Kaj hoče naša deklaracija. Današn.ia doba ni ujjodna razpravJanju "in idejni poglobitvi Tiačelnih vprašanj. Živkno prehitro. drcevni doRodki mus prehitevajo. neizprosno stratvkarstvo -.n Dolitika preveč vplivata na nas. da bi mojdi objektivno razsrlabljati načeinc ideje in iskati potov in sredstev za njili tiresrvčenje. To pa nikakor ne upravičuJe, da b' sta!i prekrižanib rok ob strani in gledal' brezdelno kako naša doba uničuje dobnne. katere smo si prdobili z velikim naporom v dolsili desetletjih. Kdor motn dogodke zadnjih let količkai objelktivno. inora pnzivati. da ie naš stan silno mno2:0 zffubil na ugledu in morali in ic v teli letih lnnoeo naših dobrih stanovsfcilh to¦varišev liodilo s trnjein posuto križevo pot ne po lastni. ampak po zaslugi drugih. Pa vsc to 11 i še vse najlmlše. Najboli žalostno ie to da pri tem ni trpel nas stau kot celota in ne samo posamezniki, ampak da ie pri terti zelo mnogo tnpela ln trpi še sedaj naivečja dobrina našega naroda t. i. šola. katera ie nerazdružljivo spojena z našim»stanom. Kljuib zalkonito zajamčeni stalnasti in načel pri oddaji službenih mest. so nas premetavaH 011 vsakem men.jaii.iu režima iz kota v kot ter so se ozirali na vse druge momente. samo ne na naše Doklicnn deln v šoli. Vsak vaški mogoiec in politični kričač je ime? več vpliva. kakor Pa vodstvo orgatrzacije, ki ie imelo za seboj tisoče organizirancev. To smo dovoli 'jzkusili zadn>a leta pri nairazličnejšili strankah fn režimih, ko n: bilo naipravljania in n-opravljania krivic ne konca ne kraja. Danes mcni, iutri t^bi. In kdo ie pri tetn trmel drug; kakor naš stan in šola. Da taka pot ni nrava :n Delie naravnost v propast učiteljstva in šole. to leži na dlani. Zato ie neobhodno ootrebno. da iščemc tni vsi potov in sredstev. da 00¦ stavimo svojo stanovsko organizaciio na trden temeli. katerega ne bode pretreslo nobenn meniavanje režimov in kateri bcde nudil varnost in sieurnost vsakemu posamezniku in celoti. To ie orvi nogo.i za procvit našeea stanu in naše šole. In to pa prav nič dirugega hoče deklaracia. ki ni naper'ena proti prav nobeni stranki še manj pa proti kaki csebi. Če ii kdo podtka driisre namene ta jo gleda skozi očala. katera so trai nataknili dnigi. a ide.ia in sinisel se seve^a radi tcga še ne meniata Da je pa edino to načelo pravilno -n more niega izvaianje privesti nas na pravo pot. o tem boa"e na iasnem kdor hoče le malo razinišljari z lastnimi možgani 'in je bližje samemu scbi nego drugim. Nihče ne trdi, da ie slednji izraz in vsaka beseda v deklaraciii neizpodbitna in nenadomestljiva. Sai ie bodo razpravljala še društva. stanovsko politični odseR in končno besedo bode šele izržkel naš naivišji forum. t. \. delegacija. Gre pred vsem ža riačelo in njega izvajanie. To načelo pa ni novo. Sai ga jasno zastoipa S 2. našil prvih 'pravil. Če va. pa deklaraci.ia posebno povdarja in podortava. ie to storila neobhodna potreba. ker danes po vseh tripkih izikušnjah v^dimo boli kakor kedai preje. da moramo to načelo iasno izvajatj v vseh situacijah Zakai vsako kolebanje, in stranpota donaša.io našeiinu stanu in šoli samo moralno in gmotno škodo. Kako površno čita niarsikdo dandanes tudi o načelnih stvareh ie v'det tudi v tein, da nekateri posainezniki podtikajo deklaraciji namen iz učtelistva ustvariti nolitično breznravng liudi dasi ravno deklaracija posebno naglaša duševno svobodo. torei tud;- svobodo v uoMtičnem naziranju. kier se lahko udejstvuje vsak posamez-nik izven stanovske organizacije. Ne^katere zopet nioti »maioriizac']a manjšrtne« in »odvoieno mišlienie«. Če se iiojavi kje manišina. ta inaiijš"na ne bode terorizirana od večine in seveda tudi nc vecna od manjšineL Vedno fn ipovsoa bode tudi v principiiaLniih vprašanjih odločala večina, kakoi- ie do sedai. Man|š"sna bode na oodala lahko iziavo in razloge, zakai se ne strinia z večino. V koliko pa pride odvoieno m.šlj&nie končno v 00štev o tem bodeio odločiH oač tisti. katcrim inripade končna odloč''tev v dot;č'ii zadevi. Ne rušiti in razdvaiati. nač na gradHi in strniti vs^ pripadnike našega stanu v močno in nepremagljivo falango. ki bode zamogla delovati ob vsaki prifiki in situaciji v prid šole in učiteljstva. ie namen deklaracije. Ne za posamezne osebc. pa še rhaiu proii iij'in. amipak za uresničenje spasovite ideie v dobrobit stanu i]n šole sre pr: tem pokretu. A. Hren.