Issued diily
txcept Sond spi and Holidi^s
Ishsi* VSMk
dtn nun
nedelj in pritnikov.

GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
gajaaaaa;—t.____, -	__I
leto veah tt g^^arars:	chicago. ill. torek is. februarja (Februarv) isis Štev
ablished and diztributod
dporaoč prot polapljačam.
OVO SREDSTVO odvzame MOČ ŽELU torpeda.
»	IS* ftldivl A. >. l5S. Po.Una.tar General.
'orpedna rasstrslba no bo po-grenila ladje.
New York, n. y. — Po izjav iliiam L. Saundersa, podpred-inika mornariškega poaveto jnega odbora, pri nagovora ab-[ventov s penusylvan*ke uni rze so iznaili sreditvo, da po-jljače ne bodo mogle potopit lertfkih transportov, tfr. Saunders je rekel, da je ka ladja, ki je sedaj v vladni ibi, zasidrana v nekem atlanti-n pristanu, tako |opremljena, jo ne niore »potopiti torped. 4Ne vem, iz kakšnih vzrokov iadržavela sedaj take informa e," je dodal mr. Saundera. rav narobe je in mislim, da je >ro, ako sovražnik uporna, da napodil čas, da so ameriški iw|H>rti pripravljeni za preva-ije čet, katerih sovražnik ne re potopiti. Ladja hna lahko njo v svoji strani v premeru do 40 čevljev in vseeno se ne potopila. Taka luknja bo ko-j spustila vodo v desetino nje-celic, ki ne spuščajo niti zra-v sebe."
Ir. Saunders je v detajlih po-il ladjo, kako obstane na vo-čeprav je torpedirana. Ladja bila zgrajena po načrtih new-ftkega mornariškega Inženirja lliatna F. Donnelyja, ki dek mornariški posvetovalni od-
Seveda bo vzelo precej časa, tako oipremimo veliko števi-transportov," je nadaljeval Saunders. "Prepričan aem, uprava ne bo nič opustila, kar uje življenje naših veitjih od-kor. ki jitT
ika". H
Ir. Saunders je že v neki izja-r maju povdarjal, da je odbor (oče našel sredstvo, 'ki odpra-levarnost potapljač. Takrat ni
ttril o detajlih.
►ru>?i člani odbora, med njimi »nas Kobri«, odborovi tajnik, IrVank »Sprague, član odbora v hali za potapljače, »e strinja-tnr. »Saundersem, da ao našli ttvo proti nevarnosti poftap-
L
Generalni štab reorganizirano
izkuftb*i možje bodo vo pili vojmo,
Ustanovljenih jo pet dividj v gt neralnem štab«.
Waahington, D. 0. — Vojn tajnik Baker naznanja i-eorgani aacijo generalnega štaba.
Vojni tajnik je izročil general nemu štabu a to odredbo najvišje nadzorstvo pod njogovo direkti vo nad vnemi biroji in pisarnam vojnega departmenta, nad opremo, vporabo in transportarijo meriške armade. '
Oenenaini štab bo odgovoren da ae vaa dela uspešno izvite.
O tem ni dvoma, da odredba pomeni velik korak naprej, ko bo izvršena reorganizacija general nega štaba ipo odredbi vojnega tajnika.
Zagovorniki predlogo ea ustanovitev vojnuega sveta in muni-eijakega ravnatelja ae zdaj tak tično umikajo in pravijo, da je bil njih naman le spraviti vaa vojna dela pod en odbor, ki obdr-žava vsaki dan seje.
Vojni tajnik je izbral generala Maroha šefom generalnega *ta-ia. O njem gre glaa, da pripada med najzmoinejše oficirje. Ko se vrne h Francije, bo prenašal, da so se -v vojni upravi izvršile velike i spremembe v interesu uspešnejše vojne uprave.
General Goefthala, ki je vrhov-ni armadni upravitelj in skladiščni m prometni ravnatelj, dobi mesto v novi organizaciji kot šef nakupovalne divizijo petrebižin ali akladiščine in prevalalne divizije.
Tajnikov. odredba i ustanovi >et divizij v generalnem štabi, ki usposobijo generalni štab, -nadzoruje ne rajno
vodi Uspešno.
^ashington, D. 0. — Izjava [Saundersa, da so iznašli prak-i" sredstvo proti potapljačam, j' ni, da so hc ameriške in an-Ike mornariške oblasti reano rijelo naloge, da »pravijo ne-l»«»st potapljače z morja. Nek-ii'' izjav« admirala Jelliooea, FU prvega britakega moma-ka lorila, ttanielaa, ameriš-k mornariškega tajnika in p uradnikov so povedafle, da ri«« la kampanja proti potap-f" in <Ih ho hc sredstva tako 'la, da pričakujejo, da omeje arinsko nevarno*, če je po-F»ma no odpravijo. <Jj uradniki izjavljajo pri-da so -prepričani, da bo v P>m poletju tako uatavlje-ubijiariiiHk« nevarnost-, da bo »ra., trajen tfck ameriških čet |)treWin -v Evropo. Mopv <j'*««ii lo par takih manjših |d k<,t h "Tuocanijo."
Jeliieoe je šol še dalje da bo auhmarinska ne-
°'lf»ravljena v avgustu. f1" X' tudi rekel, da bodo J inoff.Hr« velik« izgube na
M.
J®' tajnik Kaker je priata)
ser»;itnim odsekom, da lahko " 1 prepeljejo l,.r»00,000 r '-alairajo a potrebščl-
'^.NIski ZAVIRALI ZAHTEVAJO POVIŠANJE
^hmezde.
ton, D 0,—-železniški
|Mjjjj M* rriuje zdaj na za -V. ki tirjajo povi-11 ' Anin pol aa nad-
• ' " rlmg, predsednik or-v j" prHožH, da nI ^ eden osam urni de-
NUMBER 36.
na
niskl frontio
avstrija utvbmolja. pod-pisali mir z ukrajino
duh oživfift in bodri do-vj^.vtokradjo.
Danes nestanovitno vreme v Illinoisu, malo hladnejše v severnem delu države; jugozapadni vetrovi se spremene v severosspsd-ne.
Solnčni vzhod ob 6:52 a. m.; aolnčni zahod ob 5:10 p. m.
ZADNJE VESTL
RUSUA IZ VOJVE.
Amsterdam, 11. februarja. — Brzojavka, ki ja danss sam dospela is Brast-LitovSka, pravi, da ja Rusija proglasila vojno stanja končano in js odredila dsmobill saoijo ruskih sil na vssh frontah. Brzojavka sa glad: Predaednik ruske dalagadja jo danas (medalja) izjavil, dasiravno noša Rusija podpisati formalna mirovno pogodba, da ja proglasila vojno stanja končano s Rusijo, Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo. Od-rodila ja takoj popolno damobi-lisacijo ruskih sil na frontah.
ambkUki poslavii: se po-
CfUTI VABVOK.
Washington, D. 0., 11. fib. — Amerižld poslanik Frands ja br-so javil dna 6. februarja, da ss počutijo dobro v poslaništvu In a-merižld koloniji To brsojavko smatrajo, da rasvsljavlja govori-eo, da so bUi vsi diplomatja sa-vssnikov poslani is Rodja.
LOVDOM ČAKA VA DETAJLE BUMUVBKBOA ULTIMATA. London, U. fsbmarja. - Tn kaj niša dobili dataljov nltimau.
ki ga ja Mamčija poslala Bmnn
. dasiravno je romunska našel
ski. dasiravno jo bina v svsd i Jsdjam, kjar ss aa-haja kraljeva družina. Sadijo, da ja bila v ultimatu pHkrHa g"' n ja o ofenzivi.
BEBLDI PORO0A O AKTIVHO
STI VA AMERIŠKI FROVTI
Berlin, 11. fsbmarja. - Brtt ika admiralitsta po Iriašilasr tiska: Vojni stan poroča a naraščajoči aktivnosti v Lorsm ir VagasllL (Amsriška froau ja v Vogodh). V Pkodriji so biS os-trt loVa.n.
Danee je apominaki dan i>s a-brahama Lineolns. Rodil ae je v etu 1809 na Ročk Hpringovi farmi. Bil je predsednik v najobtip-nejži uri smerilka. republike, leo ata udsrilbv republiki dve sit! ruga ob (drugo: • demokratična alsitic/vln je »a-demokracije in kot tak o> stane v zgodovini.
Njegovo govore preveva prati demokratični duh, Iz njih če da* nos črpajo mnogi, kako js trebs misiltti o pravi ljudski avobodi in Človeških pravicah.
Ob Čaau njegovega predsedni-kovanja je divjala bratomorna vojna. Severne države ao bite za odstranitev teleane aužnoati in o* hranitev ameriške Unije, južne države ao bile za ohrsnitsv telesne aužnoati in federacijo — raz-koaanoSt ameriške Unije. Vai, ki ao čutili in mialili na svetu demo* kratično, ao bili s severnimi državami in ao ata 11 za Lkteolnom, ki je v svoji znameniti sdreai pri Oettyaburgu reket, "da ljudska vlada od ljnds4^a in sa ljndit?o na sms ligtniti s svata.
V tem ogromnem boju med ae-verom in jugom vidimo, da ae je evetovna avtokracijs spopadla z naraščajočo in vstajajočo demokracijo, da jo položi v grob. Se-verne države ao vztrajale v tem boju, doprinesle ao strašne žrt^e in boj js končal z zmago demokracije.
Minilo je komaj petdutet lčt,'ko je divjal boj med demokrseijo in avtokrseijo, ki ga je odločil meč. Donea divja še večji boj med de-makratičnimi in avtokratičnimi oikani. Ves svet je rszdetjen v dva tabora. 'V enem taboru ao pripadniki demokracije, v drugem avtOkrseije. Svstovns vojna ae je razvila tako daleč, da nobenemu človeku ne more Mti vaa eno, če zmagajo avtokratlčnc eentrslne sile ali demokratična
Amarika z njenimi demokratičnimi zavezniki. Ntfače ne more več oatati nevtralen in ae mor. odločiti zs demokracijo ali svtokrs-
,ki verjamejo v Linool-besede, "da ljudska
w ijuTOTo nv nt isginM s svata" ao s ameriško rapukiko in so prt vol ji doprina-sS vss Šrtva, da samga dsmokra-oija nad avtakmdjo ; Zgodovina se ponavlja. Boj, ki se ja pred patdeaetimi loti odigral na ameriških tleh, ae dasvea ponavlja in vanj je zapleten skoraj ves svet.
Ameriški fsnjte in rošodi moš-je odhajajo v Evropo na bojišča. Njik spremlja neupogljivi duh Lincokia, njegova velika duša ja z njimi, ki je bHa'trdno prepričane, da podležejo v vsakem boju avtftkfstMne sile ln ds konš-no le triumfira ljudstvo.
Nihče ne vidi v bodočnosti nihče ne more prerokovati, kaj pri-nene prihodnost, če nima podlage, na kfteri lahko dela svojo sa-ključkc. Podlago za zaključka, v tem velikem boju nsm dajats zgodovina ln noprsdek Človeštvo. Oba dokazujeta jasno kot dan, da je v vsakem boju končno zmsgs-Is ls tiapredns strujs nad nazad-njsško. ,
s ln lo pometal, da amaga demokracij nad svtofcraeijo.
HpeSninJsmo aa l^ineolnovsgs rojstnegs dnevs, ksr js učil, ds mora vee demokratični svat biti vst rajon, potrpežljiv ln požrtvovalen, če koče, da zmaga nad temnimi ailemi reakcije, ,
T^fkkušnjs ss demokratični •vet js zopdt prišla in ta svet pravi; Vaj bodo Artot kakaršnakoli,
ls v da-
khlco člo
teštss razvija mimo kt trajno do najvišja kultoma stopoiost
gati dsmokradja, kajti
kaj upa vlada dokazati
Ohioago, 111. — Zakaj aa vlada
tradi, da dobi v roke dokumente, ki jih je hranil llenry Veeder v varaoatni ahrsmbi, dokazuje ob tožbo proti veiemeaarjem.
