PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/"n »•
Abb postale 1 gruppo	t-idia o(l llF
V ZVEZI S PRIMEROM SULLO
V poslanski zbornici odobrena zaupnica Rumorjevi vladi
V senatu dokončno odobren zakon o preiskovalni parlamentarni komisiji glede SIFAR - Nadaljuje se stavka bencinskih črpalk
RIM, 26. — V poslanski zbornici se je danes zaključila razprava o zaupnici v zvezi z ostavko, ki jo je dal minister za šolstvo Sullo. Za vlado je glasovalo 327 poslancev, proti pa 230. Za vlado so glasovale vse skupine večine, proti pa vsi poslanci opozicije.
Predhodno je prišlo do seje mi-
nistrskega sveta, ki je trajala manj časa in med katero je predsednik vlade Rumor poročal o sklepu, da Je zahteval zaupnico.
Poslanska zbornica je dopoldne obravnavala primer ministra za šolstvo, popoldne pa je nadaljevala z razpravo o zakonskem predlogu glede reforme pokojnin. Minister za delo Brodolini je v tej zvezi ugotovil, da so med razpravo upoštevali nekatere olajšave in da obstaja možnost nagle rešitve vprašanja.
Razprava o šolstvu se je obnovila v senatu, kjer je popoldne poročal predsednik vlade Rumor, ki se je skušal braniti glede ostrih obtožb ministra Sulla. Vendar pa je bil Rumor zelo oprezen in je samo ugotovil, da je bil njegov postopek v skladu z ustavnimi določili ter da se j>61itika glede šolstva ne bo spremenila. Rumor je cferednjl del svojega govora posvetil policijskim intervencijam v univerzah in je dejal, -da zavrača obtpžbe, da je vlada hotela s policijo rešiti zapletena vprašanja univerzitetnega življenja. Istočasno pa je dejal, da mora vsaka vlada sprejeti ukrepe, če noče dopustiti nasilja. Glede' sestankov «na vrhu» je Rumor dejal, da gre za normalne zadeve razgovorov med'strankami.
Tako v poslanski zbornici kot v senatu je prišlo do ostre razprave med katero je bilo rečeno, da ni mogoče zadeve Sullo. zaključiti samo z/ enostavnim glasovanjem o zaupnici, saj ta primer nedvomno pomeni tudi resne posledice za notranje odnose med katoličani.
Glede preiskovalne komisije o do-
dokončno izglasoval ustrezni zakon, o katerem je bil prej že govor v poslanski zbornici. Za ta zakon so glasovali predstavniki levega centra, vzdržali so se komunisti, proti pa so bili psiupovci, liberalci in misini, medtem ko se neodvisni levičarji glasovanja niso udeležili.
Po vsej Italiji se nadaljuje stavka bencinskih črpalk z izjemo tržaškega področja. Prišlo je do resnih težav zaradi oskrbe bencina. V Trstu pa sta obe sindikalni organizaciji sporočili, da ni prišlo do stavke zaradi izrednega položaja v zvezi s prometom z Jugoslavijo. Tudi na področju ‘Vidma je večina bencinskih črpalk odprtih.
h danes odgovor FNO na ponudbe Sajgona ?
s>e vedno ostri boji v Južnem Vietnamu
PARIZ, 26. — Fronta narodne osvoboditve Južnega Vietnama ni doslej še odgovorila na ponudbo južnovietnamskega predsednika Van Thieuja, da bi odprli zasebna pogajanja za rešitev vietnamskega spora. Glasnik delegacije fronte na pariških pogajanjih pa je dejal, da ne bo FNO dala . nobene., izjave Thieujevih predlogih, da pa bo na jutrišnji tiskovni konferenci po seji na Aveniji Kleber odgovoril na vsa vprašanja, ki bi mu jih v tej zvezi postavili časnikarji.
Včerajšnje izjave južnovietnamskega predsednika pa bi utegnile
ških pogajanj in še posebej na jutrišnjo sejo, za katero vlada za radi tega veliko pričakovanje.
V	Sajgonu je glasnik južnoviet-namske vlade pojasnil, da ni bilo doslej nobenih tajnih srečanj med predstavniki vlade in fronte, dal pa je razumeti, da so dobili saj-gonski predstavniki v Parizu v tej zvezi primerne direktive. Dejal je tudi da ni važno, kje bo do zasebnih razgovorov prišlo, da pa je najbolj verjetno, da bodo sestanki v Parizu.
V	Južnem Vietnamu je prišlo preteklo noč do silovitega boja, ko so enote FNO napadle bazno taborišče devete ameriške pehotne divizije, kakih 65 km od Sajgona. Osvobodilne sile so bombardirale bazo z raketami in minometi. Američani so imeli dva mrtva ter hudo materialno škodo. Skladišče muni-cije je ekspodiralo, šest helikopterjev pa je bilo poškodovanih. 65
Leto XXV. Št. 71 (7265)
Odobrena resolucija o zakonodajni politiki republike Slovenije
LJUBLJANA, 26. — Republiški svet skupščine Slovenije je sprejel danes osnutek resolucije o zakonodajni politiki republike, ki določa naloge republiške skupščine in drugih organov pri usklajevanju zakonov z nedavno sprejetimi ustavnimi spremembami. Po osnovnih u-stavnih določilih se v federaciji u-resničujejo suverene pravice delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije, ko gre za skupne interese. V vseh drugih primerih pa se te pravice uresničujejo v republiki, je dejal v svojem uvodnem poročilu predsednik skupščinske zakonodajno pravne komisije Janko Četnik in ugotovil, da se v sedanji praksi ta ustavna načela niso vedno dosledno izvajala. V mnogih primerih je bila namreč z zveznimi predpisi zakonodajna pobuda republikam omejena. V nekaterih primerih so se z zveznimi zakoni urejevala celo vprašanja, ki spadajo v izključno pristojnost občin in delovnih organizacij. Tudi v republiški zakonodaji so po besedah Četnika ostanki čezmerno pretiranega normiranja na pravne praznine in nejasnosti ustvarjajo pravno negotovost občanov. Glavni smoter bodoče revizije republiške zakonodaje bi moral, po besedah četnika, biti zoženje normativne dejavnosti državnih organov in povečanje možnosti in dejavnosti delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
TRST, četrtek, 27. marca 1969
ameriških vojakov je bilo ranjenih.
Skupno so enote FNO bombardirale preteklo noč in danes zjutraj preko petindvajset vojaških oporišč v različnih krajih Južnega Vietnama.
Prva seja biroja predsedstva CK ZKJ
KRANJ, 26. — Na Brdu pri Kranju je izvršni biro predsedstva CK ZKJ pod predsedstvom Tita imel danes prvo sejo, na kateri je med drugim razpravljal o programu de la v zvezi z izpolnjevanjem sklepov 9. kongresa in o osnutku poslovnika o organizaciji in delu predsedstva, ki bo predloženo predsedstvu v odobritev na njegovi prihodnji seji. Izvršni biro je razpravljal tudi o nekaterih aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih.
ummmnw."""""............................. .......
ISA POVABILO ALŽIRSKEGA PREDSEDNIKA BUMERIENA
Podgorni odpotoval na uradni obisk v Alžirijo in Maroko
«Pravda» o boju Kominterne proti «odklonom» - Vojna pomorska eskadrilja SZ po Atlantiku v Vladivostok - Komunsko stališče
PRVE REAKCIJE NA AMERIŠKO NOTO
Že v ponedeljek pogajanja med velesilami za rešitev krize na Srednjem vzhodu?
Izjave Colde Meir in egiptovskega glasnika - Prva tiskovna konferenca novega jordanskega predsednika Rifaia - Izraelska letala zopet bombardirala jordansko ozemlje: 18 civilistov mrtvih in 25 ranjenih
NEW YORK, 26. — Vsebina dokumenta v petih točkah za rešitev spora na Srednjem vzhodu, ki so ga ZDA poslale Franciji, Veliki Britaniji in SZ ter arabskim dršavam, je še vedno neznana, saj ni bilo v tej zvezi nobenega uradnega sporočila. V poučenih krogih pa zagotavljajo, da obsega dokument naslednje predloge: 1. zmerne spremembe meja izpred vojne iz leta 1967 v korist Izraela; 2. postopen umik izraelskih čet iz zasedenih
godkih Iz leta 1964 je senat danes vplivati tudi na sam potek pari-
ALŽIR, 26. — Predsednik preži- like Huari Bumodien. Podgornega
ia vrhnvnotfa snviptn	na -jl/ifcbnr«	____
dija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni je prispel na uraden obisk v Alžirijo, kamor ga je povabil šef revolucionarnega sveta alžirske demokratične repub-
Predvčerajšnjim je bil na enodnevnem zasebnem obisku v Sloveniji vladni komisar naše dežele prefekt dr. Lino Cappellini (desno). Gost si je v družbi članov republiškega izvršnega sveta Jožka štruklja in Bojana Lubeja ogledal več ljubljanskih znamenitosti, moderno galerijo, športno dvorano Tivoli, nekatere turistične kraje na Gorenjskem in Postojnsko jamo
"llM.il.Klil..Ml........»...».....I.......MIMMMMI.MMIMMMM.M..MMMIIMMM.MM...MM..IMM.MM.MMII.IMM.MIMMI.il......IM....la
Vsestranska uporaba elektronskih elaboratorjev
*»-	U______
V senatu bodo uvedli elektronsko glasovanje v Angliji pa so začeli nadzorovati promet
Izidi glasovanja v senatu bodo objavljeni v 15 sekundah - V Glasgovvu so uspeli zmanjšati nasičenost prometa v središču mesta za 20 odst.
RIM, 26. — Na 16. mednarodnem kongresu o elektroniki, ki je Sedaj v Rimu ob priliki 16. mednarodne razstave o elektroniki in Jedrski energiji, je predstavnik an-Sleške družbe ((Marconi Company» Robert Edward Matthews imel potočilo o uporabi elektronskih ela-Watorjev pri nadzorovanju prometa v mestih. Mathews je povedal, da so v Glasgovvu zmanjšali *a 20 odst. nasičenost prometa avtomobilov v najbolj kritičnih urah 'h za 12 odst. v teku dneva z nad-

‘Orovanjem prometa v mestnem ledišču z elektronskim elaborati-jem. Nadzorovanje je zajelo Poprečno 3 kv. km v osrčju me-%, kjer se razvija največji promet ■ti kjer je 80 križišč s semafori.
Poročevalec je izjavil, da je poskus v Glasgowu uspel, ker so nadzorovali z elektronskim elabo-ttorjem število avtomobilov, ki so *n ustavljali pred rdečo lučjo, tako ta so lahko sproti uravnavali semaforje po potrebi prometa. Izračunali so, da bodo s tem načinom nadzorovanja prometa prihranili milijonov lir letno, elektron-
ski elaborator pa stane komaj polovico te vsote.
Podoben poskus bodo kmalu napravili tudi v osrčju Londona na širšem področju. Mathevvs je nadalje Izjavil, da se te naprave namestijo lahko tudi za nadzorovanje prometa avtobusov na mestnih progah, vlakov in celo policijskih avtomobilov.
V senatu pa so danes prikazali predsedniku Fanfaniju, predsedstvu vlade in predsednikom parlamentarnih skupin prototip terminala elektronskega elaboratorja za glasovanje, ki ga bodo namestili v palači Madama baje že prihodnji mesec. Ta naprava bo nadomestila glasovanje z dviganjem roke in tajno glasovanje, hkrati pa bo tudi ugotovila, ali je v dvorani legalno število senatorjev. Senatorji bodo lahko glasovali na katerem koli mestu v dvorani tako, da bodo ob glasovanju dali v posebno režo o-sebni dokument. Senatorji bodo imeli na razpolago tri gumbe: zelenega, če bodo glasovali za, bele--ga če se bodo vzdržali in rdečega, če bodo glasovali proti. Ko bo se-
nator glasoval, se bo ob njegovem sedežu prižgala rumena luč, ki ga bo opozoril, da je oddal svoj glas.
V primeru tajnega glosavnja bodo imeli senatorji ob svojem sedežu pod klopjo druge gumbe. V tem primeru se ne bodo prižgale vidne lučke, marveč bo lahko senator pritisnil na poseben gumb, nakar se mu bo prikazala mala zelena, bela ali rdeča lučka, ki ga bo opozorila, da je oddal svoj glas in ki jo bo videl samo prizadeti. Da ne bo prišlo do zmešnjave ali pomot, bo elektronski stroj sproti zaznamoval ime senatorja, ki je glasoval. Stroj bo zabeležil vse glasove v eni sekundi, v 15 sekundah pa bo že objavljen izid glasovanja.
Na vprašanje nekaterih senatorjev, ali ne bo lahko nekdo glasoval dvakrat Iz dveh različnih mest, je tehnik zagotovil, da je to nemogoče, ker bo na posebni plošči objavljeno število prisotnih ob glasovanju In je registracija glasovanja tako hitra, da je nemogoče, da bi se kdo lahko preselil z enega na drugo mesto.
so na alžirskem letališču sprejeli člani alžirske vlade ter člani diplomatskega zbora. Nekaj tisoč ljudi je pozdravilo visokega sovjetskega gosta, ki se bo v predsedniškem dvorcu sestal z Bumedienom jutri zjutraj. Podgorni bo v prihodnjih dneh, spremlja ga približno 60-čian-ska delegacija, obiskal naftna polja v Arzevu ter jeklarske obrate v El Hadžarju. V torek bo Podgorni obiskal Maroko.
Iz britanskih virov je medtem prodrla vest, da se večji konvoj sovjetskih vojnih ladij pomika ob angleških obaiah po Atlantiku v južni smeri. Enote angleškega letalstva spremljajo ladijski vojni konvoj, ki je po vsej verjetnosti namenjen v oddaljeni Vladivostok. Konvoj sestavlja osem podmornic ter enajst večjih vojnih ladij. Gre za največji konvoj' take vrste, ki se je v zadnjih letih pokazal v morjih, kjer je do sedaj brezskrbno plula samo ameriška mornarica. Gre po vsej verjetnosti za pomorsko eskadriljo, ki mora v mesecu dni doseči Vladivostok, ki je zadnje čase pridobil na strateški važnosti zaradi nedavnih incidentov na sovjetsko - kitajski meji na otoku Damanski (Čenpao) na reki Usuri. Eskadrilja mora doseči Vladivostok po edini možni poti, ki gre po Atlantskem oceanu mimo Rta dobre nade in Afrike v Indijski in nato v Tihi ocean do Vladivostoka. To pa zaradi tega, ker je severni «ocean» zaledenel, Sueški prekop pa zaprt.
Skoraj teden dni po zaključku in objavi končnega sporočila pripravljalnega sestanka komunističnih partij o svetovni konferenci, ki bo 5. junija letos v Moskvi, ni iz romunskih uradnih krogov prišlo do točnejše informacije o poteku sestanka in komentarja o zaključkih, do katerih so po večdnevni razpravi prišle razne delegacije.
Kot je znano je romunsko delegacijo zastopal v Moskvi vidni teoretik romunske poti v socializem Paul Niculescu - Mizil, ki je — po vesteh, ki so sicer nepotrjene a v bistvu verjetne, ker se ujemajo z osnovnimi smernicami romunske zunanje politike — med drugim odločno odklonil možnost, da bi se na svetovni konferenci komunističnih partij v Moskvi razpravljalo o ideološkem sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ali na kakršen koli način skušalo vsiliti sovjetsko pojmovanje «enotne monolitične strate-gije», zaradi česar je v zadnjih časih prišlo do očitnih polemik med zastopniki zohodnih komunističnih partij in sovjetskimi voditelji. Niculescu Mizil je med drugim potrdil, da se KP Romunije ne strinja s povratkom k starim metodam Kominterne, ko je Moskva določala komunističnim partijam zunanjo politiko, ki jo morajo voditi in ko so se drugače misleče partije izključevale. Vsakršno nesoglasje — naj bi na pripravljalnem sestanku v Moskvi poudaril vodja romunske delegacije — se mora reševati z neposrednimi pogajanji med partijami, ki so zapletene v spor. Na noben način pa ne morejo partije odobravati politike nasilja.
Centralni komite romunske komunistične partije se vsekakor ne bo sestal do 31. marca. CK bi namreč moral razpravljati na svoji plenarni seji o skupni listini in izjavah, ki so bile sprejete pred tednom dni na posvetovalnem sestanku v sovjetski prestolnici. Taj-
nik komunistične partije Romunije Nicolaje Ceasescu bo namreč do 29. marca na uradnem o-bisku v Turčiji, in je malo verjetno. da bi se plenum centralnega komiteja KP Romunije sestal brez njega. Jasno pa je, da se bo romunska delegacija udeležila moskovske svetovne konference, ker je sicer bila prisotna tudi na pripravljalnem sestanku, ni pa izključno da utegnejo romunski delegati ponoviti svojo gesto, ki so jo storili lanskega leta na podobnem posvetovalnem sestanku v Budimpešti. Tedaj je namreč na napad sirskega delegata romunska delegacija zapustila zasedanje, kar je kljub sovjetskemu pritisku CK KP Romunije enoglasno o-dobril. Tudi tokrat bi lahko romunska delegacija zapustila svetovno konferenco - komunističnih partij, če bi bila napade;ra, katerakoli izmed partij, ki bodo prisotne na sestanku, ali pa tudi politika komunističnih partij, ki se sestanka ne bodo udeležile. Med temi naj omenimo predvsem komunistično partijo Kitajske, komunistično partijo Kube, komunistično partijo Severnega Vietnama, Zvezo komunistov Jugoslavije, KP Albanije in KP Severne Koreje.
Popolnoma nasprotujoča stališča vsebujeta pa verziji govorov sovjetskega teoretika Mihaila Suslo-va in člana prezidijuma KP SZ Borisa Ponomarjeva, ki je tudi predsednik pripravljalne komisije za moskovsko konferenco. Govora je objavila predvčerajšnjim tudi sovjetska telegrafska agencija Tass, verzija, ki Jo objavlja uradno glasilo KP SZ «Fravda» se pa na nekaterih mestih bistveno razlikuje. «Pravda» poroča predvsem tiste de le omenjenih govorov, v katerih Se hvali vloga Kominterne — v borbi proti vsakršnemu odklonu — ne omenja pa besed Borisa Po nomarjeva, ki Je obtožil vodilno skupino Maocetunga sokrivde imperializmom. Po verziji sovjetske telegrafske agencije Tass, naj bi Kitajska in stranke ki ji sle! dijo, rovarile v notranjosti socialističnega bloka. Zanimivo pa Je to, kar Je v vlogi Kominterne povedal najvidnejši teoretik Mihail Suslov, ko je ocenil obdobje 30 let In Stalinovo vlogo pri tem. Tega dela Suslovega govora Tass ni objavila, medtem ko mu «Pravda» daje še precejšnjo važnost. Suslov je dejal: «V dejavnosti Kominterne so bile brez dvoma storjene tudi grobe napake. Kominterna ni vedno upoštevala različnih nacionalnih pogojev, v katerih so delovale posamezne partije in marsikdaj niso bili zadevni nasveti popolnoma utemeljeni... žal se Je v zadnjih letih delovanja Kominterne (razpuščena je bila 1943 leta) čedalje bolj občutil vpliv negativnih posledic kulta Stalinove o-sebnosti. Vsekakor — je zaključil Suslov — so napake v primerjavi z zaslugami Kominterne v teh časih nepomembne.
MOSKVA, 26. — Agencija Tass poroča, da je iraški zunanji minister Abdel Al Sheikly odpotoval danes iz Moskve po petdnevnem obisku, med katerim se je sestal s predsednikom Podgomijem in vladnim predsednikom Kosiginom. Tass poroča, da Je bil na sestankih govor o položaju na Srednjem vzhodu ter o odnosih med SZ in Irakom.
ozemelj; 3. svobodno plovbo izraelskih ladij po Tiranski ožini in Sueškem prekopu; 4. demilitarizacijo Sinajskega polotoka; 5. izraelski e-konomski prispevek k ureditvi položaja palestinskih beguncev.
Ostali udeleženci štiristranske konference o Srednjem vzhodu so sprejeli ameriške predloge kot izhodiščno točko za razpravo, ki bo pa morala obravnavati tudi že znane sovjetske predloge. Kot je znano, so ti predlogi znatno bolj naklonjeni arabskim državam.
V zvezi s štiristransko konferenco med velesilami je glasnik državnega departmaja McCloskey izjavi], da je prišlo v posameznih stališčih do znatnih sprememb in zbližan j, da bi se lahko razgovori začeli že prihodnji teden, mogoče že v ponedeljek
O štiristranskem sestanku sta danes razpravljala sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinin in asistent državnega departmaja za Srednji vzhod in južno Azijo Joseph Sisco, ki sta se bila sestaia že včeraj
Prve reakcije na nameravano konferenco prihajajo iz Izraela, kjer je ministrski predsednik gospa Gol- j da Meir na seji direktorija jeruzalemske univerze izjavila, da se njena država nikakor ne misli povrniti na položaj izpred šestdnevne vojne nTzrael ne more sprejeti, — je de. jala — da bi bil edina država na svetu, poleg Češkoslovaške, katere usodo bi določali drugi.» Predsednica izraelske vlade je tudi o-menila pogodbo o premirju iz leta 1949, po kateri se je Izrael znašel v popolni izolaciji.
