Ljubljana, sreda, 18. aprila 1956 LETO XXII. Stev. 92 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev jCjudska, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! i IZDAJA »LJUDSKA PRAVIC A* USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« SEJE ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Stabilizacija trga in standarda osnova družbenega plana Gospodarska odbora obeh zborov sta začela razpravljati o predlogu republiškega plana za leto 1956 — Obrazložitev podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Marijana Breclja - Gospodarska odbora sta sprejela predlog zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene — Seji odborov za prosveto in kulturo ter zdravstvo in socialno politiko Ljubljana, 17. aprila. Ljudska skupščina LR Slovenije, ki bo začela zasedati na ločenih sejah obeh zborov dne 24. t. m., bo predvidoma razpravljala in sklepala o poročilu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za 1. 1955, o predlogu družbenega plana LRS za 1. 1956, o predlogu zakona o proračunu LRS za 1. 1956, o predlogu odloka o potrditvi odloka o začasnem finansiranju republiških potreb v aprilu 1956, o predlogu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene in o predlogu zakona o upravnih organih v LRS. Razen tega bodo na dnevnem redu bržkone tudi poročila administrativnega odbora Ljudske skupščine LRS, mandatno-imunltetnega odbora Republiškega zbora, odbora za predloge in pritožbe in še nekatere drobnejše zadeve. izvajalcev, odbor za zdravstvo in socialno politiko ter odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora. Gospodarska odbora obeh zborov sta dopoldne najprej sklepala o predlogu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, nato sta na skupni seji poslušala obrazložitev predloga družbenega plana LRS za 1. 1956, ki jo je podal podpredsednik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, potem pa sta odbora začela razpravljati o predlogu družbenega plana LRS V pripravah na zasedanje | rov že sestali na seje-. Danes so _ . Ljudske skupščine so se nekateri zasedali odbora za gospodarstvo na ločenih sejah. Odbora bosta njeni odbori in odbori obeh zbo- Republiškega zbora in Zbora pro-1 bržkone zasedala več dni. Obrazložitev dr. Marijana Breclja Na skupni seji odborov za go- ] še ne v celoti, ker se šele pri-®Podarstvo Republiškega zbora ! pravljamo, da- na temelju izku-111 Zbora proizvajalcev je pod- šenj uredimo vsa vprašanja, ki P.redsednik Izvršnega sveta LRS j so v zvezi z ekonomskim siste-c*r- Marijan Brecelj obrazložil mom. Podlog letošnjega družbenega Plana y uvodu je poudaril, da ^oremo iskati nekih specifični republiških planov, ampak 5?? Za to, da v okviru republika pristojnosti podpremo sploš-1,0 tendenco in začnemo voditi ekonomsko politiko na daljšo d°bo, ter pri tem postopno doselimo stabilizacijo notranjega trSa in življenjske ravni. Elementi te politike, ki so Prišli do izraza v zveznem družbenem planu, se kažejo v P^ečanju proizvodnje in blagoven skladih. Da bi dosegli povezuje blagovnih skladov, je v ®Plošnih bilancah predvideno zwi-?anje sredstev za nakup živil v jnozemstvu na 47 milijard din, 0 je za 10 milijard več kakor Prejšnje leto, 10 milijard novih Sredstev pa je določenih za na-£UP potrošnega blaga v tujini, ^rugi element te politike je znižanje skupnih investicij od 420, J1® ^46 milijard v letošnjem letu, !retji element pa dopolriitev nagega ekonomskega sistema, četudi Letošnji predpisi se nanašajo predvsem na tiste ukrepe, ki naj omogočijo, da bomo čvrsteje držali v rokah denarni in blagovni promet. Predpisan je tuui nov način delitve dohodka v podjetjih, s katerim se objektivizira ta delitev po enotnih načelih, tako da ne bo več delitve na osnovi potreb in odnosov v samih okrajih. Element te politike so naposled ukrepi na področju določanja in urejanja cen in kreditiranja uvoza in izvoza, nadalje organizacijski ukrepi za točnejšo določitev funkcij trgovine, zlasti zadrug, kal^or tudi zbornic in tehnični ukrepi, ki naj omogočijo boljši in modernejši blagovni promet. V ta splošni okvir je bilo treba seveda vključiti tudi postavke našega republiškega plana.. Glede materialne plati ekonomskega razvoja v letošnjem letu je dr. Brecelj najprej omenil, da zvišujemo letos družbeni proizvod za 4%, kar pomeni nekaj več kakor 262 milijard v naši republiki; od tega odpade 230 milijard na narodni dohodek, medtem ko bo amortizacija dosegla skoraj 32 milijard. V industriji zvišujemo proizvodnjo v Sloveniji za 7 °/o, kar ni samo rezultat novih zmogljivosti, ki jih bo letos razmeroma manj kakor prejšnja leta, ampak računamo predvsem s povečanjem Eroizvodnje na temelju boljše ooperacije podjetij, boljšega izkoriščanja zmogljivosti in seveda tudi dviga storilnosti. Kakor v vsej državi bodo tudi v Sloveniji osnovnega pomena nove kapacitete na področju energije. Sporazuma s SZ o blagovnem kreditu in posojilu sta veljavna Beograd, 17. apr. (Tanjug). V Beogradu so danes izmenjali listine jugoslovansko-sovjetskih sporazumov o blagovnem kreditu in sovjetskem posojilu Jugoslaviji, ki sta bila podpisana v Moskvi februarja letos. Sporazum o blagovnem kreditu predvideva znesek 94 milijonov dolarjev, sporazum o posojilu pa 30 milijonov dolarjev. O izmenjavi ratifikacijskih listin so danes objavili naslednji uradni komunike: »17. aprila 1956 sta v Beogradu državni svetnik za zunanje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije veleposlanik dr. Milan Bartoš ter izredni in pooblaščeni veleposlanik ZSSR v FLRJ N. P. Firjubin izmenjala ratifikacijske listine sporazumov med vlado FLRJ in vlado ZSSR o blagovnem kreditu in o sovjetskem posojilu Jugoslaviji, ki sta bila podpisana v Moskvi 2. februarja 1956 in ki ju je Zvezni izvršni svet Zvezne ljudske skupščine FLRJ ratificiral 8. marca 1955. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR pa 29. marca 1956. Zboljšujemo tudi strukturo industrijske proizvodnje s teni, da znižujemo proizvodnjo proizvajalnih sredstev in zvišujemo proizvodnjo reprodukcijskega materiala in zlasti blaga za široko potrošnjo. Nove delovne sile bo v industriji le za okrog 3000 ljudi, kar je v skladu z obrazloženimi smotri naše ekonomske politike. Za kmetijstvo predvideva naš plan približno enako proizvodnjo, kakor je bila lani, ko je bila dobra letina, upoštevajoč pri tem, da smo v povprečju zadnjih let vendar dosegli določen dvig kmetijske proizvodnje kot uspeh številnih ukrepov za napredek kmetijstva. V gozdarstvu znižujemo letos sečnje za 9 °/o, in sicer za 8 °/o sečnje za. industrijske namene, za 10% pa sečnje za potrošnjo. Zvišali bomo edino proizvodnjo celuloznega in jamskega lesa v skladu s potrebami naše industrije. V gradbeništvu znižujemo obseg del, kar ie v zvezi z našo investicijsko politiko. V cestnem, p0vabil0i ki ga je bn izrekei zelezn.škem m poštnem prometu brHanski ministrski predsednik zvišujemo obseg storitev za 4 do na ženevski konferenci julija 5%>, v trgovin, obrti n turizmu , . t d . sovjetskil» voJi- Piav tako za 4 do 5 »/o. Nadalje t ^ { ne kl trf1"e ,s 13,4 milijarde din, ljudski večkrat menijo, da za nove obrate ^ Pa ,, 2 udeleženi z 28,7 oziroma za razširitev obstoječih milijarde din. Tu je še partaclpa- njso potrebnl programi. Nedvom-cija zadrug pri ostanku dobička no j6i da s0 po predplslh odo-v ■višini nad 800 milijonov, pod- brenl programi potrebni zlasti jetja pa bodo prosto razpolagala giede na surovinsko bazo. Več-milijardami. V gornjih krat pa se zgodi tudi to, da ljud-števUkah seveda ne upoštevamo skl odbori ln podjetja postavijo socialnega zavarovanja in amor- nadrejene organe pred izvršeno tlzaclje. Posamezni skladi bodo dejstvo: ko Je obrat že zgrajen, omogočili širšo dejavnost, kar ve- priNe-— dvomno je, pi5e Časnik, da so nacional- Za- pralni skupščini vprašanje hodne Nove Gvineje. Sastroamidjojo je tudi rekel, °a bo Indonezija podprla sleherni korak v OZN, ki bo usmerjen “a ukinitev embarga na uvoz strateškega materiala v LR Kitajsko. Naposled je indonezijski ministrski predsednik izjavil, da ne, • . ■ • . »osoja ugodno nadaljevanja i na čustva zajela tako iužna, kakor tudi severna področja Maroka. Težnje in želje prebivalstva Ifnije in Sahare po nacionalni neodvisnosti niso nič manjše od teženj v severnih in vzhodnih pokraji-nah Maroka.« OZN SPOMENICA O AL2IRU NEW YORK, 17. aprila. (AFP). Pred- ®kusov z jedrskim orožjem, ki jih izvedle ZDA in Velika Bri-anlia. SOVJETSKA ZVEZA P°VRATNIKI IZ LATINSKE AMERIKE MOSKVA, 17. aprila. v pdeso je prispela argentinska ladja >En-J® Rios« z okrog 800 potniki, sovjet-■*uni državljani, ki so do 1939. zapustili *ahodnc dele Ukrajine in Belorusije, ki tedaj pripadli Poljski. V 5°vratnikov so industrijski SjUvci, ki so živeli v Latinski Ameriki, IT tei skupini in Kmetijski kjjij^e bodo ponovno naselili starih kateri opozarjajo »na težaven položaj Alžiru, Vi utegne ogroziti mednarorni mir in varnost«. V spomenici je nadalje rečeno, da Združeni narodi ne morejo ostati ravnodušni spričo položaja žiru, kier »kršijo pravice narodov samoodločbe in človeške »plošno«. pravice Al- do na JAPONSKA LETALA IZ ZDA TOKIO, 17. aprila. (AFP). Davt Je bil v Tokiu podpisan ameriško-iaponski sporazum, po katerem bodo v ZDA izdelali za japonske letalske sile 180 lov« skih letal tipa F-86 in 180 šolskih reaktivnih ldlal tipa T-33. Dag Hammarskjdld v Palestini Tel Aoio, 17. apr. (AFP). Generalni tajnik OZN Hammar-skjold je prispel danes z letalom v Jeruzalem, kjer se je sestal s predsednikom Ben Gurionom in zunanjim ministrom Moše Sa-retom. Ob prihodu na letališče so predstavniki OZN v Izraelu poročali Hammarskjoldu o razvoju položaja. Hammarskjold ni hotel dati nobene izjave za tisk. Predstavnik libanonske vlade je danes izjavil, da bodo arabske dežele določile skupno stališče do predlogov generalnega tajnika OZN Hammarskjolda. Pripomnil je, da bodo imeli zunanji ministri arabskih dežel konferenco, na kateri bodo sestavili svoj odgovor. BIVANJE JUGOSLOVANSKE PARLAMENTARNE DELEGACIJE V BOLGARIJI OBISK V PIRINSKI MAKEDONIJI Naše poslance so prisrčno sprejeli in jih seznanili s krajevnimi zanimivostmi Blagojevgrad, 17. apr. (Tanjug). Delegaciji Zvezne ljudske skupščine so v Blagojevgradu, največjem mestu Pirinske Makedonije, priredili zelo topel sprejem. Velika množica ljudi je prišla na ulice in napolnila glavni mestni trg, prek katerega je bil razpet trasparent z napisom »Dobrodošli, draigi gostje!« V dolgem špalirju razvrščena mladina je imela v rokah šopke cvetja in jih izročala jugoslovanskim ljudskim poslancem. Na dobrodošlico, ki jo je jugoslovanski parlamentarni delegaciji izrekel predsednik okrožnega odbora Petar Božikov, je odgovoril Milentije Popovič, ki se je zahvalil za topli, prijateljski in bratski sprejem. Spremljana od velike množice ljudi je delegacija krenila z glavnega trga v mestni odbor, kjer so jugoslovanskim poslancem priredili zakusko. Ob tej priložnosti je predsednik And j el Tasinski seznanil delegacijo z organizacijo Boj za farmarske glasove Eisenhower je spretno vmil republikancem namenjeni udarec demokratov Washington, 17. apr. (Tanjug). 