Frane is I. Heney, pravdnih za zvezno obrtno kom ki jo, in Chaa K Oyn#, aveani dlslrtkjnl javni tožMalj, imata zssrtražene kodni ke, ki Vodija r Veoderjevp piaar-no. da ne more aiiče odnastl vaš-
ni h dokumentov
Keks avforativna oseba so js israsUa. da išše vlada dokaza v Vasdarjsvi Arambi, da ao vsls-
meaarjl Izvršili finančne Intrige, in da ao hoteli *nono|xilizirsti mesarsko obK tako obširno, da ao i-mrli avoje zveze s Argentinijo, na Angleškem, v Kanadi, Avotraliji, Paragvaju In v dragih žlvllaklh središčih.
Neka druga zanedjlvs oaebs pravi, da imamo 25,000,000 zabo jev paradižnikov, normalni prt AAfk saaša 12/100^00 zabojev kljub temu je ila <*««ia navzgor l/rabifi so vojno lo podraJill sa boj paradižnikov m AO eentov.
VSAK
Vojni ujetniki as lahko vrnsjo do-mov, aR pa ostanejo tam, kjer so.
London, 1. feb. — la Berlina čea Holandako poročajo, da bolAevlika vlada v Petrogradu proglaaila aeparatni utir a vaem centralnimi državami. Mirovna pogodba faktlčno ni podpisami valed Čeaar ae smatra, da j|e skle-njeno atalno premirje. Hovjet je odredil detuobiliaaeijo ruske armade ua vseh frontah.
Amsterdam, U. feb — llrsojav-ke ia Berlina poročajo, ds ata Nemčija in Avstrija podpiaali mirovno pogodbo z Ukrajino. Pogodba se glsal, da vsa obe atranki odrečeta povračilu vojnih otročkov in odškodnini, vojni ujetniki ae lahko vrnejo domov sli oatauejo tsm, kjer so, osiroms ae lahko po dajo v drugo drŽavo, in trgovaku zveza s Ukrajino ae obnovi takoj. Poročajo tudi, da je A vat rije od atopila Ukrajini maloruakl del ila lieije, ki pg ostsue pod avstrij ekim protektoratom.
Jasno je, ds je Nemčijs pudplašiš separatni mir z zastopniki ki jevake rade prvič.zato, da dobi žito iz Ukrajine, ki ga tako krva vo potrebujejo, in drugič zato, du »omaga potlačiti bolševike, ako ae m dalo. "Zuricher Zeitung" piše, da podpisanje miru a Ukrajino pomeni napoved vojne delav-sko-vojaškemu svetu v Rusiji. Ta lat tudi dvomi, če podpisana pogodba sploh Še pomeni reauičen mir z ozirom na dejatvo, ker je dober del Ukrajine pod koutrolo »olševlkov. Sklenitev miru ao na Dunaju lj pozdravili kakor v Bofttnu. UkasaR lš' Wo fvdhiti po oerkvitf (aH intajo še kakšen svoii v Av strljlf Op. ured.) in maloruakl po slanei ao čestitali eeaarju, češ, da mir s Ukrajino prlneae narodno ln politično svobodo Maloruaov v
Dunajska "Neue Krele Presne" pravi, da upllv prvega miru bo ol>čutitl v It UNiji ln Humuniji iu da as js vojns ssčels t rgsti ua vs-hodu. " Wisnsr Tagblstt" piše, da je 9. februarja začetek kones velika vojne. 1
V nemškem Časopisju je opaziti malo navdušenja. "Lokalunzel-
lapad na Američane iz zasede.
- *
BOJEVITA delavnost na AMERIŠKI fronti nara I0A.
Baker napoveduje nemško ofsn-dvo.
gor" piša, da glavni interos centralnih drlsv v mirovni imgodbl s Ukrajino js na goapodsrakem polju.
Mir ali vsjna s Rumunljo. Ženeva, 11. febr IVIdmsrŠsl Maekenaon js poslsl rumunski vlsdl ultlmstum zsdnjo sredo, zsn h tavajoč, da mora Kiimuuaka pri četi z mirovnim pogajanjem sli pa nadaljevat! vojno. Kumunako ministrstvo js tskoj reislgnlriralo,
K oda II J, U. feb. — Nemčija iu Avatrija grozita liumunaki z obnovitvijo vojne, ako zadnja takoj ne sprejme mirovnih pogojev centralnih držav. V Jazu, provlzorič nem glsvnem mestu Rumunije, vlada konfuslja. DrŽava Je tako-rekoč hrta vlade. Mlnktrl ao poda li ootavko In za kralja Ferdinanda a« ne ve, kje js.
Po vesteh iz Berlina se Nemčija ne bo več pogajala a petiogrsakl-ml bolAavtkl, temveč bo skušala pridobiti sa mir odcepljene ruska republike, kjer ao na krmilu naa-prot nik i boiševlkov,
Htinkholm, 11. fsb, — Semkaj je prRlo poročilo, da ja uf>oma poljaka legija premagala bolševi ška četa v ponovni bitki |n okupirala HmoUiask. Iz Klnske javljajo o nadaljevanju krvavih bojev a rdečo gardo V lleleifigforsu In Tammerforeu js Mlo zaflnj«' dni ubitih vač kakor 500 rlvlliatov, največ dijakov, ki ao pomagali beli gardi proti boičevik«*
v Vsmdjl vlada vsssljs. London. 11. februarja — Hrez žieno brzojavka iz Ainaterdaom potrjuje vast, da »o Rud preneha-M a sovražnost mi V Neurji vlada ▼diko veoetje in sati so v zaata *ak
Ameriška fronta v Fraueiji, 11, feb. Lm Večja ncuikka Četa je v ao* boto zjutraj napadla ameriško pa-truljo žtiriuajatih mož in }m> kratkem boju ao obMull štirje Aiue-ričani mrtvi, dva ata liila ranjena, izmed katerih je eden kmalu umrl in štiri so bili ujeti.
Napad je pričel nenadno, ko .te je patrulja nahajala ua "ničeve-gavem ocemlju" med nasprotnima froutonia. Nemci ao nedvomno izvohali patruljo Iu ttapadli ao ia zasede n kllel: "Kauteradl" v hipu so bili aiueričaiii obkoljeni, toda postavili so ae odločno t bran, Čeprav so videli, da je auvrašuik po Številu veliko močnejši. Hoj jv trojni poldrugo mluuto. Ko ao ^Vuicl dobili v avoje pesti štiri Američane, ao se umaknili. Osta* i možje v patrulji so streljali no uje, dokler «o jih videli.
Ko ao Američani v zakupih izvedeli o napadu, so takoj poalali pomoč iu obenem noaače, da so po-irall ranjence. Naša artllerlja jo dtro vrgla zastor močnega ognja n bolestno kričanje-v aovražnlh v rutah je dokasovslo, da topnl4ar* I niao streljali zaatotij. Pomožna četa je itažla vojake, ki ao ležali na trebuhih okrog mrtvih tovori šev, pripravljene za nadnl>ii boj, akt) bi Nemci ponovili napad.
Ves dau v soboto Iti nedeljo ao ae pdtiavljsll topniški boji. Nem* ške urana te ao ubile ritega našega vojaku itt pat je bilo rsujenih. Okoliš aapadno fronta, kjer je a-
i u it j	J&JFl 'i a.. * w	i
msriftHs
veljništvam mtieosoags get Več kot teden dni ao ameriške čete ptd direktnim poveljništvom ameriškega gei#rnln.
London, U. febr. — Ia Herlina čes Aniaterdsm poročajo uradno, da narašča bojevita aktivnimi v o<t kollAu ameriških čet. Netuškl vuj-nI stan ne omenja Američanov z imenom, tem ve« navaja le kraje, kjer so kakor Je znano — ame rižke čete. Ti kraji ao na obeh straneh reke Muze le v francoski Lorenl.	,
Angleški vojni stan jsvljs, du Je blls včeraj aovražnn artllerlja zelo aktivna južuozapadno od t-ambralu. V soboto |ioiioči ao angleški avljatiki priredili uspešen polet nad nemška mesta In železniške postaje, ua katere ao zmetali deset ton liotuh. Kdeu letalcev ae nI vrnil.
la Pariza |M»ročejo danea o silovitih topniških bojih na obeh Htraneh Mase In v vogežklh gorah. Manjši nemški na|>ad je bil odbit.
Na Italijaimkem bojišču se ponavljajo artilerijski boji.
., Baker napovedujs ofsndvo.
Waahlngton, U. feb. ~ Vojni tajnik Baker omenja v avojem tedenskem poročilu o položaju na frontah, ds ae morda še ta teden vrrsničl toMko oglaševans nem-6ka ofenziva na rapadu.
Tajnik govori o potopu parni-ka "Tuacanljr," ki Je vozil več kakor 2000 ameriških vojakov v Kvropo In pravi, da ae je zahvaliti dis«'lpllni moštva, N|Hiaobtiostl poveljnikov in hitri |K#mi»č| augle-Ike m omarice, da je Izguba mož tako majhna.
Baker se i udi bavl z uaraščsjo t n ddaviu-i jo američkih V, i oa padul fr*u»ti v I moreni. Američani no zadnje dni pokazali, da m spi tohnl z« odkazauo nalogo In U pr< '-ej prilairodi ul za /.akopno tw» jevanje. jOkollA v l^»renl, l«jrr ar nahajajo naAe čete, J« bil zrlo ži vaheit v oa m<I nji trden, VrtUII ao ae tofuiifcki dvoboji in manJAl apo-padi med patruljami, megleno vre me in pogoato d#ževje je preprečilo večje InCaiiierijake akeje Nem H ao prenehali s napadi in »laj aiatemaSčno atreljajo U aaae<|e ln mečejo bombe ua amert*ke postojanke.
(Dalje na f. str. 1. kol.)
/
sa
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORE JEDNOTE
Uhaja dnaviio men nedelj ia
I-AŠTNlNAJjUA-KNHKK NAKODNE PODPORNE JEDI Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi — — Vtsšsjs.
Narešsiss: Zadtojane držsre (lav«. Chieago) ia C»n»da M aa tate, 1.10 aa pol l«rta In 75c ta tri moooco; Chicace in iaessmrtve M.M aa pfc
M» aa po) krta, 91. IS ta tri
# "PROSVETA1
ZSS7 S«. Uw<il» A
=s=
-THE ENUGHTRNMENT" OrgM oCUm f Uv—k Ktto—1
darje, tedaj pride ns vsakega organiziranega rudarja okoli
dveh dolarjev.
Koiikrat je treba zamahniti s krampom, koliko znoj-nih kapelj se potoči po rudarjevem telesu, preden zasluži dva dolarja, razume le tisti, ki je s težkim ročnim delom služil svoj vsakdanji kruh.
Zdi se, da nekateri nazadnjaški podjetniki pazijo s sokolovimi cfcmi, koliko denarja imajo mednarodne delavske strokovne organizacije v svojih blagajnah, cfa potem nastopijo sodnijsko proti njim in tako paralizirajo aktivnost organizacije, da ne more rabiti svojega denarja v interesu svojih članov.	> <	Z.
dmIy MfePt Hur.d»y ond Helidaja. OwmU br tha su7e»u NatUMl %mmot\k
Advartiainc fotea on
Chieago
Sabacription: United StaU« (exc.pt Chieago) sad Csaads M per ta o and foreign countrlee, $4.60 |>«r jota.
"PROSVETA"
3o. Lswr^SIS A'
TalfoaUen^o 44U.
Datom v okUpaj« ve. (DnwWt 11-17) da rmm jo i tM
STROKOVNO ORGANIZIRANI DELAVCI SO NA STRAŽI.