Uradni glasnik egiptovske vlade El Zayat je potrdil, da je ZAR prejela ameriško noto o krizi na Srednjem vzhodu ter dodal, da bo vlada v kratkem nanjo odgovu rila. Glasnik pa je istočasno dai razumeti, da ne bo ZAR sprejela nobene rešitve krize, ki bi jo hotele 'štiri velesile vsiliti. Dodal pa Je, da bi njegova vlada odločno podprla vse poskuse, ki bi bili storjeni v prid uresničitve resolucije OZN iz novembra 1967.
O ameriški noti so razpravljali tudi na današnji seji francosko vlade. Vladni glasnik Le Theule je komentiral noto, češ da Francija ne bo odklonila sodelovanje na štiristranski konfereenci.
V svoji prvi tiskovni konferenci po imenovanju za predsednika jordanske vlade je Abdel Moneim Ri-fai danes izjavil, da se bo njegova država še naprej potegovala za skupno politiko vseh arabskih dežel Jordanski ministrski predsednik je izključil možnost neposrednih pogajanj z Izraelom ter je ponovno zanikal vesti, po katerih naj bi se kralj Husein in izraelski zunanji minister Eban dvakrat sestala v Londonu pred nekaj meseci. V tej zvezi je Rifai poudaril, da je tudi sam Eban to vest že demantiral. Z druge strani je Rifai zagotovil, da bo Jodranija še naprej sodelovala s. posebnim odposlancem OZN Jarringom, v zvezi z nameravanimi štiristranskimi razgovori pa je dejal, da mu ni znano, da bi hotel kdorkoli vsiliti mimo rešitev krize.
Danes je prišlo medtem do novega hudega incidenta med Jordanijo in Izraelom: izraelski glasnik je sporočil, da so izraelska letala napadla danes popoldne taborišče arabskih gverilcev južno od Ein Alzira. Z jordanske strani pa poročajo, da so štiri izraelska letala bombardirala naselje z raketami in napalmskimi bombami. Napad na Ein Alzir, v katerem prebivajo samo civilisti, je povzročil 18 človeških žrtev. Drugih 25 oseb je bilo ranjenih, od katerih je 10 v resnem stanju. Sest hiš je bilo porušenih. Takoj po bombardiranju je kralj Husein, skupaj z ministroma za notranje zadeve in za zdravstvo obiskal napadeno vas.
Zaradi novega izraelskega letalskega napada je Jordanija zahtevala takojšnje sklicanje varnostnega sveta OZN.
časno z obiskom španskega zunanjega ministra Castielle v Washing tonu, kjer se pogaja z ameriško vlado za obnovitev pogodbe o vojaških bazah v Španiji.
Odposlanec SFRJ v Vatikanu na uradnem posvetovanju v Sloveniji
LJUBLJANA, 26. — Odposlanec jugoslovanske vlade pri Vatikanu Vjekoslav Cvrlje, ki je na uradnem posveaovanju v Jugoslaviji, se je danes v Ljubljani razgovarjal s predsednikom republiške komisije za verska vprašanja Pavlom Bojcem in podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Vinkom Hafnerjem. Po razgovorih je Vjekoslav Cvrlje v spremstvu Pavla Bojca opravil vljudnostni obisk pri predsedniku škofovske konference dr. Jožetu Pogačniku.
Prvi zamorec v britanskem zgornjem domu
zamorec sir Learie Constantine, ki so mu priznali naslov Constantine de Maraval and Nelson. Sir Learie se je rodil na trinidadskih o-tekih in je bil eden najboljših 1-gralcev cricketa na Antilah pred štiridesetimi leti ■
Trudeau zaključil obisk v VVashingtonn
WASHINGTON, 27. — Obisk kanadskega ministrskega predsednika Trudeauja v Washingtonu se je zaključil danes z dvema zasebnima razgovoroma z ameriškim predsednikom Nixonotn. Govor je bil predvsem o nameravani izgradnji ameriškega protiraketnega sistema v bližini kanadske meje, ki je v Kanadi sprožil precejšnjo zaskrbljenost.
Izjava kozmonavta McDivitta
WASHINGTON, 26. - Kozmonavti ..Apolla 9» so imeli v Washing-tonu tiskovno konferenco, na kateri je James McDivitt izjavil da bi ne smelo biti več posebnih težav za pristanek ameriških kozmonavtov na Luni. Pojasnil je, da ie poskus «Apollo 9» uspel in da šo poskusi z «Lem», strojem ki bo popeljal dva kozmonavta iz matične kabine na Luno in nazaj, pokazal odlične rezultate. McDivitt je kljub temu poudaril, da bo treba pred dokončnim poletom na Luno,
LONDON, 26. — Britanski u-
sr s°^rr zgtn? esj
iiiiiiiiniiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiuinuntuniuimiinMHMuimmiiMumutMMiMuuHnnnuHi
PO ostavki ajuba kana
Relativen mir v Pakistanu po uvedbi obsednega stanja
Strogi ukrepi proti kršilcem javnega roda . Sole in univerze še vedno zaprle
Protiameriške demonstracije na univerzi v Madridu
MADRID, 26. — Policija je danes izredno ostro nastopila proti študentom madridske univerze, ki so priredili demonstracijo proti Francovemu režimu in proti ameriškim vojaškim bazam na španskem o-zemlju. Do najhuijših spopadov med demonstranti in policijo je prišlo pred fakulteto za gospodarske in politične vede, ki so jo v ponedeljek ponovno odprli, potem ko je bila v dobi izjemnega stanja dva meseca zaprta. Do neredov je prišlo tudi na filozofski in znanstveni fakulteti.
Do demonstracij je prišlo isto-
KARACI, 26. - Po uvedbi obsednega stanja vlada danes v pakistanskih mestih relativen mir, čeprav ostaja ozračje še vedno napeto. Vrhovni poveljnik vojske general Jahija Kan, ki je včeraj prevzel oblast po odstopu predsednika Ajuba Kana, je imel danes govor po radiu, v katerem je napovedal najstrožje ukrepe proti kršiteljem odredb o obsednem stanju.
Še prej je Jahija Kan zagotovil, da nima nobenih političnih ambicij in da je njegov namen zgolj ta, da zopet vzpostavi mir in javni red, ki sta pogoja za obstoj ustavne vla de. Edini namen obsednega stanja je povedal Jahija Kan — je «va rovati življenje, svobodo in imetje prebivalstva ter zopet usposobiti državno upravo*. Opozoril pa je, da ne bo prenesel nobenih nemirov ali »destruktivnih dejavnosti* ter pozval delavce, naj se vrnejo na delovna mesta in s tem pomagajo popraviti škodo, ki sta jo utrpela gospodarstvo in blagostanje Pakista na.
Na podlagi izrednih zakonov je general Jahija ukazal prebivalstvu, naj v 24 urah izroči vojski vse orožje in municijo. Za kršilce odredbe so predvidene stroge kazni. S smrtjo bodo kaznovani »uporniki, udeleženci nemirov, sovražni agenti in vsi, ki bi jim pomagali*. Kdor bo kritiziral uvedbo obsednega stanja bo kaznovan z zaporno kaznijo do deset let. Odredbe o obsednem stanju prepovedujejo dalje širjenje ustnih ali pismenih vesti, ki bi lahko povzročale nezadovoljstvo ali zaskrbljenost v javnem mnenju. Kršilci slednje odredbe bodo kaznovani s 14 leti strogega zapora. Za manj pomembne prekrške predvidevajo izredni zakoni bičanje, globe in zaplembo premoženja.
Za izvršitev obsednega stanja bo v Zahodnem Pakistanu skrbel general Mohammed Attiqur Rahman, v Vzhodnem pa general Muzaffar Uddin.
Kot smo dejali, je položaj v državi razmeroma miren, številne tovarne so začele znova delovati z vrnitvijo delavcev na delovna mesta. Šole in univerze so še vedno zaprte, vendar so v pripravi ukrepi, ki bi morali omogočiti njih odprtje v prihodnjih dneh. Iz nobenega mesta ne poročajo o incidentih. Delovanje policije in vojske je bilo danes po včerajšnjih masovnih aretacijah omejeno.
V Bejrutu industrijec Riva v zaporu za nedoločen čas
BEJRUT, 26. — Iz Bejruta poročajo, da so znanemu italijan-
skemu industrijcu Feliceju Rivi podaljšali pripor za nedoločen čas. Kot je znano, se je Riva zatekel v Libanon, potem ko bi moral sedeti v zaporu v Milanu zaradi namernega stečaja. Sodnijske oblasti v Bejrutu so sprejele omenje-m ukrep proti Rivi, ker je sinoči zapadel rok 15 dni začasnega pripora, ki so ga sodne oblasti odredile 10. marca v Bejrutu na zahtevo Interpola iz Rima. Libanonski sodniki so sprejeli ta ukrep, da lahko proučijo obširno dokumentacijo proti Rivi, ki jo je Italijansko poslaništvo v Bejrutu pred. •ožilo libanonskemu zunanjemu ministru z zahtevo po ekstradl-ciji Rlve,
Ideolog Kitajske kulturne revolucije
26- — Radio Moskva je v oddaji v francoščini sporočil da je Maocetungov zet, 40-letni Yao-Wen-Yuan najvidnejši ideolog Ki-tajske kulturne revolucije. Do tega priznanja je Maocetungov zet prišel s člankom, ki ga je napisal novembra 1965. leta za neki časopis v sangaju, v katerem je kritiziral f6}0 dramaturga Wu Hana. napfj je Ya°-Wen-Yuan postal glavni glasnik skupine v cen-
tunm "revolucijaU’ * iZvaja kul'
Zopet sneg v Jugoslaviji
BEOGRAD, 26. — Vreme se letos sploh ne ozira na koledar če-prav se je uradno že pričela spomlad, je danes v mnogih krajih Jugoslavije snežilo. O snežnih padavinah javljajo iz Slovenije, kjer ie posebno v alpskih področjih zapad-,n vec centimetrov novega snega zahodne Bosne in iz Gorskega Kot°a.a' V Bihaču je danes zjutraj zapadlo 18 cm, v Drvarju pa 16 cm snega. Sneg se je kasneje ob porastu temperature stopil. Sneg je da-nes zjutraj tudi pobelil vrhove na otokih Cres in Krk in obronke Uč-ke. V Gorskem Kotoru in na pod-
nr^U • ye-leblta jc sneg povzročil precej težav v cestnem prometu.
Ccausescu v Turčiji
ANKARA, 23. — Predsednik državnega sveta Romunije Ceausesou ie prišel včeraj na obisk v Turčijo kjer bo ostal šest dni. Danes se je udeležil kosila, ki ga je priredi', turski parlament.
V zdravici je Ceausesou poudaril potrebo odprave vojaških blokov ter sodelovanje med vsemi državami. Poudaril je, da je v sedanjem trenutku najnujnejše vprašanje truditi se za pomirjenje.
Vreme včeraj: Najvtšja temperature ».I, .najmižja 5.7. ob 18. url 8.2 »top., zračni tlak 1005,2 rahlo narašča, ve-
ter 8 km severovzhodnik, vlaga 58%,
imr-
nebo pooblačeno, morje skoraj no, temperatura morja 8.6 stopinje, dežja je padlo 0,9 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 27. marca
KUPEKI
Sonce vzide ob 5.55 m zatone ob 18.26 — Dolžina dneva 12.31 — Luna vzide ob 11.12 in zatone ob 3.14 Jutri,, PETEK, 28. marca
JANEZ
NA SINOČNJI ŽIVAHNI SEJI
Odmevi predvčerajšnje stavke v tržaškem občinskem svetu
Župan izjavil, da je bila stavka dokaz resnosti in civilizacije in zato pozitivna - Rossetti (KPI) opozoril na izjave o odstopu občinske uprave, če gospodarske zahteve ne bodo uresničene
Na dnevnem redu včerajšnje seje (na turistična in letoviščarska usta-tržaškega občinskega sveta je bila
res najavljena razprava o letošnjem proračunu, za katero so se dogovorili — med drugim — tudi sami načelniki svetovalskih skupin, toda vzdušje v občinskem svetu je označevalo zanimanje za osnovna gospodarska vprašanja. O teh je občinski
svet razpravljal še pred dobrim tedni.	m
pom dni, toda vmes je prišlo nekaj novih dejstev, med katerimi je brez dvoma najvažnejša splošna stavka ln vesti o naročilih, ki naj bi jih za ladjcd lnico «S. Marco« ponudil direktor puljske ladjedelnice «Ulja-nlk».
Zupan Spaccinl, ki je vodil sejo, ■<11 ...
Je sporočil svetovalcem, da bo na dnevnem redu te tn drugih sej iz-kiiučno razprava o občinskem proračunu ln da se zato odpoveduje sicer običajnim informativnim izjavam. Nato je predal besedo občinskemu svetovalcu PSI Ccsaru, ki jc — dejansko edini — govoril o proračunu, ki je sad nedavnega dogovora o organskem levem centru.
Glede denarnega položaja tržaške občine je Cesare kritiziral način na-
nova. Predvajanju bo sledila debata o raznih problemih tržaškega morja in obale.
Nobene spremembe na prostih področjih tržaškega pristanišča
jemanja posojil in dejal, da se položaj krajevnih
ustanov, kot je občina, rešuje samo s korenito pre-osnovo vloge občin in krajevnih financ. Omenil je odpravo davka na poslovni promet (IGE) in uvedbo dveh ločenih davščin, od katerih bo ena šla v korist občinskih uprav. Omenil je delovanje občinskega podjetja Acegat ter poudaril, da bo moralo v kratkem priti do popolne preosnove sistema mestnih prevozov, o kateri občinska uprava že dalj časa razmišlja. Glede občinske-
puujcija jc	ucja* iuu*,
dr bi moralo uživati čim širšo fi-
nančno in upravno avtonomijo. O področju
Pred dnevi se je v Trstu razširila vest o novih smernicah ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti, po kateri naj bi spremenili tudi določila, ki urejajo prosta področja v tržaškem pristanišču. Deželna uprava je zatem takoj posredovala pri vladi in prosila za pojasnila. Na podlagi tega posega sta odbornika za načrtovanje Stopper in za industrijo in trgovino Dulci prejela od ministrstev za zunanje zadeve in finance zagotovilo, da je ministrski svet EGS določil da se ne bodo značilnosti prostih področij v trža-
škem pristanišču spremenila, ker izvirajo iz mirovne pogodbe, to Je iz sporazumov, sklenjenih pred sporazumom o EGS. Hkrati potrjuje deželna uprava vest, da bodo 28. in 29. aprila obiskali Trst in si ogledali tržaško pristanišče carinski izvedenci, ki so predlagali najvišjemu organu EGS, naj ostane položaj v tržaškem pristanišču iz omenjenih pravnih razlogov nespremenjen.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nezadovoljiva odgovora o snemanju v Rižarni in o patronatu na Repentabru
Lovriha je dejal, da pomeni ravnanje šolskega skrbnika diskriminacijo proti Slovencem, Stoka pa, da oblasti niso šle na roko jugoslovanski TV
Na včerajšnji seji deželnega sve-. ne in ene lz slovenske narodnost-. Odbornik Varisco Je v svojem ta so bili na dnevnem redu samo | ne skupine. Šolski skrbnik je ime- | odgovoru omenil, da je svetovalec
Sestanek deželne svetovalske skupine KD
V Trstu se je sestalo vodstvo demokristjanske svetovalske skupine v deželnem svetu. Zasedanja sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti in predsednik deželnega sveta Ribezzi.
Pregledali so razna vprašanja v okviru delovanja deželnega sveta ln zakonodajnih programov za prl-hodnjost. Seji je predsedoval Del Gobbo.
vprašanja, interpelacije in resolucije svetovalcev in odgovori nanje.
Odbornik Stopper je odgovoril na vprašanje svetovalcev Lovrihe in Stoke glede imenovanja tajnice šolskega patronata na Repentabru. Rekel je, da je bil po treh letih imenovan nov upravni svet šolskega patronata na Repentabru z odlokom tržaškega šolskega skrbnika na podlagi zakona št. 261 z dne 4. marca 1958, odloka predsednika republike št. 636 iz leta 1961 in odloka št. 30 vladnega komisarja za tržaško ozemlje lz leta 1962. Ta odlok zagotavlja pravično zastopstvo obeh narodnostnih skupin, italijanske in slovenske, v organih šolskega patronata na tržaškem o-zemlju. Isti predpisi urejajo imenovanje drugih patronatov v tržaški občini.
Kar se tiče Imenovanja tajnico patronata naRepentabru.se ugotav lja, da sta bili z enakim številom glasov določeni za to mesto dvs osebi, ena iz italijanske narodnost-
ITT1HIHIHHHIIIIIIHHIHHIHIIHHI................IIIII lllllt III11 Hill Hilli III lili IIIIIIIIIHIII llllll Hllllll lil lllll llllllll llllllllllll lili lllllll IIIHIIII1111111111111111111111111II lil IIIII tl lllll II liti
NOTRANJA KOMISIJA SV. MARKA NA ŽUPANSTVU
Županova zagotovila delavcem o novih naročilih ladjedelnici
stvarnih pobudah na tem pi pa je omenil predvsem hitro progo Trst-Tržič, ki jo misli Acegat v kratkem ustanovili.
Dobršen del svojega govora je Ce-sarc posvetil vprašanju uresničitve občinskih krajevnih konzult in problemu slovenske manjšine, o čemer bomo poročali v naši jutrišnji številki.
Za njim je na kratko spregovo ril misovec Giacomelli, ki je med drugim omenil tudi splošno stavko in prisotnost filokitajskih mladincev.
Vodja komunistične svetovalske skupine Rossetti je pričel svoj go vor z ugotovitvijo, da je 7. marca, med razpravo o gospodarskem položaju Trsta, večji del sociali stov in demokristjanov posegel v razpravo z obljubami in zelo stvarnim rokom glede uresničitve osnovnih zahtev tržaškega delavstva. Gre v prvi vrsti za dodelitev novih del ladjedelnici «S Marco«, brez katerih bi za delavce ostala edinole pot «barak« ali emigracije. Tedaj — je poudaril Rossetti — so socialisti in demokristjani obljubili, da bo vprašanje rešeno v dvajsetih dneh, v nasprotnem primeru pa se bodo umaknili iz občinskega odbora. Zato je v imenu svoje skupine ugotovil, da je prav včeraj potekel rok dvajset dni in da obljube niso bile uresničene Pozval je zato občinsko upravo naj protestira in naj pri tem upošteva voljo delavstva, ki je izhajala iz zborovanja na Trgu Goldoni, ko so sindikalni zastopniki pozvali občinsko upravo naj odstopi v primeru, če se osnovne zahteve po dodelitvi novih naročil in dela ladjedelnici «S. Marco» ne uresničijo.
Omenil je med drugim tudi srečanje tržaškega župana inž. Spac-cinija, s člani notranje komisije ladjedelnice «S. Marco«, s katerimi se je zadržal v daljši razpravi, o kateri pa ni hotel poročati občinskemu svetu.
Na Rossettijeva vprašanja je že med njegovim izvajanjem posegel župan, ki je najprej ocenil nedavno splošno stavko, o kateri je dobesedno dejal: «Gre za dokaz resnosti in civiliziranosti, zaradi Časar ne morem mimo mnenja, da Je taka manifestacija pozitivna in se z njo strinjam«. Takoj za tem je Spaccini omenil sporočilo ravnateljstva družbe «Italcantieri» o naročilih ladjedelnice «Uljanik», o katerih so komunistični svetovalo vložili več vprašanj. Na ta vprašanja — je župan dejal, da bo odgovoril na prihodnji seji, v petek.
Takoj za kratkimi izjavami Spac-cinija je spet povzel Rossetti (od časa do časa je v razpravo posegal tudi bivši vodja svetovalske skupine KPI Cuffaro) in dejal, da ugo.avlja popolno pomanjkanje politične volje, da se rešijo osnovna vprašanja. Glede obljub — in pri tem citiral tudi županov telefonski razgovor s predsednikom vlade Rumorjem — pa je dejal, da jim ne verjame. Občinska u-prava je z Izjavami župana obljubila, da bo vprašanje rešeno v prvih dneh aprila. To pomeni, da se postavlja nov rok, ki ga komunisti Jemljejo na znanje, če se ta ne bo spoštoval bodo komunisti predlagali vsem svetovalskim skupinam. nai izstopijo iz občinskega
Odstranjena še ena ovira za gradnjo suhega doka
Včeraj je tržaški župan Spaccini sprejel na županstvu notranjo komisijo ladjedelnice Sv. Marka. Preu stavnikom delavcev je župan izrazil svoje zadoščenje ob resni izvedbi splošne stavke, ki je bila dokaz zrelosti in državljanske zavesti delavcev. O sedanjih stikih z oblastmi je župan sporočil, da je imel dolg telefonski pogovor s predsednikom vlade Rumorjem ter z ministrstvoma za državne u-deležbe in za proračun in načrtovanje.
župan je dejal, da je predsednik vlade pokazal veliko občutljivost za položaj v Trstu in pripravljenost, da bi prebredli sedanjo kri zo. Tudi družbi Fincantieri in Ita'-cantieri sta zagotovili županu, da bodo uresničili obveznosti, sprejete nasproti političnim oblastem, Dokončni odgovor o naročilih Arze alu - Sv. Marfeu na kratek, sred-ji in daljši rok bodo dali v prvih esetih dneh aprila, kajti toliko asa je potrebnega, da se uresničijo razne pobude, o katerih se pogajajo in jih proučujejo.
