153. številka.
Trst, v sredo 9 julija 1902.
Tečaj XXVII
„Bdlaoat"
7 » ukrtl aa 4aa. ruui a»dsl1 t«
r »ntko*. ob 4. ori tvećei.
.m < »lo ietn........ 14 kros
.a pol !«tt.........11 „
i i **trt leta........ C .
!i •■	........ 2 kremi
• - ^cino c plačevati mort). Nt as-f .m irn nrll t»n* narn£nir» *• anravs
-'o n^kirntk v Trstu se prodajajo po r na tem *;evilta po 6 siotink (3 iV-.1; Tr ta pa po 6 stotin k 4 mit.)
T*\+(»m (It. STO.
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinoit" za Primorsko.
T edlaostl je ■»«!
9«la«t
• a rsćaasjo po vrstah v petitu. J&a »eč-tratao asročilo 9 primernim popurtom Poalsns, osmrtnice In javne sahvalu do-
■ oglasi Itd. se računajo po pogodb«
VrJ dopisi naj se pošiljajo ure4«lit»o ■Ssfrsnkovani dopisi se ne «nrsjemajo Rokopisi se ne vračajo.
Haroč^ino, reklamacije in ojrlaas »prejema apravalltfo. Naročnino in ogia*e ja plačevati loco Trat.
Ckadatltvo ln tiskarna se u&uajata v ■Lici Oariotia 12. I pr»ToliiT©, ta sprajenanje tnaeraloT v ulici Moli«
plccolo Siv. 3, II. nau*w.
■ • 'telj to od*a*orni urednik » a n 8o d d 11
L.aatn:k kocsorcij lista Edinost"
Natisnila tiakarsa kontorcija lista „Edinost,, v Tr?lU
Brez upa — sankcije.
ur.
Nadaljevaje navaja članek v »Triester
Zeitung« v-ta bitstvena določila novega vo-nega reda, kakor ga je g. dr. Venezian —
diktiral zt>ornici !
Potem pa se oglaša se svojimi prigovori, ki lepo spolnjujejo vse to, kar je trdil gosp. posl. dr. Gregorin.
Razdeljenje mandatov — tako pravi — niti ne jemlje ozira n:t razširjevanje mesta, ki e že davno zbrisalo meje med nekaterimi <ieli mesta in nekaterimi predmestji, niti ni razmerje glasov opravičeno. Meščan, ki na ;>r. slučajno biva v Kjadinu, naj bi imel le ; ravico vplivati za eden mandat, ker bo ■ redmestja razdeljena na štiri volilne okraje n je vsakemu teh ohrajev odkazan po eden mandat, dočim prav bližnji sosed tega mehčana, ki pa biva že v mestu samem, more vplivati na 14 mandatov. Skupno število? mandat ov za okolico je tudinerazmeno malo nasproti -te vilu mestnih mandatov!
To pripoznanje v vladnem glasilu jem-Peiuo še (posebno na znanje in si je obdržimo v živem spominu za slučaj, ako bi morda vladini krwgi kedaj v bodočnosti hoteli zavzeti stališče, ki bi ne bilo v soglasju « tein sedanjim pripoznanjem.
N vi volilni red uvaja nov splošni razred volilcev, ki daje spodnji okolici še en, peti mandat, in zgornji okolici tudi en man lat, za kar pa odjemlje en mandat onim iosedanjim volilcem, ki ne izvajajo -v .je volilne pravice le iz občega volilnega prava in so torej oškodovani za en mandat! T i se trodi zgornji okolici skrajna krivica. Dr. Venezian se je [»osebno bahal e tenden-"jo novega volilnega reda po razširjenju volilne praviee. Mi bi rekli — in temu mora pritrditi sleherni misleči človek — da z raz-irjenjem volilne pravice mora biti tudi za zgornjo okolico — kakor je določeno za mesto — spojeno tudi pomnožene mandatov! Faktično pa zgornja kf lisa n * ne pridobi glede števila manda-* iv n je roka, ki je izdelovala novo volilno •treosaovo, da je mogla enim kaj dati — "lir m odvzela '. ! Povsem opravičeno je torej
i* O D h r 8 T E K 42
MELITA.
Povest iz naše dobe.