Med podjetniki sta dve stroji kot med delavci Med njimi so naprednjaki in nazadnjaki. Naprednjaki razumejo duh časa, ne nasprotujejo delavskim strokovnim organizacijam in se zavedajo, da delavci producirajo vse bogastvo. Vsedejo se z zastopniki delavci k mizi in razpravljajo stvarno o njih zahtevah.
Nazadnjaški podjetniki se vpirajo vsaki delavski zahtevi z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Smatrajo se za absolutne gospodarje v svojem podjetju, delavci so jim podrejena in brezpravna bitja, ki se morajo ravnati po njih ukazih. Vsak delavec, kateremu niso njih želje ukaz, je v njih očeh nevaren puntar. Najbolj priljubljeni so jim delavci, ki najcenejše delajo. Pri tem se ne ozirajo na narodnost, vero in pleme. Kdor dela zanje poceni, šteje nekaj pri njih in jim je priljubljen. •
Take nazadnjake imamo tudi v Ameriki. Levy Mayer, rev. Newell Dwight Hillis.in Elbert H. Gary priporočajo, da uvozijo v Združene države 5,000,000 Kitajcev, ki naj vrše "sirovo delo".
Kaj pa pomeni "sirovo delo" pri gospodjh, ki so zaljubljeni v Kitajce, dokler zanje poceni delajo?
Pet miljono* delavcev ne potrebujejo za delo na farmah! Gospodje hočejo, da importirajo kitajske kulije za delo na železniških progah in v tovarnah, katerega ni treba opravljaj izučenim rokodelcem, ampak zadostuje, da se nauče par mehaničnih gibljejev, ki so potrebni pri stroju, konkurenta delavca. Importacija pet miljonov kitajskih kulijev v Ameriko tvori največjo nevarnost za ne-izučene delavce, ki danes delajo na železnicah, v jeklar-nah, tovarnah, žitnicah, na pomolih in ladjah.
To nevarnost je spoznala "Delavska federacija" Chicagu, ki je sprejela protestno rezolucijo proti impor-tiranju kitajskih kulijev. Del rezolucije se čita: "Ce postane efe*ktivna taka napol frazasta propozidja, tedaj bodo demoralizirane delavske razmere v tej deželi in znižala se bo stalnost mezde. Poleg tega je na sto tisoče mož, ki so prek vojaške starosti, pri volji z rokami in možgani opravljati delo, ki ga zahtevajo od njih, da pomagajo vladi zmagati v vojni." -
"Delavska federacija" je sklenila, da bo strogo pa zlla, kaj se godi v kongresu, da se ne posreči nazadnja-kom v neopazovanem trenotku vriniti v kakšno predlogo odstavke, ki bi škodili delavstvu. Strokovno organiziran delavci se zavedajo, da oprode nazadnjaških podjetnikov rojijo okoli Washingtona kot čebele pred panjem, in rad tega so na straži, da ne izvedejo svojih načrtov proti delavstvu.	' Z.
ZA DELAVCE NI IGRAČA ZAHTEVATI SVOJE PRA VICE PRED SODIŠČEM.

nf^ppppmp

eie Jatiko wi v vaoh ozirik zadovoljni.
Na svidenje 23. februarja/
ODBOR
Konzervatizem v politiki.
DOPISI«
Oamp Sherman, O. — Zkneki
večeri ao dolgi in Če ai človek ne zna poiskath zabave, tudi dolgo-čaeni.
Veakdo ao vraži dolg čaa, najbolj pa vojaki. Zabanramo ao na raznovfttae načine; zvečer, ko smo prosti, eni pišemo, d rugi či-tajo knjige in liate, igrajo karte in kodke, tretji ae pode in »va po taborišču in kašejo drag dragemu avoje umetnosti v telovadbi, kot postavljanje na glavo, bo-denje po rokak itd.
Delo imamo stalno; to ae pravi, da delamo vaaki dan,' tndi ob nedeljah. V tem amo prteadeti tisti, ki imamo opraviti a konji.
Zimo amo imeli preeej hudo. Meni eo takoj, ko aem prišel v taborišče, dali »taako obleko.
Posebno se gleda v taborišču na čistost; postelnja oprava tno-ra biti vedno v najlepšem rodu Enkrat na teden moramo vao pre zračiti. Vsalko aredo ob 6. zvečer imamo inšpekcijo aa distost. Vojaki morajo stati pri avojih lopo urejenih * postal jah čisti in obriti.
Vedno čHamo po liatlh razna vabita na predpuetne veheHce. Vojaki iz tukajšnega taborišča amo ae jih zelo malo udeleževali, ker zadnje čaae ae ne dobi dopust tako lahko kot preje.
Pozdrav prijateljem, posebno pa mojim bratom ln eestnfch v državi Ohio.
Ignatz Slabe, Remount Depot, Vet. Attaohmont, Caknp Sherman, Ohio.
Dearoraek, Mont. — Vselej, ko
dobim list Prosveta, prečitam dopise najprvo. Tako aem napravil tndi a 25. številko z dnom ! 80: januarja. Kar zagledam med
Zadnje čaae ae mnogo govori in piše o slovenskih narodnih domih »o vseh večjih slovenskih koloni ah v Ameriki. V tem oziru tudi mi ne zaostajamo; tudi mi imamo avoj Slovenski dom, ki je bil zgrajen leta 1916. Zasluga, da smo prišli do tega poelopja, gre eoeijaifcttfnemu klubu št. 96, ki je prvi podvzei akcijo za to idejo, : tfe rečem, Ida je naš dom kako po-eefcno lepo in razkošno poelopje, kot fa imajo naprimer v LaSallc, IU.; reči pa moram, da popolno op odgovarja potrebam naše na selblne.
Le škoda, da ee seje našega drdštva Slovenski Sinovi ne vrše v prostorih doma. že dvakrat dmo debatirali in volili, da bi premestili naše aeje, pa smo vselej 14zmagovito pogorrti"; eni trdijo, da je boljše če ae aeje še v na dej je vrše v starih prostorih, k razloga, da je zdravnik Mizo in imajo novi &lani olajšana pota, kar je baje koristno tudi za društveni napredek v članstvu. Moje mnenje je, da bi dmštvo vseeno napredovalo, pa če je društven zdravnik na aeji, ali pa nekoliko oddaljep od društvenega sedeža Kako pa napredujejo društva, ki aborttjejo v Slovenskom domu in teh je večina f To jih prav nič ne ovira v napredku.
Tudi na društvenem polju imamo zaznamovati uspehe: Zadnje leto amo ustanovili žensko dru Mvo in ga pridružHl k SNPJ. NI še eno leto od kar se je ustanovi lo, pa šteje že 29 članic, kar je za naše raatmere lep napredek.
Tukajšnje možko društvo Slovenski Sinovi, št. 112, S. N. P. J jt eno iamed največjih društev bodiai izmed slovenskih ali dru gib društev v Bearereeku.
Vsem -tistim rojakom, tki niao ša v nobenem društvu, . priporočam, da pristopijo v naše največ
Strokovna organizacija rudarjev (United Mine Workers) je zgubila tožbo v Arkansasu. Obsojena je bila, da plača rudniški kompaniji $600,000 odškodnine čt hoče organizacija apelirati proti razsodbi, tedaj mora položiti $800,000 poroštva v gotovini in v potrjenih vrednostih papirjih, da je garantirana odškodnina toiitelju in so plačani advokatski troški. $<»00,000 pgroštva je treba položiti za premogovniško kompanijo, sodišče je pa dovolilo zagovornikom liberalno $200,000 honorarja. Skupna vsota znaša torej $800,000.
Organizacija mora položiti to poroštvo, preden pride do obravnave pred zveznim prizivnim sodiščem. Razdeliti bo morala to vsoto na vse svoje distriktne organizacije, če hoče položiti poroštvo, kajti $800,000 ni malenkost	. .
Ce bi rudarska organisacija obstala is miljonarjev ali is ljudi, ki imajo vsaj po deset tisoč dolarjev naloženih na banki, bi bilo zanjo igrača položiti poroštvo. Rudarska organizacija obstoji iz članov, ki so večinoma proletarci in prav težko plačujejo redne prispevke sa organizacijo v tej draginji. In če razdelimo $800,00 na organizirane ru-
Ker so dopisi od ttfkaj zelo red ki, skoro nisem verjel, ln da ee prepričam, pograbim na Vloženi daljnogled v oWJkl<"aou,p bbhe* ln res bil je priaten dopjs ia Bšar oreeka. V njem je stalo črno na belem* ,da ae dela tukaj s polno paro ki da ae delo labko dobi. Ko sem prečital ta odstavek, sem ai mislil: "ftment, tu ga pa nekdo lomi," kajti reSniea je ravno na sprotno, kar trdi dopisnioa. Dela se od dva do tri dni v tedna in delo ae zelo teško dobi. Res je, da je tu šest promago kopov, ki ao do nedavnega <asa vsi oferato vali. 29. jsnuarja so, enega izmed teh aaprll, mislim da aa vedno, ker vlačijo tračnice in vodne ae-aalke na pAvršje; ta rov se ime nuje Washoe No. 3. Prizadetih je okoli ato premogarjev, kje ao pa še drugi "roeUarjt" (Iskalci da-U), katerih tu nikdar ne manj ka. V naši naaelblnfl je aedaj okoli stopetdeset mož brez dela, kar je za nanelbino kot je naša jako veliko število. Toliko v pojasnilo vsem tistim, ki so morefa namera vali priti sa delom v Bearcrcol: ali spflofe v Montano, ker detav ake raamere v tej drlaivl so soda. povsod enake, kar ae tiče brezposelnih ddavcov.
Dopisnica tudi "kiko" čez la redne aaesmsnte, ki jih nalaga S. N. P. J., kar mislim, da ne bi storila, ako bi nekolika natančnejše pogledala v pravita stran 18. V Han, konvencije, točka 8 tu hi dohila dovoljna pojasnila, da je sedanji izredni nslošiis konveneija, ne pa glavni odbor. Konvenoija je sprejela ta asssment za pokritje stroškov prihodnje konvencije, kajti 4™ štvom sedaj ne bo treba pleče vat delegatov ia društvene b|sgajnc denar ee pa mora od nekje vzeti
Mporočljhro bi bUo, da člani oitajo večkrat pravila, poasbno
Znano je, da ne atoje vsa plemena in vsi narodi na isti, kulturni stopinji in da ae stopnjujejo od najprimitivnejših plemen .do onih narodov, ki stoje sodobno na najvišji kultnimi stopnji. Rev 110 tako zavzemajo tndi poeamez ni člani enega in istega plemena ali naroda različne intelektual ne stopnje, ki se pri primitivnih plemenih zelo malo, pri civilizira-ruedaeboj razlikujejo, kar je ute nrh narodih pa večinoma zelo meljeno v tem, da imajo višjevr stna plemena gotovo število poaa mernikov z izven redno razvitimi duševnimi zmožnostmi, d očim jih nižjevratna plemena nimajo.
Ker dosedanje primitivne in krivične socialne razmere raznih narodov niao dajale vsem članom naroda enako možnost se povape-ti na višje stopnje, zato ae je po erečilo to le zelo pičlemu številu vladajočih in priviligiranih. O-grorana večina je igrala šaloatno ulogo sužnja, pozneje tlačena ii< končno poproletarjena. Ostala je v temnih niŽavah duševnega razvoja. Tndi današnji druiabni red dovoljuje vsem enaki pristop do višje izobrazbe in a tem do višjih duševnih vrat le na papirju. Od tod izvirajo one velikanske
"i «	i.	c»m» «» pr»wpijo v nase Jiajveo-
^i Jj^^^^fSd	epada k največji
Ker so dcmlsi od trirt aelo red- gl-yentjki podl)orni organizaciji.