Inž. Spaccini je sporočil delav cem, da so odstranili še eno zamudo, zaradi česar se bodo lahko takoj začela dela za gradnjo ve likega suhega doka. Ta dela ne bodo prav nič motila del v zvezi z novimi naročili, ki jih je Fin cantieri zagotovila Sv. Marku.
Delavci so se zahvalili županu za njegovo posredovanje ter pou darili potrebo, da se sklepi CIPE uresničijo, tako da bodo lahko v Arzenalu-Sv. Marku popravljali ladje, jih preurejali in tudi gradili posebna plovila kot so plavajoč’ doki, platforme, vnaprej izdelani bloki in ladje za posebno uporabo, kakor se je obvezal CIPE oktobra lani.
Rafinerijo «Vincor» bodo začeli graditi maja
čistilnice v Trstu je kakor znano Lubeja ogledal več ljubljanskih zna-izposloval Medministrski odbor za I menitosti, moderno galerijo, šport-
noval italijansko učiteljico za taj-, Štoka v svojem vprašanju omenil
nico, ker je starejša od slovenskega učitelja ln ker je še posebno kvalificirana na torišču šolske pomoči, ker je že tri leta opravljala isto funkcijo v prejšnjem uprav nem svetu. Na to mesto je bila omenjena učiteljica imenovana na podlagi točnih predpisov o izvajanju zakona o šolskih patronatih Zato se lahko smatra to imenovanje za popolnoma zakonito ter ga ni moč na noben način tolmačiti kot diskriminacijo na škodo Slovencev.
gospodarsko načrtovanje CIPE v skladu s svojimi zadnjimi sklepi v prid tržaškega gospodarstva z dne 11. oktobra 1968. čistilnica bo imela maksimalno zmogljivost 1,300.000 ton surove nafte na leto, kar pa imajo strokovnjaki s področ-ja petrokemije za odločno nerentabilno razsežnost. Tega se menda zavedajo tudi sami pobudniki novega obrata, saj so naročili družbi «SNAM» — ki deluje v sklopu ENI naj izdela načrt za čistilnico, ki bo v prihodnje lahko podvojila omenjeno zmogljivost. Program proizvodnje nove čistilnice bo obsegal maziva, goriva in asfalt. Zgradili jo bodo v dolini Ospa, kamor bodo od morske obale speljali majhen zgri ladje,
čistilnici naj bi našlo zaposlitev 250 delavcev, poleg tega pa naj bi njena proizvodnja posredno ustvarila še nadaljnjih 100 delovnih mest na našem področju.
Sestanek komisije za podmorski vodovod
Razsodiščna komisija natečaja za gradnjo tržaškega podmorskega vodovoda se Je prvič sestala na županstvu pod predsedstvom župana Spaccinija. Sklenila je, da se obe podjetji, ki sta predložili načrte, to je «Montubi» in «Farsu-ra», obe iz Milana, pripusti k natečaju.
Komisija se bo ponovno sestala 1. aprila.
no dvorano Tivoli, nekatere turistične kraje na Gorenjskem in Postojnsko jamo.
Prijatelju Vitu Svetini je žena Daša povila brhko hčerkico Tanjo.
Ob priliki jima iz vsega srca čestitajo prijatelji iz akademskega kluba «Jadran».
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika.».
Upoštevati je treba tudi, da o-seba, ki opravlja vlogo tajnika in ravnatelja patronata ni v neposrednem stiku z učenci in družinami, ker se pomoč izvaja preko didaktičnih ravnateljstev In ravnatelj štev šol, ki jih učenci obiskujejo Končno pa stvar sploh ne spada v pristojnost dežele.
Svetovalec Lovriha je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom. Rekel je, da ga on in Stoka nista vprašala o stvari zato, da bi opravičeval šolskega skrbnika za njegov ukrep, marveč da bi dosegla od deželnega odbora, da napravi potrebne korake, da bi se kaj takega več ne ponavljalo. Poudaril je tudi, da je bila to vidna in očitna diskriminacija proti vsem Slovencem.
Odbornik Varisco pa je odgovoril na interpelacijo svetovalca Stoke v zvezi s prepovedjo ljubljanski TV, da bi napravila nekaj posnetkov v tržaški Rižarni. Najprej je dr. Stoka orisal interpelacijo ter rekel, da je imela ljubljanska TV v programu vrsto dokumentarcev pod naslovom ((Zgodovinski spomeniki« in je hotela enega posvetiti tržaški Rižarni. V ta namen je vložila prošnjo na tržaško županstvo po svojem akreditiranem dopisniku. Toda ko je bila snemalna skupina na kraju, ji je policija sporočila, da je za snemanje potrebno dovoljenje notranjega ministrstva. Stoka je dejal, da ne bi smeli ne glede na birokratski postopek tako ravnati s snemalno skupino ter omenil, kako so šle jugoslovanske oblasti na roko pri snemanju filma «Od Kobarida do Vittoria Veneta«. Snemati in fotografirati v Rižarni bi moralo biti dovoljeno vsem, saj ne gre za kraj, ki bi bil podvržen vojaškim služnostim.
llllllllllll lili IHHHIIUIIIIUMIUUIIIUUHIIIIIUUHIHHHI llllllll IIIIIUHU Ulili I liti IIIIHIIIIIIUIHIII lil IIIH IH Hilli
TRŽAŠKI VEČER NA DUNAJU
Zagotovila gen. Savareseja avstrijskim poslovnim ljudem
potrebo, da bi, upoštevajoč sveti značaj kraja, ki je bil pred leti proglašen za narodni spomenik, ne smelo biti snemanje podvrženo nobenemu dovoljenju. V zvezi s tem pa so pristojni državni organi, ra katere se je obrnila deželna uprava, predočili, da člen 7 zakona št. 958 z dne 29.12.1949. dobesedne predpisuje, da morajo tuji producenti, ki hočejo snemati v Italiii
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 27. t. m. ob 16. in ob 20. uri v gledališču v Kopru
Jutri, v petek, 28. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Piranu
«BESEDA
IVANA CANKARJA*
Izvajata: Mira Sardočeva in Stane Starešinič
V petek, 28. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
filme ali prizore filmov, prej pred-
da.j mi-
ložiti predsedstvu vlade (sedaj nistrstvu za turizem in prireditve) italijanski tekst scenarija filma ali prizorov ter dati vsa zahtevana pojasnila. Isti organi so tudi povedali, da ni bila v zvezi s snemanjem v Rižarni predložena nobena prošnja za dovoljenje, ki ga predvideva omenjeni zakon. 27. decembra lani so obvestili snemalce, naj pridejo na prefekturo in vlo; žijo orošnjo za dovoljenje, ki bi ga jim dali čimprej, ker so že bili navezali stike s pristojnim ministrstvom. Snemalci pa da se niso ravnali po tem in so se raje odrekli snemanju dokumentarija. Iz te ga izvira, da so oblasti storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi omogočile jugoslovanski TV izdelati ta dokumentarij.
Medtem ko je očitno, da moralo pristojni organi poskrbeti za spoštovanje sedanjih zakonskih predpisov, izraža deželna uprava željo, da bi se to, kar je predočil svetovalec, lahko reševalo v okviru bolj prikladnih predpisov za to torišča
Svetovalec Stoka je v svojem odgovoru na odbornikov odgovor poudaril, da po njegovem mnenju oblasti niso storile vsega, kar bi mogle Rekel je, da ta primer ne spada pod omenjeni zakon, ker ni šlo za snemanje filma, marveč za snemanje zgodovinskega značaja. Zato je dejal, da ni zadovoljen 3 odgovorom.
Odborniki so odgovorili še na druga vprašanja in interpelacije, k čemur pa se bomo še povrnili.
Predvajali so tudi film:	cTrst, prista-
nišče, prometne zveze in razvojni načrtih
Prefekt dr. Cappellini je obiskal Slovenijo
Kot poroča včerajšnje ljubljansko «Delo» se je prevčerajšnjim mudil v Sloveniji na enodnevnem zasebnem obisku vladni komisar dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Lino Cappellini Gost si je v družbi članov republiškega izvršnega sveta Jožka štruklja ln Bojana
Na Dunaju je bil sinoči poseben večer posvečen Trstu, njegovemu pristanišču, mednarodnim trgovinskim tokovom, ki se pretekajo čez naše področje, ter gospodarskim in kulturnim stikom med našim mestom in Avstrijo. Večera so se udeležili italijanski ambasador na Dunaju Duoci, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, podpredsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče gen. Sava-rese, glavni ravnatelj ustanove dr. Clai, podpredsednik avstrijske zvezne gospodarske zbornice Fo-este, glavni ravnatelj avstrijskih zveznih železnic Kalz in večje število zastoDnikov avstrijskih poslovnih krogov.
Gen. bavarese Je ob tej prill ki zagotovil avstrijskim ljudem, dt bo tržaško pristanišče naredilo vse
Nova čistilnica nafte «Vincor» bo zavzela 500.000 kv. metrov površine v okviru žaveljskega industrijskega pristanišča Z njeno gradnjo naj bi začeli maja letos, obratovati pa naj bi začela pred koncem leta 1970. Dovoljenje za postavitev nov«
........................min.....m................................umi....iiiiiiii...................................................'■'••■■■in
kar je v njegovi moči, da bi Izboljšalo ln olajšalo blagovni promet z Avstrijo. Ravnatelj Clai pa Je poudaril pomen tranzita, pred-
TISK0VNA KONFERENCA KOROŠKEGA GLAVARJA SIME
p: nam. naj izstopijo sveta. Te. pobuda ne bo veljala samo za tržaško oočinsko upravo — je nadaljeval Rossetti - temveč za v;e občinske svete tržaškega o-zemlja.
Med govorom Rossettija je prišlo tudi do hudega prerekanja med županom in mlsovcem De Vidovi-chem, medtem ko je podžupan Lonza oonovil obljubo, da se bodo socialisti umaknili iz odbora v orimeru, da se vprašanje ne reši.
V zaključni izjavi je nato župan Spaccini ponovil, da se sicer pereče vprašanje dodelitve novih del ladjedelnici «S. Marco« rešuje. a počasi Dejal je. da mu iz Rima — omenil je celo ministrskega predsednika — zagotavljajo, da bo vprašanje čimprej rešeno Do-
Krepitev dobrih odnosov in sodelovanja med našo deželo, Koroško in Slovenijo
Koroška se bo letos prvič uradno udeležila tržaškega velesejma - Pobuda za trijezično revijo
Med svojim dvodnevnim obiskom jc imel koroški deželni glavar Sima
predvčerajšnjim v hotelu «Maxlmi-llan»
v Grljanu tudi tiskovno konferenco, na kateri je najprej zelo podrobno orisal namen tega obiska, nakar je odgovoril na vprašanja dela časnikarjev, kar pa se je tako zavleklo, da niso mogli priti vsi časnikarji na vrsto.
Najprej je deželni glavar pouda ril, da jc bil namen tega obiska
predvsem razširitev in okrepitev kulturnega sodelovanja, ki pa traja na primer med Vidmom ln Koroško
že dve desetletji. Prav tako Koroška že dolgo časa sodeluje na kulturnem torišču s Slovenijo. Do prvega uradnega stika je prišlo med obema deželama pred štirimi leti.
Zatem je glavar naglasil sodelovanje med Koroško, našo deželo in Slovenijo in dejal, da Imajo velik pri krepitvi odnosov tudi
pomen .
končen odgovor pa bo prejel šele osebni stiki od človeka do človeka, v prvih desetih dneh apr ia	Dejal je, da je med Koroško ln
prvih
Za tem se je nadaljevala redna razprava o upravnih vprašanjih, v katerih so govorili liberalec Ce-cov ni, demokristjanka Slattl, komunist Supancich ln Colauttl (KD).
S Tržaška sekcija «Italia Nostra*
predvaja danes ob 18.30 v aBottegl« v Ul. del Ponte 7, dokumentarec režiserja Gluha Mauriia ((Tržaško morje«, ki ga Je posodila Avtonom-
našo deželo vedno vladalo prijateljstvo tudi ko so bili napeti odnosi med obema državama zaradi nerešenega južnotirolskega vprašanja.
V zvezi z odnosi med tremi deželami je dejal, da so dani vsi po-
med seboj oplajajo. Omenil je dobre odnose s Slovenijo kljub raznim sporom v preteklosti, poglobitev kulturnih, gospodarskih ln drugih odnosov med Koroško in Slove-
nijo ter dejal, da se je tudi pri-Jugoslavijo tako utrdilo,
goji za sodelovanje na vs“h torl-11
ščlh na tem važnem evropskem prostoru, kjer se stikajo in križajo
trije jeziki in kulture, ki se lahko
jateljstvo z da je predsednik SFRJ Tito obiskal Dunaj in avstrijski predsednik Jonas Beograd in Ljubljano. Poleg tega pa se srečujejo tudi župani obmejnih občin, kar zelo prispeva k skupnemu razumevanju. Na ta način sc tudi omogoča rešitev krajevnih vprašanj in potreb. Do obmej-nili stikov jc prišlo tudi med Koroško ln našo deželo ln sicer med občino Pontebbo ter občinami v Ziljski dolini glede prehoda čez Močila (Passo Pramollo - Nassfld) ter med istimi občinami ln Trbižem.
Zatem je prešel h kulturnemu sodelovanju in rekel, da ga veseli, da se sodelovanje poglablja ne le na najvišji ravni marveč tudi med kulturnimi ustanovami samimi. Nadalje je dejal, da se krepijo tudi športni stiki. Kar se gospodarskega sodelovanja tiče, je Furlanija - Julijska krajina že več let zastopana na celovškem velesejmu, letos pa se bo Koroška prvič uradno udeležila tržaškega velesejma. Dolgo sodelujeta obe deželi v zvezi s prometom in s cestami, da bi prišlo do povezave med avto cesto Dunaj-Beljak in bodočo avto cesto Videm-
Trbiž. Ta povezava bo postala še bolj nujna, saj je sedaj avstrijska vlada odobrila tudi načrt za gradnjo avto ceste čez Ture, to je lz Spitala v Salzburg.
Glede turizma je dejal, .1a tu ne gre le za konkurenco, marveč je v mnogih panogah možno tudi sodelovanje, saj imajo mejna področja mnogo skupnega. V zvezi s tem je podpredsednik naše dežele Moro o-pomnil, da bo prišlo nomladi do sestanka turističnih strokovnjakov lz vseh treh dežel, katerim se bodo pridružili tudi strokovnjaki lz Hrvaške, tako da pojde pravzaprav za štirlstranskl sestanek.
vsem nekaterih vrst blaga kakor zlasti rud, lesa in žit, ter orisal glavne tehnične značilnosti luke. Naglasil je, da obsega pristanišče 1.200.000 kv. metrov operativne površine, s številnimi skladišči, vse to v okviru prostih carinskih con. Govornik je nato prikazal razvoj naftnega prometa in pa načrte za nadaljnjo izpopolnitev luških naprav. Tako je med drugim omenil načrt za gradnjo notranjih cest v luki ter sodobnih cestnih povezav med pristaniščem in zaledjem, tako v smeri proti notranjosti Italije kakor tudi v smeri proti Srednji Evropi. Na koncu so zavrteli film z naslovom: «Trst, pristanišče prometne zveze in razvojni načrti«.
Seja miljskcfja olinnskejja sveta
Na sinočnji seji občinskega sveta v Miljah so izglasovali resolucijo KPI o gospodarskih vprašanjih našega področja s posebnim poudarkom na mlljskt občini. Za resolucijo KPI so glasovali svetovalci KPI, PSI in PLI, proti pa svetovalci KD, ki so glasovali za svojo resolucijo. Več o seji bomo poročali jutri.
Nazionale 15.30 «Duffy, il re del dop-pio gioco«. James Coburn, James Masen, James Fox, Susannah York Technicodor.
Grattacielo 16.00 «Orgasmo». Carroll Baker, Lou Caste. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La monaca dl Monza«, Anne Heywood, Antonio Sabato
Fenice 15.30 «Baše art ca zebra«. R. Hudson, Ernest Borgnine, Patrick McGoohan, Jim Brovvn. Super Pa-navision. Metrocolor.
Excelsior 15.30 «L’oro dl Mackenna« Gregory Pečk, Omar Sharif.
Ritz 16.00 «Sexi report«. Erik Schumann, Sieghard Rupp, Angelika Ott. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «La bamboiona«. Ugo Tognazzl, Isabella Kei. Technicolor. Prepovedano mladin- pod 18 letom.
Moderno 16,00 «11 complesso del ses-so». Orson Wels, Oliver Reed, Ca-rol VVhite. V barvah.
Filodrammatico 16.30 «Nuda per gli eroi«. A. VVakac, S. Ash da. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1 quattro del Ave Ma ria«. Technicolor
Cristallo 21.00 Igralska skupina Dap-porto Del Frate v reviji ((Heilza-happentng«.
Capitol 16.30 «Helga tn Michael«. Ruth Gassmann, Ferlix Francky. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «11 medico delta mutua« Alberto Sordč. Technicolor
Vlttorlo Veneto 16.00 «Prudenza la piilola« Deborah Kerr, David N’veri. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom
Astra 16.30 ((Begnamln«. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.45, zadnja predstava ob 21.30 «Quetli della San Pablo«. Ste ve McQueen. Richard Attenbo-rough, Aliče Bergen. Technicolor
Glavar jc tudi napovedal pobudo za izdajanja skupne revije v treh jezikih (nemškem, italijanskem in slovenskem), ki bo seznanjala prebivalstvo na tem področju z vsem dogajanjem in z raznimi pridobitvami.
Po dolgem uvodnem govoru, je, kot smo dejali že v začetku, glavar Sima odgovoril na vprašanja nekaterih novinarjev zlasti v zvezi z
gradnjo cesteJn predora pod prelazom Mi
onte Croce Carnlco (Ploec-ken Pass). Rekel je, da daje Koroška vsekakor prednost povezavi čez Trbiž z obema avstrijskima avto cestama. Omenil je tudi možnost meddeželnih obiskov na visoki ravni.
Osnovni šoli v Nabrežini in Mav-hinjah ter srednja šola v Nabrežini priredijo za starše in mladino vzgojne večere, ki bodo v prostorih osnovne šole v Nabrežini in Mavhinjah z naslednjim sporedom:
V	NABREŽINI:
Danes, 27. marca, ob 20. uri vzgojni film z razlago g. prof. Maksa Šaha.
V	MAVHINJAH:
V	petek, 28. marca, ob 20. uri vzgojni film z razlago g. prof. Maksa Šaha
Trčenje avtomobilov na miramarskem odcepu
Sinoči ob 2155 so z rešilnim avtom RK prepeljali v splošno bolnišnico 26-letnega vseučiliškega a-sistenta dr. Aljošo Volčiča iz U-lice Scaglioni št. 21 ter 27-letno asistentko Marijo Strekelj iz Ulice Boccacdo 7. Volčič in Štrekljeva sta se ponesrečila malo prej, na miramarskem križišču, ko sta z avtom zavijala z glavne ceste (državna cesta št. 14) proti Mira-maru. V tistem trenutku se Je pripeljal namreč iz nasprotne strani (iz Grljana) 28-letni Celestino Ru-sin iz Tržiča — Ul. Cosulich 7. Rusinov avto je trčil v Voljčevega, in sicer v sprednjo desno stran.
Aljošo Volčiča so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice s prognozo 10 dni zdravljenja zaradi poškodb na čelu In lobanjske travme. Tudi Štrekljeva se bo morala zdraviti 10 dni
Nekoliko pozneje so policisti pripeljali v bolnišnico tudi Rusina, ki se je pobil po čelu in drugih delih telesa. Zdravniki so ugotovili da Je bil Rusin vinjen (zadah po vinu ln opotekajoča hoja). Okre val bo v 8 dneh.
Abbazia 16.00 «11 camevale del 1a-dri« .Stefen Boyd, tve-tte Mmeux Technicolor.
KINO NA OPČINAH
v podajanju gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
V nedeljo, 30. marca ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Mira Puc
Svet brez sovraštva
Drama v treh dejanjih Vabljeni!
ODBOR ZA PROSLAVO 80-LETNICE SOL DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA
vabi na
zaključno kulturno proslavo.
ki bo 30. marca letos ob 17. uri v Kulturnem domu v Ulici Petronio 4
Na prireditvi sodelujejo učenci osnovnih šol in nižje srednje šole pri Sv. Jakobu ter nekdanji učenci Ciril-Metodovili šol.
S P D T
vljudno vabi svoje člane ln prijatelje na filmski večer znanega avstrijskega amaterja RUDOLFA LINKA iz Beljaka. Na sporedu so:
BERG VIA NDERFILM
Potovanje po gorah
MALTATALFILM
Dolina slapov skozi štiri letne čase
BERGKRISTALFILM
Kristali gore
Filmi, kr bodo prikazovali naravne lepote Avstrije, so snemam v 8-milimetrski tehniki, opremljeni z glasbeno spremljavo.
Predavanje bo danes, dne 27. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi danes ob 2050 na stadionu «1. maj« predavanje:
S KUGYJEM PO JULIJSKIH ALPAH
Predaval bo znani prof. FRANC HABE iz Postojne
Predprodaja vstopnic v soboto od 12. do 14. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure in eno uro pred začetkom prireditve pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
Verdi
V soboto, 29. tim. ob 21. url prvi koncert spomladanske simfonične sezone z nemškim Rekviemom Johanne. sa Brahmsa. Dirigent bo Luigi Tof-folo, , kot. f.olista pa bosta nastopila sopranistka Eugenia Moldoveanu -n baritonist Dionlse Konya. Orkester i/i zbor gledališča Verdi. Zborovodja Gaetano Ekclteljl;
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Teatro Stabile
Diana Torrieri danes ponovi v Avditoriju svoj recital «Tr' žene« ob 20.30. Vstopnice za ta poslednji iz-venaboranajski nastop velike dramske umetnice so na prodaj v Pasaži Prottl (tel. 36-372 in 38-547). Abonenti na sezono Teatra Stabile imajo 50 odst. popusta.