-pt*al Jo«»ip Etren Totnie; prevedel Radi.
Prvi del. IV.
Orfeo je želel, kakor tisoč drugih njegovih vrstnikov, stati vedno v prvih vrstah, oprijeti se vsake pri ike za borbo, če tudi v Dje podleže in se i z poeta vi smehu kakor star
Seiadon.
Za pol ure je bil grof, skrbno oblečen u 'lamazan, v groti'"-ini družbi, grcfioi je ga-lantn p ljubil roko in začel z navdušenjem g< v riti o zabavi, katera da mu je dala redil užitkov. Povdarjal je razun tega, karmu je ugajalo, omenil tudi več obrazov, katere je našel ako interesantne, le markeze ni omenil niti z besedir*», da-si je bila ona zanj naj- ajaej-a točka nočne zabave. Ovirala ga je prisotnost Melite, da bi govoril o njej.
V nepretrganem razgovoru o tej zabavi n i pojedinih obrazih so šli k zajutrku. Mala družba je pokazala, da jej dobri tek ni prav nič trpel radi burne nočne zabave. \ - e > ee naslajali s tečnim fogošem iz Blatnega jezera in ukusoimi beefcteaki, a nekoliko čašic ognjenega elicijuota je napravilo v kra*kem času najboljše razpoloženje. Veseli po-š^Ii v pripravljene grofjve kočije, Orfej
trdil gospod dr. Gregorin, da je ta volilna reforma rrakcijonarna, ker nista izražena v njej ni moderno naziranje, ni načelo pravičnosti in zakonitosti.
O tem splošnem volilnem razredu piše »Triester Zeitung« :
»Četrti volilni razred bi tvoril splošni volilni razred : vsi v TrBt pristojni ali najmanje tri leta tu nastanjeni, polnopravni državljani možkega spola, ki bo dovršili 24. leto«.
»V ta volilni razred bo uvrščeni tudi vsi oni, katere bi njihovo plačevanje na osebni dohodarini ali na davku od plače — ako bi bili upoštevali ta davek — uvrščalo v mestu v jednega [prvih treh volilnih razredov. Tu pa je jasno, da je s tem princip zastopstva interesov popolnoma zanemarjen. Ravno tu se kaže, dase je hotelo preprečiti vsako spremembo v razmerju glasov, s tem, da niso upoštevali osebne dohodarine in davka od plač. Ako so si pa ta aplošni volilni razred mislili tako na široko, potem pa bi mu morali odkazati tudi veće število mandatov. Na vsaki način so tu mnogoštevilni meščani zapostavljeni v Bvoji volilni pravici, kar je obžalovati tem bolj, ker bi bila ravso med njimi zastopana neu-tajljiva svota inteligence, o kateri je nujno želeti, da se pritegne v javno življenje, in to tembolj, ko se itak že veliko število duševno visoko stoječih, na izkustvih bogatih mož brezbrižno vede nasproti javnemu občinskemu življenju. To je pojav, katerega je obžalovati. Kako je rao'no smatrati za opravičeno, da Be ttke može tlači v tisti IV. volilni razred, kjer naj dovršeno 24. leto zadošča za izvrševanje volilne pravice in se niti ne vprašuje, da-li ti volilci znajo tudi čitati in pisati ?c
»Nočemo se spuščati v pobližjo kritiko razvršČenja v tri volilne razrede v mestu. Po paznem proučevanju spoznati je marsikatero samovlastnost, namerjano premikanje in krivično zapostavljanje«.
Ce se že noče vsprejeti principa splošne in jednake volilne pravice po jednem samem volilnem telesu, in če že vlada noče nikakor odstopiti od principa zastopstva interesov,
potem je pripoznati očitanja v »Triester Zeitun« na adreso avtorjev predložene volilne ^reosnove kakor povsem opravičena.