(Na naelov slovenskih vojakov v Camip Lewls, Wash.: Zakaj ee nič ne oglaaitet Iz različnih taborišč žitamo dopise, samo vi ate ker tiho. Ml bi radi, da se kateri tfotifc, tki so odšli k vojakom iz naše naselbine, oglasi sem mitja v Proevetl.
Kadar bodo pozvali razred "tkvatro", tedaj me le pričakuj te. •	Jolhn Widitz.
J
iznajditelji politiki iui, ki tl ! jo avanti gardo človeštva \ •Panjem koncu razvojne )J* ee pa ae nahajajo ple.^ ma posamezniki, ki so ostaja korekoč ns stopnji živali, t«? da ae da konstatlrati veliko VJ ja razlika med človekom n^-duševne etopnje ln divjakom J! pa med divjakoiu in med aij? je atoječo živalijo. Med oJJ2 ekshrtremoma leže vse razvS vnste človeštva. NfiHevibJad najnavadnejši je potem oni tk ki ae blk|a najbolj mitemit3 povprečnosti. Z
Zgodovina naa Tiii, da ni ^ U, povptečnoat kake 8oci|W skupine vodne na isti točki^ •več da se je pomikala savm« »■aU. narzdol, počasi sli hitrtj« Razvoj nayzgor smo navajeni j. monovati napredek, razvoj n«,. dol nazadovanje. Ako je rano, tako počasen, da ga ni zapaziti, govorimo o stagnaciji Marsikatera močna plemena mamikateri narod je začel naa dovati prišedAi na gotovo louli«. no stopnjo in končno izginil te napravil prostor novim nam. Klub temu
diferenco med maao in onimi, ki' "boljša od prejšnjih. Med
ao se povopeli v najvišje duševne vrste. 25 rastočo demokratizacijo in socializacijo je še le upati,, dr pride ona doba, ko bodo odprta vrata do višje izobrazbe ki a tem do višjih duševnih stopenj vsem enako brez razlike spola in stana Zato ae z napredovanjem v smeri demokratizma in socializma ne bo višala samo stopnja malo številne najvišje vrste, temvoč tudi število višjevrstnih pOsam« znikov. Dosedanji razvoj narodov je diferenciral posameznike v tej meri, kakor so oe dvigali na lestvici civilizacije: demokratizacija in socializacija pa bo reducirala diference na gotovi makid mum. Da bi pa atale vae plemen ske skupine ali pa val poeamez »niki na eni in iati kulturni oiiro-
ma duševni višini, je po aedaj |do!ge>, doklej ne pridejo od
jednote. Ker mnogi ne poznajo pravil, pridejo vedno v velika protislovja, kar po mojih mMIh dda ietave tndi uredništvo Valed tega. Mujte pravila, ksjtl a tem boste koristili jednoti. dni Št vu in sebL
Blaok Diamond, Waah. — Dela ae tu a polno paro. Tudi plačo ao izboljšali; najnižja v tovu je se daj *5£0 za tiste, ki delajo za dnevno plačo. Preraogarji pa ao plačani od količine storjenega dela in ti aedaj precej dobro za-tfužijo, (Nihče ne zasluži manj kot *5.96t to je, toliko dobe tudi tisti, ki po pogodbi ne morejo zahtevati te plače, ker niao nalkopah dovoflj premoga. Po večina rovih je navsds, da promogarjl dobe saimo toliko, kolikor po pogodb zaslužijo.
Kot je rasvidpti iz dopisov razsaja po vzhodnih drŽavah hu da aima, kakorfine že nI bih> dol go v ruto let. Pr^ naa je to vse drugače, letos še nismo imeli mraza. Koncem jannerja je navadno v teh krajih grmovje še vse v zelenju ki ovetjo.
' Pregovor pravi, da gosposka in akna nobenemu ne prizanašata; in <taAco Jo tetka zima prišla dne 1. februarja tndi k nam; prtfel je pihati mrael veter in zapsdlo je štiri palce anege. To ti je bilo ve-aelja sa naše otroke, Itajti sneg je prt nas precej redka prikazen. Njih veselje nI trajslo dolgo, kajti do drugega večera je Še vea nneg Izginil. Ps* ps Imamo tu dosti delernth dni v tem čssu
Društvo Plsnlnar, It. 57, 8. N. P. J. priredi veseli«) \|ne fe-hruarja ob S. avečer v finaki dvorani.
Slovenako ol^inatvo ln društva so uljudno vabljena, da ae je n-dHele v ohilent številu
lcrala bo naša dooiača godba (orkeatre). Za vse )iotrebno' bo dobro praski bljeno, tako da bo-
rna niti prirodnih zakonih iakljn
Čeno.
Ako se govori toraj o kulturnih stopnjah narodov je treba ra čunati z povprečnoetjo ki ne ea mo z najvišje vrst ni mi posamezni ki naroda. S tem da ima narod nekoliko posameznikov z izven redno razvitimi možgami ni reče no še ničeaar, ker je ostali del naroda lahko na zelo niskl kulturni stopnji kakor naa uči narodp-slovje: Jasno pa je, da bo narod stal na tim višji stopnji, čim vi šjo vrsto zavnemajo oni z inven redno razvitimi moigani in čim več jih je, kar je odvisno zopet od tega, v kateri meri da je preskrb ljeno od vladajočih za neomeje ni pristop vseh posameznikov k višji izobrazbi in na podlagi tega k višjim duševnim stopnjam.
Povprečnost je sicer matematično jasen in preciozen pojem, s katerim pa se po sedanjem stanju vede ne da izračunati pri preao jevanju plemen in narodov. To presojevanjo se vrši le približno in z večjo verjetnostjo le pri bolj razdeljenih stopnjah človeško kulture, kar velja seveda tudi. za presojevanje intelektualne višine posameznih ljudi.	.,,
Kulturna stopnja kakega plemena sli naroda je odviana toraj od etopnje povprečnega člana do tične skupine. Višji če je nivo povprečnosti, višji stoji tudi narod. Ako prištevamo sodobno So te^ektualno povprečnost civiliziranega človeštva k tekoči* &>bi, moramo uvrstiti podpovprečnost r. njenimi nszori, idejami Interesi v minula, nsdpovpreuuost pa v bodoča stoletja. Velik del eodob nege Človeštva životari potem ta kem v pojmovanju, idejah, nazorih ln gospodarskih razmerah preteklih stoletij, tako da odgovarjajo še sedaj šlveča divja io necivilizirana plemena praagodo-vinakl dobi človeftkega pokole-nja. Najmanjši del tvorijo nad-povprečnikl. ki nam' kašejo kako vieoko je človeštvo aploh še dua-peio in ismed katerih koraka marsikateri tako daleč naprej, da< spldb nima TpHTa na sodobnost, temveč bo vplive! ie le v bodo«" nosti po svoji smrti, s svojimi de U. To so znanstveniki, učenjaki,
je celokupa Človeštvo vendar napredovalo« bo napredovalo dokler ne bo a« vila priroda avojih mej. To oa.
predovanje ae seveda ne viii} ravni črti navzgor, temveč v btjj ali manj valoviti.
Ker človeštvo stalno napred^ zato so njegova kulturna dek tem važnejša in bolj&a, čim bližji sedanjosti se nahaja doba v kate ri so se izvršila, ako mo bila k
kulturnimi deli, katere je člo* štvo dosedaj vstvarilo je le I natno število onih, ki so na tihi visoki stopnji popolnosti, di bil vaak daljši napredek četL Ogromna veČina dc produktov človeške kulture nike, gospodarstva, politike ne kaže nobenih nepobknih polnosti, pač pa možnost naHnejših, udobnejših m oblik.	|
Kot protiutež napredka ia! regulator razvoja deluje v žabnom življenju socialna nost (soziale Traegheit), s besedo — konaervativnoat. vstrajnostl pravi, da ima stvar tendenco ostati v onem i nju in v ietem položaju r reera se ravno nahaja in tal
nove sile, ki spremene stanji I položaj dotične atvari. Trnu konu je podvržena vsa toraj tudi človeška družba in | aameznik, ki tvori le del pr Socialno življenje temelji noriia na boju med statično ki atremi konservatirati minulosti ali pa sedanjosti w i namično ailo, ki zahteva, di tis dovi kulture »imajo cilja r i tOmveč da imajo služiti kot i sredstvo k daljšemu napr nju.
•Neprestane spremembe, ne in nagle, ostanek novih i ščin aem ter razmere z mi silami, vae to in ne drugih činiteljev je vplivi rasvoj človeštva. V boju »\ do, a prilagodenjem nsstaj novim razmeram in z vedno1 jim z rahljanjem naravnih al| je vršil njegov napredek.
(Z novimi razmerami ia Minami naetsjajo vedno živi jonske potrebe, s temi ce« zadostiti potrebam in tudi načrt, ksko naj se zadosti.
Velike razlike, ki obrfoj^J intelektualnem življenja.] znikov imajo za poaledieo no pojmovanje prirode » bnega tivljenja: ker otr
tudi v gospoda rak eni
gromne razlike, za<o n» da bi imeli vai enake je, fotereee in enaka »tr V tem tiči pred vsem vzr Mtanek polHičnih strank koče odstraniti toraj P< stranke in poUtičui boj » bnega življenja, mora najprej vse ljudi maVf protlvl prirodnkn zakon«-(Dalje prihodnji*-)
USTNICA
Popravek. - Včeraj^ na prvi etranl dn»fe po krivdi stavca rrs»«» v poročHir "Prost«^^, njo ladij" v (Aunrk«-odbor potrebo je 20°°° raktodrVev v reaervs^
W naj se pravilno gU
učenih rokodelcev *

Hv prt jan jem Udav^M. 4MMj nov« divilij« vojtftva lut
■Mri Mm
■■»kJmjun.po! funt. dimno. Z.topo.ki deUvc.v uj.vlj.jo,
Prigluleun del.vee v roaervuo armado prostovoljcev bodo po Miran v ladjedelnice, kadar jih potrebujejo.
........ .. . ,	, Petrograd ] 1. f,|, ~	J "ZnETT*' V T " T™*0	UJRTNIKOM
/apabojilče; prišle eo najbrie tralni odbor sovjet. (dolA^k^^^j ^Pln^ mJ^Um^^M1^! ^»iBdiill^ LA"°	™
i, K uNije. Pojavile so ae tudi avele jato* sveta), ki se je reorgoni J K^l^m^iT^^^ avstrijske divizije, ki jih končen- «rol ob času zadnjega vaerJLa	r ff'
Ja« A »m A t . I A J « I U t ti i I i u a Im . _ I 1	. I ^	^ R. •'N. Nookeh,
lami na zapadu. Ameriška vlada lav«, stalno vlado delavki rejpred^nik tdaik
prejela uifonnanjc da Jc pre- Puhhke v Rusiji. V odboru ja 165 federac ije" £ u ^fc p e , iaesčeiije avstrijskih Čet ua Pran- bolievikov. 125 radikalnih aoeial- na*t z^topnikov o^ani.Vr^K .•osko poz vročilo veliko »ezado-Uih revolucionarjev in 10 aoeial J klavn^Tlamv '
voljnoat v Avstro-Ogrski. Zelja za nih revolucionarjev. Med zadnji Delavci -u^!?. _______ , ,
mir je vedno večja v dvojni mo- mi je tudi Viktor Cernov, ki je lavnife Z Zll Z^ ^ narhiji in zato se ni čuditi, da ae hii predsednik razpuičene uit a zde na dan	** **'
prebivalstvo protivi nadaljnemu vodajne skupščine.	'.