Jutri se znova začenjajo ponovitve komedije »CocktaM party». V soboto bo predstava popoldne in zvečer, v nedeljo pa samo popoldne.
SPDT priredi na velikonočni ponedeljek, 7. aprila planinsko - smučarski izlet na Vojsko. Prijave v Ul, Geppa 9 do 4. aprila.
Včeraj-danes
danes ob 18. uri barvni film:
IL SAPORE DELLA PELLE
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 llinemascope barvni dramatični film:
IL MASSACRO DEL GIORNO Dl S. VALENTINO Igrajo: R. Corman, G. Robars, Jr. G. Segal. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan !______
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 25. In 26. marca 1969 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 30 oseb
UMRLI SO: 71-letnl Marcelio Ugo, 85-letna Luigia Morello vd. Zol, 72-letnt VtrgtUo Burigana, 69-letni Romano Gava, 54-letni Glauco Mari, 61-letnl Antonio Baxa, 63-letm Renato Godini, 74-letnl Vlrgi-lio Mer-lach, 85-letni Rodolfo Hlini, 60-letna Antonia Smtllovich vd Smtllovich 72-letn-i Francesco Ralza, 77-letnl Au-gusto Alfonsl, 90-letna Maria Zanini vd Caste-llanl, 80-letna GiseMa Hef-ler. 80-letni Mario Baroni, 72-letni Paolo Ožbolt. 46-letn-i Elvi-no Giaco-mi.n, 64-letm Luigi Garetti, 88-letna Ida Bullo, 51-1 etn a LJudmi-lla Dolenc por. Senčar, 69-letnl Silvio Bartole, 67-letni Antonio Toncich, 74-letna Ca-teri-na Trento vd Beacovich, 82-letna Maria De Bortoll vd. Tempestini, 27-letni Giorg o Rosso, 54-letnl Augu-sto Komar, 66-letnl Bruno Verni, 48-letna Luciana Menenz por. Marza-n, 59-letna Maddalena Šego por. Batti-štelia, 78-letna Teresa Mlekuž.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
Odbor
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub v Ul. D*" nizetti 3 v Trstu priredi v Trstu * oboto, 29. t.m. ob 19.45 kulturni ve"
»oboi ,	____________ ________
Čer. Predavala bo dr. Metka Kacin 0 temi
emt: (Slovenci in narodna zavest*-Udeležite se polnoštevilno. — SAK-
Darovi in prispevki
V	počastitev spom.na dragega prijatelja pok. dr. Lojzeta Dolharja mirujejo Danilo Micheluzzi in družih* 5000 lir za Dijaško matico in 5000 HJ za Slovensko planinsko društvo. " počastitev spomina pok. Olge Kravos por. Kreševič daruje Fanica 5*1-cheluzzl 2000 lir za Slovensko planinsko društvo.
Ob prvi obletnici smrti našega ne-pozabnega Lojzeta darujejo družin® Bucik in Ščuka 10.000 lir za Slovensko planinsko društvo.
V	počastitev spomina ob 20-letn1®1 smrti očeta Franca Demarka. daruj* hči Olga 2500 lir za Dijaško mati®0 In 2500 lir za prosvetno društvo Sl** vec iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob dr. L°j-zeta Dolharja darujejo uslužbenci °" glasnega oddelka ZTT 5000 l'r ** SE Bor.
V	spomin dr. Dolharja daruj«1* Mara to Odo Kalan 2000 lir za Bor.
Namesto cvetja na grob pok. mr-Lojzeta Dolharja daruje družina mr. Vuge 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Lojzet* Dolharja daruje dr. Tončič 5000
za Slovensko planinsko društvo v Tr' stu. Namesto cvetja na grob prijat®' lja dr Lojzeta Dolharja darujeta H1*-I. Stanič ln soproga 10.000 Mr za S0‘-sko blagajno srednje šole «F. Erjavec« v Trstu (Rojan)
Za proslavo 80-letnice šol družb' sv. Cirila -n Metoda v Trstu daruj*" Jo: Anamarija B. 10.000 lir, Dovga” Viktor 1000 lir, družina Kodrič 10-?®Y lir Miko! Karlo 1000 lir, N. N. 500« lir, Prelog, Ulica Molino a vento 1000 lir. Prelog Josip 500 lir, Velja* Karlo 1000 lir.
Med včeraj objavljenimi darov-
se moralo pravilno glasiti: V P0*-3.” stltev spomina pok. dr. Lojzeta D01' harja darujejo Pavle Vouk in družina 3000 Mr za Dliaško mačico.
SOŽALJE
Svojemu članu Miranu Dolh*r|'! izrekamo sožalje ob prerani izguB očeta. SAK JADRAN
SOŽALJE
Športno združenje BOR {jfi
izrek*
svoje iskreno sožalje članoma Rafku in Miranu Dolharju ter jtr zini oh bridki izgubi dragega oce*""
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd Ul. Orologio 6 ln Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Picciola, Ul. Orianl 2. Vemarl, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Baslhca, Ul S. G.usto 1. Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39. Rava-slni. Trg Liberta 6. Testa d’Oro, Ul, Mazzini 43.
ZAHVALA
23. t. m. smo spremili k mu preranemu počitku našega & gega moža in očeta
SANTA ZUPINA
L

rt fl®*
Prisrčna hvala vsem, ki so z ^ mi sočustvovali in nam na kate koli način pomagali.
Žalujoča žena BAZILl-J^ j •dimni FRANKOM in
sinom FRANKOM in sorodniki
Trst Sv, Barbara, 27 3. 1969
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega dragega
dr. ALOJZA DOLHARJA
Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremib na zadnji poti in vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.
Žalujoča družina Dolhar
Trbiž, Trst, Gorica, Kranj, 27. marca 1969.
ODGOVORI ZUPANA SPACCINIJA
Okrepitev poletnih železniških in letalskih zvez s srednjo Evropo
Nov vlak med Rimom in Dunajem z zvezo z Vidmom in Trstom ■ Poletni vlak Trst-Ljubljana-Gradec-Dunaj ■ Letala D C-9 na ronskem letališču
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Spaccini obširno odgovoril na vprašanje svetovalca dr. Zimola (PLI), ki mu je v pismenem vprašanju predočil potrebo po okrepitvi železmških, letalskih in pomorskih zvez med Trstom in srednjo Evropo ter čezmorskimi deželami. Svetovalec pravi, da postaja Trst važen sedež mnogih mednarodnih ustanov in da obstaja možnost gradnje protosinhrotrona v Doberdobu, udobnih prometnih zvez pa naše mesto sedaj skoraj nima.
To vprašanje, poudarja svetovalec, postaja še bolj resno, če pomislimo, da imata Reka in Koper dokaj dobre železniške zveze z Avstrijo in Nemčijo in da ima Pulj veliko mednarodno letališče, če bo šlo tako naprej, ugotavlja svetovalec, bodo morali ljudje, če bodo hoteli potovati s hitrimi prometnimi »vezami iz srednje Evrope v Trst, najprej dopotovati do Pulja ali Kopra in od tam z avtobusom v naše mesto.
Zato je vprašal župana, kaj je občinska uprava ukrenila, tudi ob nedavni evropski konferenci železniških uprav, za izboljšanje prometnih zvez med Trstom in srednjo Evropo, in zlasti z Dunajem in Miinch-nom, ter ali je bilo načeto vprašanje ponovne vzpostavitve vlaka »Mi-ramare Express» na progi Trst -
Ljubljana - Gradec - Dunaj.
Nadalje je svetovalec vprašal, kakšne pobude so bile sprejete, da se zagotovijo mednarodne letalske proge, vsaj z državami srednje Evrope, z odhodi in prihodi na ronško letališče, ter če se je vsaj kdo zanimal, da bi se letala na progi Rim-Dunaj ustavljala tudi v Ronkah. Poleg tega je svetovalec Zimolo predlagal boljšo zvezo Ronke-Rim.
Glede železniških zvez je župan sporočil, da bodo od 1. junija letos uvedli nove vozove prvega in drugega razreda med Trstom in Dunajem ter med Trstom in Miinchnom z dvema dnevnima vožnjama v obeh smereh. Z vlakom, ki bo odpotoval iz Trsta ob 8.52, bodo potniki prišli na Dunaj ob 18. uri, v Munchen pa ob 18.30: z vlakom, ki bo odpeljal iz Trsta ob 21.42, pa bodo potniki na Dunaju in v Miinchnu drugi dan ob 6.50.
Iz Miinchna bo vlak odpeljal ob 22.15, z Dunaja pa ob 23. uri, s prihodom v Trst ob 9.52; drugi vlak pa bo ob 11.20 oziroma 12.30 s prihodom v Trst ob 23.30. Pri vlakih, ki bodo vozili ponoči, bo tudi spalni voz. Z 28. septembrom bo prenehala dnevna vožnja z Miinchnom.
Ustanovljen bo nov vlak med Rimom in Dunajem z zvezo iz Vidma v Trst in obratno. Z Dunaja bo vlak odpotoval ob 8. uri in prispel v Vi-
dem okrog 16. ure. Iz Vidma bo motorni vlak odpeljal ob 16.05 in prispel v Trst ob 17.05. V obratni smeri bo vlak odpeljal iz Rima ob 8. uri in prispel v Videm ob 16.14, od koder bo ob 16.22 nadaljeval vožnjo na Dunaj. Za to zvezo z Dunajem bo odpeljal iz Trsta motorni vlak ob 15.15, ki bo prispel v Videm ob 16.16.
Poleg tega je župan sporočil, da bo ustanovljen nov poletni vlak Trst - Ljubljana - Gradec - Dunaj, ki bo imel zvezo z vlaki, ki prilia-jajo v Trst iz Rima in Milana. Vlak bo vozil po sledečem voznem redu: odhod iz Trsta ob 3.40 s prihodom v Ljubljano ob 11. uri, v Gradec ob 17.30, na Dunaj pa ob 21. uri. Odhod z Dunaja ob 8. uri, s prihodom v Gradec ob 11. uri, v Ljubljano ob 17. uri, v Trst pa ob 21.40. Župan je pripomnil, da je vozni red skozi Jugoslavijo in Avstrijo približen.
Poleg tega je župan še povedal, da bodo proti koncu letošnjega leta pristajala na ronškem letališču letala DC-9.
Svetovalec Zimolo je župana še zaprosil, naj posreduje, da bi postavili spalni vagon tud. na progi Trst-Pariz. Poleg tega pa je predlagal, naj se občinska uprava zanima za vzpostavitev 'etalske zveze Ronke-Zagreb-Praga
iiiiiiiiiiinimiuiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Namesto z izvoljenko pred oltar za 4 leta in 7 mesecev v zapor
Niso mu mogli dokazati, da bi rezal avtomobilske gume « V odsotnosti obsojen jugoslovanski begunec
ril
uh’
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Pa-scoli, zapisnikarica E. Federici, o-bramba Ghezzi) se je zagovarjal včeraj 26-letrii Edoardo Carluzzi iz Ul. Schiapparelli 54, pomorščak po poklicu, ki je bil obtožen, da je hudo telesno poškodova 32-letnega delavca Sergia Bolzana iz neke vasi pri Trevisu.
Gre za pretep, do katerega je prišlo 24. januarja lani nekaj po 20. uri v baru bifeja, ki je v poslopju št. 1 na Trgu Cavana Malo prej sta prišla v lokal Bolzano in njegov znanec Leo Fadelli. Približal se jima je neki mladenič, ki je baje zahteval, naj mu plačata za piti. Zakaj je prišlo do prepira niso točno ugotovili: verjetno zaradi pretepaških nagibov. Gostilničar je prepirljivce izgnal iz lokala, toda na cesti je prišlo do ponovnega obračunavanja. Carluzzi (mladenič, ki se je vsiljivo obnašal v loka.u) je napadel Bolzana ter ga zače; biti s pestmi ter brcati. Takoj nato je izginil brez sledu. Bolzana so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki menili, da bi mogel okrevati v 20 dneh. Zadevo je prijavil karabinjerjem njegov prijatelj Fadelli. Nekaj dni | pozneje so ugotovili, da je bil na-; padalec Carluzzi.
Bolzanove poškodbe pa niso bi-; le malenkostne. Sodnijski zdravni-i ški izvedenec iz Trevisa dr. Da-miotti. ki ga je pregledal, je menil, da bi se moral zdraviti zaradi njih od 8 do 9 mesecev. Ker pa ' so medtem zdravniki kriminalne bolnišnice v Reggio Emilia spozna-; li Carluzzija za popolnoma prištev-nega, in upoštevajoč dejstvo, da je bil mladenič že večkrat kaznovan, so kazenski sodniki izrekli včeraj j izredno strogo kazen: 4 leta in 7 mesecev zapora
Carluzzi je bil na obravnavi v Pripornem stanju. Že prej je bil zaprosil sodnijske oblasti, da bi ga izpustile na začasno svobodo, ker bi se moral poročiti. Spričo hudega prekrška, za katerega je obvezen pripor, so oblasti odbile njegovo zahtevo.
it-
jru-

Ker niso obstajali dovoljni dokazi o Maizanovi krivdi, ga je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.	* * *
Prizivni sodniki so obravnavali primer 31-letnega Marcella De Po-, sarellija iz Ul. Guerrazzi, ki je bil obtožen, da je izkoriščal neko prostitutko, ji posredoval priložnostne goste ter jo povrh tega še okradel. Kazensko sodišče Je lani obsodilo De Posarellija na 3 leta in 9 mesecev zapora ter 180.000 lir globe.
Proti tej razsodbi se je pritožil javni tožilec, ker je menil, da so prvostopni sodniki ravnali napačno. ker niso obsodili De Posarellija tudi na postranske kazni. Včeraj pa Je umaknil pritožbo, nakar je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo.
Na porotnem sodišču le bila druga in zadnta obravnava tega zasedanja. Na zatožni klopi bi moral sedeti jugoslovanski državljan Slavko Cockalo iz Bosne, ki je lani živel v Franci |i. Gre pravzaprav za begunca, ki je pred časom živel v Padričah, od koder je izginil brez sledu. V Trst se je vrnil skupaj z ženo, da bi se tu srečal s svojo materjo. Na Opčinah pa sta se zakonca sprla. Cockalo je začel biti in suvati svojo družico, kar je povzročilo poseg dveh podporočnikov italijanske vojske. Cockalo pa ju Je nahrulil, ozmerjal in jima tudi grozil z nožem.
Obtoženca so karabinjerji izročili kvesturi zaradi neporavnanega računa glede bega iz begunskega taborišča. Policisti so ga brez premisleka izročili jugoslovanskim oblastem.
Zato obtoženec ni bil predvčerajšnjim prisoten na obravnavi. Porotniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 7 me-mecev in 10 dni zapora ter na 1 mesec pripora.
NA OBČNEM ZBORU SO UGOTOVILI
Ugoden lanskoletni obračun domače posojilnice v Doberdobu
Odobrili so prispevek za spomenik padlim - Zvišanje vpisnine za nove člane - Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora
V dvorani prosvetnega društva da mora biti to delo prostovoljno,
«Jezero», se je vršil v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor dober-dobske kmečko-obrtniške hranilnice. Uvodno besedo je imel predsednik Gergolct, ki je na kratko orisal potek delovanja te ustanove v minulem letu. Zahvalil se je tudi vsem članom, ki so se v obilni meri udeležili občnega zbora, za njihovo podporo v. minulem upravnem obdobju.
predsednika prof. Metra Gazzole bo prevzel vodstvo zasedanja rektor prof. Orlgone, ustanovitelju in prvemu predsedniku deželne sekcije prof. Titu Miottiju pa bodo podelili srebrno značko.
V	soboto dopoldne in popoldne bodo na sporedu tri uradna poročila Inž. Fodera, glavni ravnatelj katastra pri ministrstvu za finance bo govoril o ((Katastru gta-dišč», prof. Del Prete. rektor u-nlverze v Bariju o ((Pravnem a-spektu zaščite gradov v deželnih ureditvah«, prof. Martelli, ravnatelj lepih umetnosti in spomenikov v Milanu pa o ((Tehnično -upravnem aspektu zaščite gradov«. Vsakemu poročilu bo 6lediia razprava.
V	nedeljo dopoldne bosta o deželnih pobudah v tem okviru govorila podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro ter deželni odbornik za Javno vzgojo Giust.
Nato je spregovoril tajnik Slavko Ferletlč, ki je prečital celotno bilanco in jo obenem tudi razlagal. Iz nje je razvidno, da je lanskoletno poslovanje bilo v glavnem pozitivno. Vloge so se od leta 1967 v letu 1968 dvignile za 27 odst. in to od 89 milijonov na 113 milijonov. Rahlo pa so se znižala posojila in to od 50 milijonov na 46 milijonov. Rezerve so se dvignile od 2 milijona na 2,5 milijona lir. Novih vlagal-nih knjižic je bilo lani 37, tako da jih je sedaj skupno 393.
Nato se je odprla debata, h kateri se je najprej oglasil Jože Jarc. Jarc je najprej ugodno ocenil razvoj te ustanove v njenih 61 letih življenja, saj je iz prvotno fevdalnega sistema, ki je terjal za revne upnike takrat visoke interese, prešla sedaj v moderno poslovno dobo. Nato je opomnil odbornike, da bi lahko v bodoče prevedli celotno tajnikovo poročilo v slovenščino in ga tudi ciklostirali ter razdelili med navzočimi, ker iz ustno podanih številk se težko človek znajde, da bi vse točno razumel. Nadalje je Jarc opozoril še na važnost, da bi posojilnica lahko odprla tekoče račune, nadalje je vprašal, če ne misli predelati statuta v boljšem odnosu do novih problemov ter če je posojilnica pripravljena prispevati kaj za spomenik padlim partizanom v Doberdobu.
drugače se bo izbralo druge odbor nike. Tudi ta predlog je bil sprejet, ker je Gergolet edini glasoval proti. Občni zbor je zavrnil tudi predlog Banca dltalia, ki je poslala pismo, da se posojilnica spremeni iz neomejene na omejeno formulo, kar to vaško ustanovo postavilo v senčno plat zaradi delniškega sistema (azionisti), ki bi se tukaj uvedel in ki bi avtomatično prepustil nadzorstvo ustanove tistim, ki imajo več denarja vloženega.
Na koncu so bile še volitve, ki so dale naslednje izide: v upravni odbor so bili izvoljeni: Rado Lako vič, Jožef Gergolet, Valerij Frando-lič, Ivan Gergolet, Evgen Peric, Franc Juren, Andrej Gergolet. V nadzorni odbor pa Pahor Jožef, Colja Jožef, Lavrenčič Roman, Ferle-tič Slavko in Ferletič Jožef.
Ker statut določa, da tisti, ki ima
Z vespo v furgon
Včeraj ob 16.40 so prepeljali z nekim zasebnim avtom v splošno bolnišnico 55-letnega Aurelia Zu-gno iz Ul. Pltacco 27, ki se je malo prej onesrečil v Ul. Flavia. Zu-gna se je peljal z motorjem ((vespa« proti mestu, ko Je nenadoma privozil z desne na glavno cesto furgon 238/D, katerega je u-pravljal 23-letni Rlccardo Del Ve-scovo iz Ul. della Plneta 32. Pri-nomnitl je treba, da je furgon prihajal po zasebni poti ter bi mo-njegov voznik upoštevati ab-
solutno prednostno vožnjo vozil na glavni cesti.
Skuter «vespa» je treščil v furgon ter se prevrnil. Zugna se je pri padcu precej poškodoval po iflavl, obrazu, rokah in nogah. Zdravniki, ki so ga pregledali, menijo, da bo okreval, če bo šlo vse po sreči, v 10 dneh.
«VI. okrogla miza» o zaščiti gradov
inje-
dr*'
« ^
iJ
; Pred okrajnim sodnikom Estijem j (tožilec Civello, zapisnikar Corra-;flo, obramba Padovani) se je za-j Rovarjal včeraj 57-letni Agapito Maizan iz Ul Šara Davis 50, ki je j bil obtožen, da je poškodoval svojemu sosedu Albertu Guštini |u iz tli. Sara Davis 46 več avtomobilskih gum. Guštini te lastnik fiata ®00 in furgona ter majhne mehanične delavnice. Gume na svojih Vozilih je moral zamenjati večkrat, ker mu tih je ponoči neki neznanec porezal z nožem Nekega jutra se le Gustiniju posrečilo prijeti neznanega storilca, »li vsaj on je tako mislil. Opazil le Maizana, ki je šel mimo avta. Se za trenutek sklonil in potem nadaljeval pot proti Roianu. Mo-“kega so potem policisti prijeli v Ul. Apiarl na Gustini.ievo zahtevo. Pri njem pa niso našli nobenega Joža ali kakega drugega predmeta, s katerim bi lahko poškodoval bime. Pregledali so tudi vso Ul. Sara Davis, toda brez uspeha.