Sedaj pa izvoli čitatelj z izvajanji v nemškem listu primerjati nastopni odstavek v govoru posl. dra. Gregorina o tej volilni preosnovi:
»Danes predložena volilna preosnova pa je vzdržala v veljavi vse privilegije starega volilnega reda, dodavši še nove privi 1 e g i j e, ne da bi razširila volilno pravico v prvih treh mestnih razredih na vse one delavne davkoplačevalce, kateri se svojim duševnim in telesnim delom prispevajo k splošnemu dobrostanju, plačujć od svojih dohodkov takoimenovan osebni dohodninski davek, in kateri davkoplačevalci niso obseženi v sedaj veljavnem volilnem redu. Vsi ti davkoplačevalci imajo v naSelu isto pravico, kakor oni, kateri plačujejo davek od nepremičnega posestva, od svojih glavnic in od svojih obrti, da se jih po razmerju davka, njim predpisanega, porazdeli v prve tri volilne razrede.
Razun tega zahtevata zakon in pravičnost. da oni, kateri plačujejo obrtni davek, naj ne spadajo samo v novi tretji volilni razred (prej IV>—»olilni razred), ampak dase tudi ti po razmerju davka, katerega plačujejo, porazdele v prve tri volilne razrede«.
Politični pregled.
V Trstu. 9. julija li>02.
Deželni zbori. IstrBk). V. seja v Kopru dne 8. julija 1902. — Ob 10. uri 23 min. je dež. glavar otvoril sejo. Od manjšine ni bil navzoč g. dr. Stanger. K zapisniku se je oglasil posl. S p i n e i c, ki je obžaloval, da je tajnik Ventrela tako hitro čital zapisnik, da ni bilo mogoče umeti vsega, kar je čital. Na vsaki način pa stoji v zapisniku, da je bil posl. Mandi<5 pozvan na red ; pogreša pa govornik podatkov o tem, kako je prišlo do tega, in s čim je bil isti izzvan, da je rekel one besede (da bo galerija dež. glavarja smatrala za »burat-tina« in »pulcinella«). V drugi vrsti pa po ij 45 opravilnika nima zbornica glasovati o tem, da-li se naj koga pozove na dnevni red, ampak ima vsak poslanec pravico zahtevati,
da se to zgodi, in predsednik ima odločiti, ali se na)» dotičnika pozove na red, ali ne.
Preko tega, hrvatski podanega popravka, je deželni glavar — molčć prešel na dnevni red !
Po naštevanju in odkazovanju došlih vlog je dal predsednik prečitati interpelacijo posl. Polesinija in tov. na trgovinskega ministra radi imenovanja bIov. »agitatorja« Iskre poštarjem v Mompaderni in resolucijo posl. Zarottija, da se naj dež. odbor, ko izteče veljavnost sedanjega zakona o podpiranju trgovinske mornarice (leta 1903.) potegne na vladi za to, da se ta zakon pravočasno nadomesti s primernejšim. O tej resoluciji Be bo razpravljalo v prih. seji.
Rešili ste se dve prošnji in potem so se vršile volitve v deželno komisijo za obrtni davek in v dež. prizivno komisijo za osebno dohodarino. V poslednjo voli kurija kmečkih občin 3 ude in 2 namestnika. Italijanski poslanci iz kmečkih občin bo ponujali našim svojo listo, v Uatero bo milostljivo uvrstili tudi enega naših; toda manjšina je soglasno oddala listke za sledeče kandidate, ki so bili izvoljeni z 8 proti 3 glasovom, in sicer gg. : Karlo Š i š k o v i č in Pavel T o m a ž i r, uda, ter Josip K u r e 1 i č in Anton R a-d o š, namestnika.
Tajnika Vareton in Ventrella sta skon-trirala listke ter je dr. Ventrella podal iste predsedniku z besedami : 3 listki imajo ta-le imena, ostalih osem ie za tajnika nerazumljivih (^»incomprensibili«), kar je na strani manjšine vzbudilo opravičeno ogorčenje.
O poročilu glede prošnje dež. dnevni-čarja Frana Fabro, da bi se mu spregledalo nedostajanje predpisanih študij ter mu podelilo definitivno mesto pisarniškega uradnika, se je javil k besedi posl. dr. L a g i n j a, ki je rekel, da bo manjšina glasovala za predlog, ker Be tu gre za interese poštenega in marljivega moža. Zakaj bi ne mogel tudi človek samo z ljudskimi šdami postati uporaben uradnik ? Saj vidimo v drugih državah, da prihaja mnogo mož od ničesa do najvišjih mest! Toda, ako se hoče prosilcu spregledati študije, ki bi jih morali zahtevati od njega, treba je vsaj gledati na to, da se ta mož priuči jeziku, ki je jezik večine prebivalstva v deželi, da bo zamogel pismeno
z Alico, a Slavomir z Melito in se vozili najlepšega jesenskega dne v Zagreb.