žrtvovanju krvi na oddaljenih bo- Pristop Cemova v sovjet je VODA NARAŠČAur ftavr mm jiioih, kjer ima le Nemčija avoje Povzročil senzacijo, ker dokazuje,	JI POPLAVE
interese.	da anerni socialni revolticio-	_
■Ne vsi zapadni fronti ee Hi*te.| narji prepričani o trdnosti bolfie-| Evanaville, tod. - Voda v n
»natično odpira bojevanje v večji v like vlade in zato bodo skušali ki Ohlo zopbt narašča in n IvZ ofri, po katerem je aoditi, da, je polagoma priti v sovjet, kjer bodo noat je tu/da znova popoka M napovedana ofenziva zdaj v začet- delovali s tedanjo vlado.	L splava w roki nizdol
nem razvoju. A ,	| Še celo "Naš Vek," vodilno bolj ^ pa boje ^lave ia
^ ^lo kadetske atranke, pHzna-ie naraSl Nemci se boje zračnih napadov, va da	izpodriniti Ija. V Kontuckyju je 100,000 bul
Ženeva, It feb. - Maršala Hin- bolievikov od vladnega krmila. 1 jev koruze v nevarnosti
denburga in generala Ludendorf- f . . . -r-	1 ' 1_ '
fa je pred kratkem obiakala de- Av«tro-ogtski avtokratje aa boja SAJtORfcO «A»T.ar **n0 putacija županov iz mest ob reki . ' bolievikov/ H TVV^. ****** »» Reni s prošnjo, da nemlki avijati- Amsterdam, JI. feb. — Staral Philadelphla, Pa. _'}ft letni ss ki prenehajo napadat} odprta an- *v»tro-ogr*ka aristokracija je za- moreč Bdward W*tkins jo prt*a-" g cika in francoaka	pred propagando djal 241etni zamorki Ola Cooper
ai »o izjavili, da napadi bodo ne- ruskiht bolševikov. Delavaki nemi- globoko rano a britvijo. Ženo ao dvomno izzvali protinapade na rf v Avstriji in na Ogrskem, ki prepeljali v umiradočem stanju v nemška mesta ob Reni, ki ao naj- *o indirektno povaroSili, do je pa bolnilnico bHžja in izgube življenj bodo ve- del avatrijoki kabinet, imajo ko- Po daljli gonji 0o prijdl ao like, ako se 2e ne upolteva mate- renmo v bollevilki propagandi, morca in «a odgmli v aaoor rijalna škoda.	Avstro-ogrski plemenita*! odpr-
Hindenburg je pa odgovoril, da to izjavljajo, da ni prav nič za-Imesta ob Reni niso v nevarnosti upati mirovnim konferencam a ru-in zračna vojna ee mora nadalje- okimi socialieti, ki izrabljajo mi-Lvati-	, ,	rov^ pogajanja za mednarodno
Cadorna ne šteje nič več. propagando ovojih revolucionar Pariz, 11 feb. — General Ca- mh Wej.
70,000 PUM TOV ftll KOUB-[, UMIH RADI MRAZA.
Waahiafto®, D. O. ~ VJada je dosogls, da bodo lahko amerii kkn ujetnikom poliljali po uRde čem krilu" živila in denar.
iNemlke matere imajo seveda ravnoiati privilegij sa avoje aino ve, ki ao vojni ujetuiki Američa-nov.
Kongresna zbornica je dovoli. •80,000 za pomoč ameriškim ujet-nicom.
ir. jsaijs iaor
_. m M, nitsiis
GLAVNI STAVI lalT—01 Ba ULWMDAL1 ATM, GKIOAOO, ILLLNOig.
• •	tlPEATKl OOMl
PvaOMduiai Joka Vagtil, ksaaao.UBaUs.XIL I. Pod,,r.dMdatk. J. Biatkovtl, K. P. D^Tkas ae OimaL Ka^ tt^P^^nik, ^ Kak^j, H* BwtsgA*a^ ^Toklaaga^IIL TjNk, I** Vardarbar, «70a Bo. Uwa4sU Ava/ohLiTnL BtagaJaU i Aalaa J. Tarkovas, P, (k Boa 1, lepiseikar, Joka Molak, MOI W. list BL,	BL
V | VA2MOBm OMKl	|	4 i '
JOa AsMU, UI kas, Oaaaaskarg, Pa.	/	. 1
tel — ls4 81^ u BaUa, UL ...	, *
F. & Taaakar, 874 Aksaj Ava., Kock^	~
RODUKOUSKIH TROftKOV SLADKORNI PKS1
Waahingion, D. O. - Živllakl upravitelj Hoover naznanja, da je imenoval komfcljo, ki Ima do »mati produkcijake trolke elad-korne pese.
Waahington, t. O. - Senator Jomee Hamilton Lewia, bo naj-brl zopet kandidat v jeseni, čeprav je večkrat namignil, da ae ne poda. Opd v volilno bitko. $var>ia adaj odločena, kar zanj vstmpajo upravni demokratje ln njegovi politični prijatelji,
Svojo kandidaturo mogoče naznani ne kaanejle kot prvega ju-
Aatoa lirsit, 0«n. D®|., Conoasburf, Po. Jeas Bo4JAok, loi «11, BaOtktaa. ti Bodotf Platortok, «aa boa, Brtdgovtllo, Pa. Jakob IdklavAM, L. Boa «,	J
M. Patra vlak, 1U1I Hala Ava., Oalllaoael, a
Jelš lovortolk.	- ^ , .
s	; TMOTin BDBATni
F. J. Kom, 11. a, aaoa Bt Oair Ave, (lavolaai, Okto. ▼U D1NA1N1 SADITI IN BTtABL ki ss tOala mL
ie B. N. P. J. aaj ss pamjaja aa aaslevi	^ *
JOKN VKBDEhiiAH, ner-M Ba. UwalaH Ave* Ottsaaa. H.
ŽUPANA BI RADI ODSTAVILI Oamoa, Oro. — štirideset pre.
jota	bsa mi, "iniani ^
IADBVB PIBPIBLJITB vbbbinb, ki' rta Jtk rsMB arva la a» l-taaaa, ss pollijajo as »oslovi	~ ^ "
—	HRA8T'111 - AVO. W. N.w Dahitk, Mlaa.
UBBDNliTTO "FfcOHVKT«", MtHI Ba. Uwalak Ave* TBB UP1ATNUKB BTTABI, asrslsl.i aotosL aa aoMlloia .
opbatniAtvo "pbobtsasT-sl'ČTZ*;1
Hlflillliiijtl • tajalitvosi B. K. p, J. magalMvam la "Pratrata" aa mklta kaaa avalalkav« mmrrM 4m. ako Aallta, da bo vsaka stvar kltof KT
Seje glavasga apravaaga edbom m vrMJa n v sMsaaa. laletak ob osi ari pepoUae.
Alton, m. — Jeraey Piah kom-panija je imela v tem kraju velik
• n	l ^"J11^« v katerem je imela žive i usmaa oro — Stiridesat
lorna, bivši vrhovni poveljnik i-	^Juliji Andrassy, bivši ogr- ribe z. trg. Zadnji mraa je po- bivalcev'je popisalo petici o da|Mfi nt U	^ ^mo slul-
lganske armade, je b»l na zod- mini. rski predsednik, je re- vzročil, da je vod. v ribnjaku ae odatavi lupan O T CTark W ki,,j° »budU* ,n »• »^in Mo jem zborovanju zoveznilkega *el te dni v niiji zbornici - ka- zmrznil, do t.l in zmrznile eo se- ne gled. n. to d. ao anolmi iatl družino I
nien kot A„|kor poročajo iz Bndanaii. _ ..Iv^ tnHI	l*^*™ ™ t0' dt » "Plujejo! Ur|tfJ:	M
ttMe Mrtev, hI Je lo feve »ele ta tre* lat**
ojnega sveta odstranjen kot Aan|kor poročajo iz Budapelte — daj veda tudi ribe.
ruskim bollevikom ni dosti
vojnega sveta. Nadomestil ga je U Giardino. , .	,
f mr, , 12
zakoni.
iz
o ix	------—mir. Kom|>anija je dobHa večje na- «aj pa jeetorll župan J
Bolieviki govore o miru, med- ročildza ribe in pričela je aekati Po (^bi	«i ukazal
tam pa natihoma organizirajo med led, da izvritt naročHo. NaHa j. do mo^^^Ib petto n
ttb° Urori^U U '^e ribe kinkoza tri. poldne «uTdomif bn^^m^o nalo J «do Dobro vemo, zakaj Na U narfin je bUo uničenih 70 J na nlieo, ko aapuMajo atavkoka Troekij zahteva, da mora Poljaka 000 funtov rib.	1 •	"P«0^0 »Uvkoka
eomo odločiti o evoji uaodi in dal	-
IO mora. medtem umakniti naša I USODA PROLITARSKROA
morem poatre^i, ker imam v zalogi samo Ukine ure, ki vaa druge I zbudijo, le sluikinje ne!"
Gibanje danskih bolievikov.
Koda«j, 11. febr. - Danski bol-.--------- u™-«« ussi
eviki m sindikalisti ao eklicaU za armada. Cim bi se umaknila nem tnes javni shod in poulične de- ško-avstrijska armada, bi bolievi
nnutni/iit. ni..__: _____ 11 I • < ...
DKT1TA.
KOLEDARJI
io bili poslani le prve dni me«e<
______________ cr januarja t. 1. viem društvenim
ti, proddelavoi, rav^telji, ^de51taj,,lkom nt n*«love v imeniku v »arji in drugi kon*>aai>*i ulit- d#?embru' karji. Prošnjo jo podpieal tudi I I>oalatd 10 bM po ekspreiui dru.
| *i papirnico.
iHad pOtenU ao ^ao|>erintenden-
^ r tFi*?^ ?	kakor M	v za- •• etaro Mabel Daldamua je zmrz- Ta ganUeman jT ^o^il d. koledarjev, naj ae najprej Infor
ukaaer Fin*k; in	" H11 v	srnina jeLjaj ne člatTjo n pSi du Uira »r[	t^aji eka-
tukajšnji eindikaliatični listj Petrograd, 11. feb. - Ko ja m- bila v zadnjem atrupenem mroa« iS, ker so to d^o op^vtjal	oko leiljo tam ko-
jo ja lovr&U. Ona t " Ja«'
aem vulkanične narave, vse gori v menil"
Otn "Ah, tako I Zato aem si ta-ko oblgal prste pri tebi!"
1 ' 1 1 ! ",""..........■■■i
IAOIM KUHARICO. Podpisani lelim dobiti dobro alovenako kuharico in leneko, ki pozna dobro vaa domaČa hišna dela. Plača po dogovoru. Zglaelto al oaebno ali piemeno pri t
ANTON ZURMAN, M04 »t. Clair ava.. (Feb. lMUfl) Cleveland, O.

ROPARSKI UMOR.
Ohioafo, m. — Žatvi roparjev, ki nekaznovano mora in ropajo I po meatu, eta postala Orville II.
ledaojl. Vse one, ki so ae pritožili, da jih le niso prejeti ln so jih po>
vZl I resrll ^ ^topil aki wvjet izvedel, da se je ob obUva dni brez premog m mati j. štrajkarji. prilog brezpoae^nhn delavcem, čaau zadnje atavke v Avstriji in Uspelo o detetom v naročju.'