2e drugič v manj kot treh mesecih je predsednik Eisenhomer priredil veliko presenečenje javnosti in ameriškemu Kongresu. Malokdo je pričakoval, da bo odklonil zakon, ki bi trenutno prinesel farmarjem tri milijone dolarjev, posebno še zdaj, ko so med splošno konjunkturo farmarski dohodki v zadnjih petih letih nazadovali za več ko 40 "It. Eisenhowerjeva odločnost je napravila močan vtis na javnost, prestrašila republikanske člane Kongresa in ogorčila demokrate. Boreč se proti splošnemu toku, se je Eisenhower dejansko zavzel za temeljno načelo svoje' kmetijske politike. Maksimalne odkupne cene kmetijskih pridelkov, določene med drugo svetovno vojno, so privedle do previsoke proizvodnje, katere po 1951. ni bilo moč potrošiti in je tako obremenila (lržavna skladišča s presežki, vrednimi nad sedem milijard dolarjev. Sprejeti zakon z istimi načeli, katerega je mimo 63 republikancev v glavnem sprejela demokratska večina, bi pomenilo po Eisenhowerjevem mnenju sprijazniti se z nadaljnjim kopičenjem presežkov, z novimi državnimi izdatki in s tem, da bi ureditev tega problema odgodili v nedogled. Ker je hiperprodukcija povzročila težaven položaj med farmarji, bi bil iznod v znižanju proizvodnje in odločni likvidaciji presežkov, predvsem prek giblji, vih odkupnih cen, ki ne bi spodbujale kmetovalcev. Ker zavoljo odpora demokratov te zamisli ni moč uresničiti, vztraja Eisenho-wer na tem, naj Kongres v obliki posebnega zakona sprejme njegove ostale predloge o tako imenovani zemljiški banki, o prodaji presežkov vzhodnoevropskim deželam in o dajanju kreditov novim farmam. Da bi ponovno osvojili farmarske glasove, »o de- mokrati izglasovali najvišje odkupne cene, da bi tako Eisenhe-werja in republikance napravili odgovorne za brezbrižnost do 20 milijonov kmečkih prebivalcev v primeru, če bi zakon propadel. Toda Eisenhower je spretno vrnil udarec. Načelno je odklonil najvišje odkupne cene, da se mu ne bi bilo treba, če bi ostal na krmilu, boriti s še težavnejšim položajem v kmetijstvu, hkrati pa je iz volilnih razlogov za vsak slučaj zvišal letošnje odkupne cene. Če demokrati ne bodo odobrili ustanovitve zemljiške banke, ki bi farmarjem za zasejane površine v prihodnjih letih izplačala tri milijarde dolarjev odškodnine, bo odgovornost padla nanje, ker so onemogočili, da bi znižana proizvodnja privedla do skoka cen in povečanja farmarskih dohodkov. Tako se je to glavno vprašanje § red volilne kampanje zaostrilo o skrajnosti, čeprav nobena stranka ni bik trdno prepričana, da se bo z uresničenjem njenih načrtov položaj farmarjev zanesljivo izboljšal. Francija osamljena pri predlogu za konferenco treh o Srednjem vzhodu Seje odborov Ljudske skupščine LRS (Nadaljevanje z 2. strani) ^°če zasedanje Ljudske skupšči-r®- Na osnovi tega poročila bo "Joe sprejeti stvarne zaključke za *>aWe za tekoče leto. . Na popoldanski seji so začeli uQi razpravo o predlogu Zakona Proračunu, ki jo bodo jutri še Nadaljevali. Tov. Piškur je obrazilinačelai po katerih je bil se-tflvljen predlog proračuna. Pred-] sem so se oslanjali na lansko-®tne izdatke in na nujnost sploš-j*?, štednje pri razdelitvi denar-’n sredstev. Za funkcionalne po- trebe znaša predlog proračuna! V zvezi s tem poročilom so 506 milijonov din, za negospodar- odborniki razpravljali o šolstvu: ske investicije na področju zdravr stva pa noj bi se porabilo 760 milijonov din. Razen Zavoda za transfuzijo krvi ne bi vzeli v načrt nobene novogradnje, pač pa bi proračunska sredstva porabili za dokončanje zdravstvenih objektov v Valdotri, Idriji in Šempetru,'dalje za dokončanje kalorične centrale kliničnih bolnišnic in otroške klinike v Ljubljani, šole za medicinske sestre in Zavoda za rehabilitacijo invalidov. -JV. M. Odbor za prosveto in kulturo , Sejo Odbora za prosveto ln Wturo Republiškega zbora Ljudje skupščine LRS je vodil podpredsednik odbora Vlado Majhen, pa je prisostvoval v imenu .‘Vršnega sveta njegov član Mil-0 Goršič. Razpravljali so o po-ocilu Izvršnega sveta Ljudske “KUpščine LRS za leto 1955, ki Prikazuje delo, rezultate in dose-Zan° s*an^e na področju notranjih adev, splošne uprave in sodstva, sP°darstva, prosvete in zdrav- hSKLICANJE SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPSCINE LRS zakonodajnega odbor* Re-*kll ,CK® **>ora Ljudske skupščine LRS 2o gospodarstvo urejevanja naših nasadov, Je posebna ' PrLmltlvno ,n zaostalo, ni komisija, ki so Jo sestavljali: inženir tako i, xSie mladIm ljudem France AdamlC, Ing. Alojz Hrček, Sta- tako urejena kmečka proizvodnja zdi nekaj manjvrednega ln se neradi posvetijo temu poklicu. V takem poskusnem nasadil se mladi kmečki fantje in dekleta dokftj kmalu navdušijo za napreden način sadjarjenja. Tako se največ nauče ne samo prek dnevnih strokovno organizacijskih lnstrukclj, * prek razgovarjanja ob praktičnem delu. sicer zahtevajo taki poizkusni nasadi obilnega dela, truda stroškov, vendar so končni uspehi tako hitri ln veliki, da mora vsakomur, ki Jih vzgaja, igrati srce od upravičenega ponosa. Izkušnje, ki sl Jih pri tem sodelavci pridobijo, prenašajo tudi domov. Ob takem deliije mnogo lažje, kakor sicer, skrbeti za politično vzgojo In kulturni napredek mladih ljudi. Menimo, da so taki poskusni nasadi za napredek mladih ljudi na vasi bolj pomembni kakor katerekoli druge Investicije. Spričo tolikih važnih poskusov, pa ni površina 2 ha nič pretirana, saj leskovškl sadni okoliš predvideva 600 ha obnovitvene površine in za to površino pomeni 2 ha poskusnega nasada nedvomno samo najnujnejši minimum, hkrati pa Je prav, da tudi ob taki priliki paraliziramo težnje po parcellranostt. Nadalje Je bilo navedeno v omenjenem članku sledeče: »Kmetijski strokovnjakl-praktlkl so že v začetku trdili, da tudi hruške v Leskovcu ne bodo uspele, v kolikor bi, pa bodo krastave. Plantažni nasad v Leskovcu ne Zorčlč, Martin Cimerman ln Gvido Vesel, poleg vsega ostalega določila, kje naj sadimo breskve ln kje hruške. Stara ugotovitev Je, da zahtevajo hruške na kutini razen ugodnega podnebja enakomerno vlažno, toplo, dobro pripravljeno zemljo, v slabi, mrzil in prevlažnl zemlji hruške na kutini bledijo ln shirajo ln so močno podvržene škrlupu. Sad postane kamnit ln ne dozori popolnoma. V kolikor ni zemlja enako dobra — a to srečamo vsepovsod — Jo moramo popraviti. Se vedno sc ne zavedamo, da nam naša stvarnost, ki teži po vsestranskem napredku, naravnost narekuje potrebo po poenotenju proizvodnje z urejevanjem sadnih plantaž po celotni obdelovalni površini po enotnih smernicah. V takih nasadih Je moč pridelati velike količine sadja enot-n e kakovosti, ki gre lažje In po ugodnejših cenah v denar kakor pri razkosani proizvodnji drobnih proizvajalcev. Pri mali stihijski prolzodnji je namreč sadna proizvodnja zelo neenotna spričo dejstva, da vsak posamezni drobni proizvajalec ureja ln oskrbuje svoj sadovnjak po svojih osebnih vidikih. Taki ozki proizvajalci so tako zaostali, da nttl ne vedo, da dandanes niso več tehnični pripomočki, sredstva ln znanje v rokah posameznikov, marveč družbe, ki nudi vse to vsem svojim članom v vedno večji meri. GVIDON VESEL Koristne zanimivosti KAKO BI DOBILI LETNO 50 MILIJONOV VEČ JAJC? Povprečna nesnost kokoši na našem podeželja je 80 jajc letno, medtem ko je bilo lani v nekaterih rejskih središčih zn Štajersko kokoš povprečje 160 jajc« Če bi torej kokosi pri posameznih kmetovalcih znesle povprečno vsaj 40 jajc več, torej 120 letno, bi jih na trgu imeli 50 milijonov več, ker namreč redimo pri na* približno poldrag milijon kokoši* S tem bi se povečali kmetijski dohodki za 700 milijonov din letno. v tujini pa bi izknpili za iajca še 2 milijona dolarjev več. In kaj bi bilo treba storiti, da bi nesnost kokoši povečali? NiČ drugega kot posvečati nekaj vcČ pozornosti vzreji piščet, krmljenju in negi, izbiri pasme in skrb-neje bi morali preprečevati kokošje bolezni. HMELJ PRIDELUJEMO NA 1830 HEKTARJIH 2e lani so savinjski hmeljarji povečali hmeljišča ara 128 ha, letos pa predvidevajo razširitev še za 15,0 ha; tako bodo odslej pridelovali hmelj na 1820 ha. Por večali bodo tudi donos. L. 1^53 so na 1 ha pridelali povprečno 1180 kg suhega hmelja, predlanskim 1206 kg, lani 1211 kg, letos pa predvidevajo pridelek 1220 k£ suhega hmelja na hektar. Vse t° E a, ce bo ugodno vreme in e® odo pravočasno zatirali rastlinske škodljivce in bolezni. Zlasti se bodo potrudili pridelati čimveč prvorazrednega hmelja. Za zaščito hmelja bodo savinjske zadruge letos knpile 150 novih tornih škropilnic in zgradile *u zadružnih sušilnic in skladišč. LANSKI IZVOZ MEDU Zadružno podjetje »Medex« J® lani izvozilo 46 vagonov medu skupni vrednosti 150 milijonov din, kar Je bilo za 10 milijonov več v primeri s predlanskim vozom iz vse države. Za eno tono izvoženega medu je podjetje »J* kupilo 368 dolarjev. Podjetje J izvažalo tudi matice. Proučujejo možnost ustanovitve TEKSTILNEGA ODDELKA TEHNlSNE FAKULTETE V MARIBORU Združenje tekstilnih proizvajalcev ter Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev LRS sta z veseljem sprejela vest, da je Industrijska zbornica FLRJ dala pobudo, naj se osnuje v Sloveniji tekstilni oddelek na Tehniški fakulteti Na kemičnem in strojnem oddelku sicer obstajata že ka- svrhe projektirana, je dovolj Vprašanje je sedaj v tem, če predavalnic, kabinetov, delavnic bo komisija lahko izvedla zamisel in drugih prostorov. Vse to bi Industrijske zbornice. Pri vse- zadostovalo, če računamo, da bi splošnem pomanjkanju sredstev bilo v vsakem letniku največ 30 ni računati na možnost, da bi slušateljev. Tudi glede finančnih lahko uredili nove prostore in sredstev za vzdrževanje oddelka opremili laboratorije tekstilnega v Mariboru ne bi bilo nobenih te- oddelka v Ljubljani. Mnogo pri- . žav, saj bi se v tem primeru spo- vlačnejši je predlog, po katerem tedri za tekstilna vlakna in tek- jila Tekstilni inštitut in tekstilni I bi izkoristili ugodnosti, ki že ob- stilno tehnikologijo, vse to pa ne oddelek tehniške fakultete. Iz 1 stajajo v Tekstilnem inštitutu v tnora nadomestiti samostojnega presežkov Tekstilnega inštituta bi I Mariboru. Taka rešitev bi za Ma- oddelka, ki bi pri vsesplošnem lahko krili vse izdatke. 'ribor pomenila mnogo. S. Pomanjkanju visoko kvalificiranih kadrov v tekstilni industriji ^vv.„ „ ^ »ončno zapolnil to vrzel. | * Na pobudo Industrijske *bor- ; * nlce so v Ljubljani sestavili po- Srn i5, * Sebno komisijo, ki je proučila Možnosti za ustanovitev tega od- j (talka v Sloveniji in sestavila hkrati tudi osnutek predloga za |>Cnl načrt. Komisija je ugotovita, da so v Ljubljani ugodni po-8»ji za ustanovitev tekstilnega oddelka, vendar le za prve tri letnike. Tako bi splošne predmeta lahko predavali redni profe-' Borji Tehniške fakultete, ekonomiko in organizacijo tekstilne Proizvodnje pa profesorji Ekonomsko pravne fakultete. Pro- ■ “tam nastaja s študijem specialke tehnikologije od tretjega do Zadnjega letnika. V Ljubljani bi Wlo treba dobiti za to šele ustrezna sredstva, graditi predavalnice, kabinete in laboratorije. Komisija 3 e izračunala, da bi potrebovali to 200 milijonov dinarjev. «azen tega bi bilo treba razpisati za specialno tehnikologijo mesta 29 redne profesorje, za nekatere Predmete pa mesta za honorarne Predavatelje. Dve sto milijonov, s katerimi “1 Šele delno opremili prostore in •Moratorije vzbuja pomisleke. Pri stopa v ospredje nov predlog. Kratke iz raznih kraiev Pred kratkim so bile v Tovarni emajlirane posode v Celju volitve delavskega sveta. Novi delavski svet iteje 120 članov, med njimi 42 žensk. P. M. ★ Sindikalna podužnica uslužbencev in delavcev Pošte, telegrafa in telefona v Celju bo za 11. letnico obstoja, na dan 1. in 2. maja, organizirala zbor poštar-jev Slovenije v Celju. Ob tej priložnosti bo pod pokroviteljstvom direktorja podjetja PTT tovariša Jožeta Gerbca razvila sindikalni prapor. Za ta zbor se j e prijavilo že okrog 300 poštarjev Iz olovenije. A. V. * Te dni je imel kolektiv gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju množični sestanek. Kolektiv je poslušal poročilo o letni bilanci in o delovanju delavskega sveta. »Sava« je lani naredila 2750 ton izdelkov, za letos pa predvidevajo 3415 gumijevih izdelkov. B. S. »Veseli večer« v Pekrah V soboto so člani dramske sekcije DPD »Svoboda« Pekre — Limbuš pri Mariboru — svoje vaščane ugodno presenetili. Po daljših pripravah so se predstavili s svojim prvim »Veselim večerom«. Spored Je izbral in režiral tovariš Tone Sraj, ki je bil tudi napovedovalec. V sporedu skečev, pesmi in narodne glasbe Je nastopil'Se pevski zbor mariborskih pekov »Miloš Zidanšek«. Po tem prvem veselem večeru bodo pripravili še nekaj in bodo nedvomno odpravili začetne napake in pomanjkljivosti. M. G. Pevski nastop v Štorah 'I B i Slatina Radenci ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI PRED LETOŠNJO SEZONO Pod okriljem treh src Moški pevski zbor >Svobode« iodo što- Maribor rah je v soboto zvečer priredil v dvorani društvenega doma uspel pevski nastop. Na sporedu so bile itevilne narodne ln umetne pesmi ter samospevi. j- nadaljevanje študija pride °olj kot Ljubljana v poštev Ma-in«-r’ kjer že obstaja Tekstilni «stitut, kjer so hkrati zastopane lanarske in konopljene vse £?