76. številka. Trst, v sredo 3. aprila 1901. Tečaj XXVI ,,Edinoat F/, aaj« enkrat .in dan. razun ce-o;i m p r&zcitov. ob 4. uri zvečer. \aro£nlna rnain : za celo teto........-4 kron za pol leta ......... 1 - za četrt leta za en ire«ec 6 -t! kroni Naročnino je plačevati naorej. Na a»-ločbe brez priiniea:? nnrn^nine »e a:>raTa te ozira piodajij^ ^^ tinc ej* iTen Truta pa po 8 *tr>tihk.( Po tobskarnab v Trutu lamezcf Številke po 6 Ktotink t -{V avč.i &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. TViefoa it v. \lh. V edinosti je ao(! Oglasi ae račuuaio po vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelaai iul. se računajo po pogodb« Vsi dopisi naj se poSiljajo urednifttvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglaa« je plačevati loco Trst. UredniStvo lu tiskarna ae uahajata i ulici Carintia 4tv. 12. rpravnlStvo, in ■prejemanje iaseratov v ulici Moli* piccolo šiv. 3, 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni ure Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Nekoliko misli. (Dopis*. Gospod urednik! Tu sf*m Vara vrgel v naglici na papir nekoliko »misli«. O naših žalostnih slovenskih ramerah — to se uraeje. Pisal sera seveda sine ira et studio — brez namena, da l»i eno stranko izigraval proti drugi, ali pa bi te misli apretiral tej ali oni >tranki v prilog. Pisal sem. kakor mi je ravno sililo i/, sr<*a. Zato pa tudi te misli morda niso zistematično urejene. Tudi ne pretendiram, da sera |x>vedal kaj novega, originalnega, niti ne zahtevam, da bi drugi soglašali z mano. Ali kar sem povedal tu, je izraz prepričanja in prihaja iz sr.-a, ndanega svojemu narodu, iz ~rr*a, v katerem — to povdarjam s jk>-vzdigneno gla*o — plamti ljubezen do tega naroda. Temu primerno je temu sestavku jedini namen, da bi koristil, jedina želja, da bi jMMivaril rojake, da je skrajni čas, d a poiščemo izhoda i z labirinta zmot, v katerega smo zašli, v katerem otepamo slepo in si vsi skupaj razbijamo glave. Rekel sem, da ne zahtevam, da bi se moji nazori priznavali jedino pravimi, tudi tega ne pričakujem — saj sem pameten človek —, da bodo vsi soglašali z mano. Tudi Vi morda ne soglašate. Torej kakor izraz mojega osebnega prepričanja bi Vas prosil, da nat ^nete te moje misli. Na Kranjskemu htjeti boj dve razdivjani stranki, katerih nobena ne kaže pravega zmisla za v s e s 1 o v e n s k o stvar. Vsaki zmej njiju j*1 ravno »stranka< više nego na-rol slovenski. Dejstva govore tako; za-fteljivira Iteaedam tu ne smemo verjeti. Ali da rne u meje te: ta ostra sodba gre le strankama, kakor takima, oseb ne napadam. Pri-po/navam marveč, da so obema strankama možje poštenjaki na čelu, ki so uverjeni, da služijo dobri stvari tudi tedaj, kadar — greše ! Na D u n a j u j e s e d a j »S 1 o v e n-»"e v a« stranka temeljito zavori 1 a. Da je nasprotna jej stranka zdrava slovenska, ki bi bila znala to priliko »prstno |>orabiti. motrla je svojo nasprotnico naravnost uničiti, ali pa vsaj hudo oslabiti. Ali v to svrho bi se bila morala po«lati v «>««j ie za slovensko narodno stvar ; ona pa je slej ko prej (»ostavila v ospredje *voja liberalna načela iu za ta dela propagando. A mednarodni liberali- z e m je sedaj (in po moji sodbi bo tudi vsikdar v bodočnost) v pogin slovenskemu narodu ! »Slovenčevi« nasprotna stranka ni spoznala te resnice, je zamudila lepo priliko, in to se bo britko maščevalo nad njo. Da se je ta stranka znala pametno umakniti, v kolikor je predaleč zašla, postala bi bila lahko, tako rekoč, gospodarica situacije in združila bi bila lahko okolo sebe za narodno delo, vse, kar ima narod najboljšega. A tudi one, ki bi ne bili žnjo, bi bila prisilila do spoštovanja. A ona ni umela tega, ker je bila — po mojem mnenju — pod pritiskom neke slabo razumljene sramožljivosti, ker je menila, da izgubi na svojem ugledu, ako bi bila storila, kar bi jej bilo ]>o mojem naziranju le v čast in patrijotično zaslugo: ako bi se bila umaknila, v kolikor je zašla, ako bi bila krenila z dosedanjega pota, v kolikor je zgrešen, ter omogočila s tem zložno delo za one točke, ki so nam vsem skupne kakor sinovom jed-nega in istega slovenskega naroda. Nas pa ne more rešiti nič druzega, nego skupno delo, kakor označeno ravnokar. Pred vsem hočem opozoriti na nekaj, kar naša posvetna inteligenca na Kranjskem Opremalo pošteva. Slovenski narod je krščanski narod. Kdor hoče delati za ta narod, mora delati na krščanski podlagi, ali bolje : se ne sme dotakniti krščanske podlage naroda. Kdor pa se le-te dotikuje vedoma, kdor jo začenja razdirati, ta ne more delati za korist našega naroda ! In poslednje dela na Kranjskem vedoma, po gotovem načrtu, list »Slovenski Narod«. Velecenjeni g. urednik, kakor piše ta list, je včasih poštenemu človeku že preveč. Priznavam brez ovinkov, da je tudi med duhovščino mnogo, v mnogih krajih le premnogo slabega, ali radi tega vera sama ni slaba. Meni pa se vidi neumestno in pogubno, ako se radi napak posamičnikov napada in ruši vsa stavba sama. Moja misel je ta, da mora slovensko posvetno razumništvo omejiti to destruktivno }K>četje glasila narodno-napredne stranke. Po-sito, da je velik del slovenskega razumništva tudi res indiferenten v verskem pogledu, ven-bi ga morali prisiliti politični in narodni razlogi, da odločno nastopi proti omenjenemu početju. In to iz sledečih razlogov. V prvo je ta boj že a priori brez-vspešen in brez zmisla sam na sebi, ker nobena pobijajočih se strank nima nade, da bi popolnoma porazila nasprotnico; v drugič se v tem boju uničujejo vsi temelji montle (v najširšem pomenu le besede) in s tem se jemlje narodu glavna opora v njegovem boju za obstanek; v tretjič se v tem boju raz vnema verski fanatizem v našem narodu, a le taje najhujši in najbolj pogub lj i v za vse narode, med katerimi se pojavlja, posebno pa za naš narod, ki nima zagotovljenih nobenih pogojev obstanka in je od vseh strani napadan od brezobzirnih sovražnikov. Ta boj ni narodna potreba, je tuja, k nam zanesena cvetka, bolje: kopriva, ki nas po naklepih sovražnikov slovenskega imena ima — uničiti. Brez podlage je vse ono zatrjevanje : ker se je boj začel, se mora tudi izvojevati do