Izstopili so v grofovej hiši na Griču, kjer sti ostali grofica in Melita, dočim Bta se oba grofa napotila k Branimiru, da bi se z njim pomenili o poslih grofa Orfeja. Našli so ga v pisarni, kjer je odpiral in čital pošto, došlo v poslednjih dveh dneh. Na vsakem listu ali spisu je zapisaval s svinčnikom svojo odredbo in potem oddajal vse svojemu poslovodji, ki je vedel, kaj ima delati dalje. Ravno je izvrševal te opravila, ko sta grofa Orfeo in Slavomir vstopila v njegov kabinet.
Ruduio je smatral, kakor se je moglo soditi po njegovem vedenju, prihod grofov navadnim obiskom, no, kmalu mu je razodel grof Slavomir da sta prišla iskat sveta, a morda tudi pomoči v denarnem poslu, ki se je tikal Orfeja.
»Gre za začasno denarno nepriliko, k: me je zadela«, — je razjasnil Orfeo povod prihoda, lotivši se sedaj sam svoje stvari. Se precej obširno je pripovedoval Branimiru, kako je radi ne srečn h podjetij vzlic najboljši volji propal, ka ko je moral dati izseči svoje gozde, a naposled tudi prodati imetje Hra-stovac, le da bi se rešil onih dolgov, ki so obteževali sedaj edin«* mu imetje Deli dvor. Omenil je, da so mu glavni upniki neka banka na Dunaju, druga pa v Pešti, a tretja v Pragi. Vsakej da mora plačati amortizacijo, a plačilni roki da bo jako blizu, okol-
nost — katero je puščal ob svojem času iz j vida, a ki mu povzroča sedaj največe skrbi. Mimogrede je omenil Orfeo, da ima tudi nekaj »bagatele« v varaždinskej, cel6 tudi v krapinskej hranilnici, no ti dolgovi so bili menjični in iznašali so le nekoliko tisoč goldinarjev.
Dokler je grof pripovedoval svojo materijalno nesrečo, mu je Rudni<5 večkrat posegel v besedo, iBkal natančnejša pojasnila in začel takoj beležiti dolgove na papir, odplačane svote in roke, višino obreBti, z eno besedo, vse, kar treba znati razumnemu denarnemu možu, da si stvori sodbo o tujih materijalnih razmerah. Ko je bil gotov s tem beleženjem, je vzel mladi mož papir v roke, ga pregledal točno in začel računati s svinčnikom v roki. V tem poslu je za hip zastal, zamislil se, in potem zopet računal. Naposled je vrgel od sebe svinčnik in uprl svoj mirni, moški pogled v obraz grofa Orfeja, kateri je čakal z veliko neatrpljivostjo, kako sodbo izreče ta izkušeni, razumni računar o njegovem stanju.
»Stvar vam ne ugaja?« je vprašal Orfeo s vprašujočim tonom.
»Dolg je velik . . . Sto petdeset tisoč dan danes je težko breme tudi za veliko hipoteko... Gospodarstvo nosi slabo, a obresti so velike.... Koliko se ceni Deli-dvor?«, je vprašal Branimir.
»Veljal je tudi preko pol mljoaa«, mu
je odgovoril Orfeo, »ali to je bilo pred več leti, dokler so bili gozdi nedotaknjeni in dokler niso bili vinogradi uničeni. No, 3edaj se je vrednost seveda zmanjšala... Gozdov je vendar še precej, ali najboljši in najdražji les je že izvožen in prodan... Vinograde je medtem uničila trtna uš.... Bilo je okoli petdeset oralov vinograda, v katerem je rastlo izvrstno vino. Sedaj sejem tam koruzo. Novi nasadi stanejo mnogo... S težko muko sem uredil sam pet oralov ameriškega vinograda...