*toge tekstilne proizvodnje, fjedlog Je še posebej privlačen ?ta> ker so pri Tekstilnem inštl-I~*u nameščeni inženirji z ustrez-Znanstveno in strokovno kva-^cij°, ki pridejo v poštev kot trph V®teljl. RazPlsaU bilo k® le nekaj mest za redne in ^edne profesorje. Prednost je r® tudi v tem, da razpolaga In-“«tut z najbolje opremljenimi ft-r^alno mehanskimi in fizikalno junijskimi laboratoriji v Jugo-“tavlji. v zgradbi, ki Je bila v ta Ribiške iz celjskega okraja SEDEM RIBIŠKIH DRUŽIN Po decentralizaciji Ribiškega društva v Celju, (lo-to je do pred nedavnim edino skrbelo za razvoj ribogojstva v celjskem okraju), se je razvilo sedem novih ribiških družin: v Ljubnem, Mozirju, Šoštanju, Polzeli, Celju, Štorah in v Laškem. Najbolj delavne so družine v Celju ln Gornji Savinjski dolini. Ko bodo družine imele dovolj sposobnih ljudi, bodo postale povsem samostojne ter bodo prevzele nase naloge, ki jih sedaj še zmeraj opravlja matično društvo v Celju. veC športnih ribičev Na obmofiju celjskega ln bivšega šo-štaniskega okraja je nad 600 organiziranih ribičev. Društvo, prav tako pa tudi družine si prizadevajo vzgojiti med člani čimveč športnih ribičev. Doslej namreč prevladuje v družinah število tistih ribičev, ki jim gre predvsem za materialne koristi ribištva. POMLADANSKO DELO V RIBOGOJNICAH JE V POLNEM TEKU V valilnice celjske ribogojnice so te dni vložili nad 170.000 postrvjih Iker. Iz dosedanjega odlova sulcev so prav tako doslej v isti ribogojnici vložili približno 69.000 iker sulcev. Računa,....... LETOS NA NOVO UREJENI | RIBNIKI ZA KRAPE 1 V BLAGOVNI PRI CELJU Prihodnji teden bodo v tri ribnike . Blagovni pri Celju vložili nad 7000 mladic-krapov. Ribe bo dala mariborska ribogojnica. V Blagovni so vse ribnike letos 'popolnoma strokovno uredili in »ovečali vodno 'površino. Količina rib, ci jih bodo tu gojili za celjski trg, se bo lahko precej povečala. Organizatorji ribogojstva lz matičnega društva v Celju si bodo ogledali tudi ribnike v Velenju in Laškem. Če bodo ustrezali pogojem za gojenje jib, ugodnejših pogojih vzgoj 100.000 sulčkov. V „ . ipn< _____________________ Zgornjo Savinjsl lino je odšla skupina ribičev, ki bo ito, da bodo ob lil skupno nad Savinjsko do- IZ N ASIH KINODVORAN »KRALJICA KRISTINA« Ameriški film: Relija: RouUen "Jamonllan, V glavnih vlogah: Gret« Porbo, John Gllbert, Nil« Asther ln {■evd, stone. Distribucija: Vesna, Mubljana. t.U^e7?ar® moramo zahvaliti lamo I ,tor»^r i 1 in filmski krizi, ki je na-| T IaJukrn® ier“lk* Hoscfi »vetovno prl-i *® J« ie .preselilo t grad, v dogled- igralka doseči svetovno pri ienost, ki še do danes ni popustila * Velika nagrada« Ameriški barvni film. Scenarij: {Jelen Deutsch. Režija: Clarenoe “rown; V Klavnih vlogah: Elisabeth p*ylor, Mlrkey Rooney, Donald ^risp. Distribucija: Morava. Vonf° filmih »I.assie« in >Gipsy. črni Se en film iz tega žanra. Prika-kolt zK°dbo v mladi Vclvet, ki s svojim IW* m v močni konkurenci osvoji prvo Anj.!?. n« največjih konjskih dirkah v. k*. A', postane nacionalna ljubljen-1 avna aduta filma sta vsekakor | Eh, ?y Roonev in približno desetletna J! j ^ Tavlor (filin je namreč posnet vojno). Vsebinsko ne prinaša nič ^iin ’ režijsko ni ravno neoporečen, 8®n£pSlavko Šlander« pri D*! *mo, ker prinaša malo osvežitve v I redj|0 v nedeljo v Celju ocenjevalno flVvekn'1'pleme- I v°injo motornih vozil. Udeleiba je Ma Njegova glavna vrednost ie hu- I zadovoljiva. Razna tekmovanja za oblet-Wl°'1 bo predvsem mladini, po I nico Ljudske tehnike bodo v Celju pri- bodo n*šlJ V nj.em I redila tudi nekatera druga društva. Ul* jga al1 Pa VS°J dve url ^prijetnega I r ^¥*arlla. JAR. ■ *• nem času pa bodo pod novo streho združili vse oDstoječe šole: osnovno, nižjo gimnazijo, vajeniško in glasbeno Solo. KAJ BO Z DOMOM V RADENCIH? Zadružni dom v Radencih stoji že | precej časa na pol dograjen. Vanj so pred leti vložili precej denarja in prostovoljnega dela. Vendar dlje kot do | dograditve strehe ni prišlo. Sedanja podoba doma, ki je Iz leta v leto ista, zelo slabo vpliva na zdraviliške goste, ^ domače In tuje, ki se v sezoni vračajo v | Radence. Radenska zadruga nima upravnih prostorov, v novem domu bi »Svoboda« in TVD »Partizan« pridobila dvorano in telovadnico, nekaj strank pa I tudi stanovanja. Dobro bi bilo, ko bi v Radencih in na okraju v Soboti le našli Ocenjevalna vožnja v počastitev 10-letnice Ljudske tehnike Za 10-letnlco Ljudske tehnike je V.cdike. t&ž&e. maj&tie stv&Ki Na hodniku Okrajnega sodišča v Murski Soboti se prerivajo ljudje. Nekateri se jezijo zaradi čakanja, nekateri pa zahtevajo pravico, ki je po njihovem mnenju ogrožena. »Ali je treba dolgo čakati?« sem ogo- iZi a zam gl _ _ ________ žlte,« ml je odgovoril. Ko me je pre- . go c voril moža srednjih let v blatnih škornjih, ki je zamišljeno slonel ob oknu. »Če ne utegnete, se nikdar ne to- meril od pet do glave, je zgovorno nadaljeval: »laz sem se že navadil čakanja. Sest oni sem že zgubil... pa ne bom odnehal.« »Gotovo imate veliko tožbo.« »Veste, za jablano gre.« Jezik se mo je tako razvezal, kakor da bi pravkar čakal koga, ki bi mu lahko razložil svoje težave. Tako sem zvedel, da toži svo-ega brata, ki mu po očetovi smrti ni lotel dati njegovega dežela. Naiprej sta se sprla zaradi motik, sekir, vil in grabelj. Po njegovem mnenju bi si morali on, brat in sestra razdeliti vse orodje na tri enake dele. Brat mu namreč ni hotel za orodje izplačati toliko, kolikor je on zahteval. Oh pa ne more ..................... • ... £er tU(ii delo na Orodja bratu kar podariti, sam revež. Otroci doraščajo za polju, orodja pa nima, niti denarja, da lil kupil novo. Kako naj potem pusti vse orodje svojemu bratu in celo zastonj, kakor pravijo sodniki? Se od žlic in vilic bi lahko zahteval svoj delež, pa mu tega no dopušča bratska luibezen. Sodniki trdijo, da jo brat zaslužil orodje, ker jo skrbel za starega očeta: on pa vztraja pri svojem, da je brat to naredil iz proste volje, zato ne more zahtevati plačila. Če ne bi brat skrbel za očeta, ki kdo drugi, saj imamo domove onemoglih. Tako ga je brat i . sodnikov prikrajšal pri »njegovi pravici«. »Zakaj se potem še tožita?« »Se ni konec vsegp... Če sem takrat zgubil in moral plačati stroške . .. bom sedaj dobil. Veste, za jablano gre.« Pojasnjeval mi je, da je na meji med njegovim in bratovim sadovnjakom oče posadil jablano. Seveda oče takrat ni vedel, da bo tam tekla meja. Morda je mislil, da bo on pustil ves sadovnjak pri hiši bratu, ki je ostal doma. Toda sadovnjak sta razdelila. Jablana pa ne raste točno na meji, temveč se nagiba bolj na njegovo stran. Vzllc temu sl jo hoče brat prilastiti. »Tega ni težko ugotoviti, na čigavi strani je,« sem ga prekinil, ker se mi je zdelo, da sem že zvedel dovolj. »Ko bi vi vedeli... V sadovnjaku je bila že občinska komisija, pa ni mogla ugotoviti. Trdila je, aa je jablana bolj na bratovi strani; zato zahtevam komisijo s sodišča, ki naj ugotovi, da je t'ablana moja. Če pa ne do prisodila ja-lane meni, mi bo storila krivico Pritožil se bom na višje sodišče.« »Koliko jabolk pa da jablaha vsako leto?« »Krasna jablana je .. . Ob dobri letini da tudi za dve košari jabolk.« »To je največ 500 din vsako drupo leto. Ali se je za to vredno toliko tožiti z bratom?« Jezno me je premeril od pet Uo glave In mi pokazal hrbet. * »Najmanj za tri prste je prestavil mejnik,« je razlagal pijan mož manjši skupini ljudi, ki je stala v bližini, in pomočjo trdil, da sc v zemlji še pozna luknja, kjer je stal mejnik prej. Toda bratranec, Katerega ie Imenoval nesramneža in lakomneza, baje trdi, da mejnik ni stal nikoli tara, temveč da je luknjo na redil on sam. Med pripovedovanjem je grozil bratrancu: »če je še kaj pravice na svetu, mu bom že pokazal . . .« »Koliko njive vam je ie odoral?« sem se vmešal. »Najmanj za tri prste je že odoral od meje, zato moram puščati svojo zemljo zraven, drugače meje ne bi bilo več.« »Koliko žita pa bi zraslo na taki brazdicl?« Debelo me je pogledal. »Mislite, da ni vredno? Saj ga ne tožim za Žito, zn zemljo ga tožim ... To je mnogo zemlje . ..« »Zemlje vendar ni mogoče jesti — »Če ste njepov advokat, me pustite na miru,« me je zavrnil osorno in se obrnil stran. Prejšnji družbi pa je dejal: »Vem, da so se sodniki in advokati obsodilo samo na pogojno kazen, vendar bodo druge posledice zelo občutne. Samo Zavodu za socialno zavarovanje mora Čuš plačati nad 96.000 din odškodnine, medtem ko zahteva DOZ nad 100.000 din odškodnine, ker je Kmetijskemu gospodarstvu Gradišče izplačal zavarovalnino. Uslužbenci in podjetje »Pecivo« v Novi Gorici kaznovani Pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Novi Gorici je bila v soboto obravnava zoper novogoriško podjetje »Pecivo«, njegovega direktorja Aloizija Komela ln poslovodjo pekarne v Novi Gorici Egidija Milaniča. Občinski sanitarni Inšpektor v Novi Gorici jih je prijavil sodišču zaradi peke kruha iz ne-presejane moke, kar je v nasprotju z veljavnimi sanitarnimi predpisi. Potrošniki so zaradi take malomarnosti in neodgovornega ravnanja podjetja ln njegovih uslužbencev, skoro vsakodnevno dobivali v kruhu razne živalske* in dru- povezall zoper mc boljše svetovalce.« •K Tako vzdušje med prebivalci je največkrat posledica delitve posestev in orodja na levem bregu Mure, ki so nekje že tako razdrobljena, da njihovi lastniki ne morejo biti več kmetje niti ne morejo postati dobri delavci, ki bi se nekje trajno zaposlili. Pretirana delitev posestev prinaša pomanjkanje, ki je dobro gnojilo za rast nevoščljivosti. Največ sporov, od katerih jih pride pred sodišče komaj en del, drugi pa se vlečejo celo Iz roda v rod, pa povzroča prav nevoščljivost. P. J. j?e odpadke, cigaretne ogorke, kamen j o in drugo nesnago. Podjetje je bilo n n tako nepravilno ravnanje in skrajno ne- odgovoren odnos do potrošnikov že večkrat opozorjeno, vendar brez uspeha. V pekarni v Novi Gorici, ki že itak ne ustreza glede higiene, se še uslužbenci ne držijo sanitarnih predpisov. Potrošniki so prisiljeni kupovati kruh v tej pekarni, ker druge v Novi Gorici ni. Direktor Komel se je zagovarjal, da moke niso mogli sejati, češ da bi bilo to preveč zamudno. Takoj nato pa je dejal, da so celo v moki v zapečatenih vrečah večkrat našli steklo, treske in druge odpadke. Ta njegova izjava kaže, da bi moralo podjetje zato še toliko bolj skrbeti za čistočo kruha ln moko veano presejati. Sodišče je vse obtožence spoznalo 7a krive in obsodilo podjetje »Pecivo« na 90.000 din kazni, direktorja Alojza Komela na 5000 ln poslovodjo Egidija Milaniča na 3000 din kazni in plačilo sodnih stroškov. M. D« 6 C ŠPORT IN TELESNA VZCOJA > PONEDELJEK, 16. APRILA 1956 Nedoslednost Verjetno ni razpisov oziroma propoztcij za državna in republiška športna tekmovanja, v katerih naj bi bila posebna točka, ki se glasi približno takole: »Vsak tekmovalec mora pred nastopom predložiti vodstvu tekmovanja člansko izkaznico in zdravniško potrdilo.« Pravilno, pa tudi ne. Sedaj govorimo vsepovsod o množičnosti in vključevanju čim večjega števila prebivalstva v te-lesnovzgojno dejavnost, tu pa en sam člen, ki zahteva članske izkaznice, vse to ovrže. Po našem mnenju je to že eden izmed vzrokov, ki preprečujejo večjo množičnost v našem športu. Da pa je treba imeti zdravniška potrdila, o tem pa smo si razen nekaj izjem verjetno vsi edini. Po našem mnenju tekmovanja lahko koristijo le zdravemu človeku. Zato je za vsakega nastopajočega nujno potrebno, da ga prej pregledajo v športni ambulanti in na podlagi tega pregleda dobi potrdilo. Pa poglejmo, kaj so minulo nedeljo odločili tisti, ki mislijo drugače. V Beogradu je bilo državno prvenstvo v krosu. Atletska zveza Jugoslavije je izdata propozicije, v katerih seveda že zgoraj omenjena točka ni izostala. Na samem tekmovanju pa se je zgodilo to, da so nekateri tekmovalci prišli na start brez članske izkaznice in zdravniškega potrdila. Kaj je tedaj odločilo vodstvo tekmovanja? Tole: »Vsi tekmovalci, ki nimajo izkaznice ali zdravniškega potrdila, lahko tekmujejo, toda — izven konkurence/« Mnenja smo, da so bila s tako odločitvijo kršena osnovna načela športnih tekmovanj, in sicer zaradi tega, ker so lahko nastopili tudi tisti, ki niso bili zdravniško pregledani. Vprašanje je, ali so zdravniSka potrdila oziroma zdravniški pregledi tekmovalcev odločujoči le zato, da tekmovalec nastopa v konkurenci, ali pa zato, da tekmovalec sme ali ne sme nastopati. Morda je bilo na državnem prvenstvu med tistimi, ki so prišli brez zdravniškega potrdila, tudi nekaj takih, ki po mnenju zdravnikov verjetno sploh ne bi smeli nastopati. Ali je potem v tem primeru vodstvo tekmovanja s svojo odločit-■ fijo koristilo zdravju takih tekmovalcev? Ge so taki res bili, potem so bili vsekakor oškodovani. Ne zato, ker niso tekmovali v konkurenci, ampak zato, ker so sploh smeli tekmovati. G. SKROMEN SPORED naših plavalcev, skakalcev in vaterpolistov pred olimpijskimi igrami v Melboumeu Že neko] let opažamo vztrajno padanje kvalitete naših vrhunskih plavalcev, ker je bilo težišče vzgoje na vaterpolistih, kar nam je sicer prineslo naslov nekrouanih svetovnih prvakov, obenem pa domala uničilo sloves naših plavalcev. Res Je sicer, da se zadnji 2 leti pričenja nekako nabirati širša rezerva kvalitetnih posameznikov, iz katerih se bo nujno, morda celo v tej sezoni, f»rebilo v ospredje nekaj odličnih ekmovalcev, vendar pomenijo trenutno naši plavalci v evropskem merilu bore malo ali nič. Odraz tega je tudi koledar mednarodnih prireditev PSJ. V vsej