konca. To so prazne fraze. Narod v svoji celoti nima prav nobene potrebe za ta boj, zatorej — proč žnjim ! Posamic-niki naj se le sami držijo svojih »osrečeval-nih« idej, narodu slovenskemu pa naj pustijo, kar mu je sveto. Tudi tu velja : primum vivere, dein philosophari. To se tako rado navaja za posamični ke, velja pa tudi za narode. Neprestano čujemo povdarjenje, da treba računiti z dejanskimi razmerami ; pri tem pa mislijo seveda vedno le na boj in na medsebojne razmere, katera je ustvaril baš ta boj! Na dejanske razmere, v kateri se nahaja naš narod v svoji celoti, pa nobena stranka ne misli. Te dejanske razmere so: kakor narod nimamo mi nobenih svojih izobraževaliič! Po izobraževališčiii in po uradih se ziste-matično dela na naše raznarodenje. Obe I stranki pa se lepo in brezskrbno prepirati ! dalje. Tu sta stranki slepi za dejanske razmere naroda, za katerega se baje boriti obe ! Ali sti se morda kaj zanimali za razpis al u že b na kranjskih srednjih šolah? Ima jiji »Laibacher Zeitung« od zadnjega tedna meseca svečana. Poiščite si tisto in premišljujte nekoliko. — Ob tem boju vedno le zgubljamo. Za šole kakor take se ne briga nobena stranka, istotako ne za urade in imenovanja. Nemška birokracija dela, kar se jej zljublja. Naši poslanci nimajo pokazati no-' bene pridobitve. Čehi so si znali pridobiti drugo tehniko, tudi drugo vseučilišče se jim že obeta — naši poslanci pa niso pridobili niti ene meščanske šole. Kje so srednje in visoke šole?! In vendar so šole narodom tako potrebne za obstanek, kakor zrak za življenje! Zmisel za vse to je izginul iz naroda vsled domačega boja. V nas je navstala grozna praznina, a prostor so zavzele psovke in oštevanje. Naše razumništvo v obeh taborih nima več zmisla za te svetinje narodove — kako naj bi ga imele mase naro ia ? ! Kakšno more pač biti mišljenje naše javnosti, če čuje dan za dnevom o nečuvenih krivicah, ki se gode našemu ljudstvu v vseh strokah javne uprave, a vidi, da se nikdo ne gane, da nikdo ne nastopa proti taki krivici — ni duhovsko, ni posvetno razumništvo, ker so vsi zapleteni v domači boj ?! Nekako fatali8ti*ški so začeli vsprejemati vse to. Temu nasproti se čutijo brez moči, obnemogle, s tem hujo srditostjo pa padajo drug po drugem. Tega jim nikdo ne brani, kajti ostali svet se temu — kakor nam je ali naklonjen ali nenaklonjen — ali škodoželjno smeje, ali pa nas pomiluje. (Zvršetek pride.) Politični preg-led. V TRSTU, dne 3. aprila 1901. Sprememba na okrajnem glavarstvu V Gorici. C. Kr. okrajnim glavarjem v Gorici je imenovan grof Henrik A 11 e m s, dosedaj okrajni glavar v Celju. Pravijo, da je mož dobro vešč našemu jeziku. To bi bila dobra lastnost, da-si bi jo smatrali samo ob sebi umevno, ker je neizogibna. Ali ta lastnost ne zadošča še. Mesto voditelja okraj-nega glavarja v Gorici je sila važno, ker nadomestuje mesto šefa politične uprave v deželi. Okrajni glavar v Gorici je tudi zastopnik vlade v deželnem zboru in je zbok tega njega naloga jako delikatna in kočljiva. Njemu treba, da je objektiven, da zna pravično deliti solnce in senco. Dosedanji glavarji niso umeli tega. Ne mečemo krivde samo njih. Cesto ni bila lastna volja, ampak viša sila, da niso smeli prav vršiti svoje kočljive naloge, ker so morali ugajati sistemu, s katerim je neločljivo spojena tradicija, da je laška manjšina v deželi nekaj višega in da mora uživati vse ugodnosti, na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju, pred vsem pa politično nadvladje v deželi. Tudi ravno- PODLISTEK. Velik grešnik. Povest. Enf-ki spiral It. y. Mamtn - Silnrijak. Posl 1'vdrarski. V. Drugi dan je prešel mučno, jK>časno, katar le v je<*i minevajo dnevi. Zla*ti je bilo (•tožno. ko je ugasnila dnevna svitloba ter so v -obanah prižgali metile svetilnice. Jetniki so hodili mračno po sobah. Kazburjalo jih je v~e: -labi obed, mrak v sobah, a najbolj pa l»oIestna zavest, da so v ječi. Nekje v dimniku je zatulil vete*, kakor t^lailen volk ter natrnal še ve<"'jo grozo nas vseh. Zdelo se ti je. da bi zadoačeval le mal vzrok, pa planejo drug na di ugega kakor divje zveri. Tudi v ječi se vrste na svoj način jasni in težki • ine v i__ Ciril ie ležal na svojih «pričnah» v kotu ter preživljal najmučnejše stanje, znano samo jetnikom. Že tisočkrat si je ponovil vse podrobnosti svojega jetništva. Njegove misli so delovale neumorno, vračajoče se naporno k onemu času, ko je bil še slolw>deu človek. Ali je bilo to žejdavno? Komaj pred dvema dnevoma. Ko bi se bil sklical na Kavnikova, bilo bi izostalo vse to. Nemara da je imel brez|k>j»ovec prav, ko je govoril o napuhu... I>a, napihoval se je v neprimernem času. Domišljija mu je predočevala druge slike: on se vozi v svoji kibitki (koleselju) dalje... |K>staje ostajajo za njim... a ondi je že ma-tuška Moskva. Pričakujejo ga, povsod so ga veseli... -Se se nahajajo pobožni narodi, ki se Sloboden zagleda zopet beli svet in zeleni les, vsakovrstne poljne rastline, toda oni dru^i ostanejo tukaj. Vse delo Antikristovo ostane, kakor je bilo. Grozne so, ne kamenite stene, ne okrutni pristavi in železni zapahi, ali strašen je duševni mrak, strašna obkoljujoča jih tema. In mučili se bodo, polni greha in zlih brez omahovanja drže naročila svetih očetov, namenov, a niti jeden svetel žarek ne prodre iiogaboječnost je oslabela, toda Izraelu je še sedem tisoč mož, ne pri po gibaj oči h svojih ko- do surovih duš njihovih. Oni ostanejo, on pa, sluga Kristov, malosrčno misli na slobodo— len pre«l Baalom. Da, še je živa duša, ki Čez dan in noč se je Ciril že privadil na ta čuti breme tuje nezakonitosti. Vinograd je že I novi svet ter je že v naprej čutil bolest zdrel, toda nedostaja delavcev. Tu pa je; nad njim. smrad, stokanje in škripanje z zobmi. Ali je mar potrebna žrtev ? V svetem pismu stoji zapisano: «milosti hočem, ne pa žrtev*. Ciril je začel čutiti napade grešne slabosti ter je postal žalosten radi svoje malosrčnosti. «Samo da se iztrgam iz zapora«, si je mislil, razprejaje nadalje svojo osnovno misel. Ko se začne preiskava, jK»peljejo ga od Pilata k A nazu in Kajfežu. Njega nemara ne poj>eljejo tako daleč. Saj povsvod žive ljudje. Nu ob enem s tem snivanjem o mogoči V ječi vlada mrak. Nekateri jetniki že spe ter se globoko vzdihajoči in smrčeči, težko obračajo na golih klopeh. K Cirilovim «prič-nam» se je približal Salaj ter začel razgovor : «Si-li videl, oče, Sleza ?