Program del «VI. okrogle mize« o temi ((Zaščita gradov v vzorni deželni ureditvi v Furlaniji -Jul. krajini«, ki bo v Trstu v soboto, nedeljo in v ponedeljek t. m je bil dokončno sestavljen. Pomembno prireditev, za katero je da) pobudo Italijanski inštitut za gradove, organizira deželna sekcija pod osebnim vodstvom svojega predsednika grofa Giovannija di Strassolda. Za ((okroglo mizo« bodo poglobljeni problemi zaščite gradov z namenom, da se doseže nov državni zakon — sedanji je star namreč že nad 30 let in je seveda povsem neprimeren — po vzorcu onega za «Vllle Venete«, da se zgodovinskemu premoženju zagotovijo sredstva za vzdrževanje, obnovitve ln izkorl-ščanje
Zasedanja bodo v zbornični dvorani Trg. zbornice v Ul. S. Nloo-lo 5. začela se bodo v soboto ob 10. uri z otvoritveno svečanostjo v navzočnosti predstavnikov oblasti. Po pozdravu vsedržavnega
J
Velikonočne praznike
boste najprijetneje preživeli z
BELOKRANJSKIMI
IN DRUGIMI ČUDOVITO POSLIKANIMI
pfoki
dutahami
TER
NAJRAZLIČNEJŠE VELIKOSTI Ima jih
tižailia kttiigaAM
TRST . Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
V odgovoru je predsednik Gergolet dejal, da se bodo v bodoče poročila tajnika ciklostirala in če bo mogoče dobiti prevajalca za tehnične izraze, tudi v slovenščini. Za tekoči račun je omenil, da bi bilo to koristno, vendar bi jih to stalo 200.000 lir, ker občinska uprava še ni poskrbela, da bi napeljala v Do berdob telefonske zveze, katerih bi se lahko posluževali tudi drugi vaščani. Za prispevek spomeniku padlim pa je dejal, da odbor ne more za to odločati, ker mora imeti pooblastilo občnega zbora. Ko pa je vprašal člane, če v bodoče lahko odbor to dodeli, so vsi pričujoči dvigom roke potrdili. Debata je oživela, ko sta Lakovič Rado in Lakovič Mario predlagala naj bi volitve novega odbora posoiilnice preložili za nekaj dni, da bi se jih u-deležili tudi tisti člani, ki tokrat ni so mogli priti na občni zbor.
Člani so ta predlog zavrnili s 16 glasovi proti 13 in nekaj vzdržanimi.
Po diskusiji so člani soglasno sprejeli bilanco potem pa še povišek vpisnine za nove člane od 1500 na 2000 lir. Soglasno je bil tudi sprejet sklep, da se zviša posojilno vsoto od tedanjih 3 na 4 milijone lir. Ko pa je predsednik dal na glasovanje predlog, da bi se v bodoče prispevalo nekaj v denarju odbornikom, ki se udeležujejo sej, se je Gergolet Rupert uprl, ker je rekel,
največ glasov, postane predsednik, je avtomatično postal novi predsednik Lakovič Rado, ki je prejel 27 glasov.
J.
OD NOVE GORICE DO ŠEMPETRA
V Novi Gorici gradijo nov odvodni kanal za umazane vode
Po Kornu se ne bo več odtekala umazana votla mesta onkraj meje - Kanal "otov še letos
Sindikalni vesti
Sindikat CISL obvešča uslužbence tovarn likerjev In tvrdk, ki se pečajo s prodajo vina in vinskih proizvodov, da bodo 31. marca v Rimu pričeli pogovore o obnovitvi delovne pogodbe te kategorije.
Isti sindikat obvešča, da Ima na svojem sedežu v Ulici Roma na razpolago vsem, ki jih to zanima, plačilne sezname nove državne pogodbe za uslužbence avtomobilskih garaž, šoferjev taksijev, itd., ki Je bila podpisana 28. februarja t. 1.
V Novi Gorici so se končno odločili zgraditi povezovalni kanal med Novo Gorico prek Rožne doline In Vrtojbe do Mirna, kjer bo kanal dosegel Vipavo. Kanal bo odvajal vse fekalne vode mestne kanalizacije, ki ne bo tako vezana na goriški Koren.
Ko je Nova Gorica nastajala se je mestna kanalizacija odtekala v del Koma. ki teče po jugoslovanskem ozemlju. Kmalu so v Novi Gorici uredili tek Koma, enako je bilo napravljeno na Italijanski strani, kjer je bil Koren skoro povsod pokrit. Na naši strani je ostal nepokrit le del, ki teče ob Ulici Cattertni, za hišami Ulice San Gabriele ln del zahodno od igrišča v dolinici Koma samega.
Nova Gorica se tz leta v leto širi. Zaradi tega so na Jugoslovanski strani uredili pred časom čistilne naprave, ki pa niso dosti pomagale. Vse fekalne vode Nove Gorice se odtekajo skozi Gorico v Sočo ln pri tem seveda, združene
s fekalnimi vodami severnega dela mesta, povzročajo nevšečnosti prebivalcem ob teku Koma, ki ni pokrit.
Večkrat Je prišlo do Izraza negodovanje s strani prebivalcev U-lice San Gabriele, ki Imajo svoje kuhinje prav ob teku tega potoka. Ti prebivalci bodo lahko zadovoljni sedaj, ko bodo Izvedeli, da so se v Novi Gorici odločili zgraditi povezovalni kanal, ki bo popolnoma odvedel vode v Vipavo. Ta kanal so v Novi Gorici že pričeli delati ln pravijo, da bo letos končan na odseku med Novo Gorico ln Šempetrom. Ko bo končan ta prvi del se bodo vode odtekale v Vrtojbico. Ta naj bi bil uporaben že letos. Nadaljnje odseke kanala med Šempetrom ln Mirnom naj bi gradili pozneje.
...............................................
KONGRES POKRAJINSKE ZVEZE ZADRUG
Statut za nameravano zadružno klet nudi osnove za demokratično upravo
V zvezo je včlanjena tudi Goriška nabavno prodajna zadruga • Denarna pomoč elektrovarilcem
V prostorih trgovinske zbornice v Gorici je bil preteklo nedeljo dopoldne VII. pokrajinski kongres zadružne zveze (Federcoop) v katero Je včlanjena tudi slovenska Goriška nabavno - prodajna zadruga, ki šteje 4 poslovalnice s 6 uslužbenci in ji predseduje Stanko Marušič iz štandreža.
Poleg številnih zadružnikov so se udeležili kongresa tudi predstavniki deželne uprave, pokrajinske uprave in goriške občine, številni drugi, ki se niso mogli osebno udeležiti kongresa, pa so poslali svoje pozdrave.
ob 20.30 v dvorani kluba »Simon Gregorčič« na Korzu Verdi tri planinske filme znanega avstrijskega filmskega amaterja Rudolfa Linka iz Beljaka o naravnih lepotah Avstrije. Filmi imajo naslove «Berg-vvanderfilm«, «Maltatalfilm» in »Bergkristalfilm«. SPD vabi _ člane in simpatizerje k polni udeležbi.

Zadnja pot dr. Alojza Dolharja
Predsednik Zveze Bruno Man-fredini je podal poročilo, v katerem je prikazal koristno delovanje te ustanove za nadaljnji razvoj zadružništva v njegovih različnih oblikah in manifestacijah. Podrobneje je analiziral odnose zadružnega gibanja z ustanovami deželne uprave in z drugimi demokratičnimi organizacijami.
Blagajniško poročilo je podal tajnik Zveze Stasi in temu Je sledila debata, pri kateri se je o-glasilo k besedi več prisotnih predstavnikov ali zadružnikov Ob zaključku Je spregovoril še zastopnik vsedržavne zveze zadrug Mario Spezia, ki je povzel vse obravnavane probleme.
Med debato so med drugim poudarili tudi zahtevo po bolj u-činkovlti in organski deželni zakonodaji v korist zadružništva ter večje sodelovanje med zadružnim gibanjem In krajevnimi ustanovami.
Na kongresu so določili nadaljnji prispevek 70 tisoč lir v podporo elektrovarilcem ladjedelnice v Tržiču za pomoč v zvezi z nedavno dolgotrajno sindikalno borbo. Določili so tudi pokrajinske delegate za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 9. do 13. aprila letos.
Iz poročila predsednika Manfre-dinlja naj omenimo odstavek o gradnji zadružne kleti, kar še posebno zanima naše briške vinogradnike. O statutu, ki so ga izdelali v Krminu za konzorcij je rečeno, da v bistvu odgovarja demokratičnim načelom in da sloni na Izkušnjah, ki Jih imajo na tem področju zadružniki v Emiliji, v Poadižju in v Furlaniji. Predvsem Je v statutu važna pridobitev določilo, ki pravi, da ima vsak član pravico do enega glasu in da se voli upravni svet po proporčnem sistemu. Tl dve določili bosta o-mogočlli veleposestnikom, da bi se polastili vodstva nameravane zadružne kleti.
Tragično preminulega dr, Alojza Dolharja je v Trbižu — kot smo že poročali — spremila Ra zadnji poti velika množica pokojnikovih prijateljev ne samo Iz Trbiža pač pa tudi Iz Trsta, Gorice, Gorenjske ln Ljubljane, kjer je bil povsod znan kot velik človekoljub, prijatelj slovenskih gora ln odločen In brezkompromisen Slovenec. V dolgem sprevodu so krsto nosili njegovi prijatelji — planinci, za krsto pa so stopali užaloščeni in hudo prizadeti svojci in dolga vrsta pogrebcev
Z mopedom je padel na Oslavju
Kmetovalec z Oslavja 33-letnl A-lojz Dornik očividno nima sreče z motorizacijo. Komaj nekaj dni po nesreči, pri kateri je Izgubila življenje 7-letna Cinzlja Gomlšček, je Dornik padel z mopedom, ko je krožil po trgu na Oslavju pa je nenadoma ustavil vozilo, pri tem izgubil ravnotežje in padel.
Odpeljali so ga v gorlško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve ključnice, udarec v glavo In odrgnjenja po rokah ln nogah. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju.
Zaradi slabosti je zavozil s ceste
Včeraj zjutraj, ko se je ob 6. uri peljal z avtom fiat 500 po Ul. Aquileia v Gradiški. Je verjetno zaradi nenadne slabosti Izgubil kontrolo nad vozilom 22-letni Bru-
CR-oLdo UoaJ
/ & «11» V M F	HRUM v/
Še vedno granate v Podgori in na Oslavju
Prejšnji večer so izvedenci lz Trsta odpeljali iz Podgore avstrijsko granato kalibra 156, ki so jo prejšnji dan Izkopali pod gozdom na Kalvariji ob zgornjem koncu Ul. sv. Justa, ko so izkopali korenine starega drevesa, da bi tam zasadili novo drevo. Granata je bila še učinkovita in zato so delavci obvestili o najdbi domače karabinjerje, tl pa strokovnjake Iz Trsta.
Nekaj dni prej so našli malo manjšo avstrijsko granato kal. 126 na Zgornjem Oslavju pri spomeniku «štirih generalov«. Tudi to so odpeljali, da bi preprečili nesrečo otrok ln kmetovalcev, ki so v tem času na polju.
V petek na pobudo SPD
večer avstrijskih planinskih filmov
no Boi s Sardinije. Zavzoil je ceste ln treščil v cementni drog ob njej.
Z rešilnim vozom so ga odpeljali v gorlško bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan udarec v lobanjo z morebitnimi notranjimi poškodbami. Pridržali so ga z rezervirano prognozo. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili okrog 100 tisoč lir škode na vozilu.
Interpelacija o najemninah v ljudskih hišah
Na eni strani bodo s to novico veseli prebivalci ulic San Gabriele ln Catterini, na drugi pa bodo nezadovoljni ribiči, ki ribarijo v Vi pavi.
Občni zbor konzorcija za industrijo v Tržiču
Danes popoldne ob 16. url bo v Tržiču občni zbor članov konzorcija za industrijsko oono v Tržiču.
Ob tej priliki bodo pregledali In odobrili obračun za lani ln proračun za tekoče leto, v katerem so vnešana tudi nekatera dela lz štiriletnega načrta za infrastrukture, za katere je določenih okrog dve milijardi lir predvsem za dele na Moščenicah ln na področju Branoolo,
Film «Lurija» na Goriškem
Slovenska prosvetna zveza Javlja, da bodo danes zvečer ob 20,30 t prosvetni dvorani v Standrežu, pod okriljem društva «Oton Zupančič«, vrteli celovečerni slovenski film (.Lucija«.
Komunistična pokrajinska svetovalca Tomadlnova ln Menichlno sta včeraj poslala predsedniku pokrajinske uprave Interpelacijo kateri ga naprošata, naj posreduje pri zavodu za ljudske hiše v Trstu, ki je lastnik ljudskih hiš v Tržiču (Ul. Tacitiana, Ul Bunonarotti, Ul. Aquilela, Ul. Ga-lilei) in v Gradežu zaradi poviškov najemnin, ki jih ta zavod zahteva od svojih najemnikov. Poviške je zavod zahteval 1. decembra lani, najemniki pa so iste odklonili. Do današnjega dne ni tržaški zavod preklical svojih zahtev.
Interpelanta tudi opominjata na dejstvo, da so omenjene stavbe v zelo slabem stanju In da jih lastnik, t. J. tržaški zavod sploh ne popravlja. V zelo slabem stanju so tudi sanitarne naprave v teh stavbah.
Te stavbe so bile zgrajene v času pod upravno območje tržaške pokrajine. Zaradi tega so te stavbe ostale v pristojnosti tržaškega zavoda za ljudske hiše.
Jutri zvečer, ob 19,30, bodo isti film vrteli na Vrhu, v priredbi prosvetnega društva «Danlca», v soboto ob 20.30 pa v Doberdobu, v prosvetni dvorani. Prireditelj je prosvetno društvo »Jezero«.
Prihodnjo sredo pa bodo isti film vrteli v Gorici v dvorani kluba uSimon Gregorčič«.

POROTNO SODIŠČE V GORICI
Zaradi ropa borih 9000 lir sta prišla pred porotnike
Tudi oropani je na zatožni klopi zaradi pohujšljivih dejanj • Danes dopoldne nadaljevanje razprave
Slovensko planiško društvo v Go rici predvaja v petek. 28. marca
Tržaško porotno sodišče se je včeraj preselilo v Gorico kjer Ima tokrat na dnevnem redu samo e-no sodno razpravo.
Pod obtožbo roparskega napada se morata zagovarjati 23-letnl Claudlo Visintin in 18-letni I. C. oba lz Gorice in po poklicu delavca. Obtožena sta bila, da sta napadla in oropala 59-letnega trgovca Giovannija Susslja lz Gorice, Ul. Morelll 40. Sussl je s svoje strani obtožen, da je opravljal z o-bema mladeničema malo prej na javnem prostoru v dolini Koma pohujšljlva dejanja.
Zgodilo se Je dne 17. septembra lani v dolini Koma v bližini otroškega igrišča. Sussl Je bil najprej skupaj z obema mladeničema, nato pa sta ga ta dva napadla ln vrgla po strmem bregu kakih 10 metrov v globino. Sussl je padel v nezavest, ko pa se je zopet osvestil je odšel na kvesturo In prijavil napad.
Čeprav ni vedel za Ime napadalcev, Je vendar z opisom obeh omogočil komisarju Martorani In njegovim pomočnikom, da so že po nekaj urah izsledili oba zgoraj navedena obtoženca, ki sta napad priznala, dodala pa sta, da Sussiju nista vzela listnice, ki da je padla na tla ln sta jo potem pobrala: tudi da ni bilo v njej 13 tisoč lir kot trdi Sussl, ampak samo 9 tisoč. Tako sta torej zaradi borih 9 tisoč lir včeraj prišla pred porotno sodišče.
Pri včerajšnji razpravi, ki jo je vodil predsednik sodišča dr. Corsi, stranski sodnik Salerno in
državni tožilec dr. Brenči, pa so morali imenovati uradnega zagovornika za Sussija in sicer odv. Testo, ker prvotno določeni zagovornik odv. Devetag ni mogel priti k razpravi. Testa Je obram bo Sussija sprejel vendar Je zaprosil za odlog razprave, da bi se seznanil z obtožnico. Predsednik je ugodil In tako se bo razprava nadaljevala danes dopoldne ob 9.30.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 30. t.m. ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani, GORICA, Korzo Verdi 13
HEIL SIMON
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Kino -
CORSO. 17.15—22:	«La notte del-
Tagguato«, G. Pečk in E. Mari« Saint; kinemaskopski film v barvah.
VERDI. 17—22: «L’angelo sterml-natore«, v režiji Luisa Bunuela; španski film, mladini pod 14. le-hom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15:	»Stanliu
e OUo Tirresistibile coppla«. Star Laurel in Oliver Hardy, ameriški film.
V1TTORIA. 17.00: «Silvia e 1’amo-re», A. Infanti in A. RosatL Italijanski barvni film. — Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«Goldface 11
fantastico superman«, R. Antho-ny in E. Marandi; italijansko-španski kinemaskopski film v barvah.
V nedeljo v obrni zbor Kmečke zveze
Gorici
Kmečka zveza v Gorici sklicuje občni zbor svojih članov. Zbor bo v nedeljo, 30. marca letos ob 9. uri v dvorani kluba »Simon Gregorčič« na Korzu Verdi 13. Na dnevnem redu so poročila odbornikov o delovanju zveze v preteklem obdobju ter pogovor o načr tih za delovanje v prihodnosti.
Odbor vabi vse svoje člane, da se občnega zbora polnoštevilno u-deležijo.
Kmečka zveza v Gorici obvešča vse lastnike kmetijskih strojev, ki še niso prijavili lanskoletne porabe goriva, da to uredijo čimprej, ker zapade prijavni rok 31. marca. Istočasno lahko zaprosijo za gorivo za tekoče leto.
Za izpopolnitev in predložitev pri-
javnic poskrbi Kmečka zveza, Gorica, Ul. Ascoli l/I.
Tržič
AZZLKKO. 1730: »Gangster per un massacro«, T. Kendah ln E. Blanc Ameriški barvni film. EXCELS1()I(. 16.00: «11 legionario nel Vietnam«, Ch. Aznavour. Barvni film.
PRINCIPE. 16.00: «Brutta ragazza brutta«, F. Prevost in G. Mac-chia. Barvni film.
Aoivi (iorit-a
Soča (Nova Gorica); »Imam dve mami in dva očeta«, jugoslovanski barvni film — ob 18 m 20.15. Svoboda (Šempeter) 18 ln 20.15: «Matt Helm ljubi in ubija«, ameriški barvni film Deskle: Prosto
Renče: ob 19. uri: Deset božjih zapovedi«, ameriški barvni film. Šempas: Prosto Kanal: Prosto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči J« odprta lekarna Tavašani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
TRŽIČ
Danes ves dan ln ponoči j« v Tržiču odprta lekarna »Alla Salu-te», Ul. Coeullch 117, tel. 72-480,
50 LET MADŽARSKE REVOLUCIJE
Bela Kun in njegova revolucionarna vloga
Lenin: «Prosim vas, tovariš Kun, sporočite zmagovitemu proletariatu Madžarske pozdrav ruske revolucije* - Mednarodna zarota in beli teror
Zadnji dan marca pred petdese- odrih kongresov in zborovanj, kjer
timi leti je bila na Madžarskem proglašena sovjetska republika. U-veljavljena je bila splošna tajna volilna pravica, enakopravnost ženske. pravica do dela in počitka in nacionalizirana je bila industrija.
Madžarska je iz prve svetovne vojne izšla premagana. Kmalu zatem je prišlo do meščansko-demo-kratske revolucije, ki je z ustanovitvijo komunistične partije — privedla do ustvaritve sovjetske republike na čelu z Belo Kunom.
Še danes lahko dober opazovalec v Budimpešti naleti na nekatere
poudarja nujnost ustanovitve enotne ljudske fronte za borbo proti fašizmu.
»Kjer bo prevladal fašizem,* poudarja Bela Kun, «ne bodo v ječah in taboriščih samo komunisti, temveč vsi demokrati.*
Na platnu se pokažejo obrazi vseh znanih borce« za republiko. Tu je tudi Ferenc Munnich — veliki revolucionarni voditelj, preminil lani — ki se takole spominja Bele Kuna: »Ko sem ga zadnjič videl, smo se odpravljali v Španijo. Bela mi je rekel, naj ostanem
vidne znake tistega časa in tistih pogumen, kot sem to bil 1. 1917. dogodkov. Meri redkimi spominski- j 'Na svidenje v svobodni socialistična ploščami in spomeniki padlim ni Madžarski1’ mi je dejal, toda komunistom, lepaki in letaki, ki so ta njegova želja se ni uresničila, se kdove po kakšni sreči ohranili, j ker je postal žrtev nasilja v ob-navzlic vmesni strahotni fašistični dobju kulta osebnosti.* diktaturi, pa je tu še neki drug Tako je padel za svoje ideale dokument, ki prepričljive je od vseh veliki borec za svobodo delavske ■irugih ponazarja, nar se je na ga razreda in Madžarske Bela Madžarskem zgodovinsko bistvene Kun, ki se ga danes socialistična
OSEMNAJST STOLETIJ ZGODOVINE VELIKE RIMSKE GRADNJE
Veronska arena je zelo prikladna za poletne prireditve na prostem
Prvotne borbe z zvermi so pozneje zamenjale najrazličnejša tekmovanja, tudi prve kolesarske dirke - V zadnjih desetletjih se na odru vrstijo operne prireditve
ga in odločilnega dogajalo v tem obdobju. Gre za dolgometražni film, ki ga je bil posnel Laszlo Bo-kor. V njem so z izjemno zgodovinsko natančnostjo prikazani dne vi pred ustanovitvijo sovjetske re publike, kot tudi oni žalostni, ko je propadla. Film nosi naslov »Jutri bo pomlad*.
