosti do dela in da bi končno odpravili nekon-stantnost v teku prvenstva.« »Kaj pa vzdušje v moštvu?« »Sedaj je seveda zelo dobro. Tako pa je sicer povsod ob začetku priprav. Vsi so nestrpni, željni dela in polni dobre volje. Dolgo let pa treniram, da ne bi vedel, da me najtežje čaka prav pozneje, ko je treba prav s požrtvoval- nim in trdim delom formo tudi ohraniti.« »Kaj pa o nasprotnikih v tretji a materski ligi?« »Nismo še sprejeli uradnega obvestila, ali bolje seznama ekip. Ne vemo, če bosta dve ali ena skupina. Konkurenca pa bo gotovo zelo ostra. Tu so vse slovesnke ekipe od Krasa, do Brega, Primorja in Gaje, ki se bodo borile za prestop v višjo ligo. Tu so vse slovenske ekipe od Krasa, ekipe. Trdil bi celo, da je kakovostna razlika med drugo in tretjo amatersko ligo kar minimalna. Čaka nas za- res trda preizkušnja.« »Kaj pa z naraščajem?« »Mladine v Trebčah praktično ni, tako da letos ne bomo imeli niti ene mladinske ekipe. Naši najmlajši so prestopili k drugim slovenskim moštvom.« Aldu Kralju smo že vzeli nekaj minut dragocenega treninga. Časa do pričetka prvenstva pa ni veliko. Izkoristiti je treba vsak trenutek za delo. In prepričani smo, da pod veščo roko sposobnega in priljubljenega Alda Kralja tudi rezultati ne bi smeli izostati, (bi) Seznam Primorčevih igralcev za sezono 1984/85 VEZNI IGRALCI VRATARJA Luciano Leone 1957 Andrea Serra 1958 BRANILCI Marko Kralj 1960 Franko Kralj 1963 Romeo Malalan 1959 Valter Milkovič 1958 Franko Milkovič 1962 Fulvio Čuk 1968 Maksimilijan Kralj 1968 Mauro Kralj 1952 Edvin Kralj 1959 Angelo Milkovič 1958 Bruno Bruni 1956 Pier Mario Dcttori 1957 Gianfranco Modesti 1958 NAPADALCI Boris Kralj 1955 Alessandro Mulè 1964 Franko Milkovič 1962 Ettore Ritossa 1954 TRENER: Aldo Kralj Naročnino Mesečna 10.000 lir - celoletno 120.000 lir. - V SFRJ številko 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 dm. Poèmi tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viS 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 29. avgusta 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJzTT [frrfjj član htili»»ke m tiskar- "1 Trst jMlifl ' ' NIX založnikov FIEG Žrtve avtomatizacije dela predvsem ženske S smučmi do vrha kitajskega ledenika PEKING — Osem italijanskih alpinistov pod vodstvom Alberta Reja je 19. avgusta s posebnimi gorskimi smučmi pridrsaio na vrh 7.546 metrov visokega ledenika Muztagata v srednji Aziji. Pa-mirsko planoto so obšli na kamelah. Alpinisti so člani mešane francosko - italijanske odprave, ki jo je finansirala organizacija Trekking International Italy -France Muztagata Expedition. Preden so dospeli do pobočja ledeniške gore, o kateri je glas, da je ena najbolj očarljivih na Zemlji, so alpinisti morali skozi islamsko oazo Kashgar, ki že od nekdaj velja za važno trgovsko središče. TOKIO — Poizvedovanje japonskega ministrstva za delo je pokazalo, da avtomatizacija pisarniških poslov v bistvu ne okrnjuje zaposlenostne ravni. Če pa jo, tedaj je žrtev tehnološkega napredka v prvi vrsti ženska. Od 6.000 anketiranih podjetij, ki zaposlujejo najmanj 100 uslužbencev, jih je 81,1 odst. že avtomatiziralo pisarniško delo, čez 5 let pa bo odstotek znašal 89,3. Med njimi jih je 43,2 odst. na ustrezno vprašanje odvrnilo, da so kljub avtomatizaciji v zadnjih petih letih pomnožila število zaposlenih, medtem ko je v 29,7 odst. primerov slednje ostalo