* « Videl*. Nu, ta je sedemnajst duš spravil na oni svet... Tri ljubljenke je zaklal in prenehal na petih dušah. Tu je vzel, po zimi dva tovariša ter odšel na delo. Sleza se je spreoble-kel za zalagatelja. jeden tovarišev je bil nje- slobodi se mu je rodila povsem nova misel, I gov pomočnik, a drugi kočijaž. Zašli so k ki gaje vznemirila nimalo. Da, na njem ni nikake veče krivde in če tudi bi ga držali nekaj časa zaprtega, enkrat ga vendar izpuste. bogatemu trgovcu, ki je prodajal les. Bilo je na večer... Sprejeli so jih iskreno: dobili so čaja in večerjo. Sleza se je vedel tako, kakor bi bil vse življenje barantal z lesom. Trgovec je bil vesel, da so prišli kupci k njemu na dom. Pridržal je goste na noc.... Toda po noči je Sleza poklal vso rodbino, trgovca z ženo, dva otroka in pestunjo ter pobral njihovo bogatstvo. Samo kuharice niso mogli najti v naglici, in ta jih je izdala. Zbudila je ljudi, ki so zdirjali za razbojniki ter vjeli Sleza... Toda on jim na vsak način ubeži iz ječe. Tudi Kasuar je tega mnenja...» cOečen ne bo nič slabši*, se je vmešal v razgovor brezpopovec, prisedši bliže. tnosti na drugo stran, to je seveda tudi res. Čemu pa je bil gospod vitez — državni politični uradnik v Prim >rju ! Tradicij«inaloa vladna [»olitika je -da svojo j»ot dalje z neomajno doslednostjo in z isto vštricno - > se — slabšale razmere, jn»oj 81 rovala natprotstva in ogorčala čutstva. In slednjič so -tvari dozorele tako daleč, da je de- da na vseh teh vesteh ni nič res, ker je vlada popolnoma zadovoljna z dosedanjim v spe hora in se jej ne vidi umestno, da bi spreminjala kabinet ali program! — de že mogoče, da so rainisterski kandidatje sami sprožili te vesti v opozorjenje g. Korberju: še smo tu in — čakamo. Pangermanizem in Italijani.»Agra- mer Tagblatt« prinaša uvoden članek o tem predmetu, ki se popolnoma pokriva z našim stališčem in sosebuo z izvajanji, ki smo jih te dni priobčili pod naslovom »Infiltracija nera- je pošilja proti nam v boj, je tudi danes polju popolnoma osamljeni in si moramo sami naše menenje : istotako, uespremenjeuo, kakor je bilo. Slej ko prej zaktevamo od tržaških trgovcev naših, kolikor jih je, da se zavedajo svoje narodnosti, ako hočejo zahtevati od slovenske javnosti : svoji k svojim ! Slej ko prej smo tega meuenja, da je izventrža-škim trgovcem v dolžnost, da v svoji korespondenciji s Trstom rabijo slovenski jezik, ker bodo s tem, ako pišejo našim, vnemali v istih narodno zavest, jih opominjali, da jim je slovensko klijentelo jemati v poštev ter štva«. Zagrebški list dokazuje, da kouHikt žel ni parlament obtičal in nehal funkeijoni- ! med Slovani in Italijani povspešuje le ger-rati. Skoda pa je bila na struni deželi, de- \ manizatorične namene. Tudi sedaj stoje Nemci I pišejo drugorodcem, bodo iste silili do spo-želno tfo^fKMlarstvo je trpelo. Po dolgih na- pazno na straži. Italijani pa so jim vsikdar z štovanja do našega jezika in s tem poviše- izbojevati obstanek naših starih pravic. Pa mi se ne bojimo. Navdušeno se bomo borili vsi stanovi za svoje svetinje. Nepristojno vedenje e. kr. uradnika. Prejeli smo in objavljamo : Podpisani sem bil pozvan na sodišče, oddelek za pupilarne stvari, da se predstavim, ker sem vsprejel sovaruštvo štirih mladoletnih otrok. Dne prvega t. ra. sem torej šel tja in — govoril slovenski. Dotični uradnik pa mi je rekel : >Ma, caro Lei, la pari i italian !« Vide, da jim predočevali, da se narodna dolžnost vjema ^ ne opravim ničesar v svojem slovenskem je-tudi z njih kupčijskim interesom. Ako pajziku, sem začel govoriti laški. Po dovršenih formalnostih sem zahteval, naj se mi »sovaru-štveni odlok« dostavi v slovenskem jeziku. porih, j -...trajanjih in diploraatiziranju so voz i veseljem na razpolago, kadar vlada nastopa vali njega ugled ter tako tudi blaž ili nasprot- j Gosp. uradnik je izjavil, da že vdobim, kar si«*er /..pet spravili na pot. da se za silo proti Hrvatom in Slovencem. Tudi zveza med stvo tlo nas. giblje dalje. Ali nositelji zistema — in v-prvi Italijo in Nemčijo služi le pangermanizmu. To poslednje bi bilo vsa kako za nas v vrst! hodo.-i gospod glavar — naj ne poza- Poledica tej zvezi je, da je irredentizem ob- velik dobiček, ali bolj v narodnem [»ogledu. zahtevam; in res mi je dal slovenski »Sova-ruštveni odlok«, toda brez v»ake pisave — samo tiskovino! Pomolil mi je pa še drugi bijo, da je trebalo v to skoro brez- neinogel nasproti pangerraanizmn. Glede na . ne more pa povspešiti rešitve vprašanja, ki »Decreto di noraina di Contutore«, kateri je primernega samo zataje vanja Italijane v tej monarhiji veljajo besede sili na dnevni red : vprašanja, kako organi- izpolnjen, kakor zahteva zakon ! Podavši ini o d strani slovenskih p o s 1 a n-! Ovida : »Video meliora probmjue, detoriora zirati veli ko trgovino Trsta, import in eksport, ta poslednji »Decreto«, rai je rekel: »(rhe cev! Pumi-lijo naj, et hoteli (»ostavljati na tako trdo skušnjo. le v družbi s Hrvati in Slovenci vspešno govci. To pa dosežemo le po akciji v ve- ll®ifce laški! \ Trstu je dobro znati iasko, Povodom spreinemije na okrajnem gla- pobijati. Pangermanizem jednako grozi Itali- likem stilu, za kakoršnjo ne zadoščata ni zahajate v prodaj a lnico kaj kupovat!!) varstvu goriškem kličemo odločilnim krogom : janstvu, kakor Hrvatstvu in Slovenstvu. Hr- število sedanjih naših trgovcev v Trstu, niti ako jim je res do tega, da rešijo latentno vatje in Slovenci niso nikoli oporekali reel-krizo goriško, zapustiti morajo stara tradi- nemil italijanstvu, oni zahtevajo le, da so cijonalaa jm»ta, pota kriviee, gonjo za tikei- tudi njih opravičene aspiracije spoštujejo. Mi ne ski trgovci — mislimo vedno akcijo v ve- Torej tako je: ako se mi avstrijski po-v tržaški trgovini investirani slovanski ka- Ciniki poslužujemo svojega jezika, se nam pital. Ako hočemo, da bodo zunanji alovan-) odgovarja — kakor zgoraj! Ako pa zalite- . vamo