predolimpijski sezoni naši plavalci ne bodo namreč niti enkrat oblekli državnih dresov za kak dvoboj. Sicer je točno, da imamo v Madžarih in Italijanih dva soseda, s katerima se ne moremo meriti, toda Avstrijci ali Romuni bi bili kar primeren nasprotnik. Tako pa bodo tekmovalci prebili sezono zgolj v treningu in tekmovanjih doma, z enim samim mednarodnim nastopom, kar je premalo, zlasti za naše tekmovalce, ki so še mladi — okrog 20 let — kar je najvažneje: brez vsake mednarodne rutine, ki pa Je za velika tekmovanja kot je olimpiada nujno potrebna Z inozemci se bodo srečali le na mednarodnem mitingu nlavalcev, ki bo 23. in 24. junija v Zugrebu. Vse drucače pa je z vaterpolisti. Z obširnimi Kondicijskimi pripravami so začeli že pozimi, poletje pa oodo izkoristili za tekmovanja. Že 1. julija se bodo srečali z reprezentanco SŽ v Zagrebu in nato na povratni tekmi 4. julija v Ljubljani. Rusi za nas niso neznan nasprotnik, čeprav smo se z njimi srečali le enkrat. Lota 1954 so začeli z velikim uspehom nastopati po Vzhodni Evropi in se prvič pojavili o konkurenci z zahodom na evropskem prvenstvu v Torinu. Tu so v polfinalu igrali z Jugoslavijo neodločeno (1:1), tesno izgubili z Madžarsko in visoko porazili Špance. Peto mesto v Evropi za velesilami Madžarsko, Šport po svetu I prosto, G jnl Berti. | slog, je d Tokrat Oberaigner Na smučarskem tekmovanju v Cer-viniji ie med številnimi italijanskimi, avstrijskimi, francoskimi, švicarskimi in nemškimi alpskimi smučarji zmagal 22-Ietni Avstrijec Oberaigner. Svoje tekmece je v skupni oceni pustil za seboj kar za 10 sekund, kar je zanj lep uspeh, dasi niso bili na startu njegovi rojaki Sailer, ki je poškodovan, Molterer in ostali, ki na koncu sezone nočejo več tekmovati. Drugi je bil Nemec Lanig, tretji pa Francoz Bonlieu. Spor med švicarskimi kolesarji V Švici vodita kolesarski šport dve zvezi: SRB s sedežem v Ziirichu. ki združuje nemško-švicarske kolesarje in »Union Cycliste *Suisse< iz Ženeve, v katero so včlanjeni romanski kolesarji. Nedavno je prišlo med obema zvezama do žolčnega spora. SRB je namreč ugovarjala, da bi amaterski tekmovalci vozili na etapnih dirkah, ko Je izvedela, da namerava druga švicarska zveza poslati svoje tekmovalce na veliko amatersko kolesarsko dirko Varšava—Berlin —Praga. Kaže pa, da s svojimi načeli o kolesarskem športu ne bodo prodrli, ker je večina kolesarskih strokovnjakov in javno mnenje na strani zagovornikov etapnih dirk. Znani švicarski kolesar Hugo Koblet ie dejal ob te) priložnosti: »Tndi amaterjem so težke dirke potrebne, če hočejo napredovati.* Novi svetovni plavalni rekorder in njegov slog Tehnični vodja italijanskih plavalcev Berti, ki je bil nedavno v ZDA, Je po vrnitvi izjavil, da bo moral svoja načela o plavalnem slogu precej spremeniti po tem potovanju. »Se nikoli nisem videl plavati nekoga tako slabo, kot plava *ovi svetovni rekorder na 1540 m George Breen (18:05,9),« je de-’. Ko je dalje opisoval njegov dejal, da plava nreen le z rokami, kaj pa dela z nogami, ni moč točno opisati. Prav tako se ni strinjal, da Amerikanec na vsak ciklus udari dvakrat z nogami. »Plavanje Breena je tako kot krokodilovo,« je dejal Berti na koncu razgovora italijanskim športnim novinarjem. Nogometni navijači za Kopo • V Franciji so se sestali najbolj zagrizeni nogometni navijači in sklenili ustanoviti poseben komite, katerega naloga bo, zbrati potrebna sredstva za poklicnega nogometaša kluba Relms Kopo. Srednji napadalec francoske nogometne reprezentance Kopa se namerava namreč odseliti v Italijo ali Španijo, ker ga tja vabijo ugodnejši gmotni pogoji. Francoski navi- Iači bodo zato zbrali 10 milijonov fran-;ov in jih dodali. 10 milijonom, ki jih dobi Kopa vsako tretje leto kot povračilo za reklamo, kateri služi. Upajo, da bo ta vsota zadostovala in da bo Kopa ostal Se naprej pri Reimsu in v Franciji. Jugoslavijo, Italijo in Nizozemsko je predstavljalo za njih velik uspeh. Koliko so odtlej napredovali, nam bodo pokazale letošnje tekme. Drugi nasprotnik bo teden dni kasneje reprezentanca Zahodne Nemčije v Zagrebu. Po teh tekmah bodo naši vaterpolisti nadaljevali svoje priprave za olimpiado na tekmovanjih zvezne lige in na skupnih treningih. Tudi mednarodni program skakalcev obsega 2 veliki tekmi. Prva bo v Za- frebu, in sicer dvoboj med Jugoslavijo n Anglijo, pri čemer pa ne moremo računati n^i kak večji uspeh, saj so bili Aneleži v skokih pred nastopom Rusov vedno vodilna država v Evropi. Druga prireditev večjega obsega, ki pa bo v Ljubljani, bo troboj med skakalnimi- reprezentancami Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. O naših nasprotnikih lahko za sedaj napišemo le to, da so bili nemški skakalci vedno med evropskimi vrhovi, tako tudi na zadnjem prvenstvu v Torinu, medtem ko so bili Avstrijci že od nekdaj naši učitelji v skakanju. Vložiti bo treba torej vse sile za časten izid. Od ostalih zveznih prireditev bomo videli v Sloveniji državno prvenstvo v skokih, ki je poverjeno v organizacijo PK Radovljiva 4. in 5. avgusta in še državno prvenstvo mladincev, ki bo morda v Ljubljani 18. in 19. avgusta. V sezoni torej mednarodno: 4. julija na Koleziji dvoboj vaterpolo reprezentanc SZ' : Jugoslavija. 8. do 9. septembra na Centralem ljudskem kopališču troboj skakalnih reprezentanc Nemčija — Avstrija — Jugoslavija. *" In zvezno 4. do 5. avgusta v Radovljici državno prvenstvo v skokih. 18. do 19. avgusta v Ljubljani državno prvenstvo mladincev v plavanju. R. K. PRED DVOBOJEM Z EGIPTOM ZA DAVISOV POKAL Miti slava niti izkušnje temveč forma bi morala odločati o sestavi naše reprezentance nad 70 dvobojev, in če ne bilo vprašaj nja njegovih let, bi lahko popolno® Štirje naši trenutno najboljši te-nlsači — Palada, Plečevič, Panajoto-vič in KeretiČ — bodo nhdaljevali v Beogradu s pripravami za dvoboj z Egiptom v okviru tekmovanj za Davisov pokal. Trije so si svoje mesto v ožjem izboru reprezentantov priborili na kvalifikacijah v Splitu, a Palada — zvezni kapetan in trener — je prišel zraven po kasnejšem sklepu zveze. Zdi se nam, da je zveza s tem napravila napako, če je že bilo sklenjeno, da se bodo igralci borili za mesto v molil .................... si bilo treba ostati pri prejšnjih zaključkih. Palada je star turnirski borec. Več kot 20 let je branil naše barve v tekmovanju za Davisov pokal, odigral je štvu na kvalifikacijah, in če so na teh sodelovali vsi kandidati razen enega, bi bilo treba ostati pri preišnjih zaključ- LJUBLJANSKO PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Zmaoe favoritov Enoličnost lestvice ljubljansko-primorske lige je bila v VII. kolu razbita. Grifičar je po ostri borbi prvikrat izgubil obe točki. Prijatelji nogometa so presenečenje menda pričakovali, saj se jih je zbralo na igrišču Slovana rekordno število (1000). Niso bili razočarani, ker so v zameno za stanje na neprijetnem dežju videli presenetljivo zmago Slovana nad jesenskim prvakom te skupine. ker je hkrati Krim visoko zmagal na »Koprom«, si je tako nabral zadostno število golov za boljši količnik, kot ga ima Grafičar, in s tem tudi za prvo mesto po XII. kolu tekmovanja. Drugih sprememb na lestvici ni bilo. Zmagali so favoriti. Omenimo naj le, da je »Izola« po visokem porazu v prejšnjem kolu (0:9), zmagala proti Taboru (4:1) in se tako priključila »zlati sredini«. Rezultati XII. kola: Slovan — Gra- V LJUBLJANI BO DEL SAHOVSKEGA DVOBOJA Jugoslavija: Sovjetska zveza T Beograda ali Zagrebu se bo 17. Jn- mojstri Taj m a nov, Averbach (sedanji nija leto* zadel Šahovski dvoboj na i službeni prvak SZ) ln Kotov. V jugoalo- ■ vanski reprezentanci bodo: GligorK, Ma-tanovič, Ivkov, dr. Trifunovič, Pirc, mednarodni mojstri Karakljajii, Rabar, Milič, mojstri Udorčič, Janosevič, DJn-raievič itd. Dvoboj se bo »čel v Beogradu ali Zagrebu, nadaljeval v Ljubljani in zaključil v Beogradu. O vrstnem redu krajev se dogovarjajo še Šahovske zveze Slovenije, Hrvatske in Srbije. Dvoboj bo trajal 20 dni. Za časa tekmovanja bo izhajal bilten v 5000 izvodih z vsemi partijami dvoboja, ki bo razposlan v 50 dežel, članic Svetovne Šahovske federacije. PRVENSTVO CELJSKEGA OKRAJA Skok — zmagovalec v polfinalu Na polfinalnem šahovskem turnirju za prvenstvo celjskega Šahovskega okrožja Je sodelovalo 12 Igralcev. Turnir, ki Je bil odigran v Žalcu, se je po zagrizenih borbah zaključil takole: Skok 9, Žabkar (oba Šempeter) 8, Sprajc (Rog. Slatina) 7,5, Aubreht (Žalec) 7, Primožič (CSK) 6, Zupan (Šempeter), Debevec (Žalec) 5,5, Ran-zlnger 5, Štorman 4, Glušič 3,5, Černelič 3 (vsi Žalec), Božič (Šempeter) 2 l točki. osmih deskah med reprezentancama Jugoslavije in Sovjetske zveze. Dvoboj bo odigran po ševeniikem sistemu (vsak z vsakim) in bo po kvaliteti eno izmed najpomembnejših Šahovskih tekmovanj na svetu po osvoboditvi. Srečanje dveh najboljših reprezentanc na svetovni Šahovski rang-llsti, ki se bosta prvikrat srečali v dvoboju na več deskan, predstavlja veliko Šahovsko manifestacijo, ki že sedaj vzbnja pozornost po svetu, ln katero komentira ves svetovni tisk kot veliki dogodek v mednarodnem Sahu. V moStvu Sovjetske zveze bodo po vsej verjetnosti sodelovali: svetovni prvak Botvinnik, kandidati za svetovnega Šahovskega prvaka Smislov, Bronsteln, Keres, Geller, Petrosjan, Spaski, vele- KOSARKA Drevi: Olimpija — »Ljubljana« Drevi ob 19.30 bo na Igrišču pod Cekinovlm gradom prijateljska košarkarska tekma med ligaškima moštvoma »Ljubljane« in Olimpije. To bo zadnja preizkušnja slovenskih ligašev pred startom v zvezni ligi v soboto, dne 21. aprila. Letos bomo imeli v Ljubljani priložnost videti kvalitetno vaterpolo tekmo fičar 2il (2sl), (5:0), Triglav Krim »Koper« 7:0 — »Postojno« 2:0 (1:0), »Izola« — Tabor 4:1 (1:0), Ilirija - Mladost 1:0. Krim 12 9 2 1 11:6 20 Grafičar 12 » i 1 45:15 20 Triglav 12 7 2 59:12 17 Slovan 12 7 ( 5 20:18 14 Mladost 12 * 1 5 19:17 (5 Ilirija 12 » • 7 26:50 10 Koper Izola 12 5 2 7 18:55 8 12 i 1 8 18:58 7 Tabor 12 2 2 8 19:51 t Postojna 12 2 1 9 14:52 i »MOŠKA« IGRA nja IljCgUVlU lOli Ul inuau , ,i zaupali njegovi izkušenosti in kvante Toda sedaj, ko je zvezni kapetan, je°®T koliko nerodno, da tra zveza samovoljo vključuje v moštvo orez kvalifikacija*111 tekem. ... Zato mislimo, da bi morali najti možnost za nekoliko javnih bojev, na katerih bi Palada pokaz* svojo formo in odgovoril na vprašanj®* če je še tako, kot minulo sezono, Pre~ močen od mlajših, da njegovo mesto reprezentanci ni vprašanje. Iskreno rjjj čeno, veselilo bi nas dejstvo, če bi Palada v lanski formi, ker bi t«£8{ lahko z več gotovosti pričakovali dvoboj z Egiptom, zaupajoč izkušnjam PrckJ^ ljenega borca. Ker pa smo šele na četku sezone, so nam njegova forma » možnosti res neznane in zato bi mora* pri izbiri dvojice, ki bo oblekla dres državnim grbom, postaviti kot geslo: n» slava, niti izkušnje, temveč forma! .. Čeprav je propadel tudi poslednJ up, da bodo naši reprezentanti pred te*' movanjem za Davisov pokal imeli Prr ložnost pomeriti se z nekimi tujimi igr®1' ci, ker so Italijani odpovedali gostov*' nje, je še vedno čas, aa se — čeprav medsebojnimi srečanji — ugotovi for® kandidata. M. St« ZANIMIVOSTI IZ TUJINE Ademir: Brazilci bodo presenetili Evropo Brazilski nogometaši so dobesedno preplavljati evropska gometna igrišča. V velikih evropsk*" nogometnih središčih kažeta svoj® spretnosti brazilska nogometna prezentanca in Vasco de Gama, ki nastopil 18. aprila v Beogradu. Zanimivo je, da zlasti , nogomet*^ Vasco de Gama zapuščajo izvrsten vti** da igrajo kot pravi nogometni mojsPrihod v Evropo in srečanja ®*.T ronskimi reprezentancami«, je izja^1* nekdaj sloviti vodja napada brazils* reprezentance, sedaj pa samo igralec no* goraetnega moštva Vasco de Gama, Ao®* mir so zgolj izpolnitev načrta Flavia sta, ki je po svetovnem prvenstvu Švici ponovno prevzel krmifo reprezeA' tance iz rok nekdanjega treneria Zve* Moreira. Brazilci bodo presenetili Evrop leta 1958 na svetovnem prvenstvu D® švedskem. Tedaj ne boste videli sa® nogometnih žonglerjev, kakor nas nujete v Evropi, temveč tudi igralce. * Klubska soba. Večer. Miza, okrog nje razburjeni odborniki. Vse je zavito v oblak cigaretnega dima. Seja nogometnega kluba. Dnfevni red? Težave in problemi ... Besedo povzame predsednik, drugi ca pozorno poslušajo. Ozračje je napeto, klub tarejo težave in to hude težave... Predsednik se krepko odkašlja — po grla ga ščegeta dim — in hlipajoče sečne: »Vesel sem, da ste se danes skoraj polnoštevilno zbrali na naši seji (saj drugače Jih vedpo pol manjka...) in 8 tem dokazali, da skrbite za napredek klnba, ki ne more in ne more n* zeleno vejo...