»To je seveda malo !«, je rekel Branimir. »A livade?«
»Livad je do tristo oralov. Te so pa prvega reda«, je rekel Orfeo s ponosom. »Imam naravno irigacijo... Gorski potok, ki ne veahne nikdar, teče preko vsega kompleksa in mi napaja livade. Le tupatam sem moral izkopati navadne jarke. TriČetrtine teh livad dajem v zakup seljakom, ki se trgajo zanje, ker dobivf-jo obilno in dobre krme. Da, te livade so moj glavni prihod. Njive rai ne nosć niti polovice tega, da si jih imam mnogo več, nego livad...«
Grof (>rfeo se je nasmehnil.
»A kaj je z gozdom ? Ima te-li kako osnovo, po katerej gospodarite?«
(Pride še.)
in ustno občevati z našim narodom. To imamo pravico zahtevati, to je tudi v interesu uradnika samega, ki si se znanjem hrvatskega ali slovenskega jez.ka pridobiva simpatije večine prebivalstva. Kajti, minili so časi, ko so si nekateri signori šteli v posebno čast, da ne znajo hrvatski. Kavno sedaj smo čuli od 2 mladih naših drugov, da so jima imena Ši-škovič, Tomažič, Kureli«* in Radoš, ki jih je manjšina napisala na lisike, nerazumljiva, nomi mcomprensibili«. Mi moramo o tej priliki svečano protestirati proti takemu načinu vedenja od strani zborničnih tajnikov, in protestujemo tembolj, ker smo prepričani, da, če bi kateri od imenovanih mož prišel danes jutri v pisarno odvetnika dr. Ventrelle ali Varetona, da bi vsaki izmed ol>eh teh dveh znal, vsaj po svojem načinu, napisati njih imena ter jim poslužiti po svojih močeh — in teml>oljf ker so to možje, ki uživajo obče spoštovanje, katerih predniki ao nastanjeni stoletja v deželi in ki torej smejo zahtevati, da se njih imena in njih narodnost spoštuje tudi v deželni zbornici.
Potem je govornik nadaljeval italijanski v istem zrnislu ter dostavil, da med večino in manjšino dež. zbora bo mogoč nekak modus vivecdi le tedaj, ako bodo eni in drugi spoštovali jezik nasprotne stranke ter ga smatrali za enakopravnega.
Tajnik V e n t r e 1 I a je izjavil, da ni mislil žaliti nikogar, da je prepričan, da so dotičniki poštenjaki ; tajnika da le nista mog*a uradno soditi o oddanih listkih,- ker je bilo poleg jasoo pisanih imen in priimkov Ser drugih besedi (stan, bivališče) v j*zikn, ki da ni razpravni jezik zbornice, siti jezik i tajnikov.
Oglasil se je znani deus ex- nsachina, pos!. dr. K i z z i ter je izjavil, d« j* že v opravilniku za dež. urade preskrbljeno* za to, da se o oddajanju služb gleda na to in> daje prednost tistim % kandidatom, ki znajo- kak slovanski jezik ter da je v vsakem oddelku dež. uradov uradnikov, ki znajo slovanski. Kar se pa tiče modus-a vivendi, o katerem je govoril dr. Laginja, meni Rizzi, da se -pečine in Italijanov »e dii prisiliti kakim iirai> mm načinom, da bi se učili slovanski. To se j ne zgodi toliko časa. dokler se razmere v deželi ne spremen« tako, da bi se čutila ta»; •|K>treba. Vse dotlej se bodo Italijani raje*-učili druge jezike, bolj razširjene, bolj potrebne, jezike, ki jih govore razviteljsi narodi.
Posl. dr. Ij a g i n j a je replici ral, da s:cer priznava do neke meje italijanskemu narodu večo kulturo, oj^aža pa, da tuli Italijan niso stali naenkrat, mimo. v 2. nad* stropju kulture, ampak, *ia so tudi oni morali korakati z ene stopnice na drugo, pred do so prišli na današnji vrUaee. S;cer pa izjavlja govornik, da se njegova stranka ne bo dajala voditi po ozirih na kake pretvezne razlike v kulturi.