slovenske odloke nam dajajo iste jami ! Z za|»ostavljanjem velike večine pred pričakujemo mnogo od previdnosti Italijanov, likem stilu — mogli pokrivati vse svoje po- krez zakonitih zapiskov in nam na gori na manjšino >e postavljajo stvari na glavo — a Oni omahujejo sera in tja med strahom in trebe le slovanskih trgovskih tvrdkah v v*edeni način usiljujejo laske »Decrete« ! ! stvari, ki stoje na glav.', ne morejo biti sovražtvom. Pangermanizina se boje, Slovane Trstu, je prva neizogibna potreba, da takih zdrave. To balansiranje v zraku ne more pa sovražijo. Strah in sovražtvo pa sta — firm — imamo! roditi dobrega. Vlada naj enkrat zasnuje tako zaključuje >Agramer Tagblatt« — jako svojo [»oiitiko na realnih odnosajih, na tem, slaba svetovalca, kar ie in česar tudi ves nje aparat ne more Jaz protestujem proti takemu vedenju e. e. kr. uradnika, ki zahteva od nas delavcev To je zraisel naših izvajanj v noticah »nanje več jezikov, dočim on sam ne pozna Bistrimo pojme!«, a ne moremo uraeti, niti deželnega slovenskega jezika! Trst, dne 2. aprila 1901. V o 1 č i č V e k o s 1 a v. Gospod Etbin Kristan je — kakor Tudi praška »Politik« se bavi s tem kako naj bi bilo to v nasprotju z onim, kar odpraviti ! S 1 o v en s k e m u življu na G o- predmetom in pritrja, da Italijani morejo le smo propagirali v prejšnjih časih. Poprej riškem bodi enkrat pravica! To v tesnem kontaktu z Jugoslovani preprečiti »mo ravno govorili o prvih korakih, a sedaj pravico mu dajo tem lairlje. ker jej laško vsenemško nevarnost, ker sami so prešibki, bi hoteli, da se izvrši nadaljen — velik poroča >SIovenec« izstopil iz katoliške ljudstvo samo ni prav nič na poti, ker ve, da bi se mogli vspešno upirati nemštvu. Do- korak. .cerkve ter se proglasil za brezverca, Brez da njega interesi ne bodo trpeli, če bomo mi sedaj so Italijani se svojim nasprotstvom do A če že govorimo o protislovjih, mo- komentarja ! zadovoljni, ker ve. da st, ara- življa v Dalmacija*. Praški list pa vendar ne kričečem protislovju z menenjem »Primor- in Metoda. Zaključni govor predsednice, pak more priti le — mir v deželo. Laški izključuje možnosti, da se konečuo v Italija- škega lista« {glej včerajšnjo »Edinost« !), ki gospe Karle Ponikvarjeve, na občnem zboru politikoni, ti seveda nočejo mirti, ali usodna nih sebičnost pokaže močnejo, nego pa so- hi hotel, da vse delovanje za našo rešitev se je glasil : zmota ie, ako -e — kakor se je godilo do vražtvo in da spoznajo potrebo solidarnega koncentriramo na strogo gospodarskem — Dovolite, veleeenjene gospe in gospice, sedaj — zli instinkti le-teh zamenjajo z voljo postopanja s Slovani, kakor so že spoznali — logično torej tudi na trgovinskem polju — ([a se Vam v imenu novoizvoljenega odbora furlanskega ljudstva. V interesu miru, v in- o tem se »Politik« sklicuje na izjave neka- ',rez ozira na etične momente. jn v fiVojem imenu zahvalim za čast in za- teresu prebivalstva, dežele, države, t< »rej 1 »i terih laških listov — nevarnost vsenemške bilo, ako z novim glavarjem pride v Gorico propagande, tudi nova — vladna |»olitika. Mi smo hoteli le konstatirati to proti- upanje. Vem, da govorim vsem častitim od-slovje med dopisnikom »Slovenca« in gori- hornicam od srca, če obljubim v imenu vseh, Potovanje francoskega ministra za škim konservativnim glasilom. Ne pritrju- (|a hočemo z vso vnemo tudi nadalje delo- vnanje posle V Petrograd. Francozki mi- jemo pa temu poslednjemu, marveč menimo, Vati za našo preljubljeno družbo sv. Cirila nister za vnanje posle, Delcassć, odpotuje oziv. da prevzame ta <>l» t€J priliki nadaljevala pogajanja, ki moment. Če zahtevamo od trgovca, naj vrši ne more rešiti, naj bo še tako delaven in naj ali oni portlelj. Dobro ie pogodil dotični dr- se vršila ob bivanju načelnika ruskega svojo narodno dolžnost, moramo mu tudi Vporabi v to tudi vse svoje duševne in fi-žavnik: v lil»eralni stranki je toliko mini- generalnega štaba v Parizu. To in še druga ustvariti pogoje za trgovski obstanek v slo- j ziCne sile i pa saj |,i bilo to tudi jako kri-ster»kih kandidatov, kolikor je členov. Šte- dejstva dokazujejo, da so razmere mej Fran- vanskem okvirju.) Baš zato hočemo v teh vično, da bi le nekatere morale toliko delati, vi I u kandidatov je primerna tudi — zavist, in Kusijo ostale intaktne. noticah govoriti o smereh, v katerih naj slo- druge pa bi o tem niti ne trenil« z očesom. vanski poslanci pritiskajo na upravo države, j yse imamo svoje družinske in stanovske dol-da tržaško Slovanstvo pride do svojih na- ! žnosti, katere nam morajo biti prve in naj- ki vlada med njimi. Te dni se je bila raz- Vojna V južni Afriki. Najnovejše nesla vest o p red stoječ i rekonstrukciji Kor- vesti z bojišča v južni Afriki nam sporočajo beijevega kabineta, o kateri priliki da bo o važnih spremembah, ki se dogajajo v naj- rodnih in PoliLičnih Pravic' ker verao' da bo i svetejše, a poleg teh ima vsaki človek, brez imenovan po^elien nemški minister-rojak, ka- novejšem času. Burska načelnika Botha in to J-ovspeševalo tudi trgovsko orga- razi;ke stanu in spola, dolžnosti do človeštva kor je n. pr. dr. Rezek češki minister-rojak. Dewet sta se baje združila in šteje njihova nizacij°- ker 1,0 vzbujalo ono, česar najbolj j Bploli in dolžnosti do svojega naroda še po- Da ste videli gonj«,, ki je navstala radi vpra- skupna moč kakih 30.000 mož. Guverner trebamo na tem PolJ,l: P°gum' duh P^j^"! sebej! In kdor ne čuti iega, kogar ne silijo sanja: kd zavisti bo?! A v jednem so bili edini, v kapske kolonije. Millner, in vrhovni povelj- nosti' Ije politifino zadovoljen j dolžnosti na delovanje, ta ni vreden ud rnj-i nič. če ne bom jaz ! — Du- nik angležkih čet Kitchener odstopita baje. najski poročevalec »Politike« pa zatrja sedaj, Bodoči angležki vrhovni poveljnik v južni SV0j0^ mditiduvalnost. ------------— — —- Afriki bi bil torej že — četrti ! Pač slabo sedel bi že k < irilu ter jel praviti s pojočim znamenje, ako je Anglija primorana tako narod ima poguma, da tudi v trgovini kaže človeške družbe. tx naroda! Boj proti sv. Cirilu in Hetodiju. Sv. zvest sin svojega Ne bodite tako silne egoistke, ki se ne Stolica v