« »Tako je, da, tako.. .c »... torej tovariši, stvar se vedno j bolj zapleta. Naše prvo moštvo je od jeseni zlezlo v prvenstvu precej navzdol, mladinci ne hodijo redno na treninge in pionirjev sploh ni.. .< »Tovariš prei' moramo dobiti.. »Prosim, prosim, poslušajte me, v našem odboru je nered. Zadnjič sem pregledoval garderobo. Mnogo rekvizitov manjka, precej bi jih bilo treba popraviti. Kje je gospodar .. .?« »Ga danes ni, žena je šla v mesto v gledališče, on mora pa varovati otroke . ..« »Oh, prav danes, ko je seja važna in bi morali že enkrat narediti prelomnico v našem delu. Kle je tovariš, ki odgovarja za vzgojo Igralčevi ali ste imeli predavanje o pravilih nogometne »gre? Te prišel sodnik, kot smo se dogovorili ...?« ski sobi. čutil. se bore za dosego golov (!).< . Sodeč po tekmi Brazilija — ki je bila minulo sredo v Ziirichu, . . j . . . . m »it pra ik. »redsednik, hm, trenerja »Da, da trenerja, ampak, kdo ga bo ............ta je prazna!« >redsednik, jaz pa mislim, plačal, blagajna je prazna!« »Tovariš predsednik, ji da so vzroki drugod. Ničesar nismo krivi, saj budno spremljamo tekme naših moštev, jih podžigamo k borbi in jim pomagamo. Ampak, ti sodniki. Sko-li nam izključijo ka raj na vsaki tekm: terega igralca. Sedaj moramo igrati že z rezervami. Kje bomo našli nove igralce? če bo šlo tako naprej, bomo morali nehati. In ta nogometna podzve-za, pa zveza. Kako zašijejo naše igralce, prav naše, zato ker smo s podeželja. V tem, v tem je vsa nesreča naših neuspehov ...« »Tovariši, trezno premislimo in malo samokritično poglejmo vso stvar in priznajmo, da smo vsega sami krivi. Na seje mnogih odbornikov ni, na trenin- f;ih moštev nobenega, ali smo £e imeli etos z igralci kakšen sestanek?« pa sai nimamo časa, tre-menda že sami, mi jih ne bomo učili, kako se brcne žoga. Gol letos z igralci kakšen sestanek?« »Že. že ... pa sai nirali bodo pa menda že sami, mi je gol in treba ga je znati doseči. Če ne znajo, naj pa gredo. • • Pa, no, pa saj sem že rekel, trenerja jim poišci-mo, pa bo vse dobro. Le-ta jih bo treniral in mi bomo rešeni vseh skrbi...« »Hm, tudi tega tovariša ni. Pa... pozabil je sklicati sestanek in povabiti sodnika, No, pa saj na tekmah menda ne bodo igralci delali izpita iz pravil nogometne igre!? Sicer jih pa vsi znajo. Bolj jih znamo kot vsi soaniki in tisti ljudje na nogometni podzvezi ...« »No, no, zakaj pa je bil v nedeljo izključen levi krilec Jože? Morda neupravičeno? Sam sem videl, da je igral grobo...« »Ne, tovariš predsednik, on pa vendar ni grob. Nogomet je moška igra, za vsak majhen prekršek pa res ni treba metati igralca ven. To delajo samo zato, ker smo podeželski klub. Tam na podzvezi, tam so takšni tiči, ki nas zaničujejo in zapostavljajo. Takšne bi bilo treba pometati ven ...« »Tovariši, kot vidim, me nočete razumeti. Jaz hočem klubu dobro. Želim, j da bi se stanje izboljšalo, in da bi naša moštva dosegla lepše uspehe. Treba je utrditi disciplino, naučiti igralce reda in pravil nogometne igre, izboljšati redno vadbo in voditi nad igralci nadzor* Prepričan sem, da bo vse bolje ...« Stoli so začeli ropotati. Od mize so se dvignili odborniki drug za drugim: enemu se je mudilo spet, češ da mora naslednji dan na službeno potovanje, drugi je imel nočno službo, tretji obračun v podjetja (prav na silo si je utrgal »drobec« časa, da je prišel na sejo), četrti je imel še sestanek pri ZB, peti sejo pri društvu rejcev malih živali, vsi so morali iti... »Torej tovariši, pač moram zaključiti sejo, ker nismo sklepčni,« je žalostno vzdihnil predsednik in ostal sam v klub- 1 Tako sam, zapuščen se je No, grem pa Še na turško kavo, si je mislil, zaklenil, vrata in odšel v vaško gostilnico, da bi si malo pomiril živce... Stopil je v noč, nekaj korakov čez cesto... odprl vrata in obnemel — vsi tisti, ki se jim je tako zelo »mudilo« so bili zbrani v živahnem razgovoru pri kozarcih vina. Ni se utegnil zapreti vrat za seboj, ko je zaslišal: ».. . in še naš predsednik vleče s njimi, treba ga bo izmenjati...« Obrnil se je in brž odšel, ne da bi ga opazili... * bile Ademirjeve besede neytemeljene. tej tekmi si namreč Brazilci niso nj najmanj prizadevali, da bi se predsta^ kot žonglerji, pač pa so igrali sila osu° in borbeno. Toda tudi tokrat se je P0' kazala njihova stara hiba — neučinKfr* vitost; le enkrat so prebili švicars*® »ključavnico« in tekma se je končal® neodločeno 1:1. . Toda do svetovnega prvenstva J Časa še dovolj i.. —I—Brzojavke—: • LEUVARDEN, 17. apr. (DPA). % enajstem kolu turnirja kandidatov *• svetovnega šahovskega prvaka v Nedelja dopoldne. Prvenstvena tekma vardenu (Nizozemska) Je Smislov P, med domačim moštvom in gosti iz drn- 38 potezah premagal Gellerja in pres‘ gega kraja. Precej napeta tekma, borba v vodstvo s 6,5 točke. Neodločeno za rimboljši uspeh. Domačemu moštvu se končale partije: Panno—SzaD »škriplje« kar se da. Klubski funkcio- Bronstein—Petrosjan in Keres-SP" • ................ " • ' —-*— Mia partija Filip; s Filipom v 49. potezi. Na lestvici Smislov z 6,5 točke pred GellerJejL Keresom ln Bronsteinom 6 (1), ” trosjanom 5 (1) Itd. • SMEDEREVSKA PALANKA, *. aprila. — V osmem kolu mednarodna ga propagandnega turnirja so bili seženi tile rezultati: Tomovič—Beli >• Vukovič—Trifunovič 0:1, viadisavj) vič—DJordjevič remi, Robatsch— ct\[i caltea 1:0, Srbu—Radulescu vno'' prekinjeno, Puc—Sler 1:0, Dietma** Karaklajič 0:1. Stanje na lestvici: g raklajič 7, Beli 5,5, dr. Trifunovič, «*1(j batsch 5, Dietman, Chocaltea 4,5 11 • NURNBERG, 17. aprila. (DPA)' 1 Vaterpolisti splitskega Mornarja SO * noči v NUrnbergu premagali istoin>e sko moštvo z rezultatom 9:6 (4:2). • BEOGRAD, 17. aprila. — Jutri [j, v Beogradu mednarodna prijatelp" nogometna tekma med braziljans»‘( moštvom Vasco de Gama ln Crv® . zvezdo. Crvena zvezda bo nastop*13 kompletni postavi. • BEOGRAD, 17. aprila. - Med" rodni boksarski dvoboj med repreZ p tancama Jugoslavije in Francije 29. aprila v Beogradu. . . IB. IVIU DS K1 iuniiciu- ■*-** *** narji tekajo okrog igriSda, vzpodbujajo skl, medtem ko Je bila partija FiUP;, svoje igralce, jih bodrijo, kolnejo in Pilntk prekinjena. V prekinjeni P?j jim grozijo, moStvu pa ne gre in ne gre. tiji desetega kola Je Spaski remiz^jj Tudi enajstmetrovke ne znajo izkoristiti, “ v m «i. Wvirt v<>“ v lastni mreži imajo pa le gole. Nenadoma se eden domačih nerodno spotakne ob iogl in pade. Sodnik na to ne obrača pozornosti, pač neroden padec ... Toda, sodnik Je bil kriv, da Je domače moitvo izgubilo, ker ni piskal >faulov.< Sodnik in nogometna podzveza, pa Se predsednik kluba, ker drži z njimi, s tistimi, ki »nas na podeželju za- postavljajo .. .< Ah, klubski funkcionarji, zdravila za vas F kje so MANN ING 0'BRINE Doživetie mmna Mauritiusu 35 HOMAN »Družabnika?« sem se začudil. »Ja... imam dva družabnika. Duvala, ki se Je vključil v tvrdko pred pol leta, in Chagassa. Chagasse je moj družabnik domala od samega začetka, ko sem pred dobrim poldrugim letom ustanovil podjetje. Kot direktor centrale v Beiri se je izkazal zelo dobro in storil za tvrdko ogromno. Lani v oktobru sem mu ponudil, naj postane moj družabnik, kar naj bi bila nagrada za njegovo izredno vnemo in uspešno poslovanje...« »Res naglo napredovanje,« sem pripomnil. »Zmeraj sem mislil, da se dogajajo takšne stvari samo v hollywoodskih filmih...« »Priznam, da je videti to zelo naglo, toda o Chagassu sem najboljšega mnenja... Sicer pa, vrnimo se k stvari... Svojima družabnikoma sem pojasnil položaj. Sporazumeli smo se, da bomo zadevo najstrože preiskali, toda tako, da ne bomo dvignili v javnosti prahu. Sporazumeli smo se, da bomo najeli privatnega detektiva. Našel sem enega na Madagaskarju ...« »Njegovo ime je George Culot,« sem rekel. Osuplo me je pogledal. »Od kod to veste?« »Nisem vedel, samo domneval sem. VI pa kar nadaljujte.« »Torej... Culot je prispel na Mauricius docela prostih rok, da prouči vso zadevo. Sprijateljil se je s Switzerjem in izvlekel iz njega več izredno zanimivih, toda neugodnih vesti. Iz Culoto-vega poročila smo povzeli, da se je ukvarjalo s tihotapstvom mnogo uslužbencev naše družbe. V to so bili zapleteni mnogo spretnejši ljudje, kakor je bil Switzer, ljudje, ki smo jim popolnoma zaupali Potem, pred nekaj dnevi, pa sem dobil od Culota brzojavko, v kateri mi sporoča, da ima nekaj zame zelo neugodnih vesti, tn sicer vesti, ki jih ne more zaupati pošti. Sklenil sem takoj odpotovati z letalom sem in se pomeniti z njim. Prispel sem danes popoldne, kakor vam je znano, in čakala me je vest, da so Switzerja in Culota ubili..-« De Montreuil je razprostrl roke v znak obupa. Sesedel se Je v naslonjač ln srebnil požirek konjaka. »Povejte mi, gospod Montreuil, kaj veste o svojem družabniku Duvalu?« »Kaj bi radi vedeli o njem?« »Predvsem, kako je postal vaš družabnik.« »O, to... tega ni težko pojasniti. Pred vojno je imel v Franciji veliko podjetje. Ali pa je bilo njegovo podjetje v Alzaciji. Ko je bila vojna končana, mi ni ostalo mnogo. Sklenil sem poskusiti srečo v tem delu sveta. Tudi drugim je šinila v glavo ista misel. Za sposobne ljudi je tu mnogo raznih možnosti. Morda je moja nesreča v tem, da 6em prenagel. Hotel .sem čimprej razširiti podjetje, pognati korenine, preden bi me mogel kdo drug izpodriniti. V Chagassu sem našel človeka, sposobnega, da organizira temelje. Hotel pa sem razširiti delovno področje, izdelati ogrodje velike družbe. Za to sem potreboval še enega človeka, nekoga, ki bi razvijal in pospeševal podružnice, ko bi jih jaz ustanavljal. Potreboval sem nekoga, ki bi, seve, investiral za moje naČi^ potreben denar. Mislil sem, da je ta človek Duval. Poznal ga nisel1 posebno dobro. Kakor jaz, je imel tudi on pred vojno v Strassb0-urgu uvozno-izvozno podjetje. Vojna je tudi njega docela uni^® Priznam, da ni imel niti toliko denarja, kolikor sem pričako^8 toda piislil sem, da bo vendarle bolje, da dobim za družabni11' človeka, kakršen je Duval, kakor da bi se povezal z docela znanim človekom.« »Ali ste mislili, da mu lahko zaupate?« »Ja, tako je.« »Ce mi je gospod Weinstein povedal resnico... bi rekel, d® J® bila to velika napaka. Sodeč po tem, kar mi je povedal on, )e vaš Duval velik slepar.« ' »Jaz.. jaz vas ne razumem!« »Govoril bom odkrito. Smoky je rekel, da stoji za tem tihot3? stvom Duval.« »Zaboga!« je vzkliknil de Montreuil. »Ali je rekel to na P° ciji?« ]e »Ne, mislim, da ne... vsaj za zdaj še ne... Povedal Pa ^ Poissonu in meni. In vse kaže, da so Switzerja in Culota ubili' ne bi mogla ničesar povedati.« »Ce je tako, zakaj pa je Smoky vama to povedal?« ^ »To je povezano z neko drugo zadevo :Smoky je v nevarno* da bo obtožen uboja. Nobene možnosti nima, da bi se rešil i* precepa. Pomagal bi mu lahko Duval, pa tudi vi — da bi prepre škandal, ki bi uničil vaše podjetje.« »Toda, tudi če bi mu bil pripravljen pomagati, kako mogel to storiti? Dokazi...