•11	u1"! ~Vjet 1111 Nem^i stanovi! delavski avet v Njen ooprog je tekal okoli; da
rov /iT0 oboroženlh voja- Berlinu in na Dunaju, je naslovil kupi premog, de le pozno popol za začetek.	I brzojavno čeetitko na obe organi- *ie > dobil 60 funtov premoga.
zaeiji, porivajoč delavce v Nemči- Pri vratih ga je erečaU njego-
jLjJ ^ onokaijako- jI in Avatriji, da ae naj.tidno dr-Uo preplašena lena, ki mu je re-ipo meatu, eta poat...	__________________
^^■fa pakte.	že v svojem boju proti imperiali- Wa, da z detetom ni nelkaj v re- Travis, predsednik pideHty''por' \ ,#dtpi® dvakrat, da jih ne ostaja
London, 11. feb. — VUJem Mar- itow- . du. Potegnil je odejo proč In Vi. trait kompanijeT In Nathsn Ren	*** " tret^0 Po»l'jatev.
oni je dejal tukaj v intervjuvu, Bolieviki imajo veliko upanje del, da je dete mptvo. Dr. I. Co- ben, trgovce no štev. 350 Sedem	Oodina, upravnik
a se tajna pogodba med Italijo n* revolucijo v Nemčiji in Avstri- kan je konštatiral, da je mraz po- in Štirideset cesti	——--—r.......... .j
'i zaveznik! lahko objavi. Pakt i* 5 t4fco trdno verujejo v cmago vboIU deUtovo smrt.	Travis ln McRevnolds sta BilAP Ml illll I IM
Ker M"dov#ljno,t dl -0 u i,b~" -I««, -iiierir««!ab^T^^I™*' DRi "ULLIH
pUo oa blaga« t aaj s
zneje prejeli, prosim, da mi na- lljodatvo. Ako aa strinjal g ajani-znanijo sprejem koledarjev i do-1 mi idejomi, podpiraj trgovaa. ki pianieot "Prejel aem koledarje." " ' Bratje, treba je, da to storite, ker emo le toliko drultvom poilali ko
Horda povzroči nezadovoljnoet	- . _____________
Novih krogh, toda škodilo ne bo, ^opnike med eocialiati v Nemčiji J«' pride v javnost. Italija ee ne in Avstriji, ki bodo zaatopali Ru-[ramuje povedati, da hoče terito- ^i0 v Berlinu in na Dunaju. V >>J na Tirolskem — je rekel Mar-	no izbrali Llebknechta in
Ioni - in nekatere otoke v Ja- v Avatriji Oton^i Bauerja.
Iranskem morju. Kako je etvar s	--L
vrHtora in Gorico, Marconi ne ve.
KDRAVVIK - SfBOIAUST za SLOvnaa
Temci se maščujejo aod Italijani
Ijondon, 11. feb. — Angleški u-i-tfiiLci. ki so se vrnili v zameno s ^ijc, trdijo pod prisego, da «''»*ke oblasti najbrutalnejle po-[«P*jo z Italijani kar je ujotni. P"* Kočiji. Meseca novembra ' priRiiali v Ungensalz na 8ak '^kem 2000 Italijanov, ki so bi-",lno '"Zadani. Italijani ao M* W»ej«t dni na poti in vea čaa ' Jdali le trikrat jeati.^ato m'^prll V poMbnl oddelek ta-J 0ru,:a- k« j« za grajen z bodečo ^»•.prepovedano jim je bilo 7™ opevanje « drugimi ujetni-
H 1? hi ^ P^MM-opla.
^ Italijani i. vrota, da br* do-
l v lint*. toda atralnikl so r,i,li I>«'ikeinustreHII v^ega, •»U ganil zmaatrn. Med itoli-
rj"" ''J^nikl Jih povprečno ^v,Wtltdu
^ttrogrado
le
r.
a feb. - živilni H," ^-P^dravolueijopo. jHli tol»ka livela, dO lodonea ni*
vlada.uka^ oo.
S toV"0, •kHtlh litU.
Pa'kolodvare io vo^je po. ° ' -'Mire toča iskanja je M-
mku P°Wmgega rublja aa 70
(VA SPROTI POSTI) PITTSBUROH, PA*
VOHUN PRUBT V MILWAU

piaaata dolarje v gornjem nad-»aaLuroaoo
nuu^Tm t i * -A ' J,tr°PJu tik<>j. kar poktoji velika §11-4lh AVSD11£
Ohšoafo, IU. - Trije zdravniš-1 nevarnost zavoljo roparjev. V1
ki mozači ao izgubili «>ravico do tam trenotku ao le počaai oitpr.
lavrlevanj. zdravniške prakae. I U' vaeta in v (pisarno je stopil o-
Hedem tekih mazačev je le pod koli dvajaet let eter človek, za
nadzor« t vom skoziveč tednov. njim^ Je prikazal le eden sla-
Mazači šo imeli dolfo čaaa veli. bo oblečen, v viokl roki drleč aa-
ko finončne ln politične aile na mokree.
avoji atranl, da je hU boj proti | "Hkro roke kvilko I" j« c.kli.
i	i	„	i » -----» — m- — --» t— i nnru r«
Chieago, DL - V MHiraukee r^1^44 pr<?	jH<*l tolovaj,
aretirali H.rrv Dun«a kot	brezuepešen. Bele Travi, i«
eo aretirali H.riy Dungsa kot ao-, . .	. -... vralnega inozemca, ki Je imelp<r*fl,°
precej močan brezličen brzojavni 10 ^ in	^ kmilu 04 aporat v avoji eoM. »Tj10
Pred več tedni je informacij •ki odbor iekel v Ohieagu tajen brOaftčen aparat Pralakava jo bilo uvedena, ker ao razne bres-lične poetaje poročale, da nekdo ustavlja električne valove.
Dungs je preje prebival v Chi-oofit
žrtve mazačev ao i vemi ljudje. ^ ,
bili lahko-
- • f
1 ^I^SfftVjHMs1	i&tffjfffHf^O'
voljnih ladjroradni •kih drlavcsv,
MeRo/nolds sta ako. čila pokonci io MeReynolda je belol proti vratom. Travis mu Je sledil in počila ete dva strelo. Trovis je podel no tU, eno kroglo mu je Ito ekoai leva pleča in ga /adela v aro«. Droga krogla je razčeenila loa nad glovo McRey. noldaa. . . ^	,,
Roparja nista po tem dogodku imela loeo pobrsti deosr, ampak 0. - Včerajšnji ate ee obrnilo lo belolo. No ullel™ izdaji emo ohtimo povedali, kaj ate od4ola le por strelov na ljudi, sevvessest, krvae HlmL kakee tali pomeni reaervna armada proato-1 ki ao ju kotali prijeti.	drug* kalaaai aurtkik. Oačmvi
voljnih larljetrrsd.ušklh delav- V Heuhenovo prodajalno oo j balesas kstaro pravaa»a v •vaj« aakrka.
_ Ta teden je izključno dolo- vstopili štirjr nezuaool. Dva ets Uporablja aajbaljia evropska, čen za nabiranje ladjegrodnilkib, m z njim aoplotlo v pogovor, dvs'b o4aU,lk i,Ut •'»rito. Viška mM II mm h i	--- Vs«vet brasplaioa. Tole. pea
D.
Stari la ahalasl alravalk, i M ttkaa. Zdravi aapaiaa la hitra m ko.
eMril, trgaaja,
111. — Zastopniki ganiziraaih klavniških delevcev I lavee: ao členili, do 8omual Aleeho- Delavca, ki ena jo variti a aci-er, sodnik v sporu med klavnih tUooekim ali električnim apera alkl delavci in velemeaarji, pol I to m. 'aebeetovoke delavae, kovač« je volomeearjem vpralako polo | vaeh vrst, ieleaoatrugerja, kot-a aledečimi \ prošenji t	larje in teearjl vaeh vrat. amolar-
Olovniea vsak. tvrdke. lastni- je, teearje, graditelje dokov, e-li delnic, obvezen dolg vaeke UkiriČarje, samoteaoilke strojni-tvrdke, aveae tvrdk a bankami, k> | ko, livarje, livarpllko delavae, drle ohveaan dolg, podrolae etrojnike in «trojhifke pomočnl-kompanije, glavnica in delnie« ke, monterje sa vodovodne in tokih f»odrulnik drutb, število j parne noprave, kleparje, fa* 11" f/Sf aopuoliulk oaeh v vookl klow»i4,lake delavce, hetonahe, Jgjoveef delavska mezda po razredih, i- sploh rokodelce, ki ao pot retm
prostovoljcev v rezervni armadi, j ate ootola na atrall pri vratih Ko T* "T*1 ki jih potrebujejo %0fi00.	so odšli, je Rauben opazil, da ao,StJ^T, .{TiT ™
Najbolj potrebujejo sledeh d, .manjkali lri> ttmaU kttSoL ^	22L ^
» n^	_ — — -	* U	1
Dan kasneje ste prilla dva ne-jMuk loneo In ete dejalo, do holets j___
SLOVENSKI ZDRAVNIK Ml PtSS PHMV|ki Ps«
lila • t>«ia U lCL. .	J**!
' iT ■fr*' f"
videti srajce. Ko se j. trgovce o brnil, je bandit nanj ustrelll.l Krogla je zodela trgovca v hrbet in podel je na tla. Tolovaja ite ga na to teplo a aamokreai po glavi. Vzela ate $4t> In izginila a
vae
Reoboo ostane nohabljen
Mva dni, le ne
ae p«, h s podleže
rsni.
SIDE STATE BANK
mocK. snu/ros. svyo. ima aariTAtA m azzaavz nama
MB&. imrJMte&amAi
oaeh, ki nadaorojejo meade I pri gradnji ladij.
ftl ororje. Kupovaleet "Bed >'i kupil uro InidlUB, ampak M. lU mor. oekaj nejnovejšeg., nsm
ir.TT

NE DA SE PREVARITI!
Veeeioigre vtreh de jaa jih. Spisal Btbin Kristan.

J2BET -Z-TZS
Bater: C« ni ponsrejen, kaj T t
Spasoni: Zdaj vidim, da razumete. Pošljite ga v banko. Tam ae oe morejo smotiti.
Boter ( vzame bankovec, gre k aalonoaldm
vratom in, odpre). Petelinčak! Ali ai tukaj f
(v aaloonn): Tukaj! Nežks ml
PeUUatek pride).
Bater (mu daje bankovec in na tihem govori s njim.)
leteli*: Jaz ne vem, kaj ae je nenadoma z menoj zgodilo. Tako čudno mi je.
Miaoria: Tako čudno 1 Kaj! Naša alavna u-metniea ee je najbrfe zaljubila
Batella: Pustimo to. Ali ae Vem ne zdi, da je U miater Buaaar nenavadno intcreaantcn
moif
Petattntek U>dkle).
Bater (zapre vrata ia ae vrne k mizi): Za kaj me tako gledate, Miaa Eatella f
Batella: Ne vem. Sedite sem k meni. Vsaj sa ta kratek čas. Saj — saj sc morda ne vidiva
nikoli več.
Boter: Nikoli veif Zakaj pa ne! Beteila: Oh! — Kadar odidem iz te hiše, pozabite čez par minut, da ete kdaj govorili z neko latello.
Bater: De pozafcimf Ne recite tega. Seveds, Vi ete umetnica, pa ae ne boste apominjali na pri-prostega Človeka. . .
Batella: Priproategal Srce ne vprašuje za
to. Kaj ao mi bogati fsbriksnti, trgovci, denarni sristokrsti, ki mi pošiljajo cvetlice ln ponujajo diamante f Vaa bi ae lahko povila s blaerl, če hi hotela iztegniti roko. Čemu! Take reči la-• ko kupim v trgovini. Brce hrepeni po drugih rečeh.
Bater: Tudi moje srce hrepeni, Mis* Estel-la! Če bi vedel, da se Vam ne zdi za malo — j; Kaj hi se mi zdelo za malof r, Da bi jaz — da bi ae z menoj kaj po-govorili t
Batella: Zakaj pa naf Obiščite me. Kadar niaem na izkušnji ali na predatavl, aem vedno doma.
BoŠar: Ko pa ne vem— Batella: Zapišite al moj naalov, če ga nočete pozabiti. 4tm iBoaton Boulevard. Buter (al zaplauje),
Batella: Če mi pa hočete telefonirati: Mld-way 3m.