ne- spremenjeno, a 27 odst. podjetnikov je povedalo, da so zaposlenostno raven medtem okrnili. Število podjetij, ki so v omenjenem obdobju najela novo žensko delovno silo, je manjše (7,3 odst.) od števila tistih, ki so žensko poslala na cesto (8,9 odst.). Značilno je, da se število odpuščenih žensk dviga vzporedno z velikostjo in močjo podjetja: med podjetji, ki imajo nad '5.000 uslužbencev, jih je kar 26,2 odst. žensko delovno silo zredčilo. Pojav je zaskrbljujoč še zlasti zato, ker gre za diplomiranke, ki si resno služijo kruh, in ne za take, ki jim je služba le za luksus. Ostanki konvencije Čreda dolgorogatih volov, ki jo je ob priliki konvencije republikanske stran-ke pripodil iz Amarilla v predmestje Dallasa petični farmar in Reaga- nov oboževalec Drage morske počitnice RIMINI — V primerjavi s Španijo, Grčijo in Jugoslavijo so počitnice na italijanskem Jadranu najbolj drage. To je rezultat študije družbe Aeradria, ki je vzela v pretres kataloge največjih angleških tours-ope-rators, s katerimi le-ti opozarjajo o-ziroma svetujejo, kako preživeti počitnice. Počitnic je pravzaprav skorajda konec, a taka primerjava najbrž ne bo odveč. V Riminiju stane teden počitnic v hotelu druge kategorije s polnim penzionom 22 odst. več kot v podobnem objektu v Španiji in 16 odst. več kot v Jugoslaviji, dopust pa je za pol odst. dražji tudi v primerjavi s cenami v drugih italijanskih obmorskih letoviščarskih krajih. Nasploh je bil od leta 1981 do letos poprečen porast cen takle : v Španiji so se počitnice podražile za 11 odst., prav tako v Jugoslaviji, medtem ko gre za obalo ob Riminiju beležiti porast za celih 20 odst. Q BOGOTA — Kolumbijska policija je odkrila tolpo ponarejevalcev denarja in aretirala nekaj vplivnih mož. Med preiskavo so preiskovalci zasegli tudi ogromne vsote ponarejenega denarja: 100 milijonov dolarjev, 9 milijonov mark, 55 milijonov kolumbijskih pesosov itd. Jezična tekma v Nairobiju Ameriška igralka Brooke Shields se je v Nairobiju preizkusila z žirafo in ugotovila, da ima vendarle krajši jezik (Telefono AP) »Napalm deklica« spet v rodnem Vietnamu BONN — Kirn Pak, 21letna Vietnamka, po celem svetu že od leta 1972 poznana kot »napalm deklica«, je zapustila bolniško posteljo v Ludwigs-hafnu blizu Heidelberga in se vrnila n domovino. »Srečna sem in sedaj se bom posvetila študiju medicine, da bi lahko pomagala tisočem nesrečnežev preboleti strašne muke, ki so dajale mene polnih 12 let«, je rekla na tiskovni konferenci in izrazila željo, da bi v doglednem času tudi na vietnamskih tleh zrasla bolnišnica, kakršna je zahodnonemška, v kateri se je Kirn Pak zdravila od začetka avgusta Dekletina tragična zgodba: leta 1972 so ameri- ški bombniki z napalmom uničili njeno rodno vas, sama je bila po vsem telesu strahovito ožgana in poznejše intenzivno zdravljenje v domovini ji je malo pomagalo. Dvanajst let je trpela grozne bolečine, naposled ji je zahodnonemška revija »Štern« omogočila zdravljenje. Brazgotine so deloma o-stale, pekočih muk pa ni več. Bolezni krvnega obtoka najeešei vzrok smrti RIM — Obolenja na sistemu krvnega obtoka še vedno predstavljajo največjo nevarnost za sodobnega človeka-Po podatkih zavoda ISTAT, ki se n^ našajo na leto 1983, so prav taka ob Komaj je šestim Američanom uspelo skočiti na rešilni čoln. raturi Za svojo reši:ev pa se imajo zahvaliti posebni radijski apa v0