« ill' bi P9 Nesreče Dva požara ▼ nedeljo zvečer se je vnel in po-forel kozolec prevoznika in malega po-•®stnika Toneta Javornika iz Rudnika Pri Ljubljani. Na kozolcu ie bilo 3000 kg *ena in nekaj desk in je Škode za okoli 500.000 din. ★ V soboto popoldne je začela goreti *®8ena hiša, last Franca Duše iz Grosupljega. Ostrešje je pogorelo v celoti je škode za približno 200.000 din. Baje je Izbruhnil zaradi slabe dimne Vpeljave. Po nepotrebnem Nezgod, ker so sedle za volan vo-*ila nepoklicne osebe, Je bilo na naSlh cestah že precej. Nekaterim bo na Primer dovolili šoferji, da so vozili avtomobil, Čeprav za to niso usposobljeni. Ce Je tak »voznik« dobro izpe-‘Jal. Je bilo vse v redu. Toda vedno nl tako. Kdo Je kriv za takšno ne-*godo? V prvi vrsti voznik, ker Je prepustil vozilo v upravljanje nevešči osebi. Da bi zmanjšali Število tovrstnih nezgod, bi bilo potrebno, da bi Vozili z vozili le vozniki s potrebnim «Pltom in znanjem. O tem pa naj bi Vodila računa tudi podjetja sama. Te oni je vozil po glavni cesti skozi Zg. Polskavo v mariborskem okraju s tovornjakom poklicni voznik Avgust “ergiez. V omenjenem kraju se je z Vozilom ustavil z namenom, da bi naložil nekaj lesa. Ko Je odšel v bližnjo trgovino, je sedel za volan delavec Franc Tolar in poizkušal tovornjak na Cesti obrniti. Nevešč opravljanja z •Motornim vozilom, Je pri obračanju *adel s prednjim delom tovornjaka ob Mektrlčnl drog. Zaradi precejšnjega Udarca Je nastalo na tovornjaku za Okrog 100.000 din škode. ! \ Če odpovedo zavore K sreči ni mnogo nezgod na naših oestah, do katerih bi prišlo zaradi okvar na zavorah med vožnjo. Zgodi Pa se lahko tudi to, če ni voznik dovolj pazljiv ln stalno ne kontrolira vozilo ter vsako malenkost sproti ne odpravlja. Te dni Je vozil lz Maverlena Proti Zagradcu v Bell krajini z Unl-pogom ln prikolico drva voznik Kol-°ezen Kazimir. Na slabi ln zelo strmi cesti so odpovedale zavore na polno naloženi prikolici. In ker Je vozil ravno v ovinek, se je vozilo prevrnilo ’ tovorom vred. -s OBČNI ZBOR FILATELISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE V 49 podružnicah 2237 članov Y nedeljo, 19. aprila je imela Filatelistična zveza Slovenije v Ljubljani svoj VII. redni letni občni zbor. V prisotnosti 47 delegatov, ki so zastopali 31 društev iz raznih krajev Slovenije, je poročal o djrlu v minulem letu tov. inž. Dušan Gruden. Iz posameznih poročil funkcionarjev in ii poročil delegatov posfle-marao naslednje podatke: Filatelistična zveza Slovenije šteje letos 49 podružnic, v katerih je včlanjenih 1837 članov in 400 mladincev, skupno torej 2237. V primerjavi s prejšnjim letom to število v glavnem ni dosti spremenjeno. Filatelističnih zamenjevalnlh pošiljk je bilo v minulem letu pregledanih in prek direkcije »Jugofilatelije« v Beogradu odposlanih 828 v 57 držav, od ten v 29 evropskih, 6 azijskih, 8 afriških, 10 ameriških in 2 v Avstralijo. V primerjavi z lanskim letom, 4o je bilo odposlanih takih pošiljk 940 in z letom 1951 z 2870 pošiljlcami, pomeni to občuten padec. Lani so priredila filatelistična društva šest razstav, od teh eno mladinsko. Take razstave so pomemben činitelj v društvenem delovanju, saj pomenijo pregled dela in propagando filatelije, sluzijo pa tudi za pridobivanje novih članov. V primerjavi z letom 1954 ie nazadovalo število razstav za 2. V bodoče bo treba število razstav povečati, da se na ta način poživi aktivnost članstva. V notranjem organizacijskem delu je v minulem poslovnem letu nekaj društev pokazalo vsega priznanja vredno Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Janez Tomle, star 79 let, doma Iz Zagradca pri Grosupljem, Marija Habjan, roj. Strojan, I stara 68 let, doma z Muljavo pri Stični, Marija' Zerovnik, stara 81 let, doma iz Škofjo Loke, Katarina Ovnik, stara 67 let, -doma s Primskovega, Janez Intihar, star 84 let, doma z Iga pri Ljubljani, Franc Kostrevc, star 73 let, doina lz Straže pri Novem mestu, Tanez Levstik, star 79 let, doma iz vasi Globel pri Sodražici in Anilon Turkovič, star 78 let, doma iz Starada na Primorskem. Uazen naštetih so umrli v Boswellu Terezija Cinžar, roj. Hlebec, stara 62 Nesreče v Mariboru * Alojzija Malek, iz Maribora, Trg — fvobode 1, je v Limbušu prečkala progo let, doma iz Dovškega, v Hallu Janez te* hitela, da bi prišla na vlak, ki je GriL doma Iz Doljnega Zemna pri Ilir- prlhajal Iz Ruš. Pri prečkanju proge j® otrok, ki je bil z njo, še pravo-£asno prišel Čez, Malenkovo je pa zagabila lokomotiva in ji pri tem od-JJpUa obe nogi, roko in jo močno uda-n a/ Slavo. Reševalci so v 7 minutah Pohiteli na krai nesreče, jo prepeljali i.. inariborsko bolnišnico, kjer na je lJub hitri pomoči poškodbam poalegla. ★ . Noge so si zlomili: Konrad Burja, 54 let, Iz Janževega vrha, Ivan 2ar-®tar 3 leta, iz Maribora, Gosposvet-** cesta, in Konrad Bračko, star 30 let, **Poslcn v IKI, iz Trčevo. skl ^Bistrici, v Conemaughu Janez Sedlar, star 75 let, doma iz Šentvida na Dolenjskem, od koder je prišel v Ame-ripo pred 50 leti, v Central Cityu Miha Lovrenčič, star 61 let, doma iz Doljnega Zemna pri Ilirski Bistrici, v Keramereru Franc Moličnik, star 66 let, doma lz Luč ob Savinji, v Chicagu Anton Jermal, 65 let, doma iz okolice Tolmina, v John-stoWnu Anton Strle, star 68 let. doma iz Loža na Notranjskem, v Brldgeville Janez Blekač, star 74 let, doma lz Velenja, v Loydellu pa Jože Meden star 70 let, doma z Rakeka, od koder Je prišel v Ameriko pred 50 leti. dejavnost. Izvršilni odbor zveze jim je Izrekel javno priznanje ln jim poklonil nagrade. To so druitvat Maribor, Idrija, Šoštanj, Slovensko filatelistično društvo Ljubljana, Prevalje, Ptuj, Kočevie, Črnomelj, Sevnica in Celje. Pa tudi društvom, ki so se Izkazala z manj uspešnim delom, ne gre vreči puške v koruzo, saj se da zamujeno nadomestiti. Želo se je obnesla v društvenem delovanju krožna zamenjava znamk, po katerih člani radi posegajo. Iz poročila urednika glasila »Nova filatelija« je videti, da prejema uredništvo v zameno za revijo 81 strokovnih revij Iz vseh krajev sveta. O njeni strokovni vrednosti priča že več odlikovanj z mednarodnih filatelističnih razstav, kar je vsekakor lepo priznanje. V tujino gre 683 izvodov revije. Letošnji občni zbor FaS je bil tudi vsebinsko eden najlepših, kar jih je bilo doslej. Po odobritvi vseh poročil in raz-rešnlci staremu odboru so izvolili soglasno novi odbor, ki pa ie ostal s »redsednikom tov. Lojzetom Cernoto na elu z neznatno spremembo Isti kakor dosloj. Z občnega zbora so odposlali s podpisi vseji delegatov odprto pismo Generalni direkciji PTT v Beogradu, s katerim jo opozarjajo na vse napake njene emisijske in distribucijske politike in na vso veliko škodo, ki jo povzroča ta politika naši državi. J. V. Filatelistična razstava »JUFIZ III« y Zagrebu V Zagrebu bo od 20. do 27. maja t. 1. tretja jugoslovanska filatelistična razstava — »JUFIZ III«. Priprave za razstavo, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita, zaposlujejo cel štab strokovnjakov, ki jih v Zagrebu pač ne manjka. Razstava je iz prvotno zamišljene regionalne filatelistične razstave začela nepričakovano presegati svoj običajni okvir in zavzemati široko mednarodno obeležje. Po zadnjih podatkih j« najavljenih za razstavo 290 razstavljalcev Iz 42 dr-žlv. Razen teh razstavljalcev bo razstavljalo znamke in drug razstavni material 35 poštnih direkcij vseh tov. Za razstavo je pripravljenih 1350 najsodobneje Izdelanih razstavnih vitrin (predlanska JUFIZ II v Ljubljani je obsegala 240 vitrin). Slovensko filatelijo bo zastopalo na tej veliki razstavi 11 razstavljalcev. Za udeležbo na razstavi je dqvoljen za potovanje po železnici 25•/• popust. Iz Ljubljane bodo odhajale v Zagreb organizirane skupine delno z vlaki, delno z avtobusi. Narofinikl »Ljudske pravice« so zavarovani za primer Ij> DNEVNE NOVICE OPOZORILO ODJEMALCEM "RZAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE , Urade, ustanove, organizacije. Sole P, Podjetja, ki kupujejo pri Državni ‘•ložbi Slovenije kakršnokoli blago, “Pozarjamo, da smo ukinili izstavlja-kreditnih računov za zneske lz-P?d 3Mo din. Vsa vplačila pod to vso-° naj stranke poravnajo ob prevzemu blaga v gotovini (ali z virmanom, lti.il0m3 barlranlm čekom). Naročnl-Dnru’ bodo naročali blago po poStl, "jemo blago po povzetju. r. Ta ukrep smo morali izvesti za-t»ega' ker imamo ogromno itevilo Je i 11 računov izpod 3000 din ln a izterjevanje takih računov zvezano • Prevelikimi stroški. ]. Prepričani smo, da bodo naši od-hr!2 cl ta naš ukrep razumeli ln nam r^j^i^tudl v bodoče ostali zvesti na- m ,v. Klubu kulturnih delavcev bo četrtek, 19. aprila, ob 20.30 Večer BOrt k * BpiuH, uu vetei 6klh slovenske poezije v angle- <* mjr av£in ln prof. W. K. Mattliews. k-^prevodih. Prevode "bosta čitala ajhnlm komentarjem) prot. dr. J. itn ln proi. W. K. Matthews. zn„ hočeš kvaliteto, zahtevaj samo tp,®no »JELA« kopalno aol. Osvežuje °> deslnlicira ln krepi tvoje žlvcel predavanja v Slovensko zdravniško druStvo vabi zdravnike ln medicince višjih Rastrov na predavanje docenta dr. ».“hislava Baniča: »O bakterijski re-Ut. nci in dedovanju pridobljenih jjstnostl«. Predavanje bo v petek, dne u' aprila ob 19.30 v predavalnici In-ne klinike v Ljubljani. KONCERTI ItfAnton Trost, naš prvi pianist, bo oncertiral v petek, 20. aprila, za mo-1 abonma. Spored obsega dela Fres- 1 Nujno obvestilo abonentom redov O, c, D ln H. iz tehničnih razlogov v zvezi z gostovanjem ljubljanske Drame s »Hlapci« v Novem Sadu, uprizori Drama »Hlapce« za red O danes, v sredo, ob 20. Jutri, v četrtek, pa uprizori Čehova »Tri sestre« za abonente reda C, ki Jim Je bila namenjena nocojšnja operna predstava »Ženitev« in »Glannl Schicchl«, ki pa Je zaradi bolezni odpovedana. Zaradi gostovanja Drame v Novem Sadu Je odložena tudi krstna premiera Smoletovega »Potovanja v Koromandijo« na sredo, 23. aprila. OPERA Sreda, It. aprila: Zaprto. Četrtek, 19. aprila ob 19.30: Wolf-Fer-rarl: »Štirje grobijani«. Abonma D. Petek, 20. aprila ob 18: Llndpalntner: »Danlna«. Zaključena predstava za gimnazijo v Zagorju. Sobota, 21. aprila ob 19.30: R. Strauss: »Kavalir z rožo«. Gostovanje Cvetke Součkove. Abonma E. Nedelja, 22. aprila ob 19.30: Massenet: »Manon«. Izven ln za podeželje. Zaradi bolezni v solističnem ansamblu odpade nocojšnja uprizoritev oper »Ženitev« ln »Glannl Sehlcchi« za abonente reda C. Red C pa dobi Jutri, v četrtek, dramsko predstavo »Tri sestre«. V četrtek uprizoritev »Ženitve« ln »Schicchlja« za red H tudi odpade ln bo uprizorjena opera »Štirje grobijani« za abonma D. MESTNO GLEDALI8CE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda,’ 18. aprila ob 20: Vasja Ocvirk: »Srečno, ljudje!« Gostovanje Gledališča Slovenskega Primorja Koper. i Četrtek, 19. aprila ob 20.30: pepplno de Filippo; »NI res, pa le verjamem«. Abonma TSS II. Petek, 20. aprila ob 20: Pepplno de Fl-Uppo: »Ni res, pa le verjamem«. Abonma Vajenci. Z BLEDA RADIO LJUBLJANA Spored u sredo, IS. aprila Poročila; S.OB, 8.00, 7.00, 13.00, 18.00, 17.00, 19.00 ln 22.00. 1.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) — 8.10 do 8.20 Reklame — 6.20—6.28 Nai Jedilnik — 11.00 Radijski koledar — 11.08 Priljubljene popevke — 11.38 Radijska šola za višjo stopnjo: a) Ivo Klemenčič: Ob napajališču (po A. Bergerju); b) Življenje na enem kvadratnem metru zemlje (ponovitev) — 12.08 Janez Krstnlk-Novak: Scenska glasba k veseloigri »Matiček se ženi« — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Alojz Petrlček: Pridelovanje soje — 12.40 Nekaj priljubljenih opernih arij — 13.18 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.38 V pesmi ln plesu po naši domovini — 14.05 Radijska šola- za nižjo stopnjo: Dušan Kralj: Od Savudrije do Ankarana, reportaža (ponovitev) — 14.88 Filmska glasba — 18.18 Zabavna glasba — 18.40 Utrinki lz literature: Alan Wlcker: Strastna sovražnika — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Radijska univerza — 18.15 Igra tam-buraški orkester — 18.30 Za dom ln žene — 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Arrlgo Bolto: Mefistofele, opera v štirih dejanjih — 22.15—23.00 Jazz-cocktall — 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 22. aprila ob 20: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Premiera. Red premierski ln Izven. Nedelja, 23. aprila ob 16: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Izven ln za podeželje. KINO »STORZlC«: Premiera sovjetskega barvnega filma: »Zvesti tovariši«. — Predstave ob 16, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 18 dalje. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Alojz Jenko, cesta Bratstva ln enotnosti. KINO »RADIO«: Angleški film: »Trinajsta ura«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Ameriška barvna risanka »Peter Pan«. Predstava ob 20. Danes zadnjikrat. ŽIROVNICA: Amer. barvni film: »Generalni inšpektor«. Predstavi ob 17 ln 20. Samo danes! Rodile so: Potočnik Iranka, delavka U Tržiča — dečka; Jerman Štefanija, gumarka lz Predoselj — deklico: Kuralt Antonija, gospodinja ii Žabnlce — dečka; Mučič Krlsina, gospodinja lz Kokre — deklico: Solar Marija, gospodinja iz Nerailj — deklico; Rogelj Ljudmila, delavka lz Šenčurja — deklico; Zmrzlikar Ivanka, gospodinja lz Hrstja — dečka; Verčič Marija, učiteljica iz Leskovca — dečka; Markelj Jožeca, učiteljica iz Železnikov — deklico; Zakeli Nada, prebivalka lz Stare vasi, deklico; Križaj Stanislava, delavka ls Kranja — deklico; Boitar Frančiška, gospodinja lz Kranja — dečka; Gene Marija, gospodinja lz Jezerskega — deklico; Logar Cecilija, gospodinja li Dvorja — dečka; Jerala Marija, gospodinja lz Podreče — dečka; Parec Ana, gospodinja lz Prebačevega — dečka; Dolenc Marija, gospodinja iz StlVpnka — deklico; Kolar Marija, gospodinja iz Kranja — dečka; Bojnec Barbara, gospodinja ls Kranja — deklico. Občinski ljudski odbor. V I PAVA Čestita za občinski praznik, 18. april, vsem občanom in delovnim kolektivom na področju občine. 