Slike na platnu so obledele po-dooe starih filmskih trakov. Priče smo manifestacijam, zborovanjem, stavkam, neštetim zastavam, zasedanjem v parlamentu; tu so prizori iz prve svetovne vojne, tajni proglasi, časopisi, tiskarne, vojaške parade. Zapovrstjo se nam pred očmi odvijajo prizori, ki so v teku nekaj let vzburjali to deželo. To so leta. preden se je delavski razred polastil oblasti.
Potem je na platnu moc videti prve stavke v Pesti, Gyoru in Ko-loszvaru. Po ulicah se vale reke delavcev, pred njimi Bela Kun. Vodi se borba proti izkoriščanju, za človeka dostojno življenje, za pravice ljudstva in orot' obnovljenemu militarizmu, vtem ko se kralji in cesarji po Evropi pripravljajo na novo imperialistično vojno, da bi povečali dobičke kapitalistov.
Čuti je zvoke vojaških koračnic. Pred člani evropskih cesarskih družin korakajo bodoči mrliči 23. maja 1912 se ulice Budimpešte nenadoma napolnijo z ogromno množico ljudi, z delavci in kmeti, ki protestirajo proti vojni. Toda Madžarska je zdaj že ovita v njeno senco. Na socialdemokratskem kongresu 1913. leta Bela Kun mirno prikazuje svoja stališča, zagovarjajoč potrebo po bolj levičarski politiki, ki bi deželo privedla na pot revolucije. Vojna pa je že pred vrati. Bela Kun odide na lronto Objektiv se preusmeri na vojna dogajanja, na taborišča ujetnikov, na množice izgubljencev v umikanju.
Ob zvokih Internacionale se nam pred očmi prikaže dramatičen prizor ujetniškega taborišča v Kras-nojarsku. Nato se se veano ob zvokih Internacionale tu ustavljajo prve madžarske internacionalne brigade. V njih je nad sto tisoč bivših ujetnikov, ki se bodo pridružili rdečim oddelkom za zmago sovjetov. Vodijo jih Bela Kun, Ferenc Munnich, Tibor Szamuely, Mate Zalka in Lajos Gavro. Medtem pa se prva svetovna vojna že spreminja v poraz cesarstev. Videti je podobe Italijanov na reki Piave, izmozgane in utrujene madžarske vojake. V naslednjič, prizorih jih že vidimo v nabito polnih vagonih na poti prot: domu Na domačih postajah jim revolucionarji razdeljujejo letake, ki nosijo podpis Bele Kuna. njegove besede pozivajo na revolucijo. Teče le‘o 1918, stari režim se ruši, prvi korak proletariata je storjen. Potem zmaga meščansko demokratska revolucija in je proglašena republika Toda za Belo Kuna se borba nadaljuje. Šesta ne se prvi centrain. komite komunistične partije, razdele se prve članske izkaznice, izhajati prične »Rdeči časopis*.
Toda buržuazna revublika ne trpi komunistov, začnejo se represalije, tudi Bela Kun je zaprt Vendar je ura obračuna že blizu. Že so tu lepaki, ki pozivajo na borbo. Potem se prizori filma pomaknejo v delavsko četrt Csepei. 21. marca 1919 je stari telegrafski aparat postnega urada četrti nenadoma začel svetu sporočati, da je delavska oblast zmagala. Lenin je odgovarjal: «Prosim vas. tovar's Kun, sporočite zmagovitemu ogrskemu proletariatu pozdrav ruske revolucije.* Na olatnu je /daj videti, kako delavci v naskoku zavzemajo velike tovarne v Pešti, kako na vhodnih vratih in tovarniških dimnikih pritrjujejo rdeče zvezde kako delavska oblast v teku 21 ur nacionalizira tovarne in razlasti velika zemljiška imetja Zahodni svet presenečeno opazuje vse to in misli na kontrarevolucijo. Prvega maja I 1919 je ve; likanski praznik Na stotisoce ljudi koraka po ulicah z zastavami. Toda reakcija je že na preži Pridružijo se ji vojaške sile antante, da bi s skupnimi rnocmi strli mlado sovjetsko republiko Vlada pa naslovi na delavce poziv, naj branijo oblast, ki so si jo po toliko letih trpljenja priborili	.
Po ulicah Budimpešte korakajo vojaki rdeče vojske, njim na čelu njihovi poveljniki Jeno Landler, Aurel Stromfeld, Bela Vago. V Moskvi Tibor Szamuely izroča Leninu sporočilo madžarske komune. Potrebna je pomoč. Toda sovjetska oblast je tudi v Moskvi resno ogro žena. Sam Lenin je madžarsko ljud stvo pozval, da vztraja v svoji borbi, ker se mora Rusija na živ Ijenje in smrt boriti proti vojskam štirinajstih kapitalističnih dežel.
In tako je prišel dan poraza Moskva zaman kliče telegrafsko postajo Csepei. Zadivja je beli te ror. Bčli Kunu uspe pobegniti v Sovjetsko zvezo, kjer dela v Kom Interni. Vidimo ga na govorniških
Madžarska spominja kot enega svojih največjih sinov.
liliiiiiiiiliiiiiltiiiiiiiiitiiiiiiiitiiinMiiiiiiiffin
Stoletja rimskega cesarstva so zapustila za seboj številne sledove. Tudi Trst sam se kiti z nekaterimi tovrstnimi spomeniki, med katerimi je tudi rimsko gledališče nasproti sedežu kvesture. Po svojem obsegu pa tržaško »rimsko gledališče* dokazuje, da je bil v dobi rimskega cesarstva Trst kaj malo pomembna rimska postojanka. To vidimo še posebej, če tržaški amfiteater primer jamo na primer s puljsko areno, rimsskim kolosejem ali veronsko areno.
Poslednja, to je veronska arena pa ni le zelo velik, pač pa tudi najbolj ohranjen tovrstni objekt iz dobe rimskega cesarstva. Hkrati pa je veronska arena tudi tisti tovrstni objekt iz davne dobe, ki še vedno služi istim namenom. Seveda s tem ne mislimo, da se v njej vršijo prireditve, kakršne so se vršile v dobi rimskega cesarstva, ker v njej ne slišimo več rjovenja levov in drugih zveri, toda še vedno služi zabavi množic, seveda sedaj bolj plemeniti kot nekoč, toda vedno zabavi. O tem kaj več pozneje.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuuiiniiiiiiiii
MODNI KOTIČEK
K vitkosti nam pomagata dieta in način oblačenja
Dieta, brez zdravniške kontrole, ni priporočljiva
Ker smo že zadnjič govorile o negi kože in obraza, kar je zelo vazen problem prav v začetku spomladi, ko sonce na mah razkrije vse naše ttegobe*, naj tokrat povemo nekaj besed tudi o liniji.
Ni res, da je svet samo za suhe, oziroma za vitke ženske, kakršne vidimo na modnih revijah in kot bi morale bili vse, če bi se hotele držati napotkov modnih ekspertov. Oni gledajo žensko linijo pač po svoje, nas žensk pa le ne morejo povsem predrugačiti. Nekaj pa le lahko storimo tudi same, da se vsaj približamo liniji, ki je letos tako v modi in ki jo z zavistjo gledajo predvsem tiste, ki so s tehtnico že zdavnaj v sporu.
Torej kako uskladiti našo po-
stavo z vitkostjo, ki je letos še posebno v modi. Kako si privoščiti vse tiste lepe obleke, kostu-
me in plašče, ki pa pristajajo le zelo, zelo vitkim postavam?
Nekaj žrtve bo treba. Brez te ne bo šlo. Predvsem se moramo odpovedati slaščicam, zmanjšati količine kruha in testenin na najmanjšo mero, odpovedati se jedem, ki so nam najbolj všeč in predvsem odpovedati se vsaj za nekaj časa večerjam.
Vemo, da je laže pisati, kot delati, toda brez žrtev ni niti uspehov. Ne ustrašimo se zato navedenih nasvetov ter se jih raje držimo. Zdravniki celo priporočajo po en dan rstradanja* v tednu. To pomeni, da v tistem dnevu ne smemo skoraj nič je-
sti, popiti pa le toliko, kolikor je pač potrebno.
Razni dietisti, pa tudi psihologi priporočajo različne shujševalne kure. Nekatere od teh so po besedah mnogih pacientk naravnost čudežne. Bo že držalo. Ker nismo eksperti, ne moremo reči nič ne za ne proti. To pa le svetujemo vsaki, da se, preden se podvrže kakršni koli shujševalni kuri, posvetuje z zdravnikom. Brez zdravniške kontrole so vse omenjene kure lahko za zdravje nevarne.
In ker je v modi temno modra barva, privoščite si jo vse, Id ste bolj okroglih oblik. Napravite si v tej barvi ali plašč, ali kostum, ali pa obleko, poživite jih morda z belim ovratnikom, ali belimi gumbi ali belo umetno rožo, toda na vsak način naj bodo nova oblačila v omenjeni barvi, ki ima lepo lastnost, da dela postavo vitkejšo. Izkoristite tudi modo temnorjave barve, ki bo letos še posebno aktualna, če bo v kombinaciji z belo, ali rumeno barvo. Tudi ta barva pomaga, da se postava zdi bolj vitka.
Če torej hočete biti po modi, če hočete biti vsaj na videz bolj vitke, ravnajte se po naših nasvetih. Obrnite se tudi do svoje frizerke, ki vam bo svetovala pričesko, ki bo napravila obraz bolj ozek. Izberite nadalje temne nogavice, ki so še posebno v modi, ter se držite tudi pri izbiri novih oblačil pri temnomodri in pri temnorujavi barvi. Razen tega pa seveda ne pozabite na dieto!
ČETRTEK, 27. MARCA 1969
TRST A	glasba: 18.45 Kulturne aktualnosti;
on,c n 1915 Koncert; 20.30 Tri glasbene 7.15, 8.15. L.15, 14.15, 20.15_Po- enodejanke. ročila; 7.30 Glasba; 11.35	Slov.	FILODIFUZIJA
narodne; 12 00 Beseda in glasba;	rlLODIFUzJJ A
13.30	Glasba po željah; 17.00 Tam- 8.00 Koncert; 9.10 Koncert za
buraši; 17.20 Program za mladi- orgle; 9.45 Sodobne ital. skladbe; no; 18.15 Umetnost in prireditve;	11.55	Schoenberg, Kvartet	štev.	3;
18.30	Ital. skladatelji; 18.45	Velik	12.30	Portret avtorja: G.	Faure;
orkester; 19 10 Pisani balončki; 13.30 Brahmsov Nemški rekviem. 19.40 Motivi; 20.00 Šport;	20.35
Čehov: »Tri sestre*; 22.50 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče' 12 25 Tretja stran;
13.15	Juke box; 14.25 Fansi.
KOPER
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja;_ 8J55 la;
6.30, 7.30, 12 30, 14 30, 16.00, 19.15
Šola; 9.25 Resna glasba; 10.15 Pri vas doma; 12 10 Iz »Gorenjskega slavčka*; 12.30 Kmetijski nasveti, ,	12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Pri
Poročila; 7.10 Jutranja glasba; poročaj0 vam..; 14.05 Zbor »Bo 8.00 Prenos RL; 10.15 Ansambel cjra smjana»; 14.25 Operetne me Kovačič; 10.45 Plošče; 11.00 Kul; iotjije; 14.40 »Enajsta šola*; 15.40 turne aktualnosti: 11.30 Današnji Kontrabasist B. Vidrih; 16.00 Vsak pevci; 12.00. 12.45 in 14.00 Glasba dan za vas. 17 05 simf. koncert; po željah; 13.50 Turistične be- 18 Aktualnosti; 18.15 Iz naših
ležke; 15.30 Popularne skladbe; 16.40 Pisana glasba; 17.00 Radijski oder; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Donizettijev »Ljubav-
studiov; 18.45 Kulturni globus;
19.15	Lidija Kodrič; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Angleška drama 30 let; 22.15 Pri skladatelju V. Globokarju; 23.05 Angleške balade;
23.15	Zabavna glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30 in 15 00 Šola; 12.30
ni napoj*; 10 35 in tl.09 Ura glas- človek in podeželje; 13.00 Duša be; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Pre- Španije; 13.30 Dnevnik, 17.00 Spo izkušajo se diletanti; 14.45 Nove t-ed za najmlajše; 17.30 Dnevnik; pesmi; 17.05 Program za mladino; 17.45 Program za mladino; 18.45 19.13 Rossinijevo življenje; 20.15 Kmetijska oddaja; 19.15 Atom in Operetna glasba: 21.00 Koncert; snov; 19.45 Šport in kronike; 20.30
Dnevnik; 21.00 Vidocq; 22.00 Pol tribuna — KPI; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Nemščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	A che gioco giochiamo; 22.30
22.00 Politična tribuna KPI.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori:
13.35 Program s P Pravo; 13.45 Znanost in tehnika Nove plošče; 15.15 Mladi glasbe-	JUR TELEVIZIJA
niki; 16.00 Teden aktualnosti; 17.35	J01*' TELSVIAIJA
Enotni razred, 18.20 Enciklopedi- 20.00, 23.45 Poročila; 9.35, 14.45 ja; 19.00 Pevec med množico; TV v šoli; 10 30. 15.40 Nemščina: 20.11 Glasbene tekmovanje; 21.10 1100 Angleščina. 16.IO Splošna iz Roman; 22.40 Nunzio Rotondo. obrazba; 17.45 Zgodba o levu m aonronM	18.00	Risanka	18.15 Po Sloveniji
III.	PKUVjrtAlVI	18.45	Turobna	jesen - film; 19.30
10.00 Koncert; 11.10 Godalni Glasbena medigra, 19.45 Cikcak
kvartet; 12.55 Haydn in Schubert;	20.30	3—2—1-	20 35 J. Bevc: De
13.55	Sopranistki N Melba	in	J.	klica	in zajček	21.95 Kulturne dia
Sutherland; 15.05 Boccherini in gonale; 21.45 Wojeck — film; 22.35 Bach; 15.30 Mahler jeva simf štev. Hokejsko prvenstvo v Stockholmu 9; 17.20 Francoščina; 18.30 Lahka Švedska:Kanada
Veronska arena je bila zgrajena v prvem stoletju po Kristusu, kar pomeni, da je stara že okoli 1800 let. Tu so se vršile v prvi dobi običajne prireditve, ko so rimske oblasti nudile vedno bolj nezadovoljnim množicam «pa-nem et circenses* — kruha in iger. Tu so bile borbe z zvermi, tu so bili «ludi Apollinares*, tu so bili «ludi Augustoles*, tu so sc vršile tudi velike javne sodne razprave, še vrsto stoletij pozneje so tu vršili javne smrtne obsodbe.
Obseg veronske arene nam posredno dokazuje tudi, kako pomembno središče je bila tedaj Verona, kajti njena arena .e mogla in še more sprejeti nad
20.000	ljudi. Kadar nas pot zanese v Verono, je vredno si ogledati ta tako smotrno zgrajen in tako dobro ohranjen rimski objekt. Že od zunaj napravi arena velik vtis. še večjega pa, kadar si jo ogledamo od znotraj. Je to objekt v eliptični obliki, katere daljši prerez meri 138, krajši pa 109 m. Sredi arene je dejanska nekdanja arena, to je eliptična ploščad, ki je dolga 72, široka pa 43 m. Okoli te ploščadi pa se dvigajo vrste sedežev za občinstvo. Gre za 40 vrst 40 cm visokih in 64 cm širokih sedežev. Če upoštevamo število vrst in druge mere arene, je razumljivo, da more ta veliki objekt sprejeti tudi nad 20 tisoč gledalcev.
Rekli smo že, da je veronska arena tovrstni objekt iz rimskih časov, ki je še vedno v rabi v iste namene. Nekaj stoletij je arena služila namenom tedanjega načina zabave in slavij, nato pride nekaj stoletij »mrtve* ali vsaj bol. mirne dejavnosti, ko se iz arene na slišijo rjovenje zveri, pač pa so se tu vršile mnogo bolj pohlevne «quintane>. Toda že Carlo Goldoni je zapisal, da arena služi za najrazličnejše prireditve in zabave, da so tu na programu tekme, dirke in bikoborbe, »v poletnih mesecih ob prirodni svetlobi pa v areni nastopajo gledališki ansambli in razni umetniki, ki tu preizkušajo svoje sposobnosti*.
Bile so tedaj v modi tekme z biki in bikoborbe, pa tudi psi so preizkušali čekane, seveda med seboj. Pa ni šlo le za kake prireditve predmestnega sejma. Take prireditve v tej areni sta si ogledala celo sam Napoleon in pozneje avstrijski cesar Franc Jožef. Okoli leta 1860 so se v areni začele tudi cirkuške prireditve, pa tudi prve kolesarske dirke, seveda s tistimi za naše
meter, drugo pa le pol metra _ ar, še manj. Tu so tudi preizkušali prve balone.
Posebna prireditev v «velikem stilu* je bila v areni ob prelomu stoletja, torej ob koncu 1899. in v začetku 1900. leta.
S tem pa že prehajamo na novo obdobje, v dobo, ko veronska arena začenja služiti vedno bolj plemenitim množičnim prireditvam gledališkega in predvsem opernega značaja. Če smo prej rekli, da je arena najbolj ohranjen star rimski objekt, ki je služil zabavi množic, moramo k temu dodati še to, da je tudi izredno akustičen, najbolj akustičen od vseh, tudi veliko manjših in še kolikor toliko ohranjenih nekdanjih rimskih gledališč. Iz parteme ploščadi seže glas vse do poslednjih kotičkov na vrhu arene in po vsem prostoru se glas ali zvok enako »razprši*, da si kaj podobnega na odprtem le stežka moremo zamisliti. Tudi najbolj zahtevni operni in glasbeni sladokusci si kaj boljšega ne morejo želeti. Zato je tudi povsem logično, da je v zadnjih desetletjih arena prevzela vlogo mogočnega letnega opernega gledališča.
Prva operna prireditev v veronski areni je bila 10. avgusta 1913 in sicer v počastitev sto-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne pripovedujte drugim, kar ste culi na nekem sestanku. Povrnila se vam bo vera vase.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Veliko truda bo treba vložiti za izpolnitev sprejetega programa. Oseba, ki jo ljubite, vas bo globoko užalila.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne dotikajte se tujega denarja. Čustva: pridobili si boste dragoceno izkušnjo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nekdo vam bo pripovedoval domala neverjetno zgodbo, ne verjemite mu. Poslabšanje odnosov z nekim sosedom.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Povejte nekemu trmastemu družabniku, kar mu gre. Ne sanjajte z odprtimi očmi.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Pazite, da bi na neki sej> ne zaužili preveč alkohola Nekdo bo brezobzirno posegel v vaše čustvene odnose.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes vam nihče ne bo priskočil na pomoč, povsem sami si boste morali pomagati Odločno se spoprimi te z neko sorodnico.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nazaj ne morete vec, skušajte kar najbolj oprezno stopati naprej. Napredek v čustvenem življenju.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) poslih bo nekaj narobe, toda v glav nem vam bo šlo po sreči. Popoln srčni zadetek
KOZOROG tod 22.12 do 20.1.) Naložite svoja denarna sredstva neki drug finančni zavod. Preverite neko prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Dopovejte predstojniku, ki ste ga užalili, da ste to storili nehote. Vedro razpoloženje
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zlomili boste odpor nekega starega nasprotnika. Ne bodite slepi od prevelike ljubezni.
letnice rojstva velikega italijanskega glasbenega ustvarjalca Giu-seppa Verdija. Pravzaprav je tega dne bila le prva prireditev v vrsti prireditev, s katerimi se je tudi Verona hotela oddolžiti spominu tega velikega mojstra. Verona je tedaj v počastitev Verdija pripravila «Aido». Ker pa ima Verona iajenmo pavodjne pogoje za to, je bilo sklenjeno, da bo veronska počastitev najmogočnejša in najlepša. In lotili so se dela, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo sama občina, h konkretnim pripravam pa so pripomogli najboljši tedanji veronski glasbeni mojstri. In čeprav so se na to spomnili nekoliko pozno, so načrt izpeljali do podrobnosti in k sodelovanju se je prijavilo ali bilo povabljenih nekaj tedaj najbolj znanih italijanskih opernih umetnikov.
Sami organizatorji verjetno niso pričakovali, da se bo občinstvo odzvalo v tolikem številu. Verdijevo «Aido» so ponovili o-semkrat zaporedoma in vsako krat je bila arena nabita do zadnjega sedeža, kar pomeni, da si je to opero ogledalo tedaj najmanj 170 tisoč ljudi.
S tem pa je bilo potrjeno, da se da arena odlično uporabiti kot letno operno gledališče. Žal je temu prvemu velikemu uspehu sledila nekoliko daljša pavza, ker smo bili že tik pred prvo svetovno vojno, toda prvi blesteč uspeh .je bil jamstvo za poznejše mirnejše in bogatejše dni. Posebno se to vidi v zadnjih desetletjih, ko se v areni iz leta v leto vrstijo vedno nove prireditve.