Rimu je obsodila postopanje cerkvene zmenijo za čisto nič druzega, nego edino le glasom : «Treba ti je j*»vedati, vladika, pogost oma menjavati vrhovne poveljnike. Pred- Plasti v Trstu, kije podila iz cerkve slo- . za to, kar je spojeno z njih družinskim ali e sedaj so v ječi žrtve sv. Rešnjega telesa. Župnik Hrovatin j e pa ojb sodil lepo in sveto zastavo v hrano cerkvenim m i-š i m pri Sv. Jakobu. Tako se umetnim načinom razburja slovenski narod v Trstu, ko se mu takim cinizmom zaničujejo slovenske cerkvene ;n narodne svetinje. Žalostno je, da smo mi tržaški Slovenci v zadnjem času tudi na verskem vili na javnem prostoru, skoro ol dnevu. V Jamki se shajajo različni berači in publik. iz vseh teh vesti je razvidno policija |»orna vseh. Z jedno besedo : pijanci šanse za Anglijo niso nič kaj ugodne. in drobni tatovi... Le samo oni so mogli do- - prinesti to... Tudi preiskovalni sodnik je bil tejra menenja... Tu pa se je pokazalo, da je prišel na večer v Jamko pevovodja ter se napil žganj i ee. Prvič, kaj ima pevovodja iskati v Jamki, vdrugič pa i»erač ni imel ni- Bistrimo pojine! Gospod dopisnik v ► Slovencu* bi nam h-»tel dokazati nekako česir druzega. nego samo nove »lebedre. Zašli! nedoslednost ter se v ta namen zaleta — v so k pevovodju ter ondi našli tiste Šleoedre, tudi domovnice ni imel v redu in nihče ni zdal, odkod se je vzel ta človek. Pa so ga posadili v ječo in sam se je imenoval Čečena. Ćečen je sedel jeden mesec, dva mesca, tri mesce in vse tajil: ne vem ! In te stvari je bil konec. Treba ti je samo vedeti, da je ta Cečen - na |k»gled je star in slab — imel ljubljenko. Umeš-li? (Pride še>. odprta vrata. Meni namreč: »Kdlnost« saina je opetovano opozarjala slovenske in slovanske trgovce, naj se zavedajo, da so Slovani, naj dopisujejo tržaškim tvrdkam izključno slovenski ter je celo pozivala slovenske liste, naj širijo to misel. — Zdaj pa — tako vsklika dragi znanec naš — je kar naenkrat jiostala drugačnega menenja ! Kdo pravi to? Na kaj opira dopisnik »Slovenčev« to trditov svojo? Prejšnje me-nenje naše, na katero se dopisnik sklicuje in drugim nekaj dobrot, ki jih želimo svojcem. V prvi vrsti pa svojemu zatiranemu narodu. A kaj mu hočemo dati lepšega, kaj želeti boljšega, nego izobrazbe in omike, t. j. šol v materinem jeziku?! V nas Slovencih pa noče nihče serbeti za slovenske šole! ni vlada, ni občina! Zato smo si jih ustanovili sami, dobro vedoči, da edina rešitev naroda je prosveta in omika ! Dobro vedoči, da narod brez šole je narod brez bodočnosti ! Da se pa te šole za morejo vzdrževati, v to treba silnih žrtev, treba velike marljivosti in delavnosti. Pokažimo torej tudi me, žene slovenske, svojo vztrajnost in svojo ne-utrudljivost, da bomo popolnjevale, kar so začeli slovenski možje ! Bilo bi pa tudi pravično, da me prevzamemo to breme. Saj so naši možje tako preobloženi s političnimi, jezikovnimi, gospodarskimi in drugimi vprašanji, da sejne utegnejo tako intenzivno baviti s šolskimi stvarmi, kakor ravno zahtevajo naše žalostne razmere! Tu, na tem polji, pokažemo najlepše svojo zavednost, svojo ljubezen do naroda. Tu ne bo nihče prigovarjal naši delavnosti. Tu ne najdemo v možkili nasprotnikov, kakor sioer, kjer gre za žensko oslol>ojo. Ne, tu l*»do moški naši zvesti zavezniki in por-.speSevatelji plemenitega prizadevanja našega ! I*r sim vas torej še enkrat iskreno : oklenite vse te družbe, ter pomagajte jej s tem. da jej pridobivate novih udinj. Prodajajte kujH.ne, katere vam pošlje družba, razširjajte loterijo, o kateri ~em vara govorila. Kupujte kavo, žigice, razglednice! Obiskujte veselice, ki se prirejajo v društveni namen! Izumite kaj same. kar bi za moglo družbi koristiti, kajtionanesme propasti i. i k d a r ! In če bi bili tudi kedaj tako srečni, da bi vam vlada ali ob<"ioa preskrbela sole, vendar mora družba še delovati. Saj imajo Neradi .-voj Sehulverein, četudi jim vlada nudi vse ugodnosti ! Saj imajo Italijani svojo Lego. če tudi imajo šol za vsakim oglom. (eznijo se moramo okleniti mi svoje priljubljene družbe sv. Cirila in Metoda, ki je naše edino zavetišče, edina vez. ki veže vse Slovence, vseh slojev in vseh pokrajin ! A če bi tudi kateri črnogledi in pesimisti trdili, da )e ves naš trud zastonj, ne poslušajmo jih. temveč vstrajajmo in delajmo, da nas ne ImkIo tožili naši potomci, da smo spale. Čujmo torej in l>orimo se vedno v prvih vrstah, da rešimo čast, da ohranimo narodu, kar je narodovega, ter vzgojimo domovini zvestih hčera in značajnih sinov! Onim. ki >i hočejo tu pridobiti domovinsko pravieo. Politično društvo »Edinost« je ustanovilo poseben urad, v katerem se dajejo pojasnila v tem pogledu. Kdor torej želi pojasnil, ali ne zna sam pisati prošnje, naj pride v ta urad, ki posluje v prostorih »iVlalskega |>od|>ornejra društva« št. 1. (Via Molin piceolo št. 1.) M. K a m u š č i č, t. č. uradnik. Vojaški nabori. Vojaški nabori v našem mestu za one, ki so rojeni v letih 1880, 18 71», 1H~S, bodisi, da $<> isti naši občani ali pa tujci, se ImhJo vršili dne -•">., -♦>., -7.. in liO. t. m. in 1., 2. in ^i. maja pričenši ob -i. zjutrai v mornarski vojašnici na lazaretu in sicer jki slddečein redu : Tujci: 25. aprila. Prvi razred, oni. ki so rojeni leta od št. I—dne :>♦». t. m., «xl št. 247—V.*~2 dne "21. in od št. 4**."»