1549 KINO »UNION* Ameriški barvni film »Pesem zlatega zapada« Brez tednika. Predstave ob 18, 17, 1» ln 21. V glavni vlogi Mltzl Gaynor ln Dale Robertson, prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. V soboto ob 22 premiera češkega barvnega filma »Jan Hus«. KINO Francoski film: »Prepovedan sad«, Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-CENTER«: Nem. film; »Tromba«. Poročili so se: Kokalj Antoa, ključavničar, in Pclcel Vekoslava, uslužbenka oba lz Kranja; Lokar Franc, ve-ieri,11« is Kranja, ln Debelak Martina, učiteljica ls Sorice; štlbelj Milko, kovač Iz Lesc, ln Lužan Ana, šivilja iz Bistrice; Arhar Jožef, pomožni uslužbenec Iz Trboj, In Štempihar Ana, tor. delavka Iz Vogelj; Volf Franc, strugar, ln Kolenc Veronika, progovni čuvaj, oba i* Kranja. KINO »KOMUNA«; Ameriški film; »Kraljica Kristina«. Tednik: Filmske novosti 18. Predstave ob 18, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Greta Garbo ln John Gilbert. KINO »SLOGA«: Amer. barvni fllm^ »Velika nagrada«. Tednik. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Elisa-beth Taylor in Mickey Rooney. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO ■TRIGLAV« Ameriški film Obzirni kapetan V glavni vlogi Vlctor Mature, Louis« Platt ln Leo Carrlllo. Predstava ob 18, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 18 dalje. »KINO VIC* Ameriški barvni film Črni labod Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 11. V glavni vlogi Tyrone Power in Maureen 0’Hara. Prodaja vstopnic od 9.30—U ln od 14 dalj«. , KINO »SOČA«; Amer. film: »Kraljic« Kristina«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Greta Garbo ln John Gilbert. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikov« 8, predvaja za mladino švicarski film »Otroci Evrope«. Predstave vsak torek, četrtek ln nedeljo ob 10, ob 18 pa vsak dan, razen hedelje. KINO »LITOSTROJ«; Nemški barvni film: »Dežela smehljaja«. — Tednik Filmske novosti št. 9. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. D®ne* zadnjikrat. • ' . Celjske vesti CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 18. aprila ‘ob ig.30: Puškln-Tre-ves: »Nesmrtni don Juan«. Gostovanj« v Vojniku. Četrtek, lt. aprila ob 18.80: Herman Wouk: »Zadeva Calne«. Zaključena predstava za I. gimnazijo lz Maribora. Petek, 20. aprila ob 18: Puškin-Treves: •Nesmrtni don Juan«. IV. srednješolski abonma. Sobota, 21. aprila ob 20; Herman Wouk: »Zadeva Calne«. Gostovanje v Me-“icii Nedelja, j*, aprila ob 18 ln 20: Herman Vincenc Ljubelj, gaterist lz Kranjčiče, m Ljudmila Povalej, administratorka lz Ponikve. Viktor Kok, delavec lz »tor, in Ana Gorež, poljedelka lz Kranjčiče. Hinko Kranjc, poljedelec lz Parldola, ln Angela Horvat, poljedelka iz Kranjčiče. Ivan Grobln, poljedelec, ln Katica Zupan, poljedelka, oba lz Zagorja. Dragutln Beloševlč, kmetovalec lz Podbrezovice, ln Marija Jeza, kuharica lz Rogatca. Jožef Gobec, skladiščnik lz Uniš, ln Angela Slemenšek, poljedelka lz Ponikve pri Grobelnem, Alojz Slamberger, polje- A. ^ I N 0 »SISKA« Ameriški Ulm Obzirni kapetan V glavni vlogi Vlctor Mature, Louise Platt ln Leo Carrlllo. Predstava ob 18, 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. , Vesti iz Maribora DE2URNA LEKARNA lekarna . . _________________ _______ delec iz Pekla pri Poljčanah, ln Ema ^R»vnahanaVKoroSkem.GOStOVan^e j L^l?^,^elektrotehn1k|Zli?^naCHrast^ .M^Mel^a timAM .KINf? | nik, blagajničarka, oba lz Laškega. | MečJetne“? Jdne ?9 aprlla: lekarn. »UNION«: Ameriški barvni film: . Umrli so: Franc KumpreJ, upoko- »Planinka«. Glavni trs 20. »Lepotica za milijon dolarjev«. Jenec iz Radmirja, star 84 let. EUza- »DOM«: Ameriški film: »Nasilje«. bet» Gozdnikar, upokojenka lz Trno- KINO Predstavi ob 18.18 ln 20.18. vega hriba, stara 78 let. Martin Kurent,1 I upokojenec lz Breznega, star 61 leti PA?,!iZ£NL,££erUW barvnl Illm: POROČILO O GIBANJU PREBIVAL- Neža Razpotnik, upokojenka lz Tol- ,Pas za P1®1010«' STVA V CELJU stega, stara 88 let. Mihael Selič, polj- UDARNIK: Ameriški film: »Prelom- pftv. oporeu ousega nes- _ ,— ----: “ ----. _ JPbaldlja, Novška, Dvofika, Sivica ln Sobota, 21. aprila ob 20: Gogolj:; »2e-i. opinn preostale vstoDnice na dan nltev«. Izven. Zadnjič. (Podkoljb- sln — Veber.) ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom , nopina preostaie vstopnice na dan s°ncerta. llt. Hans Leygraf, eden prvih evrop-iw .Pianistov, bo koncertiral v po-,'aeljek, 23. aprila za beli abonma. - - - feraf je odličen muzik, ki Je že Sobota, 21 april« ob 20: £oP°vič-Pre-f^krat z velikim, uspehom koncerti- garc-Delak: »Jara meščanka«, vese-Ort v Ljubljani. Preostale vstopnice l?1Sra' Hven' ,,... J! Petka dalje, za ostale abonente Nedelja, 22. aprila ob 18.30. Fodor. •*>»•—* J »Uspavanka«, veseloigra. Popoldan- ska predstava. Izven; ob 20: Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka«. Večerna predstava. Zadnjič. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon St. 32-860. — Prihodnji teden bo premiera Wlldove igre »Idealni soprog«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Četrtek, 19. aprila ob 18: Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Zaključena predstava za Vajensko šolo raznih strok Kamnik: ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Za spanka«. Sobota, 21. aprila ob 17: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«; ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. Za odrasle. Nedelja, 22. aprila ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Prodaja vstopnic za vse predstave razen zaključene, od danes dalje o< 10—12 v Upravi Mestnega lutkovnega gledališča. Resljeva cesta 28, telefon št. 32-020 in pol ure pred vsako pred Btavo pri gledališki blagajni. »opust' » J*arlšjti konservatorlstl: pianistka rdin, violinistka F. Elphčge in s««S0f0nlst J M_ Londeix, nagrajenci t0,Prv° nagrado pariškega konserva-j. 'ja, bodo koncertirali v torek, dne ea Aprl'a. Vstopnice od petka dalje, "bonente popust. f GLEDALIŠČA 8lOV. NARODNO GLEDALIŠČE Src, DRAMA e°a, 18. aprila ob 20: Ivan Cankar: C‘Hlapci«. Abonma G. *'rtek, 19. aprila ob 20: Cehov; »Tri j>®estre«. Abonma C. 20- aprila: Zaprto. 21> aPrtia: Zaprto. 3» Ja> aprila: Gostovanje Drame *Ng v Ljubljani s Cankarjevimi •Hlapci« v Novem Sadu, v okviru Proslav srbskega dramatika Jovana “terlje Popoviča; 20: Produkcija slušateljev Aka-'lemije za glasbo v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani »ta ^Polonija Skrjanc, gospodinja, Ce-oh ,,Vetl cesarjev 53. Pogreb bo danes «■30 na Zalah. Ilt^ffancka Treven, upokojenka, Pred iajS0 7- Pogreb bo danes ob 15 na IZ D0M2AL KINO Švedski film: »Plesala Je eno samo poletje«. Predstavi ob 18 ln 20. v času od 7. do 14. aprila 1988 Rojenih: 31 dečkov ln 33 deklic. Poročili so ‘ • skl delavec iz Sedraža, star 36’ let. i Frančiška Vodlan, vzdrževana oseba i i , . J lz Breznega, stara 70 let. Frančiška! -------------------------- --------------- trgovski Doslovodik h Sf r-isHnf’ psovnik, obč. podpiranka iz Sv. Flor- sreda, 18. aprila ob 19.30: Asafjev: 1 n Terez i la Cvetka PolianSek Jana'x,s,tara 80 let. Frančiška Tratnik. »Bahčisarajska fontana«, ščenka lz Zalea Pr<;Vžitkarica izSmiklavža, stara 81 let. I Red LMS-2. to? E, , I ’ Vladimir Cl- Jedert Jelšnik, otrok lz Sv. Lenarta, Mihelin^ r K Ljudmila stara 17 dni. Marija Fale, posestnica mi riSii ni f* ? iz Smarjete iz Smiklavža, stara 70 let. Franc Sko-. nSr fn pomoS" d ’ Poljedelec lz Tekačevega, star nhi I? ?’ ■ 82 let- Marija Lipnik, poljedelka iz in m *} Veternik, irja, stara 76 let. Marija Zaberl, pre- rteikn Mastnak, polje- vžitkarica lz Velikih Rodn, stara 75 Anton Moctoiv SuH?- let' Stjepan kamenski, flnomehanlk lz M?klave nol?aki „1, Huma na Sut11’ star 27 let- Ana Kavčič, nVi 1r«ni. delavka, oba iz Lave upokojenka iz Leslčnega, stara 78 let. p i i-eiju. Milan Centrih, otrok lz Dobja pri Ll- Umrli so: Dominik Jurkošek, otrok sičnem, star 5 mesecev. Jožefa Kačič-iz Celja, star 7 let. Jožef Plšek, kmet nik, prevzžitkarica Iz Nove vasi, stara iz Medloga pri Celju, star 63 let. Franc 83 let. Miroslav Drešček, poljedelec iz Artnak, elektroinštalater lz Nove vasi, Zlateč, star 57 let. Neža Soler, gospo-star 80 let. Franc Vldemšek, rudar iz dinja lz Bezovja, stara 43 let. Jožefa Lipja, star 26 let. Elizabeta Podlesnik, Vodebe, poljedelka iz Kranjčiče, stara gospodinja lz Polul — Celje, stara 79 50 let. Ludvik Repec, upokojenec iz let. Karl Rebernik, otrok lz Skal — Vodruža, star 57 let. Šoštanj, star en dan. Marija Grobln, otrok iz Korpol — Šmarje p. Jelšah,' |7 DflRHCVt? CT BTIHC stara 6 let. Janez Jerlček, upokojenec HUUJrlJ>IVEr dLfillNlj KINO AmeriSkl film: »2ellm te«, pred-ptava ob 19. iz Celja, star 68 let, in v okraju Celje Rojenih: 13 defikov ln 16 deklic. Poročili so ie: Franc Javornik, poljedelec iz Cerovca pri Šmarju, in Alojzija Verbek, kmetica lz Jazbine. Jakob Pungeršek, bolnifiar iz Celja, in Albina Zidar, poljedelka iz Brecljevega. Frančišek Golob, poljedelec iz nica«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Poročili »o se: Ivan Zimet, 23 let, delavec — Jaga Pntckar, 26 let, gospodinja; Stefan Ahej, 26 let, strojni ključavničar — Štefanija Trehižan, 25 lot, frizerska pomočnica; Vincencij Bobek, 21 let, strojni ključavničar — Irena Rojc, 23 let, tovarniška delavka; Janez Planinšek, 31 let, nameščenec — Ana Matuš, 24 let, medicinska laborantka; Avguštin Plevnjak, 29 let, skladiščni delavec — Roza Simonič, 30 let, laborantka; Franc Sluga, 22 let, mizar — Antonija Harb, 22 let, poljska delavka; Aleksander Vogrinčič, 61 let, invalidski upokojenec — Jožefa Zazijal, 33 let, gospodinja; Jožef Klemen, 31 let, kmetovalec — Justina Juršič, 30 let, gospodinjska pomočnica; Anton Roškar, 25 let, skladiščnik — Ana Zgonc, 22 let, žerja-vovodkinja; Anton Strmec, 25 let, organ LM — Neža Jakob, 30 let, natakarica; Vladimir Urbič, 28 let, mizar —Štefanija Ravnajak, 25 let, šivilja; Ivan Bučar, 35 let, Šofer in avtomehanik — Kunigunda Gornjak, 23 let, gospodinja; Avgust Kumwald, 63 let, osebni upokojenec — Julijana Končan, 51 let, gospodinja; Ni-kodin Neškovič, 24 let, avtoklepar — Ivana Jagodič, 21 let, delavka; Ivan Vučko, 22 let, mizar — Ana Gy5rkoš, 28 let, tapetniška delavka; Josip Kožičf 29 let, podoficir JLA — Jožefa Domajn-ko, 27 let, predica. DROBNI OGLASI RAZPISUJEMO službeno mesto upravnika Jugoslovanske avtorske agencije, zastopstva za LR Slovenijo v Ljubljani, Titova 15-1. Pogoj: fakultetna izobrazba (po možnosti pravna), splošna kulturna razgledanost in praksa v administratlvno-pravnem poslovanju. Nastop službe in plača pd dogovoru. — Ponudbe s kratkim življenjepisom, navedbo šolske Izobrazbe ln dosedanjega službovanja Je treba dostaviti na gornji naslov do 25. aprila 195«. 1550 PRVOVRSTNO KUHARICO z dolgoletno hotelsko prakso, sprejme klimatsko zdravilišče Lopača, ki je v predmestju Reke. Zdravilišče dela vse leto. Nastop službe takoj. Nujne ponudbe na: Klimatsko lječili-šte, Lopača, Rljeka, Hrv. Primorje. 507 DVOSOBNO STANOVANJE. 72 kvadratnih metrov površine ob poljanski gimnaziji, zamenjam za večje kjerkoli v Ljubljani. Naslov v upravi LP. 383 VESTI IZ PTUJU MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 18. aprila ob 19.30: Ivan Potrč: »Kj-efll«. Gostovanje v Ljutomeru (Dom kulture). Abonma in Izven. Strtenice, in Jožefa Pllko, poljedelka - ‘- Abonma in Izven, lz Dola pri Šmarju. Franc Spllak, po- trtek, 19. Jpr?la ? 4: Iv®n. Potrči ljedelec lz Lemberga pri Šmarju, in Antonija Romih, poljedelka lz Pečice »Krefli«. Zaključena predstava za ptujsko gimnazijo. miiruuija ivuuiiu, uuijcuoina it* rci.— «■ . - ° ,, ” . _. _ _ . _ Janez Zldarn, inv. upokojenec iz Sp. Sobota,^, aprila ob 20: Ivan Potrč: — - ■ -- •• — r- - ■ - ■ »Krefli«. Izven. — Zadnja večerna predstava. Nedelja, 22. aprila ob 18: Ivan Potrč: »Krefli«. Izven. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški barvni film: »V dolini bobrov« ln »Pol orala zemlje« Kraš, ln Marija Venek, les. lndustr. delavka lz Poljan. Martin GuzeJ, delavec iz Pustike, ln Alojzija Recko, delavka iz Hruševca. Rafael Dečman, delavec, ln Jožefa Pahole, delavka, oba lz Cerovca. Franc Korenjak, poljedelec iz Laz pri Dramljah, ln Ljudmila Ocvirk, poljedelka iz LokarlJ. Ludvik Fidler, delavec, ln Majda Arzenšek, poljedelka, oba lz Podgrada. Kolporterja za prodajanje »Ljudske pravice« v večernih urah sprejmemo. Služba je stalna. Plača po tarifnem pravilniku. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE« V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 2 izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska »Pravica«, Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/III, telefon št. 39-181 — Notranjepolitična lefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase št. 31-030 — Telofon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-2-1393 — poštni predal 42 gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna ruibrika Mesečna naročnina Tisk tiskarne Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se na vračajo • Za zdaj je edina • komercialna metoda • tako imenovano • joniziranje • slane vode Strokovnjaki poznajo dva načina za pridobivanje sladke vode iz slane. Prvi je v tem, da vodo odstranijo iz soli, drugi pa, da odstranijo sol iz vode. Ce je v vodi mnogo soli, je bolje odstraniti vodo iz nje, kakor nasprotno. To vprašanje je zelo pereče tndi pri nas, saj imamo mnogo otokov, na katerih ljudje pitne vode sploh nimajo. Voziti jim jo morajo s cisternskimi ladjami. Najbolj znan način, kako odstranimo vodo iz soli, je destilacija. Z vidika ekonomičnosti pa ie to drag proces, ker je treba ,Vodo segreti, da zavre in se spre- • ‘ % '■ ™ -.v«, I.r ^ *.