Kljub vsem idealnim pogojem pa ne smemo misliti, da se operna predstava v veronski areni pripravi kar čez noč. In pri tem ne mislimo na glasbeno in režijsko pripravo, pač pa na njen tehnični del, ki je povezan z ok<?-ljem, z ambientom. Čeprav je res, da je akustika odlična in da je prostora veliko, je treba tu na velikanski ploščadi postaviti primeren oder in vse, kar je še potrebno. In to m majhna stvar. Nekaj podatkov, ki jih bomo navedli, nam bodo to potrdili.
Vsako leto, ko se spomladi prič-no priprave za poletno sezono, porabijo za oder in druge naprave okou 270 kub m. lesa, od 3500 do 4000 k v. m lesonita ali kakega drugega podobnega materiala, kakih 40 stotov železa in približno toliko tudi plastičnih mas_ ter nadaljnjih 9000 kv. m vrečevine ter 3000 kv. m plošč iz plastične mase. Dodajmo k temu še več sto kilogramov barve in še drugega gradbenega materiala in videli bomo, da pripravne osnove za postavitev o-dra niso majhne.
Vsemu temu pa moramo dodati še to, da je treba na tem velikem odru na prostem postaviti tudi primeren oder, ki vsekakor ne bo enak odrom v zaprtih gledališčih, ker so tu mere večje.
Ker je oder prostominsko večji, so potrebne tudi večje »množice*, tako v opernem zboru, kot tudi v orkestru, da ne govorimo o večjem številu statistov, ki jih vsako sezono najamejo do 800, pa čeprav zahteva posamez no operno delo več ali tudi manj statistov. V zboru poje vedno okoli 220 pevcev, orkester šteje 145 mož, otroški zbor šteje 40 glasov, balet pa 60 plesalcev in plesalk.
K temu je treba dodati še nekaj številk o tehničnem osebju. Ker je že vse do skrajnosti mehanizirano, ima operno gledališče veronske arene na razpolago 110 strojnikov, 20 električarjev, 30 «odrskih pomočnikov*, ki služijo pri pripravah in menjavah odra, vrh tega pa še veliko krojačev in šivilj, dekoraterjev in vodičev, skratka poleg opernih umetnikov je tu še cela vojska ljudi, ki za kulisami dela in se trudi, da vse lepo teče.
Od leta 1913, ko so v areni uprizorili «Aido» in s tem odprli to veliko letno gledališče operni umetnosti, do danes so imeli v celoti 46 kompletnih sezon s skupno 748 predstavami. Od tega je bilo 712 opernih predstav, 17 koncertov in 19 baletnih nastopov. V tem času so uprizorili 47 opernih del, od katerih je bilo 32 italijanskih, oziroma del domačih skladateljev, 15 oper pa tujih mojstrov.
V vseh centrih
VITTADELLO
se nadaljuje velika pomladanska prodaja
TOLIKO BAJNIH CEN
vittadello
za moškega
Lir 890 kravate iz svile in teritala
Lir 2.800 srajce iz bombaža in teritala
Lir 3.600 žametne jeans hlače
Lir 4.500 hlače iz čiste volne v raznih krojih
Lir 4.800 žametne carnaby hlače
Lir 13.000 jopiči iz čiste volne, mladostni kroji
Lir 18.000 dežni plašči iz čiste hombaževine
Lir L9.000 ekskluzivna obleka iz gladkega tweeda
Lir 23.000 volneni dežni plašči
Lir 9.000 jopiči iz usnja ali umetnega usnja
za žensko
Lir 2.500 vzorčasta bluza
Lir 7.500 obleka v vzorčastem ali enobarvnem LEACRILU
Lir 15.000 angleški dežni plašč
Lir 18.500 kostum iz vzorčastega volnenega blaga
Lir 18.500 volnen površnik, mladostni kroj
za dečka
Lir 1.950 kratke hlače v merah od 26 do 38
Lir 2.500 dolge hlače v merah od 36 do 42
Lir 7.500 volnen jopič, modni vzorec
Lir 9.900 dežni plašč iz hombaževine
Lir 11.000 volnen dežni plašč
Lir 11.000 volnena obleka s kratkimi hlačami
VITTADELLO POMENI: NOVA
POMLADANSKA CENA
PLAČUJTE S TEM!
Je to Specialcarta, dokument, ki vaše čeke s tekočega računa spremeni v gotovino
3000 bančnih okenc
vam omogoča, da v vsa] Italiji takoj vnovčite svoje čeke s tekočega računa enostavno tako, da pokažate svojo «Special-carto», osebni dokument, ki ga denarni zavodi Cassa di Rispar-mio in Monti di Credito dajo na razpolago svojim klientom.
Vate čeke s tekočega računa sprejmejo kot gotovino tudi vsi tisti trgovci, ki imajo v izložbah razstavljen znak
ZAVODOV CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE
~ 8 —
27. marca T9M
••	m. TiffclBt
dk


PRVENSTVO 3. AMATERSKE LICE
V derbiju med Unionom in Vesno sodnik oškodoval Podlonjerce
Med ostalimi srečanji so zmagale "se slovenske ekipe
m * m
?!!**$n
Union
Vesna: pred vrati Križanov
V nedeljskem kolu 3. amaterske ] tiča. Podlonjerci bi kmalu nato lige ni prišlo do večjih presenečenj. I lahko izenačili, a sodnik je prezrl
očitno, namerno roko Verziera v
Morda je nekoliko nepričakovano prišel le poraz Brega.
Primorec — Libertas Prosek
kazenskem prostoru.
V drugem polčasu so Podlonjer-p.„. Tr_,_, „	___i,-. ci v začetku zopet pritisnili moč-
T??h 9 povratnem k0'“ neje, a Poropat in Mamillo nista Trebenci so v nedeljo končno
prvič v povratnem delu prvenstva prišli do obeh točk. To zmago so zasledovali že dolgo časa. Zadnjič so namreč premagali svoje nasprotnike v poslednji tekmi prvega dela prvenstva (z Zarjo).
Kljub zasluženi zmagi pa Trebenci s svojo igro niso zadovoljili. V napadu so bili tudi tokrat premalo odločni. Že v prvem polčasu so zapravili več izrednih priložnosti in prvi polčas se je tako zaključil brez zadetkov. Na treben-skl strani ima največ zaslug za to vratar Kralj, ki se je izkazal res dobro. V zaključnih 15 minutah pa so Trebenci odločno pritisnili in spravili na kolena šibko ekipo Libertasa. S to zmago so še vedno ohranili neposreden stik z ekipami, s katerimi se skupno potegujejo za položaj sredi lestvice
Viani — Zarja Lepa igra Bazovcev
Tudi Bazovci so prišli v nedeljo do pomembne zmage. «Belo-rdečii> so zaigrali zelo dobro, čeprav se na sredini igrišča niso vedno izkazali najbolje. Obramba je potrdila svojo trdnost. Oba prejeta gola sta namreč padla iz enajstmetrovk. Svojo učinkovitost so pokazali tudi napadalci, saj pričajo o tem trije dani goli. že števno golov nam pove, da je bilo to srečanje napeto in zanimivo. Domačini so igrali v obrambi precej «trdo» in o tem lahko marsikaj povedo napadalci Zarje. Viani Je tudi v tej tekmi pokazal svojo uigranost in je precej zaposlil Bazo vce, ki so prvi prišli do vodstva (iz enajstmetrovke), a Tržačani so izid kmalu izenačili. V drugem polčasu je Zarja prišla še dvakrat do zadetka in si je s tem zagotovila zmago, čeprav so domačini tik pred koncem z enajstmetrovko znižali rezultat.
Union — Vesna Sodnik oškodoval Union
število gledalcev je potrdilo, da Je vladalo za to tekmo res veliko zanimanje. Union je zelo dobro začel in je v prvem polčasu praktično diktiral tempo igre. Grešil pa je morda v tem, da je preveč iihotel zmagati)).
Čeprav sta po navodilih trenerja Maverja branilca Morabito in Tra-Unt ostro startala na nasprotne igralce, pa sta morda le pustila Preveč prostega prostora krilom Vesne Križani so se zato seveda poslužili hitrih protinapadov. In prav v enem od teh je desno krilo Z. Košuta popolnoma neoviran dobil žogo, jo povedel pred vrata domačinov in ukanil Pava-
se na vso moč borili za izenačenje in ko je tik pred koncem sodnik dosodil v njihovo korist enajstmetrovko je vse kazalo, da so rešili točko, toda Leban je streljal izven vrat in vsi upi «plavih» so šli po vodi.
Izidi
Skupina L
Prosek
Primorec - Libertas Viani - Zarja
Tecnoferramenta - Inter SS
Union - Vesna
Primorje - Libertas Opčine
LESTVICA
2:0
2:3
2:0
0:2
2:0
Primorje	19	15	2	2	41:13	32
Vesna	18	15	1	2	43:14	31
Tecnoferram.	18	9	5	4	28:29	23
Inter SS	18	8	6	3	26:19	22
Union	18	10	1	7	35:25	21
Zarja	19	6	5	8	25:29	17
Gretta	19	7	3	9	33:47	17
Viani	19	6	4	9	36:36	16
Primorec	19	6	4	9	27:30	16
Coop	19	3	6	10	18:41	12
Libertas Pro.	19	4	3 12		25:40	11
Libertas Op.	19	1	4	14	22:46	6
uspela izpeljati niti ene nevarnejše akcije, s katero bi poslužtla trojico Cok - Camassa - Portezza Čok in Camassa sta sicer z osebnimi akcijami še nadlegovala Vesno, Fortezza pa je povsem razočaral. Kljub neprodomosti napada je imel Union zopet priložnost za gol, a sodnik je tudi tokrat prezrl očitno enajstmetrovko in je ' 'irej krepko oškodoval Podlonjerce. To je seveda vplivalo na igralce, ki so v nadaljevanju zaigrali precej živčno in Vesni je uspelo s Codemom še povečati izid.
Vesna kljub zmagi pl zadovoljila. Križani so se izkazali le v obrambi, kjer je izstopal Verzier. Razen njega sta se odlikovali tudi obe krili Košuta in Tence, vsi ostali pa so zaigrali slabše kot običajno.
Kaj naj rečemo o izidu?
Vesna je zmagala predvsem po sodnikovi zaslugi. To sicer ne pomeni, da so Križani obe točki «u-kradli», toda če bi bil sodnik objektivne jši, bi se srečanje morda končalo pri neodločenem izid^ če bi US eni "od obeh ekip le morali dati'"naslov zmagovalca," potem je obe točki vsekakor bolj zaslužila Vesna.
Primorje — Libertas Opčine Pomembna zmaga
Kljub zmagi nad Libertasom na domačih tleh, Primorje v nedeijo ni zadovoljilo. Igralo je slabo in ustvarjalo vtis, da mu za položaj na lestvici ni mar. Res je sicer, da sta dva zaporedna poraza slabo delovala na to ekipo. Zato pa se je moštvo v nedeljo potegovalo predvsem za zmago, kakršnokoli, da je le bila... zmaga. Le ta Je namreč lahko enajsterici povrnila samozaupanje in dala novih moči ekipi, ki goji še vedno upanje na končno prvo mesto, čeprav visi zdaj ta up na zelo tenki nitki.
Breg — Campanelle Zastreliana enajstmetrovka
Brežani so v nedeljo doživeli poraz na domačih tleh. Gostje so nastopili z veliko željo, da bi odnesli z igrišča točko, osvojili pa so kar obe. K temu je precej doprinesla nepopolna ekipa «pla-vih», pa tudi neodločen sodnik. Brežani na splošno niso igrali slabo, nekoliko so odpovedali le v napadu. Gostje so tako v 35’ prišli v vodstvo, a komaj tri minute kasneje je Grahonja izkoristil podajo čoka in izenačil.
V nadaljevanju srečanja so gostje spet prišli do zadetka in so odtlej igro le zavlačevali. «Plavi» so
Težjo nalogo je imel AGI, ki je gostoval v Pordenonu proti Casa-grandeju. Goričanke so zasluženo zmagale in obdržale še nadalje u-panje na prvo mesto. Casagrande je končno naletel na sodnika, ki mu je piskal vrsto nošenih žog, kar je vznemirilo duhove v rume-no-rdečem taboru. Medtem ko so se igralke povsem korektno vedle, so se izkazali odborniki, ki so prišli do tega, da je eden celo pomolil pest pod sodnikov nos (po koncu četrtega seta). Bivši trener ženske državne reprezentance Trinajstič pa je vse to mimo gledal, kot da se to njega ne tiče in se je med
llllllllltlllllllllllMIMIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiHillllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilliiiillilliiiiiiiiiilllMill
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
Le Breg in AGI še v boju za 1. mesto ženske B lige
V moški D ligi poraz Bora proti težkemu in Krasa proti lahkemu nasprotniku
V okviru ženske B lige se nadaljuje borba na razdaljo med Bregom in goriškim AGI. Prvi je na domačem terenu odpravil soroja-kinje Sokola z gladkim rezultatom, čeprav ni šlo vse v redu. Kljub temu pa Brežanke niso imele pretežke naloge. Sokol se jim je sicer upiral z vsemi svojimi silami a bolj izkušena in bolj «tehnična» ekipa je končno prevladala in tako dodala svojim dosedanjim še dve točki.
Bruno Rupel
§1 i' -<W
Zarja — Bor: Barejeva tolče čez blok Bazovk
največjim razburjenjem na igrišču podal pod koš ter začel «igrati» košarko. Res smešen prizor, ki pa je prlmogel k temu, da se je napetost še stopnjevala in izbruhnila ob koncu srečanja v pravi pretep med navijači obeh ekip. Res lep zaključek športnega srečanja. Ta teden bomo z zanimanjem sledili odločitvam federacije o precej zamotanih dogodkih na tej tekmi.
Bor je zaradi poraza Casagran-deja dosegel tretje mesto na lestvici po gladki zmagi nad (v nedeljo slabo razpoloženo) Zarjo. Bo-rovke čaka danes zelo težak nastop v okviru mladinskega prvenstva. «Plave» bodo nastopile v deželnem finalu v Gorici proti šesterki AGI, v vrstah katere nastopa precej drugoligašic.
IZIDI:
AGI ‘Casagrande 3:2 Bor - ‘Zarja 3:0 ‘Breg - Sokol 3:0 LESTVICA
2. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Breg	6	6	0	18 4	12
AGI	6	5	1	17 7	10
Casagrande	6	3	3	13 11	6
Bor	6	3	3	11 10	6
Sokol	6	1	5	5 17	2
Zarja	6	0	6	2 18	0
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Pomlajena Juventina i Gladka zmaga Bora premagala S. Piero z l:0mad ekipo Torriane
Srečanje je bilo zelo borbeno
S. PIERO:	Laurenti, Monaco,
Grappeggia, Mondo, Delpin, Sirach, Sandrin, Pattistin, Perco, Ferrini, Gratton.
JUVENTINA:	Pelicon, Paulin,
Rosolen, Faganel, Tabai, Costelli, Marvin, Pertini, Storniolo, Ferfo-glia, Visentin.
STRELEC: Visbntin v 3’ d. p.
•“ KOTI: 3:2 za S. Piero.
SODNIK: Del Stabile (Villa VI-centina).
Pomlajena Juventina je nastopila v nedeljo v Furlaniji in tokrat je imel trener pri izbiri mladih srečno roko. Med običajne igralce je uvrstil Faganela, Marvina in Pelicona. Zadnji je bil v vratih in je s svojimi posegi odločil zmago v korist Juventine. Tekma je bila zelo borbena, v določenih trenutkih celo zagrizena, pač taka, kot jo znajo zaigrati le mladi igralci, ki so manj izurjeni a silovitejši. To je bilo videti zlasti pri S. Pieru, katerega sestavljajo sami osemnajstletni in devetnajstletni nogometaši, razen dveh starejših, Mon-da in Delpina. Ker je S Piero zadnji na lestvici (z 12 točkami), s tremi točkami zaostanka za predzadnjim, Sagradom, se je z vsemi silami potegoval za zmago, da bi se približal Sagradu in s tem tudi obstanku v 2. kategoriji. V svoje vrste je vključil kar tri vojake, a niti to mu ni pomagalo.
Zaslugo za zmago Juventine ima — kot smo že omenili — predvsem Pelicon, ki je res dobro branil vrata pred nevarnimi nasprotnikovimi streli.. Zlasti se je izkazal po golu, ki ga je dosegla Juventina, ko je nasprotnik močno pritisnil na vrata Standrežcev. S svojimi izrednimi posegi (dvakrat ob tleh in enkrat v zgornjem kotu) je rešil svojo ekipo pred gotovimi goli ter ji
tako omogočil, da je ohranila obe točki.
D. R.
NOGOMET
BRESCIA, 26. - V mednarodnem nogometnem srečanju reprezentanc «pod 23 leti« je Italija premagala Severno Irsko z 2:1 (1:1).
ODBOJKA
L«pa zmaga Krasa
V Zgoniku Je šesterka Krasa v prvenstvu moške D lige premagala Turriaco iz Turjaka s 3:1	(7:15,
15:5, 15:9, 15:8).
Tekma je bila izredno lepa in Je povsem zadovoljila s svojo borbenostjo in tudi tehnično. Krašovci so zaigrali učinkovito in brez občutka manjvrednosti ter so nasprotnika odpravili z izidom, ki ne dopušča nobenih dvomov.
BOR — TORRIANA 3:0	(15:7,
15:10, 15:8)
BOR: Marc, Persinger, Kapelj, Spetič, Može, Peterlin, Franko, Furlan, Bolčina. Malalan, Požar.
TORRIANA:	Corbatto, Giraldi,
Corvini, Lovrovich, Luisa, Hagen-dorfer, Mazzero. Muner.
SODNIKI: Daffara, Pedell, Bo-ninl.
Borovci so sinoči v nadaljevanju mpškega odbojkarskega prvenstva D lige gladko odpravili Torriano iz Gradiške s čistim izidom 3:0. Kakovost igre obeh ekip sicer ni navdušila. Torriana se je nekoliko resneje upirala le v prvem setu in še to le z obrambno igro. medtem, ko v napadu ni pokazala nič posebnega. Napadalne i-gre si tudi ni mogla privoščiti, ker sestavljajo to ekipo večinoma do-koj nizki igralci, ki ne morejo tolči dovolj učinkovito, zlasti ker tudi njihov skok ni dovolj visok.
Nasprotno pa so borovci opravili boljši del svojega nastopa prav ob mreži, kjer so pokazali več ze-
Viani — Zarja: prvi gol Bazovcev
lo napadalnih akcij. Igro so tudi bolje gradili in tako lahko rečemo, da so zmagali zasluženo.
* * *
Mladinska ekipa Bora bo v petek opravila zadnji nastop v okviru letošnjega mladinskega moškega odbojkarskega prvenstva. Ob 21. url bo nastopila v Vidmu proti PAV.
PRVENSTVO MLADINK
Bor drevi proti AGI
Po gladki zmagi tiž&kbga dela mladinskega odbojkarskega prvenstva čaka drevi mlade borovke zaključni deželni del tega tekmovanja. Uvodni nastopi so potekali z manjšimi razočaranji pod znakom mladih borovk. Trije zgubljeni seti (in to proti slabšim nasprotnicam pa jasno dokazujejo, da «plava» četa ni zaigrala na vso moč. K temu moramo dodati še močno podcenjevanje nasprotnic, ker je kakovost ostalih šesterk to dopuščala. Na drevišnjem srečanju v Gorici z AGI pa si kaj takega ne bo mogoče privoščiti. Nasprotnice so velika neznanka in zelo težko je reči koliko mladih sli brani barve prve šesterke. Te dvome pa hitro razpršimo če povemo, da ima AGI dobro odbojkarsko šolo, ki redno skrbi za mlad naraščaj. Torej bo treba nocoj zaigrati resno, kajti vsak večji ali manjši spodrsljaj ali nepazljivost bi bila lahko usodna. To bi morala biti prva resna zapreka «pla-ve» čete. če bo premagana ta o-vira, bodo sledile druge še težje in mnogo bolj zahtevne. Ohranitev drugega mesta v Italiji, ali pa vsaj pridobitev pravice nastopanja v vsedržavnem finalu bo izredno težka. Zadnja leta pospešenim korakom napreduje tudi ženska odbojka in to še posebno v tistih krajih, ki tvorijo zibelko italijanske odbojke.
F. G.
Prihodnje kolo: 13.4.1969)
Bor - Casagrande AGI - Breg Sokol - Zarja
* * *
Naporno prvenstvo D lige je morda strlo tudi mlade sile Krasa, ki je v nedeljo neverjetno predal obe točki zadnjemu v lestvici. Torriana je tako odšla iz Zgonika s prvima dvema točkama tega prvenstva. Slab nastop je morda pripisati tudi odsotnosti treh igralcev Krasa, na vsak način pa ne bi smela igra tako pasti, da je po dveh osvojenih setih nasprotniku uspelo celo zmagati.
Bor je gostoval proti močni šesterki iz Turjaka in je z okrnjeno postavo prepustil obe točki domačinom.
IZIDI:
•Turriaco - PAV 3:0 ACEGAT - »Gasilci TS 3:2 ,‘Bpr - CSI Videm 3:1 ‘Kras - dlim^lja "3:0 ‘Gasilci GG Torriana 3:1 Torriana »s ‘Kras 3:2 ‘TUrriAco - Bor'3:0 ).
Zucchini 2. Manenti 14, Caselli 1, Orsi, Magnoni.
SPLOGEN: Merlati 19, Meneghel 8, Medeot 13, Pieri 12, Magnoni 8. Mauri 13, Krainer 14. Polo-niatto, Comelli 2, Kristiančič.