Posl. dr. K i u i je vložil nu^ni predlog, ki ga je obširno utemeljil, da naj dež;, odbor ukrene potrebne korake na vladi v to* da določbe ministerskega odloka, glas >m katerega bi se od prih. leta naprej ne smel» [»obirati od hI. piva večjih občinskih doklai nego 'J K 'Ji) st., ne l>odo veljale za istrske občine, katerim naj se dovoli zvišati užitnino od hI. piva na ;» K. — Govornik je dokazoval, tako utegne konkurenca s pivom, ki: je prav za prav lukBua, uničiti vinogra<lui-stvo, ki trpi itak že strašno pod viasko klavzulo. — Nujnost m predlog sam sta biLa soglasno sprejeta.
O predlogu posl. To m as i j a, da se rentabiliteta železnice Trst-Poreč aagotovi s primernimi popravki, |»opolnitvamj, jxunnože-niem voženj in znižanju voznim, se bo razpravljalo v prih. seji.
Pesi. dr. Relli je utemeljeval svoj predlog, da se preloži del drž. ceste v Pulj, v rižanski dolini, kjer so vsako leto nevarne povodnji; dr. S bi si je pripovedoval neverjetne gradbinske razmere na sodišča v Poreču ter utemeljeval svoj predlog, da vlada zgradi uradno poslopje v Poreču, ali da vsaj poskrbi za primerno nameščenje okr. sodišča. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Konečno je odbornik T o m a s i čital dolgovezno poročilo ravnateljstva dež. agrarnega zavoda o preosnovi imenovanega zavoda. Poslušal ga ni nihče, posl. B a r t o 1 i jt celtf izjavil, da stvar ni zrela za razpravo ter je predlagal da se j»oročilo vrne dež. odboru v pokanje. Sprejeto.
Prihodnja seja bo jutri v četrtek ob lO. uri predpoludne. Na dnevnem redu je mej drugim menda tudi, ali na zadnjem mestu, volitev dež. odbora.
Tržaški ima nocoj svojo 4 sejo. Na dnevnem redu je načrt zakona, s katerim se v Trstu uvaja nov stavbeni red.
Dalmatinski. V včerajšoji seji dalmatinskega deželnega zbora predlagal je posl. Milic, naj se deželni statut spremeni v toliko, da se sedež deželnega odbora preloži v Spljet.
Posl. B i a n k i n i je predlagal, naj bi se zasebnim šolam prepovedalo vspreiemati učenee, katerih materini jezik je različen od učnega jezika v dotični šoli.
Zbornica je razpravljala o predlogu posl. Prodana, naj br se praznik sv. Cirila in Metodija proglasil v dežel? zapovedeniro praznikom.
Po daljši razpravi; v kater? ao »e posebno Italijani protivili temu pfsdlogB, j e zbornica istega rs p re Sel a.
Tirolski. V včerajšnji seji tirolskega deželnega zbora predložil' Se \ladn*> zastopnik zakonski načrt za pobijanje pelagrev Glasom tega zakonskega načrta porazdeli vlada n>ed razne odbore, ki se bavijo e* pobijanjem pe- j lagre, tr'stot>soč kron podpre. Nadalje je predložil vladni zastopnik tudi zakonski na-- j črt glede zlw>>jšanja učiteljskih razmer 3n m- , konski aačrt glede ureditve zeaoljiške knjige. Za dane* je naznanjena seja »dseka, ki se bari z vprašanjem avtonomije iz Inorsiosta poročajo, tla v tej seji bržkone nastane zo-p e t razdor med Nemci in Italijani.