—758 dne '2\>. I>rugi razred, oni, ki so rojeni 1679: od št. '2-313 dne 30., od št. 314—618 1. maja. Tretji razred, oni ki so rojenih ; od št. 1—33* dne '2., od št. 339—tJss dne 3. maja. V zgoraj omenjenih dneh se l>o tudi odločalo o prošnjah za jednoletne prostovoljce, naj IkkIo že dotični aspiranti prisotni ali ne, In se bo istotako sklepalo o prošnjah za oproščeni e od redne voja-ke službe. Novinci morajo priti na nal>or točno ob določenem času. ker !x>do si<*er kaznovani z globo od IJO— 400 K. Novinci, usposobljeni za službo pri strojih in kotlih, oni, ki imajo posla s konji in slednjič mornarji Imx1<> morali, v slučaju njih potrjenja v vojaško službo z dotičuimi listinami dokazati svoje usposobljenje v to. Tisti novinci, kateri do 20. t. m. ne dobijo poziva na nal>or, so dolžni dvigniti ga na vojaškem oddelku mestnega magistrata ulica Moda vecohia št. '2, III. nadstr.) Pa res ni bilo vredno. Včeraj popo-ludne so v slo1>odni luki aretirali 40-letno vlačugo Heleno P., ker je v nekera skladišču ukradla I"> ka ftlabo »kupčijo« -e je spravila : kaj če bi se ji bil J Krilo utrgala radi prevelike teže ?! >koda bi bila na ta način še veča, nego je bil vreden — krompir. Z zdravniških postaj. Na zdravniških postajah so dobili zdravniško pomoč r 4^-letni Gregor Kalin iz ulice Solitario: stražar Ev-genij GregoriČ: -letni Anton Brunetti, služabnik gledališča Fenice; 4*-letui Ivan Thaller in 11-letni Humbert Pes. »sreča. o9-letni zidar Tomaž Brza iz ulice Madonnina je padel včeraj po|>o-ludne na zidanju neke hiše v ulici Massimi-liana iz druzega nadstropja na tla in se močno poškodoval na gla%'i in vsem telesu. Prenesli so ga v bolnišnico. Samomor. Včeraj zjutraj je Ana Mikle našla svojega moža, Emila Mikle, na postelji mrtvega. Zastrupil se je bil 8 karbolno ki- slino radi neozdravljive bolezni. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Prebrisana ciganka. Ciganka Marija Karis je pred dvema mesecema opeharila krčmarja Venceslava H. v ulici Valdirivo. S pretvezo vedeževanja mu je odnesla srajco in 4 K, češ, da jih za sv. mašo, v namen da bo odvrnjena od njega neka grozna nesreča, ki ga čaka. Včeraj je gostilničar srečal vedeževalko in jo dal zapreti. Najdeno. Na policiji se nahaja zavoj 6 srebrnih in 6 nikeljastih vilic najden na stopnicah hiše št. 1 v ulici Pane. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 4. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Solitario št. milo: v ulici Fabio Severo št. 19S, fotografi čn i stroji ; v ulici Media št. :*, hišna oprava: v ulici S. Seba-stiano, oprema v zalogi in knjige ; v ulici Barriera vecchia št. 'i, hišna oprava : v ulici Pieta št. 13, konji in voz. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer o » 7. uri zjutraj il.«i, ob 2. uri popolndne 18.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.5. j— Danes plima ob 'J.li> pred p. in oj* 9.10 }M.p.; o«eka ob 9.10 predpoludne. in ob 3.17 popoltidne. Ženski oddelek pevskega društva »Lipa« v Bazovici priredi na Velikonočni jk>nedeIjek, v prostorih gostilne pri »Lipi«, domačo »koncertuo in dramatično predstavo«. Izvajalo se bo Pecovo : »Potovanje po domovini«, s petjem, deklamacijami ter spreralje-vanjem glasovi rja in harmonija. Ponavljala se bo burka s petjem in glasbo : »Dva gospoda, jeden sluga'. Možina rai je sicer tožil, da še gre prepočasi 7. napredkom, ker ljudstvo noče čitati. Zali-bog, res je, da ne gre vse kakor bi želeli mi, ali to ni nič čudnega, ako pomislimo, koliko stoletij je naš narod ječal v sponah : pozabljen in zapuščen od viega sveta!! Bodimo veseli, da ga vidimo dvigati se, česar n. pr. ne moremo trditi o revnem in še danes zapuščenem Furla^u, da-si je on baje sin 2000-letne kulture! Zaključujč moram priporočati vi=em krč-marjem, ki točijo vipavska vina. naj ne zamude skočiti v Rihenberg, ker tam je res kapljica božja, res dobra in so cene — poštene ! Umetno izdelanih vin ni v Uihen-berku, kar je občini in občanom v — korist in čast! Le tako naprej ! B r e j s k i! X Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro je daroval biskup v Zagrebu, Pavel Gugler, 100 kron mesto venca na grob svoji blagopokojni sestri. X V O p a t i j i je umrla 4-letna nad-vojvodinja Gizela, hči nadvojvode Josipa. X Slovensko n a r o d n o - p o 1 i t. društvo veleposestnikov za pokne-ženo grofijo Goriško - Gradišćansko vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 11. aprila 1901 ob 11. uri predpoludne v gostilni »pri jelenu« v Gorici, z dnevnim redom, katerega določajo društvena pravila. Vesti iz ostale Primorske. X Vreme, ti o b r a kapljica in dobri ljudje. Pišejo nam: Nekega dne v minolem tednu me je bil naš krčmar Jože povabil, da ga spremim v vipavsko dolino, kamor pojde kupovat — rujnega vinca. Vreme je obetalo lepo — čas se že ukrade in tako sem porabil priliko, da naberem kako notico za našo »Edinost« ! Bilo je v torek zjutraj ob 9. uri, ko sva zapustila toplo tržaško ozemlje ter jo ubrala proti Opčinam, kjer sva si, pardon — si je moj sopotovalec najel dobro kobilo, katero je vodil še bolj dobri Pepi ! Že na Opčinab je začel naletati precej gost (in bel!) — sneg, ki naju je spremljal do blizu Štanjela ! Nanos, Ćaven in drugo bližnje gorovje nas je pozdravljalo v lepi, nedolžnobeli obleki ! V Uihenberku sva si v hiši g. Maksa Li-čeva privezala že precej pretresena in skrčena — želodca, t 'd tu sva šla peš na Preserje, kjer sva se ustavila pri g. podžupanu Ci-bronu, kateri je naju j »okrepčal s svojo iz-l>orno kapljico. (Ta mož irna v kleti nad 21»0 hektolitrov najboljše pijače !) ŽeleČa ogledati si in okusiti razna tamošnja vina, sva jo krenila na Vrh, kjer je na prodaj še malo lanjskega pridelka, ki je pa najboljše kakovosti. Tu srno se pogodili za najboljše blago in sva jo na to takoj udarila proti Brjara. da poiščeva tam dobre prijatelje in znance. Dospevši k Martinom, sva šla, med drugim, k g. Ćibronu, da pozdraviva njega in družino Igospa je sestra našega prvega narodnega pesnika Simona Gregorčiča). Tu sva bila sprejeta kakor prava domačina ! Tu sva ostala in se zabavala pri čaši izvrstne pijače (i ta gospod ima na prodaj še en sod najboljše pijače). A Vašemu poročevalcu so najbolje postregli z tino staro gnjatjo in dobro posteljo. Vaš poročevalec je drugi dan vstal na vse zgodaj ter «el do g. učitelja Možine, ki pa je še — ker je bilo še rano — poči-čival. Ogledavši si še Cinke, sem se vrnil in bil sprejet po gospe soprogi g. učitelja, ki je tudi učiteljica in kasneje po g. Možini, s katerim sva se — da-si te malo časa — prav dobro imela. Lepa hvala vsem prijateljem in znancem, ki so me, oziroma, ki so naju tako prisrčno sprejeli in pogostili ! Bog plačaj ! Iz vsega, kar sem spisal do tu — bo sodil kdo, da hoče pisec hvaliti samega *ebe, oziroma priljubljene mu osebe! Ne, dragi, to ni moj namen ampak baš nasproten: jaz bi rad storil kaj dobrega — zato pišem ! Kedor je videl Vipavsko dolino pred 30 leti in kdor jo vidi zo|»et danes, mora gotovo priznati, da