-^Petelintek (prida). Tukaj je drobiš. (Dajo Bučarju denar.)	c
Bater: Zmanjall ao! AU so pogledali daae-
takt
Petelintek: Čudaki V bsnikt pdgledajo vaak denar. Tam ae ne dajo opehariti. Tvoje sorte so.
Bater: No, hvala ti sa aedaj. Reci Neiki, naj ti enega natočl.
Petelintek: Če ravno ukazuješ I Ha j veš, da rad ne. (Odide.)
, Spaaoni: Beveda, če ga vzamejo v banki. . . Miaoria: Vidita. Zdaj Vam pa povem, da ai uapravite takih desetakov lahko cele kupe. Bater: Napravim f
Batella: Treba je, da ieveete reanico, Miater Buaaar. Obljubili ste, da obranite tajnoat, in na to ao zanašamo. Mi imamo aredatvo, da človek a njim lahko obogati šez noč. Mlster Hpazonl in Miaoria ata laumlla stroj, s katerim ae lahko dela tak denar, kakršnega ate videli. Iz gotovih kemičnih vzrokov aa drugi bankovci ne poareči-jo tako imenitno, kakor deaetaki. Lahko bi ae aami posluževali te akrivnostl; ampak rekli smo si: Nič nam ne Škoduje, če ai pomaga tudi kdo drugI, itazume ae pa, da ni vaak tega vreden. Največ je ftskih ljudi, k'l bi napravili z boga-alvom več slabega kakor dobrega.
Bučar: To ja rca. To jc sveta resnice. Batella: Vidite. Zato smo se natančno, se. veda na tihem poučili, kdo zaaluši tako priliko. Iu Vi ate nam bili od zanesljivih ljudi tsko toplo priporočeni, da smo sklsnili priti k Vam. Bater: Kdo me je pa priporočili Misoria: Take radovedni ne smete biti. Mi «e informiramo saino tako, da nihče ne alutl, za kaj da gre
Spaaoai: Co hočete porabiti priliko, imsuio »troj sa Vaa.	#
Bater: Tukaj ga Imate T Spaaoni: Lahko Vam ga pokažemo takoj Videli boate, da je atvar čiato enostavna.
Bater: Res?. , , Ampak, ne, ne. To je vendar prepovedano.
Miaoria: Prepovedano i- to ne vjema. Če tako mialltc No, pa bres zamere, pa gremo. l«e ne poaablte. Obljubili ste nam, da boate molčali. r 'Bater: No, no! 8aj nisem iHTnlll tako. Saj vaa ne podim. Haj beseda ni konj.
Spaaoni: Prepovedano j*, lini *iromak nI prepovedano, ampak prijetno tudi ni. A preuda-rite: Kaj pa delamo inlf Nam ue gre za Klepar ■tvo in aato hočemo pomagati takim ljudem, o katerih vemo, da bodo drlali dobroto z denarjem.
(Trkanje).
Bnšar (gre pogledat k vratom in malo odpre).
oje deeetak) t Vidite. Ali je ravno takf
Bater (vzame deeetak, ga obrača na vae
atrani, vzame iz listine svoj deeetak in primerja: Tak je, kakor prejšnji
Miaoria: Torej je dober. Haj aploh ne more
biti drugačen. Če bi ponudili U etroj vladi, nam da par miljonov zanj. Ampak mi ne bi mogli tedaj nikomur več pomagati.
Bnšar: Koliko pa zahtevate zanjf Miaoria: Pošteno: Tisoč dolarjev. Do pol mi-ljona lahko delate deeetakc. Potem je treba pregledati malino. To Vam napravimo zastonj.
Bučar: Tiaoč dolarjev! Toliko nimam. (Premišljuje nekaj čaaa napeto): Ne vem prav. . . Prosim Vaa, atopite še za trenutek v ono aobo. (Jih odvede v atanovanje, ae vrne in pokliče Spelo).
Spala: Kako aem sc načakala! Kako pa je
st isti m i papirji!
Bater: He! Želod ni hotel. Pravil je, da jih nima nič več. Ampak jas aem teko pritiakal, da sera jih iztrgal še za en tiaoček zate. Seveda aem dejal, da ao zame.
Špela: To ai pametno naredil. Pa veš, da ao papirji dobri!	,,..«;
Buter: Haj sem se prepričal. Spela:: Tedaj mi jih pa kupi, Prineala aem ti denar vuije, ker se zanašam nate. (Jemlje denar iz nedrij.)
Bušer: To ae lahko, Spela. Spala: Baj ava — prijatelja, kajneda!! Bučar: I, Spela! Samo* prijatelja! Spala: Na, tukaj imaš denar (mu daje bankovce). Kar je tiato — aej še ni vaeh dni konec. Buter: Ali ae Ti mudi! Spela: Zdaj ne morem oeteti. Saj prideva itak pozneje pogledat tiste papirje. (Odhaja).
Buter: Le pridi. Spel«, b pridi! (Gleda sa njo, obrača bankovce, potem jih hitro vtakne v žep in gre odpirat sosednja vrata)
Batella, Spasoni, Maoria (vstopijo). Batella: Ali ste aami! Kar dolgčas mi je -r-nsm je bilo.
Bučar: Oprsvek aem imel, navaden opravek. Batella: AU ni bil nemara srčen opravek! Buter: Ne, kaj mieUte, goapodična! — No, prijatelji, kako ae pobotamo za to mašlnot! ! Miaoria: Povedal aem Vam pošteno, t Buter: Tiaoč dolarjev! Ampak toliko nimam.
Spaaoni: Saj ne iščem dobička pri tem., Am pak toliko atane naa.
Buter: Verjamem. Pa kjer ni, ceaar.ne vzame. Če bi šlo za šesto. Toliko bi še spraakel aku-
poj.
Spaaoni (pogleda Estello in Miaoriae): Sest-
sto, to res n* gre. Če Vem pustimo mo#no za godem sto ne zsalužimo ne enega centa. 2Za ta de: nar Veni jo damo, ker Vam hočemo pomagati! Ža manj bi bilo pa proti načelom. Buter: Ali je to zadnja beaeda! BateUa: Pomislite, Mr. Bučar, da tiči pol mo-Ijona v mešinl.
Buter: No, naj bo — (Jemlje denar iz lepa in šteje). Zdaj mi pa še pokažite, kako in kaj,!, Spasoni (jemlje denar) to ae razume. lCaoria (vzame kup papirja, zrezanega v velikosti desetakov, iz kovčega): Vidite papir mora imeti natančno velikoat. To boate še znali. Kakšen je, jc vaeeno. Maši na ga aama predel^. Tukaj ga položite noter. (Vzdigne pokrov in vrže papir v atroj). Tako zaprete. Potem dobro pritisnete na pokrov — takole. iZdaj je papir v pravi legi. Potem nalijete navadnega črnila tukajle noter, glejte, tako. In zdaj vrtite tukaj, vidite. Za vaakih deset bankovcev enkrat. Sto amo jih dali noter, torej deaatkrat. (Vrti). In sdaj je vse gotovo. Pustite denar štiri ure noter, da ae posuši. Ca bi ga mokrega vlekli ven, ae vae zmaže. V štirih urah se pa že posuši. In potem potegnite tukaj bankovec za bankovcem ven, kakor aem jas prej.
Buter: To pa še razumem. Saj ni tako težko. Spaaoni: Seveda ne. IiC mirno je treba postopati ln so ne prenagliti.
Miaoria: Tako je zdaj torej vae v redu in Vam želimo mnogo sreče.
Spasoni: In ds bi Vam bogaatvo zaleglo. Batella: Mister Bučar, upem, da ac pokaže-te pri meni.
Buter: Z največjim veseljem, goapodična! Zdaj vam, kaj je cignanka prerokovala. ;
Batella: Da, da. Tudi jaa razumem clgsnko. (Odhaja a Hpazonl jem in Miaoriaom.)
(Zagrinjalo.)
TRBTJB DBJAVJB.
Kraljica Dagmar.
DRUGI DBL.
"Vi ate Danci!" "Tako je. .. "Prokleti verolomci!" "In vi plodovi pekla!" In nato ata ae srečala meča vi-I tezov, da ao ac kreaale iskre. Gnu-cclin je bil mojatrsski borilec, in dasi ni imel, oklepa, sc jc vendar
V ZEMLJI KRVNIH SOROD- branil kot razljuten tur.
NIKOV.	I Mladi vitez je naenkrat poveail
meč s ostjo proti semlji. (Nadaljevanje.)	I Vendar ac jc sagnal proti nje-
mu s najhitrejšim zamahom. E-Kakih deeet korakov od njaga stribaon se jc ročno umaknil, je bil velikanski mož rdečih las "Tako sc ne morem bojevati in brade, ailno zardelega obličja teboj! — Pustim ti časa, da mm in očij, kakor bi imel v njih me- blečeš v svojo opravo! sto beline vodo. Bil je akoro po Gundelin jc saaikal kot kača in polnoma slečen. Na Rrsih jc imal sc rca oblekel v avojo opravo
aamo siv, avUen plažček, nad katerega ac dene oklep. Oči ao ae mu zdaj in sdaj zapirsle, premagoval ga je spanec. . . Sreča za o-četa Dobrogoeta iu ostale v jetnika. I	. 1 OiVrovaki vitez ni drug kakor Guncelin
Estrichson je tudi akočil a ko-
Orožje je sopet švignilo po vz duhu. Odbila ata ae že nekoliko-krat, a vselej sta se vrgla drug na drugega a podvojeno ailo. Dan bil nihče I ci so gledali boj s pritajenim di
___^______I a Hagena, hom, a njihove desnice ao počiva
mnogoletna šiba bodrske zemlje, I lejia ročajih mečev, da M v čas ki je vedno tepla do krvi. Očeta potrebe priakoČiU avojemu go^>o Dobrogoeta je vlekel z nekateri- du na pomoč, mi ataroatami na dvor zloglaene- Toda Estrichson ni delal svoje ga tekmeca Henrika Stanfovca. mu dedu Nikletu sramote. Slovanski spostol v teh pokraji- Ni trajalo dolgo, in Guncelinov nah je bil neizrečeno nevaren — meč ae jc zlomil v tri koae. tisočkrat nevarnejši kakor vsi če- V tem trenutku je tudi Estrich-rovniki skupaj. Če bi ae posrečilo aom zabodel avoj meč v zemljo, jednemu, da bi našel pot v arca "Pojdi med svojce in jim po tukajšnjih prebivalcev, bi jnu pri- vej, da ao nesrečnemu ljudstvu šla pomagat cela množica, in po- vstali breniteljl v nas — v Dan-tem bi bilo konec nemškega go-|cih!"
spujtiUjI
M, p
spodaretva med Slovani. Spomni li bi ae tudi onih vej, ki ao uaa hnile že skoro popolnoma. . . Slo-vaneki duhovniki bi bili med ljudstvom kakor olje v ognju.
"Koliko bolj uamiljeno ste ravnali vi, ko ao priplule vaše ladije k tukajšnjim bregovom!"
Guncelin ae je porogiijvo sa-krohotaL Tudi zdaj ga ni Se zapu-
w	i iv runu mi. i uui ouu^ a** "v	—
Tega so si bili grobarji bratskih I nemjka pPevsetnoat, in pre severnih rodov aveati v najvišji meril je mladega vitesa a pogle-
tueri.
"S Češkega — ha — ha — ha! I— Še vaa nam je manjkalo tukaj. .
Vitez Guncelin jc govoril v apa-| nju in ae pričel aurovo smejati. ■ "Sej vam preide veeelje, biti apostoli, kjer imajo pravico na ko isveate, kako jc nale
dom, v katerem se jc zrcalila ne ismerae jeza, združena s zaniče vanjem.
r "(Ni časa, da.bi odgovarjali"
Estrichson je udaril nadutega Nemca a ploščino svojega meča v Obličje prav tako, kakor ta oni-krat očeta Dobrogoeta. Guncelin
7	vrgel nanj .'golimi rokami;
tel vaš prvi mojster. In krivdo { * Dancev meč je ^ ^
zvrnemo na oeganeke pse. . . ll-!pftzdaiho v odprtini pri oklepu.