• f , Pastirček brez skrbi Igra na piSčal. Toda nedaleč od njega se večkrat vnamejo boji med izraelskimi in egiptskimi četami. Slika je bila posneta v bližini Gaze Drobne ZANIMIVOSTI DOTTIJEVIM OTROKOM SE MUDI Dragi otrok družine Dotti iz Turina se je. rodil na svežnjih Časnikov. Oče Otello Dotti ie zadržal na cesti šoferja, ki je peljal časnike na železniško postajo, in ga prosil, naj njegovo ženo nemudoma odpelje v bolnišnico, ker bo vsak čas rodila. Deklica pa je prišla na svet, preden je kamion prispel v bolnišnico. Pred dvema letoma se je Dottijn rodil sin v taksiju. MORSKE LASTOVKE PREKOSILE VSE HITROSTNE REKORDE Ameriški zvezni urad za zaščito divjih živali je nedavno objavil poročilo, v katerem je tudi mnogo zanimivosti o pticah selivkah. V zadnjih 50 letih je urad obeležil z obročkom ? milijonov ptic iz 600 vrst. Starostni rekord te dosegla neka morska lastovka, i so jo ujeli v avgustu 1951. Te ptice so tudi v hitrosti na dolgem poletu prve. Morska lastovka preleti vsako leto iz Arktike v Antarktiko, kamor se na po-mlud vrača. Na poletu se ravna po soncu, preleti pa 40.000 km. Neko lastovko, ki so ji pritrdili na nožico obroček leta 1913 v Ameriki, so našli Čez Štiri leta v Južni Afriki. Tudi rdečerepka lahko preleti velikanske daljave. Eno izmed njih so ujeli v Angliji, kamor je priletela v 22 dneh iz Labradorja, oddaljenega 4000 kilometrov. INDIJA PO IZVOZU TEKSTILIJ DRUGA DEŽELA NA SVETU Lani je bila Indija po izvozu tekstilij druga dežela na svetu. V zadnjem poročilu Indijske komisije za izvoz bombažnih tekstilnih tkanin je rečeno, da je izvozila Indija lani 815, milijonov kvadratnih jardov (Yard 0,914 m) tkanin, predlanskim pa 900 milijonov. Največji izvoznik tekstilnih izdelkov na svetu Japonska ie izvozila lani 1119 milijonov kvadratnih jardov tkanin, \elika Britanija pa 555 milijonov. UKRADENA DRAGOCENA SLIKA Iz neke londonske galerije so ukradli ondan sliko znane francoske inpresionistične slikarke, Fargolarove hčerke Berte Morizo, Slika se imenuje »Jour d čte (Poletni dan) in je vredna 10.000 funtšterlingov. Angleška policija tatov še ni izsledila. NA VSEM SVETU JE 918 MILIJONOV GLAV ŽIVINE Letos v januarju so našteli na vsem svetu 918 milijonov glav goveje živine ali za kakih 15 milijonov Več kakor lani. NOV KRVNIK V ANGLIJI Za novega krvniku v Angliji je imenovalo ministrstvo za pravosodje gostilničarja Harryjo AUe-na. Bil je 20 let pomočnik dosedanjega krvnika Albertu Pierre-pointu, ki so gn nedavno upokojili. Allen pn najbrž ne bo opravljal svojega poklica, ker se je Spodnji dom v februarju izrekel proti smrtni kazni. meni v paro, ki ji je potrebna še večja energija. Zato omeje to metodo navadno na vodo, v kateri je mnogo soli oziroma na primere, ko mora človek morsko vodo destilirati. Zadnja leta so zgradili velike naprave za destilacijo morske vode v Španiji, i v Gibraltarju, na Bermudskih i otokih, v Dakaru in v Perthu v I Avstraliji. Kuvajt, ki ima največje naprave za destilacijo morske vode na svetu z zmogljivostjo1 4,500.000 litrov čiste vode dnevno, i je objavil ondan poročilo, v kate- j rem je rečeno, da namerava te | naprave razširiti na 90,919.000 litrov dnevno. Neka angleška tvrd- , ka pa je sklenila s Holandsko Zahodno Indijo pogodbo o zgraditvi destilacijskih naprav. Stroški bodo znašali 1,250.000 funtšterlingov. Eden izmed načinov, kako zmanjšamo stroške za destilira-nje slane vode, je v tem, da preprečimo, da se na stenah kotlov nabira plast raznih soli z vode. Ta plast prevzame vlogo izolatorjev toplote in čim debelejša je, tem večja mora biti toplota. Zaradi te plasti je treba obratovanje naprav večkrat prekiniti in kotle očistiti. Drugi način pridobivanja sladke vode iz slane je uporaba sonč-«e toplote v tistih krajih, kjer je sonce dovolj močno za izhlapevanje vode. Destilacijska naprava, ki uporablja sončno toploto, ie čisto preprosta. Zadostuje steklena streha nad plitvim bazenom, napolnjenim s slano 'vodo. Voda, ki izhlapeva iz bazena, se zgoščuje v obliki pare in kapljic na stekleni strehi ter odteka po odvodnih ceveh v posodo za sladko vodo. Ker pa dajejo sončni žarki premalo toplote, je ta način pridobivanja sladke vode iz slane zelo zamuden. Vendar pa §a ponekod uporabljajo, zlasti v ahari. Sladko vodo pa lahko dobivamo iz slane tudi tako, da jo-pustimo zmrzniti. Ta proces zahteva manj energije, ker je voda po svoji naravni temperaturi navadno mnogo bližja točki zmrzovanja, kakor vrelišču in ker potrebuje, da se spremeni v led. manj energije, kakor da se spremeni v paro. Ko se slana voda spremeni v led, je le-ta povsem čist, brez soli. Zmrzovanje pa je težko spremeniti v nepretrgan proces. Razen tega pa je še vprašanje, kako preprečiti lepljenje soli na kristalčke zmrznjene vode. Zato ta proces za zdaj še ni praktično uporabljiv. Za zdaj ie edina komercialna metoda pridobivanja sladke vode iz slane razen destiliranja tako imenovano joniziranje slane vode. Slana voda teče skozi plast snovi, ki ima to lastnost, da selektivno odstranjujeje sol. Čim več je soli v vodi, tem dražji je ta proces ker se izmenjava jonov snovi hitreje izčrpa. Zato jo je treba pogosteje zamenjati z novo. Ta metoda je najprikladnejša za vodo, v kateri je razmeroma malo soli. Medvedka s tremi mladiči. To so stanovalci zoološkega vrta v Bernu (Švica). Dva sta takoj stekla za svojo materjo, tretji pa je sedel na zadnjo plat in skeptično gleda za njimi, preudarjajoč ali naj ostane sam ali pa naj se jim pridruži N-ajv.ec JJ Docent univerze v Innsbrucku dr. Erchard Kux je postavil teorijo, da so mnoge bolezni naših dni posledica prevelike razdraženosti vegetativnega živčnega sistema. Prej je živel človek bolj mirno. Življenjsko važna živca vagus in simpatikus sta lahko iz možganov neovirano harmonično regulirala funkcije organov (srce pljuča, želodec, čreva in žleze) nervoznost, razburjenje, hrup, nemir in strah pa zdaj preveč dražijo vegetativna živca. To povzroča bolezni, kakor so želodčni čiri, zožitev srca, naduha in tuberkuloza. Dr. Kux meni, da je vegetativni živčni sistem odvečen. Odkril je preprosto operacijo, ki ta sistem izloči. Namesto da bi bolniku z želodčnim čirom prerezal trebuh in mu odrezal znaten del želodca (tako imenovana želodčna resekcija, ga dr. Kux položi tako, da leži s trebuhom na operacijski mizi. Pod lokalno ana-stezijo mu napravi kratek rez na hrbtu in mu skozi pljučno mreno omrtviči pljučno krilo. Potem po- Boparji Izkoristili petolinji boj Maskirani roparji so prejšnjo nedeljo vdrli na neki skedenj v Steubenville v ameriški državi Ohio in med petelinjim bojem odnesli kakih 100.000 dolarjev v gotovini in draguljih, dva gledalca pa ustrelili. Petelinji boj je gledalo kakih sto radovednežev i* daljnih ameriških držav. Nenadoma je skočilo mednje sedem maskiranih in močno oboroženih roparjev. Začeli so streljati in nekaj gledalcev so nevarno ranili. Gledalce so pozvali, naj jim izroče denar in nakit. Ko je prispel sodnik, je bilo na skednju le še nekaj gledalcev. Petelinji boj je namreč prepovedan v tej državi enako, kakor v večini drugih ameriških držav. tKaja of&Katija minut tisne votlo iglo v pljuča. Tedaj začne delovati: tako imenovani endoskop. V tej drobni cevki sta zamotana optična naprava in električni operacijski nož, tako imenovani termokauter. Kakor skozi teleskop gleda zdravnik v pljuča in hitro najde v njih dva Izvoz obutve iz Italije Italijanske tovarne obutve so začele lani izdelovati moške in ženske čevlje, ki se po obliki znatno razliku|ejo od izdelkov tujih tovarn in njihov izvoz je lani močno vplival na mednarodno modo v obutvi. Izvoz čevljev iz Italije je narasel lani v primerjavi s predlanskim letom za kakih 75 °/o. Za ZDA in Švico je Zahodna Nemčija tretji največji odjemalec izdelkov Italijanske čevljarske industrije. pa je človek rešen želodčnih čirov živca: vagus in simpatikus. Ko ju s termokauterjem stisne, spusti skozi napravo kratek udarec j električnega toka in živca sta I prerezana. Duh po praženem | mesu da znak, da je operacijski poseg končan. Potem kirurg odprtino zašije. Vsa operacija traja največ pet minut. Takoj po njej lahko bolnik je in pije celo močno žganje. Dva dni po operaciji fia že spet lahko redno dela. Ze-odčnih čirov ne čuti več. Dr. Kux je napravil že nad 2000 operacij in vse so se po- J< takšnih srečile. Živec simpatikus je alarmni živčni sistem. Ta živec potiska v kri hormon adrenalin, kadar grozi nevarnost ali kadar se človek I prestraši, in tako pripravi telo ] za boj. Cesto nastane zaradi tega j previsok krvni pritisk. Ziveo vagus opravlja živčni sistem prebave in spanja. Ta živec proizvaja želodčno kislino in izdela je i preveč, kadar ima človek hude I skrbi, kadar se jezi in razburja. In tako nastanejo želodčni čiri. Dr. Kux prereže živca vagus In simpatikus in tako loči možgane od organov. Da je to moč storiti, so vedeli zdravniki že prej. Toda operacija je bila nevarna in negotova, ker niso vedeli, ali lab* ko živca brez posledic prerežejo. Če so prerezali simpatikus. je začel vagus premočno delo* vati in nasprotno. Sele ko je dr. Kux odkril ope’ racijo z rezom 2 cm, se je odločil za istočasni prerez obeh živ* cev, da ju omrtviči. In uspeh J® pokazal, da je imel prav. Želodčni čiri izginejo v razmeroma kratkem času, ker niso bolezni, marveč samo simptomi. Želodčni čiri nastanejo zaradi premočne želodčne kisline, ki draži živec vagus. Po operaciji ne morejo več nastajati prevelike količine kisline in čiri se zacelijo. Izkušnje so pokazale, da deluje želodec tudi potem, ko je njegova živčna zveza z možgani prerezana, sam s svojim živčnim sistemom nemoteno in čisto dobro. Dr. Kuxova operacija ugodno vpliva tudi na druge bolezni, kakor so angina pektoris, visok krvni pritisk, vse vrste želodčnih bolezni, levkemija in tuberkulo; za. Ta operacija pospešuje tudi zdravljenje raka z raznimi zdra? vili. E a (LoAjvo vxxi\o Na sliki vidimo škofa Kyprlanosa in nadškofa Makarlosa. ki sta bila izgnana s Cipra. Internirana sta na otoku Seychellesu v mestu Mahe. Tu ju vidimo, kako sta prispela v trgovino, kjer nakupujeta vsakdanje potrebščine. Seveda ju zunaj pričakuje straža v civilni obleki, ki ju ne pusti nikoli sama PISE: V. GRAD RISE: JURČEK NARAVOSLOVNI MUZEJ Učiteljica je razkazala učencem naravoslovni muzej. Šolarčki so se vrnili domov z globokimi vtisi. Jurček je Se dolgo razmišljal o d sem, kar je videl d muzeju. Čez nekaj dni ga je mati vprašala, kako mu je muzej ugajal. *Bilo je kakor v mrtvem cirkusu,* je odgovoril Jurček. LEPOTA Dva sošolca sta se čez več let spet srečala. Oba se srečanja razveselita in dolgo kramljata o tem in onem. Naposled vpraša prvi: »Ali je tvoja žena še zmeraj tako lepa?* Drugi globoko vzdihne in odgovori: >Seveda, samo da potre-j buje zdaj vsako jutro za svojo le-I poto dobro uro. * Štetim 11 Živalski vrt V zadnjem trenutku je Jurček pograbil svinčnik in ena, dve, tri — pa je imel Važič nagobčnik. Potem je hitro narisal kletko. Narisal je tudi velikega in močnega paznika, ki je pograbil Važiča za kožuh in ga stlačil v kletko. « »Našeškajte jo, tovariš paznik!« je zavpil. »GizdaLinka je kriva vse te zmešnjave. Poradirala je kletke.« »Saj sem vedel, da se bo slabo končalo,« je zabrundal Godrnjavček in mirno počakal, da mu je Jurček narisal kletko. V tem je Jurček opazil Gizdalinko, ki je še vedno držala v roki radirko. Takoj mu je bilo vse jasno. Kvartet HLINJENA OMEDLEVICA Vinski bratec se na videz °n* svesti. Pokličejo zdravnika, ki 6 skuša obuditi: >Dva naj ga dri" a tretji pa naj mu vliva konjn* usta,< pravi. Vinski bratec odpre oči in šepeče: >Ne, drži naj me eden, ovf pa naj mi vlivata konjak o uti* V SOLI *Kaj pa neprestano ješ med P° ukom, Janezek?* >Zvečilni gumi, tovariš učiteU- >Takoj mi ga izpljunil* i( ■>Ne morem, Petrček mi ia ‘ samo posodil.t UTEMELJENA BOJAZEH . *Bojim se,* pravi mož. p tako lije, moja žena pa je odi mesto.* . >No. se bo pač zatekla o kB trgovino.* meni sosed. , »Saj prav tega se bojim,* Vr mož.