je tam vse napredovalo. Poglejte le vinograde, s kako Bkrbjo in racijonalno so urejeni ! Tudi o najpripro-stejsem ljudstvu morem reči, da je vse drugo, nego je bilo pred nekaj leti! Gospod učitelj Vesti iz Štajerske. — Za okrajnega glavarja v C e l j u pride baje, ker dosedanji glavar odide v Gorico, dosedanji glavar v Ptuju, Oton baron Apfaltrern. Tako je izvedela «Domovina*. Ime samo ne vzbuja dobrih nad. Ime Apfaltrern je žalostno znano izza nekdanjih bojev na Kranjskem. Sicer pa : dela bodo govorila. — Čitalnica v Brežicah priredi na Velikonočni ponedeljek veliko veselico. Brežice leže ob hrvatski meji; zato so tamošnje veselice pomembne, ker so navadno v sestanek sloveuskih in hrvatskih rodoljubov. Razne vesti. Gledališka predstava blaznencev. Parižki listi poročajo o jako originalni veselici, ki se je vršila v zavetišču za blazne v Villejuif. Več let je sicer že navada, da umetniki prirejajo razvedljive predstave za nesrečne stanovnike v norišnicah. Ali ta seje dogodilo nekaj povsem novega. Vsa predstava je bila delo blaznencev. Jeden penzijon^rjevje spisal igro, godba je od jednega teh nesrečnežev in kostume in dekoracije so napravili blaznenci sami. Službo direktorja gledališča pa je opravljal jeden zdravnikov. In šlo je izborno. A zanimivo je, da so zdravniki, odkar so se vršile priprave za to predstavo, opažali, da so bile krize bolnikov redkeje. Jedno blaznenk, ki je iinela pred mesecem strašne napade, je želja, da bi bila med sodelovalci, v pravem pomenu besede — ozdravila. Po predstavi je bil obeti in na to ples, katerega so se pred-stavljalci udeležili v kostumih, a drugi v svojih najlepših oblekah. Veselje je trajalo pozno v noč. Kača. domača Žival. V Braziliji rabi kača kakor domača žival. Ta kača, nekake «Boa»-vrsti, je dolga nad 3 m. in debela kakor moška pest. Na trgih v Rio Janeiro, Pernambuco, Bahia itd. prodajejo take kače po 1 — 1 in pol dolarja. Boa je človeku popolnoma neškodljiva. Prespava ves dan in začenja še le zvečer laziti po vsej hiši in iskati podgane. V hitrem skoku jej skoči za vrat in jej zlomi zatilnik. Ta kača se tako udomača, da sama prihaja domov iz hišne okolice. Ali ne le naprava omenjenih dveh telefonskih črt, ampak tudi drugih, kakor n. pr. med Trstom in Puljem in Trstom Gorico, bi bila jako potrebna. V zvezi s temi telefonskimi zvezami, ki se imajo napraviti, bi moralo tudi nastopiti primerno znižanje telefonskih taks med Trstom in Dunajem, s katerim predmetom se je bavila tudi trgovinska komora dunajska v svoji današnji seji. Z ozirom na to si dovoljujejo podpisani staviti nastopno vprašanje do Vaše ekscelence : 1. Namerja-li Vaša ekscelenca skoro že ukreniti potrebno za napravo telefonskih zvez ined Reko in Trstom, oziroma Opatijo in Trstom, in eventuvelno zahtevati, tla se primeren znesek stavi že v letošnji ali najdalje v proračun prihodnjega leta ? 2. Namerja-li Vaša ekscelenca poskibeti tudi za druge telefonske zveze, kakor n. pr. med Trstom in Puljem in meti Trstom in Gorico in v zvezi s tem odrediti primerno znižanje telefonske takse med Trstom in Dunajem ? Brzojavna poročila. Zasedanje prestola po kralju Edvardu. PETROGRAD 3. (B.) Izredno angležko poslanstvo, kateremu je naloga, tla notificira zasedanje prestola po kralju Edvardu, je bilo vsprejeto od cara in carice. Dogodki na Filipinah. WASHINGT( >N 2. (B.) Dasi je Agui-naldo položil prisego zvestobe, ostane vendar ujetnik a se mu ujetništvo morda nekoliko ublaži. Nune v vojaških bolnišnicah tla v Spaujskem. MADRID 3. (B.) Uradni list priobčuje okrožnico vojnega rainisterstva, v kateri je zaukazano naj v vojaških bolnišnicah ne rabijo nun dotlej, da bodo potrebni krediti postavljeni o proračun. Ustaja na Kitajskem. LONDON 3. (B.) Listu »Morning Post« brzojavljajo dne 21. marca iz Paotingfu : Glasom priobčil kitajskih uradnikov so isti dne 30. od Li-huug-čatiga sprejeli vest, da se je mandžurski dogovor podpisal. Isti izjavljajo tudi, da so olveščeui, da se cesar v v prihodnjih mesecih povrne v Peking, (ločim cesarica ostane v Paotingfu. TJENĆIN 2. (B) Reuterjeva pisarna javlja : Li-hung-čang, ki je še vedno bolehen, se je odpeljal, spremljan od telesne straže, v Sangaj, kainor utegne dospeti v četrtek. LONDON 3. (B) Glasom neke brzojavke v »Standardu« iz Tienčina, sodijo Kitajci, da se dogovor glede Mandžurije podpiše v teku prihodnjih 5 dnij. Vojna v južni Afriki. DUR BAN 2. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Buri so v bližini Ncvcastle razpršili v zrak jeden železniški vlak a so se umaknili potem v gore, ko so agležke čete prispele na lice mesta. LIZBONA 3. (B.) Parnik »Zaire« je priplul semkaj s 317 burskimi ujetniki na krov u. ^Aleksander LeviMiHZii i s? »J T R S T t* - fg Prva iu največja tovarna pohištva vseh vrst. Trgovina in promet Telefonske zveze in znižanje telefonskih taks. V seji zbornice poslancev dne 28. marca so poslanci S p i n č i č, V u k o v i ć in tova-' riši stavili nastopno interpelacijo do ministra i za trgovino: Že več let se dela za telefonsko zvezo ! med Reko ir. Trstom, oziroma Opatijo in Trstom in živahni promet, »osebno med prvo imenovanima trgovinskima mestoma, opravičuje popolnoma to zahtevo. Tudi v noveji čas sta se uprava zdravilišča in meščanstvo Opatije obinila do ministerstva za trgovino radi naprave take zveze in dotično nlogo je tudi trgovinska zbornica tržaška priporočila naj-topleje. tovarna: zaloge: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM— Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-\r5uje naroćbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. i « « « i i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri rerKvl sy. Petra (Piazia Rosario pod IjudsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in ločnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster ^ i filjalka ▼loge na kipi ti— posredovanja, posojila menični eskompt, vi rmzvlnkuliranje obligacij. • vreO*> la St. 4W2. Ker navadni >i*iiienj v Nabrežini padi* leto> ravno na dan Velikega petka, se isti odloži na ponedeljek po beli nedelji. to j«', dne lii. aprila t. 1. Županstvo v Nabrežini dne .SO. inarr-a 11 *01. Župan : 4'aliarija. Slovenska družina daje v najem lepo iiiohlirano sobo za dva ^tsjHHhi v ulici Geppa št. 10- I. n. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Halcanton št. 1 — TRST Zalog* pohištva za Jedilnice, ln spalnice preje malce, ilmnlc ln peresnlc, ogledal in ftaleinih blagajn, po cenah, da s« ni bati konkurence. Varstvena znamka: SIDRO. ILINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi ■J? pri poznano izvrstna, Itoleeine blažeče JJf mazilo dobiva se p<> stol., 1.40 K in po "2 K po v*«*h lekarnah. k/ Pri vkupovanju ga pov*oe ■puejnie originalni izdelek. V Q iS § Bkiteneu lekarna prt zlatem levu v Pragi Eliz&betine ulice 5. Anton Pečenko Vrtna ulica 10- 00RICA - Vrtna ulica 10. j»rijx »n»ča pristna lw>la in črna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih i u istersklli vinogradov. I »ostavlja na dosi in razpošilja po železnici na vse kraje avstni-<»gerake monarhije v M*lih od ."►♦'» litrov naprej. Na zahtevo |m>-silja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov btiščeči tok 4. 4. j. za podove t četero nijan«ah za inebuk les. ki pokrije vsako prej-no prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen, /a 10 ni. zadostuje 1 kg. po '1 kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj. pri vili girana ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. J. Pserli so že već desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuje«* domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavijanja in telesnega zapreka. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom Pserbofer-Jeve krogljice ali Pserbofer-jeve kri čistilne krogljice znane, sume škatijica » 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr.. IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod nporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer -jeva lekarna Dunaj i„ Sin^erstrasse štev, 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in n;i to paziti, da ima napis na pokrovu ^ake Škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.i — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražiluega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica ±1 kr., 1 dvanajstorica steklenic '1 gld. J. Pserhofer-jev balzam 1 steklenica zoper rane, kr T a n n o c h i n i n - p o 111 ada J. Pserhofer-Jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica '1 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Stendei-a. 1 lonček f>0 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7f> kr- čistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Jev. 1 lonček -io kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca ^ J. Pserhofer-je v balzam zoper ofolso. pošiljatvijo 65 kr. Stoli -ovi Kola - preparati izvrstno kreptfilo za šelooec in živce, 1 liter kols-vina ali eliksirja 3 gld.. lL litra 1 gld. rtO kr., l/4 litra S."> kr. J. Pserhofer-jeva grenka Univerzalna želodčna tinktura 1 steklenica 4<> kr. s poštnine prosto Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi št- vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske larmacevtiŠke specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poftiljatve po poftti lzvriinjejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Će se preje vpoilje denar (najboljie s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena Glavnica v akcijah 20.000.000 K. Reaervni zaklad nad 7,000.000 iS* Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brnu. Plznu. Buddjevicah, Pardublo&h, Taboru, Benešrtvi, Iglavi, Morav3ki Ostravi. Važno za vsakeg a Krt z prodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gfl, 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura oil niklja, Anker remont, (na željo tiul posrelir.) z lopo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in skatljico. 1 krasna golil in ali ni kljasta okropna verižica s privesom. 1'urlžki sistem. 1 goMin-igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Ciarantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov i/ pristnega srebra, uradno pum-i r. 1 g< »ldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvijn. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remout. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ i Krakovo - Stradom IT. - Krakovo i . .... . . Neodgovirjajoee sprejmem v S »Ini'h nazaj in povrnem ti ena r, vsle«i česar nima knpec nikakega rizika. Bogato ilustrovani eenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. Krompir za seme, fine vrste, pošilja v vsakej mo/ini vedno A I o j z i.j K ;i u c trgovec v Ljubljani, 1 binajska cestu. Važno oznanilo ! 1'uilpisani smatra ^i v dolžnost javiti, tla se VINA iz VISA. K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE iii BELA VINA iz VISA, ki prodajajo v nji*govi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse >oolje leičllp (fciks) Cenik poiljem brezplačno pofttnine prosto Ta sladna kava je priznano najboljša Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma pod novo monicipamo palačo. G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrak. Toči na drobno (od l/s litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. IC po najnižjih cenah. Na izben»: kitajski in ruski čaj prve vrste. primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+: zatore Secesija h naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBE SV.CIRILA IN METODA V LJUBLJANI IVI A L PO Z ALDG Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Kllllilljska poS4Xlreka5:i vsi* drn^e enake izdelke na trpr/nusti in vztrajnosti ter je zelo po eeni in l»rez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske opravo. Novost ti' vrste ji* patentovani stroj Z;I kuhanje kave ali čaja. ki deluje sam od sebe. ne da l>i bilo ga treba nadzorovati. Izkljneno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barrlera veeehia _ TKST i M. U. Dr. Ant. Zahorsky » j priporoča svojo j»oraoč na porodih, abortih ^ J in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- J J rednosti v perijodi, krvavenje, l»eli tx>k. J neredna lejra maternice itil., kakor sploh v vseh slučajih l>olezni. 0rdi 11 uje uliea Carintla štv. S. od «-11 in od 2-4. » » {