SODNIKA: Pezzulla in Pesando.
KAZENSKI METI: Gira Bumor 8:18. Spltigen 13:24.
5 OSEBNIH NAPAK: Nardi 13’ in Zucchi v 14' drugega polčasa.
Zopet popolna zmaga Goričanov. Tekma, razen v začetku, ni bila preveč borbena. Med Bolonjčant je odločno branil svoj koš le Nardi. k: pa ni naletel na sodelovanje prt soigralcih Goriška ekipa je takoj prevzela vodstvo, predvsem zaradi hitrih in bliskovitih akcij, katere smo že lahko občudovali v Gorici v tekmi proti Candyju. Tudi tokrat je Pieri prikazal tehnično zelo dobro vodstvo igre. Krainerju in Merlatiju ni bil nihče od Bolonjčanov kos Na (prej je trener Bumorja postavil proti Merlatiju nad vse požrtvovalnega Nar-dija. Ni šlo. kot si je trener želel in zato ga je zamenjal z Ber-tinljem Tudi temu se ni posrečilo ugoditi zahtevnemu trenerju. Prvi polčas se je zaključil s sledečim rezultatom: Bumor - Splii-gen 43:21 V drugem polčasu je moral Nardi dokončno zapustiti t-grišče in sicer zaradi petih osebnih napak To priliko je izkoristil Spliigen. ki je bil tudi deležen priznanja od strani občinstva.
•Gasilci GO	- Gasilci			TS	3:0	
LESTVICA Turriaco	6	5	1	16	5	10
Gasilci GO	6	5	1	16	6	10
PAV	5	4	1	12	4	K
ACEGAT	5	4	1	13	7	8
Olimpija	5	3	2	9	n	6
Kras	6	3	3	11	u	6
CSI Videm	5	1	4	6	14	2
Gasilci TS	6	I	5	10	16	2
Bor B	6	1	5	7	16	2
Torriana	6	1	5	7	17	2
Začel se je tudi finalni del deželnega mladinskega prvenstva. Odločitev za prvo mesto je padla v srečanju, ki sta ga opravila Bor in Gasilci. Dvomljiv način obveščanja o umiku tekmovanja je povsem nepripravljeno ekipo Bora prisilil, da je kljubovala zaman do konca gasilski vrsti, ki je tako že osvojila prvo mesto.
IZIDA:
Gasilci TS - Bor 2:1
Bor Audax 2:0
f. v.
OŠARKA
MOŠKA B LIGA
Spliigen-Bumor 89:62
BUMOR: Gcssi 6, Nardi 16, Ber-tini 12, Leborroni 9, Nannuccl 2,
SPDT bo priredilo od 5. do 7. aprila na Vojskem nad Idrijo smučarski pomladanski tabor.
Cena tabora bo 5.000 lir na oseho in je v njo vključen penzion, vlečnica in delno vožnja.
Do Kalc si mora namreč vsak udeleženec plačati vožnjo sam (na linijskem avtobusu iz Trsta), vožnja od Kalc do Vojskega pa je vračunana v ceno. Isto velja za povratek.
PROGRAM
Sobota, 5. 4.
Prihod ob 11. uri. Ob 12. uri kosilo, od 13. do 18. ure smučanje ob žičnici pod vodstvom učiteljev; ob 19.30 večerja; ob
20.30	v dvorani prikazovanje panoramskih diapozitivov okolice Idrije in slovenskih Alp. Prikazana bosta še dva filma o lom in film o vrhunskem smučanju. Po končanih filmih prosta zabava.
Nedelja, 6.4.
Od 9. do 12. ure smučanje z vaditelji smučarskega kluba Partizan - Rudar Idrija; ob
12.30	kosilo; ob 14. uri tekme v veleslalomu za vse kategorije, pionirji-članl. Po tekmi prosto smučanje ob žičnici; ob 19. uri večerja. Po večerji razglasitev rezultatov in prikaz drugega filma o vrhunskem smučanju. Po filmih prosta zabava in družabni večer.
Ponedeljek, 7. 4.
Zjutraj prosto smučanje ob žičnici; po kosilu prosto smučanje; zvečer odhod.
Prijave samo še do 12. ure 29. t. m. Prijavljence prosimo, da poravnajo do tega dne vpisnino.
Vpisovanje v Ulici Geppa 9 pri Norči Zavadlav.
OBVESTILO
Sž Bor
obvešča vse mladince, ki bi se radi udeležili začetniškega košarkarskega tečaja, naj se zbero v torek 1. aprila ob 16. url na stadionu «1. maj» v Trstu. Tečaj je brezplačen.

Pavla Hočevar
POT SE VIJE
Spomini
«Seveda je zdravniški pregled potreben. Martelančeva je bila po vojni na Češkem. Tam je gotovo tudi dosti pridobila.«
«Pa še koliko! Zdaj bo pri nas lahko marsikaj porabila. Tam je tudi napisala članek o našem položaju pod Italijani. Namenjen je bil za neki češki list. Sam Bog vedi, kako je prišel v roke tržaški kvesturi! Še o pravem času se je bila i Umaknila policijskemu nadzorstvu.«
«Takrat je bila v Ljubljani potrebna v Pisarni za zasedeno 1 ozemlje. Da bi jo le zdaj pustili tukaj pri miru!«
«Zdaj šele vidimo, kako je društvu glasilo potrebno. Koliko žen se je že priglasilo na prošnjo v listu! In kako ■ ganljivo pišejo te naše gospodinje s Krasa, z Notranjskega... Matere in otroci komaj čakajo, da pridejo še naši iz Trsta tviednje. Brez Ženskega sveta bi se nam počitniške kolonije tie mogle tako posrečiti, ali pa sploh ne...«
Ob lepih popoldnevih sva včasih hodili z Ribičičevo na -prehod z otrokoma. Nekoč je naju pot zanesla v Gozdič (Boschetto). že pri prvi klopi stakneta otroka kos odlomljene veje in si ga prav zgrda lastita:
«Moja je, to je punčka... aja, aja!» ljubkuje deklica vejo in jo ziblje v naročju.
«Ne, ni tvoja, moja je! Saj ni pučka, puška je... Puf, puf!» posnema fantek streljanje in razpihuje prepir.
((Vidiš naravo, žensko in moško? Le kakšna sta!«
Spogledava se. Drug drugemu trgata oseček iz rok. Borba se razplamteva. Že sta vsa zaripla v lice. Posredovati bo treba:
«Nihče je ne bo imel, ne ti, Vidka, ne Mitja! Ta veja ni naša. Bog varuj, da bi paznik videl, da sta jo tukaj pobrala! Vrzita jo nazaj v travo! Pojdimo naprej!«
«Pa se dajva lovit!« je bil konec srdite borbe in začetek novega užitka. Midve sva se pa še pogovarjali:
«Bogve, če bo dovolj blaga za vse prosilke! Nekaj malega je še v blagajni, če bo treba kaj dokupiti.«
«Saj si znajo ženske tako z malim pomagati! Le kako zmorejo vse to? Brez moža, z brezposelnim možem, z možem pijancem, z bolnim možem — otroci pa v redu! Čeprav je je sama kost in koža, pa ti še šiva za druge, ali hodi kam pospravljat, ali vzame k sebi tujega otroka v varstvo. Čudovite so te naše matere, v vsaki nadlogi si pomagajo!«
«Res ni tako porazno, če umre oče; mati se že znajae in rešuje otroke. Gorje pa, če umre mati! Očetu, pa naj bo še tako dober, otroci malokdaj izpolnjujejo življenje tako kakor ga materi.«
((Seveda, mati nehote pozabi sama nase in se za otroke odpove vsemu. Še tako dobremu možu so otroci v breme, nikoli se ne more odpovedati zunanjim vabam življenja.«
Prišli sva do razpotja. Ob slovesu mi še reče Rozi:
«Saj se vidimo zvečer pri seji, kaj ne?«
«Ne vem, če bi prišla. Moram še nekaj pregledati. Jutri
bo zadnji dan, mora biti vse v tiskarni.«
((Napravi, kakor veš in znaš! Na sejo moraš priti! Saj veš, o čem bomo govorile. Jutri se vračajo iz Rima. Slavikova jih bo gotovo sprejela na vrtu.«
Maja 1924 je bil v Rimu mednarodni ženski kongres. Udeležile so se ga tudi tri zastopnice mlade Jugoslovanske ženske zveze, za slovenski del Lojzka Štebijeva. Ko so se vračale, so se ustavile v Trstu v našem društvu in nam na lepem Slavikovem vrtu pripovedovale o kongresu. Kako je moralo to zborovanje bosti Mussolinija! Rim je bil že pred Mussolinijevim nastopom določen za sedež kongresa, ki je zdaj razpravljal o mnogih ženskih zahtevah, katere je Mussolini takrat že z zakoni zavračal... Vendar je na kongresu obljubil, da bodo Italijanke kmalu dobile volilno pravico!
Na tem zborovanju so zastopnice iz slovanskih držav na pobudo Čehinj ustanovile Malo žensko antanto, da bi si omogočile uspešnejše sodelovanje v Mednarodni ženski zvezi. Pritegnile so tudi Romunke in Grkinje.
Načrt za usklajeno delo v domačih državah je zajemal prizadevanje za politično osvobojenje žene, za priznavanje feminističnih idej, za mir in za varstvo narodnih manjšin. Ce bi se pojavila med državami včlanjenih zastopnic resna nasprotstva in nevarnost za spopad, naj bi se društvo takoj zavzelo za mimo poravnavo spora na vseh odločilnih mestih (Seveda, ko je pozneje Hitler odrezal del Češke in je začel kazati zobe še Balkanu, je zadušil tudi glas Mali ženski antanti kakor vsem drugim ženskim organizacijam in listom.)
Poročilo o kongresu je takrat tudi nas povezalo s prizadevanji svetovnega in jugoslovanskega ženstva. Razširilo je obzorje tistim našim ožjim sodelavcem, ki jim je bil feminizem dotlej le odvraten pojem. Jugoslovanke so nam oblju-
bile pomoč in zaslombo pri naših dobrodelnih nalogah. Odtle sem se tudi sama čutila pri uredniškem delu bolj sproščena
Leta 1923 sta izhajala na Primorskem še dva drugi ženska lista: Jadranka, ki jo je že pred Zenskim svetorr izdajala in pisala razborita učiteljica Marica Gregoričeva, ir v Gorici Slovenka pod uredništvom Gizele Ferjančičeve. Ob; lista sta se že proti koncu leta pridružila Zenskemu svetu
Ko smo list ustanavljale, si pač nismo mogle misliti, di se bo tako hitro ln tako daleč razširil. Konec prvega letniki je imel 2500 naročnic, od teh petino zunaj Primorske Na«!ed nje leto je zaključil s 4600 izvodi. Mnogo bralk je želelo š< prvi letnik, a jim nismo mogle ustreči, ker so bile vse številki že pošle. Med tretjim letnikom smo ponatisnile prvi ietnil v 1000 izvodih, drugega pa v 1500 izvodih Nove naročnici so se še oglašale dan za dnem. Najbolj smo bile vesele doka zov našega uspeha v domači deželi in milo se nam je storilo ko so se oglašale nove in nove naročnice iz bližnjih in daljni! italijanskih mest, kamor so se izselile iz raznih vzrokov Nismo se pa mogle načuditi izseljenkam, ki so nas prosile naj jim pošiljamo list v vse dele Amerike, v Egipt, v Avstra lijo! Brez naše reklame so nam list širile naročnice sam« med znankami doma in v tujini. Večkrat so mi stopile solzi v oči, ko sem prebirala ganljiva pisma naših in tudi hrvatsk.l izseljenk, ki so se nam v velikem domotožju zahvaljevale z« duševno hrano in razvedrilo v mrzli tujini Kako bi nam bi mogel upadati pogum, ko je tajnica brala pri seji pismc orožnika: Umrla mu Je ljubljena žena. Več let je dobiva' Zenski svet. Rada sta se imela in njene izgube ne bo mogr nikoli preživeti:
«Bila sva kakor ena duša in oba sva vsak mesec koma; čakala, kdaj bo poštar prinesel Zenski svet. V spomin nanje ga bom še bral in zato pošiljam naročnino za prihodnje leto...i
(Nadaljevanje sledi)
ČREUNISTVO: TRSI - UL MONTECOH1 b, II., TELEFON »3-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno Hill, lir-----------------------------
»naprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- ZaiožiUštvo triask««™ L JI Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni bank) o Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 flnančno-upravnl 250 osmrtnice' 150 Ur - Mali oglasi «i n, ___________________beseda - Oglas) za tržaško ln gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri iiSocletk PubUcitD Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založništvo ' tržaškega’ tiska Trst	'


. **	\..«j
-	* I -	ibl i lii

■Bil
lili:
mmm
		
		
Tudi v letu 1968 je'grupa ENI delala za prihodnost irv.ne le • za , neposredne rezultate, kateri pa so bili tudi izvrstni. Dela a je z namenom utrditi osnove državnega razvoja: za pripravo ljudi, os r bovanje z energetskimi viri in : za ustvaritev tehničnih naprav v letu 1968 je bilo izvežbanih in kvalificiranih 4000 de avcev, v veliki večini iz južnih področij države. Petrolejska raziskovanja so se raztegnila na 15 držav; k temu je treba dodati še raziskovanje ležišč’ urana v Afriki in v Ameriki'ter začetek proizvodnje jedr- ^ skih goriv. Italijanske rezerve 'zemeljskega plina — ki znašajo 160 -milijard kubičnih metrov — niso bili še nikoli tako velike in jamčijo nemoteno preskrbovanje za mnoga leta. Omrež|e plinovodov je doseglo 6800 kilometrov skupne dolžine ter povezuie dan za dnem nove industrije in nova naselja. Z znatnim pristopom h glavnici Montecatini-Edison si je grupa ENI zagotovila možnost, da lahko odločilno posega v ustroj domače kemične industrije,	z
enega izmed poglavitnih področij državnega'gospodarskega, razvoja.
V letu 1968 so družbe iz ENI skupine prodale za 1.244 milijard lir blaga, in storitev, t.j. za 132 milijard več. kakor v letu 1967.
Če odmislimo posredne davke (ki so posebno občutni pri bencinu in zemeljskem plinu) je skupna vrednost prodaj dosegla 903 milijarde, kar predstavlja napredek za 11,5 odstotkov.
Obseg zaposlenosti se je povečal za .900 enot: konec leta 1968 je štela grupa že 60.000 delavcev. Za plače in mezde je grupa lani izdaia 183 milijard, t.j. 10,4 odst. . več kakor v prejšnjem letu Poprečni izdatek, ki ga je grupa zabeležila pri vsakem zapo-slerrten delavcu, je znašal z vsemi dajatvami 3 milijone lir ter je bil večji za 5 odst. Vsakemu delavcu je bilo na razpolago za
35	milijonov	lir	raznih strojev in tehničnih naprav,	kar pred-
stavlja napredek za 8 odst. v , primeri z letom 1967; poprečna vrednost prodanih storitev in blaga na vsakega delavca, je dosegla 21	milijonov	lir,	če upoštevamo tudi posredne davke	(plus 6,7
odst.) oziroma 15 milijonov brez davkov (plus 6,4 odst.).
V, letu 1968, je. grupa ENI naložila v stroje, naprave in tehnično opremo 257 milijard lir, t.j. 29,7 odst. več kakor leto poprej. Skupna vrednost investicij se je tako dvignila na 2.127 milijard. Vplačila v dotacijski sklad so znašala leta 1968 .347 milijard. Ta vplačila so obširno povečala obseg lastnih razpoložljivosti, ki krijejo 24 odst.- tehničnih naložb. Finančna zadolžitev grupe se je zmanjšala ,za 26 milijard.'
V Jet-u 1968 so bila rudniška raziskovanja grupe uspešna: na celinski	platformi	ob	Jadranu so v preteklem letu odkrili	ležišča za
56	milijard kubičnih metrov naravnega plina. Prodaja	metana je ■
dosegla 10,3 milijarde ter je bila večja za 15,5 odst. Povečanje je bilo vidno zlasti v južnih predelih naše države, ki so lani absorbirali 32 odst. skupne potrošnje. V tujini je v polnem teku živahna raziskovalna dejavnost, ki zavzema področje nad pol milijona kvadratnih kilometrov. Družbe, ki sodelujejo z Agip, so proizvedle 5,4 milijona ton surovine, kar predstavlja napredek za 4,5 odst. v primeri s prejšnjim letom. To je bilo doseženo kljub temu, da je bila prekinjena' proizvodnja iz ležišč na Sinaju in v 1 Nigeriji. ENI je začela raziskovati ležišča urana v Keniji, Somaliji ih v Združenih državah.'Petrolejske čistilnice, ki delujejo v sklopu grupe, to je šest obratov v Italiji'in šest v tujini, so lani predelale 'skupno !23;7 milijonov ton, to je 12,3 odst. več kakor v prejšnjem
letu. Prodaja bencina se je v Italiji povečala za 12,4 odst., to je v razmerju, ki presega razvoj domače potrošnje (plus 10,8 odst.). V tujini, kjer so družbe, ki sodelujejo z Agip, prisotne na 24 tržiščih, se je prodaja petrolejskih derivatov povečala skupno za 21 odstotkov.
Pri vseh glavnih kemičnih proizvodih so lani zabeležili pozitiven razvoj: kemične družbe v sklopu grupe so proizvedle 153.000 ton plastičnih mas in umetnih smol, 112.000 ton umetnega kavčuka in
370.000	ton umetnih gnojil (po vsebovanem dušiku). Sedaj se pravkar gradi obrat za proizvodnjo gorilnih elementov na podlagi naravnega kovinskega urana, ki naj bi začel s proizvodnjo še v letu 1969.
Med naročili, ki si jih je v letu 1968 zagotovila SNAM PROGETTI, je treba omeniti veliko čistilnico na otokih Bahamas in štiri cb^a*e za proizvodnjo uree,. ki jo bodo pridobivali po izvirnem postopku družbe SNAM PROGETTI. Družba NUOVO PIGNONE je uspešno nadaljevala 'prozvodnjo kompresorjev, črpalk in plinskih turbin; posebno močno (18 odst.) se je povečala proizvodnja zaklopk pri družbi PIGNONE SUD. Kljub trajni šibkosti notranjega povpraševanja, se je proizvodnja družbe LANEROSSI povečala za 5 odst. v primeri z letom 1967; vrednost prodaj tekstilnih obratov ENI grupe
se je povečala za 9 odstotkov.
SKUPEN OBRAČUN GRUPE ENI ZA LETO 1968

								EKONOMSKI RAČUN			
AKTIVA	Milijarde	Raži. v primeri z'letom 1967	PASIVA	Milijarde	Razi, v primeri z letom 1967	IZDATKI	Milijarde lir	Razi. v primeri z letom 1967	DOHODKI	Milijarde	Razi. v primeri z letom 1967
	lir	(milijarde lir)			(milijarde lir)			(milijarde lir)		lir	(milijarde lir)
Tehnične investicije	2.122,9	'.+ 252,7 ,	Dotacijski sklad in rezerve ENI	374,1	'+ 156,9	Nabave blaga in storitev	762,4	+	99,2 ■ , . .	Prodaja blaga in storitev	1.243,6	+ 131,5
Predujmi' dobaviteljem		l '	Poslovni dobiček grupe	3,9	+	0,3	Plače in mezde	182,6	1 '+’ 17,2			
za tehnične investicije	3,7	— 0,1	Čisto premoženje	378,0	+ 157,2	Pasivne obresti			Finančni dohodki	17,0	+: o GO
			grupe ENI				69,8	—	3,8			
Neodpisani stroški Nekonsolidirane	60,8 63,8	— 'i 1,5 '+	25,4	Kapitali in rezerve drugih družb Poslovni dobiček	124,3	v: 6,9	Amortizacije v poslovnem letu	153,3	'+' 23,0	Razni dohodki	39,3	— 11,9
Skupaj tehnične investicije			drugih družb	8,5	+	Posredni davki, i t	.341,1	’+'; 38,3			
	2.251,2	+ 276,5	Skupaj udeležba drugih družb	132,8	+'	7,4	Neposredni, davki '	18,9		Čisti napredek aktive		
Surovine in blago	173,7		Skupaj lastne						v poslovnem letu:		
na zalogi		+	4,5	razpoložljivosti	510,8	'+ 164,6	Izdatki za-seizmično raz-					
Likvidna sredstva	79,0	+	10,4	Amortizacijski sklad Drugi skladi in rezerve	924,2 108,0	+ 136,5 +	7,1	iskovanje	2,5	V. ,1,8 ■ ,	Tehnične naložbe	238,4	T 54,1
Vrednostni papirji		— 10,3 +	42,1	Posojila	320,0	— 22,5	Čisti' Enijevi rezultati	3,9	+	0,3			
s stalnim dohodkom Krediti in, druge aktivne postavke	7,3 197,8		Banke Obveznice Dolgovi in druge pasivne postavke	146,9 591.0 408.1	+ 2,1 —	5,7 V 41,1	Dobiček drugih delničarjev	8,5	+	0,5	Blago in surtivine	4,7	;+; 2,0
SKUPAJ AKTIVA	3.009,0	+ 323,2	SKUPAJ PASIVA	3.009,0	+ 323,2	SKUPAJ IZDATKI	1.543,0	+ 176,5	SKUPAJ DOHODKI	1.543,0	V 176,5