(l»omo1i glavo notrr)t Aprla je prišla) pravi, da vsš sekaj.
- Bnšar; A, Apela! Reci ji* naj malo-počaka. Takoj aam golov. (Xapre in m« vrne)j No. goa-pod je. pa pakašMe avojo aumno.
flpimai (vaaase ia ke«*rRs insjhen stroj, pri tiane aa gumb. ssvrti tyle*<<. in potrgne iz špra-
Soba kakor v drugam dejanju.
Bučar. Neža.
Meša: Kaj ne pojdeš nič v aalun! Buter: Haj je Drejče tam. Sploh ae ml ne
ljubi. Ne bom ee več dolgo veljel po tej besnicl.
Naša. Kaj pa boš, reva! Kaj U ša vedno hlo-dl gosposki hotel po glavi! Zahvali aa vsem svei-nkkmn ln avctnlcam, kar jih poanaš, da knaš go-atilno, v kateri kaj rsaumeš in ki ne presega tvoje
pameti _____________■ ■ ,
Bater: Kakor snaš, tako pa govoriš. Od vola ne more Človek pričakovati več kakor kos mesa. Jaa pa hvalabogu vam. kaj hočem. Tudi a U-sto mestno gostilno ae najbrše ne bom ukvarjal. Tudi tam ao skrbi — iu delo.
zvrnemo na peganake pse I borno!"
Vitez Guncelin je v sanjah tu-|di ploskal s rokami.
Očeta Dobrogoeta je obšel pri I tdh besedah mraz po vsem teleeu. Taka propaloati vendar ni pričakoval.
| "A enkrat ae bo vendar maščeval križ nad vami samimi I — Mo-|ra se maščevati! — Vaši laatni potomci vašich unukov unuki, ga bodo trgali drug drugemu, .drug drugemu boate očitali grozne pregrehe, U križ, katerega ate etavi-li v teh nesrečnih krajih nad gro-bove, polivali ga z nedolžno krvjo, — ta križ. vas razcepi, da ae boate bili drug proti drugemu kakor najhujši aovrainiki, U križ, __ katerega pretvezo ete delali v nebo vpijoče grehe, ta razdvoji med vami očete in ainove — razcepi vam rodne brate, da bo hotel imeti vaak svoj evangelij, ki bo najprimernejši njegovemu ra-sumu.
"Molči, peal"
Vltea Gunculin ac je dvignil in aegel po ročaju Ovojen meča.
Poslednje Dobrogostove besede je slišel čisto jssno in sat* ga je hotel kasnOvati.	4
Toda smanjakalo mu je čaaa.
Isnad kolovosnega pota pri smrečicah eo se naenkrst vzdignili neiamerni oblaki prahu, in zem lja je sabobnels pod kopiti kskih konj. Nemcem ni ostslo niti toliko čsaa, de W si mogli pokriti glave s čeladami, kaj šele prikleniti oklepe 1 — Gunculin j<> aamo isrekd besedico: ."Danci 1" Nato je pritisnil k ustnicam boj-ni rog in pričel trobiti is polnih pljuč v snemanje, ds so tu dobri prijatelji, de ao tu kriatjanja. . In nad glavo ja razvil zaatavo ter atopil pod njo. . . Toda nemški jeadeci ao ell pobegnili v gori ali pa ao biU pobiti.
Le Ouneelin je še ata! pod avojo aaatavo, in nepreetano jc donel rog pri njegovih ustnicah.
"Jaa aem vitez llagen, gospod ne Siebcrtfu
Ni vreden, da bi ae naš meč I Primite
A, glej, glej! Delo ti amrdi! Kaj aa pa zdaj sanja tvoji modri glavici! Najbrfta mhUiš, da ae ti tiste delnice čea noč lapreniene v mlljon, kaj T Veael hodi. če aploh ne lagubiš denarja na njih. Haj nič ne rasumeš o takih papirjih. >
Bater: Ti pa razumeš! Delnice ao le dobre, to js jaano. Če ne hi bile dobre, hi vedele Pany, 1« ne bi pri|HM.N-ela, naj jih kupim, ko Seli. da bi Ml bogat.
Mete: Ker se je zaaijala vate. misliš? TolSto sate. kolikor sa našega mačka (Dalja aledU
"Stoj! -ga dotaknil ga!"
Guncelin ac je roval kakor stekel, in bela pena je brizgnila celo Dancem v oforase; toda nič n:i pomagalo. Zvesali ao ga, prodno je mogel po nemški našteti do dvajset
"Ns kenja z njim! — In poti> dite vesi, ksr njatrdnejše je mo goče!"
Guncelin je škripal s zobmi, ka kor bi pilil železo.
Vitez Eetrichson se je šele zda, natančneje ozrl po dolinici.
V bližini je sedelo nekoliko sklonjenih mož, katerih roke so' bUe priklenjene k nogam s težkimi verigami. BiU ao to ujetniki staroate s očetom Dobrogoatom. A niti letnim očem niso mogli verjeti. Da bi se jih hoteli usmiliti Danci. — Da bi jim Danci pomagali* pregnati Nemce is domovine! Staroste ao ae osirall drug v drugega in — niso verovali. Tudi je težko verovati, če prav dejanju, katero ni nikdar nikomur niti prišlo na miael! A vendar ae je sdelo, da je to res, ker je tudi ta naailnik to očital mlademu vi-teau .. . Dobrogostove roke so bile sklenjene, in njegove-kal ne krvave oči obrnjene v pomladno nebo, ki sc je zlasti nad temnim zelenjem smrečjim lesketalo kakor rumeno zlato. . . .
Danci ao me i tem Guncelina že posadili na konja.
Tu ae je dvigull najstarejši izmed jetnikov, vezi na rokah in nogah ao mu zazvenele, ostati je moral aklonjen k zemlji, vlekel ae je akoro do konja, postsvil se med Guncelina ln mladega vitesa ter govoril s groznim glasom, da je tudi Bstrichaon stopil nazaj.
"če si naš osvoboditelj, gospod, ne vem; toda da al sovražnik tega vražjega človeka, vi-dim.. . ."
"Vae oproatite okov!" Bogovi naj ti poplačajo, go
Brani as, aieer ti razkoljem spod, ki ao najboljši plačniki! — glavo. .	Toda komaj sem spoznsl tvojo
Pred Nemcem se je pokazal na 1 ddkrotljlvost, šc prihajam s pro-vreneu mlsdi vites — Retrichaon, Šnjo. — če hočeš tega tu kasno-ki se je spustil ns Nlklotov ukaz vati, kakor zaalužl, mu stori, ka-s svojim spremstvom globoko j kor je on storil tsmksj onemn protj^ jagu . . •	»tarcu in kakor je vedno mučil
hrani se — sicer ti nsše mjeke . . Priveži
=
Mladi vites ae je >vor s očetom Dobrogosto*; n njegovem obličju se je globoko spoštovsnje do
<10 jo odločU sa tako težavn?^ o in kateremu bi bilo mogi0 JI nšuje aolncc tako lahko poslednjič.
Oče Dobrogost je pripovedoval mlademu oavoboditelju o mrt šem ftiklotovem aodrugu kako k v poslednjem času nepreuekoi! mislil aamo na Dansko, kako h : jedino v danskem krilju vyJ zvezdo rešiteljico, kako *e je 3 mo nad danako zemljo svetil riJ govemu očeau poalednji avit itfc! tve za oairotelo očetnjavo.. |
Estrichson je napeto in zri v poteptano travo; le ^ pa sdaj je izrekel kako vprij* nje. . ^	]
"Starejši obcšenec je bil brit mojega deda!"
Niklot je tvoj ded, gospod?" ,"Moj oče je njegov sm!"
MDe ai ti IPrislavov apod!" "Tako je, oče!" Oče Dobrogost je povesil glj. vo in se za kratek čas zamislil.
"Šele zdaj bom blagoslavljal trenotek, ko se je vzbudilo v me. ni hrepenenje, da bi se napotil v tukajšnje kraje. . . Šele zdaj, p. »pod, kajti doaedanje trpljenje j« bilo sa me ogenj skušnje .,. Moji nameni ae apenjajo višje, se^aj« dalje, samo dodeli mi, Bog, di bom mogel vztrajati tudi v bodo-
"In jas zopet tblagoslavljaaj trenotek, ko aem spoznal tebe i^T ko si mi dovolil, ozreti se v tv* jo kristalno dušo. . . O mkeg junaštvu, o hrabrosti tvojih roja-1 kov, vaši umetnosti, vaši Prt^j zlatem Višegradu sem slišal tuši r svoji domovini; toda duš sem se prepričal o češkem sret, požrtvovalnem v najvišji meri ii plemenitejšem, kakor si je raJ goče misliti. . . Ali mibodeiože; Dobrogost, ali hočeš biti prijij teljski svetovalec!"
"Goapod, kdo bi ne hotel! -Te stare okove, v katere j« vb vauo vae tukajšnje ljudstvo, b teri stiskajo tudi njegove prsi, M jaz bom rušitelj duševnih veitflj Goapod, vacmogočni Bog naj bit goslovi najino prijateljstvo!H
Staroate ao staU v globok« molku poleg njih. 6e vedno mogli razumeti, kako bi se olui ki ao do nedavna še najtemi stikali njihove prsi, odvezal ta boriti Dance. — Prislovov o, katerega oče je pred leti pripkl s neštevilnlmi ladijami na kg njihove rodne semlje, ponupl paliti Rastoke in se tudi zdrui a aasko vojsko. Težko — pretdb se jc takoj isnebiti misli, ki jt i svojo težo ležala na prsih kiiaj težka akala, ki se naenkrat spe meni v dim in po nji ne o»ua drugega nego, če se je mofok tako israsiti, najprijetuejše oli* šanje. . .	1
"Svobodni ate. . . Odiditc val v avoj rojatni kraj in recite: IN slavov ain naa je rešil aorti« rok; on hoče popraviti, kar je e krivil njegov oče, in če niortM zaradi aina ne apomlnjajte vih dejanj!" i "Prlalavov sin!"
"Na Danakem mi pr»vi.i°J atrichaon. . . Vendar me vi M nujte Jotrenec!"
"Goapod, žive naj te boH — Zaradi aina ne bomo vp vnukom pripovedali o w;etir je apregovoril najstarejši in ao vai, priklonlvšl ae, odšli p»« polnočni atrani. V tem ča»u donta le gotovo objokavah « »
tve. Ia nemškega vjetnitva aj
še nikdar nihče vrnil živ pod »J ni krov. Če ao jih polovili pjl aeh, svesali in privezali k konjem, jc bilo, kakor da aa odprla semljs in se zopet »P^ njimi
Oče Dobrogost sc je V^rm mlademu vitesu.	, u
Jitrenovo možtvo je P ' vsakovratno orožje, katero mm atUi tukaj Nemci. čelado in oklep ps j* PrisUvov ain ss-ee, da ,Jf P01* k Nlklotovlm nogam.
(Dalje prihodnji«)'
iz roparakega tele. as. . . Mi amo kriMija sai osvetaiki astirseih!"-
ga xs rep
njegovemu lastnemu konju. . " . Za nekaj trenutkov je hita starčeva prošnja apolnjena. . . Nato ao Danci pobirali plen. vred-noat v oni ju, slstn in srebra.
asaa aewoss. Minks: "H najine prijateljice je b« Pfl H ki zelo rsztresen!"	jJ
Lisikst "Bem t»dl j s« ker ja polJ«MI	* ^
nevesti stresel roko " Vsdikljaj zakonska-
To ao časi! Vse se**-mleko, jejca - V**"**".
le potica ki oj napravi m** — ost ene nizka!"