To so> argumenti I Će h^ee kdo re-detir kako težko je dokazovati	kar »i
res, naj prerita orodni članek vr Teerajšrjp »Neue Ji reie Presse«, s katerim h cee doka-aati, ne le, da je frrosveza se vedtts v svo-ii1 OTvljenski moči', atn-pok da temu v rliokaz bc»-tudi izjave francozkega ministra • z* vnanjt^ sf^ari, sloneče na zagotovilu, da se TiSa-lija ne bo nikdar- dajala rabiti kakor orožje .7» ka- i kov napad' na Hranerjo-. l>a bodo ČitH«4ji že I v naprej imeli nekoliko okusa, kak: so ar- } gurnenti v »X. P'i*esse«. naj jim povemo j hitrov da tpdi že uvofV:»aT da to ni ^istvno ! kar 'e fran?o?ki minister rekel, aapak ; glavno da je, kaw se- .fo i z v a j a t i iz »je- j govib* besed. Ali ni to- narav->oe»t abssreh*) ? Izvaja pa i 3eue Freie- Presse« >z zagotovila, da ItcJija nikdar ae napade Francije,. <ba je Italija najlojalneja- člen.ett - torozveze- To ; da je aoogla kalija zagotoviti tem lagrV,er ker trozveza itak ni nik'isM? uamenala sajasti Francije. Izjava Italije da» je lo^ej v p »1—nn ( soglasju-a nameni tre**«®«-	[
Ah se ne srneje^ — čitade!}?! i	•
»e spominjamo- mi, je po zagotovilu pristašev tr oz veze najlepša* čednost ta, 1» ni ofenzivna, ampak le deienzivsa, tbt ni Si'^a usi'.aojiena, \ da bi koga napadala,, ampak 1*, da se bodo j zvezne vlasti -*saj*=taano V>rar>njey ako b: jiii kdo j napal ! Po takem. L talna niič ni mogrla mi- 1 »liti na napaoN od strani tro*vao» na j itiaeijo, ko ft ptdaU NojoMUMijoDslso izjavo- Ta iz -java naa torej svojo vredni le za elcciT-aj, da. -bi ven-lBr-le — kljiabu vol); tp«z veze in, morda po kri*d» 1' racoi)e — prišlo dc. k o n -1 flikba, raoimo, me i Nem j-i jo i at.j Franoi j o. Kako se ho v te m slučaju, vedla. Italija?' To je glavao v p ras čaje. Bo-S| v x,em slutf&ju. vršila svoja- trozvezao. dolžnoei? Ostane li na strani T! WmČije ii nastopali j pro4i t raaeiji?! Glede na to vjMfasanje pa u,eada ae utore h'ti dva«a po iijavi Itr.J^e. da se ne bo nikdar in »iko an r aa ljubo dala rabili kakor oroije »a napačna F T a. a e i j o,
Ta argument v »>Neue FrTeie Pres»» je torej najnesrečneji, 'sakor ga mo-re por *liti le — zadrega. Nič manje pone^oečen ni iadalj-nj;. S pomočjo najtilraneje s^listifike ia sofi-stiške akrobatike dokazuje- namreč, da so trozveza nikakor ai spremila, ampak spremenilo da se je a mnenje- na Francoskem o njej. Kndi tega. da so gojasaila J>elcass»-}a tako presenetila, svet. SeuB-j še le <ia je mirovna politika trozveze postala v £»ksiom rsej mednarodni politiki. E, če gospoda že po vsej sili hočejo lagati \ svoj lastni žep,, bodi jim! Ali ljudje s priprostim razumom, bodo računali vendar le jediao tako li :: trozveza je bila ustanovljena proti Franciji, in Rasiji in v slučaju vojne bi »ila Italija nastop.Ua proti Franciji. Če pa s* ista Italija sed^j veže a Francijo in izjavijo vrhu tega^ da ae bo nikdar napadala iaie> potem i.nami) pred seboj dejstvo, datroaveza aimaveč li-«=te v s e b i a e in tistega pomeaa, kakor ga je imela prvotao. T^rej se je vendar le spremenila in temeljito: v glavnem !
Tako, sodijo priprosti normalni možgani, Argumea'.e^ > katerir«. bi hotela slepiti »N.
Freie Presse«, pa radi prepuščamo onim, ki radi občudujejo — papirnate ruine, kakor je berolineka revija „Pie Zukunfiu izborno nazvala trozvezo.
Glasovita svoboda, ki jo narodnosti uživajo na Madjarskem, je zadobila zopet predivno ilustracijo. Po nalogu od strani mi-nisterstva je namreč uvedena disciplinarna preiskava proti umirovljenemu učitelju Ant. Bieleku, ker je v listu »Ludove Novinv« priobčil — čujte, in zgražajte se, pa ne nad Bielekom, ampak nad svobodo, kakor jo umevajo Madjari — članek »Našim mamič-kamc in pa pesem »Malv Slovak«. Oba članka da sta bila nevarna — državi ! !
Ali ne slutijo Madjari, da s takim proganjanjem ljudij, ki niso nič zagrešili, s ta-kim krčevitim dušeajem vsakega svobodnega dihanja dokazujejo- le jedno — svojo slabost : da so narod v raarazmu ? \
Potovanje italijsaskega kralja T Petro grad- Iz Kima poročajo, da1 Vi imel italijanski minister za vnauje posle Pr.Tietti o svojem- bivanju v Krasnem **e)u konferftico z ruskim ministrom za vnanje strari, grofom I^aMsdortom^ slednjega pa da še pred to konferenco vsprejme italijanski kralj. Raski liati zatrjujejo, da pride kralj V?ktor Emamiel v nedeljo zjutraj v Petrov dvor, kjer ga vspreino car ir> vsi veliki knezi. Na kolodvoru v Petrograttu pa ga pozdravijo mestni svetovalci, a županom Seljanovem na čelni jWesto bo odičeno se slavoloki, zelenjem ter mskimi in italdjaa€^kimi zastavami.
Car Nikolaj povrne italijanskemu kralju' ol^isk prih. spomladi, na potovanju v Rim ga bo spremljala tudi carica.
BtoStaon kralja Edvarda. O stanju angi^-žkega kralja so tudi oficijelne vesti postale nekoliko bolj skeptičae. Zatrjuje se namreč, da je 4i palce globoka rana, prozvočena po operaciji, se vedno odprta in da izloča še vedDO materijo, vsled česar še ni mogoče sklepati, kedaj kralj ozdravi in dosledno tsemi> tudi ne, kedaj se bo moglo vršiti kronanje. Tudi da so neosnovane vesti o bližnjem kraljevem potovanju v Karlove Vari, iter njegovo sCanje še ni tako, da bi se moglo misliti na kako potovanje. Zasebne vesti pa .zatrjujejo izreeno, da je stanje kralja skoraj brezupno in i-ia se bo moral bržkone pod-"vreči drugi operaciji.
Sploh da je izključeno, da bi kedaj po-Tjolnoma. ozdravel.
Tržaške vestL
Premeščanja in i i ihti o vanje med »lovraskim, ii^telj»trom v tržaSki oko-
Jiei. V finočnji tajni seji mestnega sveta sta bila vsled lastne prošnje premeščena na ro-jansko ljudsko šolo dosedanji voditelj bazo-viške šole, gi)sp. Josip Pertot kakor učitelj 1». kategorije in ciose*laoja učiteljica ua Katinari, g.oa barija K u t j a n s k Podučiteljica. g.ca Iivaaka Saucin }>a je imenovaaa za definitivao- učiteljico II. kategorije na openski ljudski šoli.
V obrambo- k^ri^ii avskuhantov. Poslanec Štrekelj in» tovariši so v dež. zboru goriškem :iložili interpelacijo, v kateri pripovedujejo :
»Pred par 'lnevi je došel v Trsi za. av-skjiltanta mladi sin aekega sekcijskega načelnika n pravosodnem, mioieteistvu : ta dunajski » £inschub* je v Tjstu postavljen v 5. vjrsto, preskočiva* tako voli ko- avskuitantov, Iti že slaiijo v obmcjaju višje deželne sodnije iržaške, pomakmvši jih tako nazaj,, tla pridejo »j)caneje d« pov išanja ali do prepotreb-nega j m adjutnma, on l>i kmalu dospel do ]K>višanja. Proti kakemu rtepotizmu Inter-pelan'ie protestujej »>, vpjrasajo- ministra, kake more to opravičiti in kako — poravnati domačim avskultant >m storjeno krivieo
Kako mi La kak^ I Neke nedelje so blizu Rtibešev na Kastavščini nepoznani zliUdvci motali kamenje v neko koč;jo, ki se je vračala na Reko. To je bilo »Narodnemu lisiiu« na Voloskem v povod, da je priob-č-ia notico »Past te kamenje Italijanom % ki s« glasi :
»Mi najstrožje obsojam* tako brerJbožno kamenovanje. I>okler se Rečani vetle^o dostojno v naši hiši, dokler ne žalijo nas in nase narodni sti, dolžni so naši ljudje* da jil spoštujejo in da jih puščajo na siiru. Zb Boga milega, kaj bodo ptujci ijvstili o K» staveib, ako izvedo, da na Ka^zavščini > niso varni svojega življenja ? ! ZiMo pripor^ čamo našim ljudem na Kastavš^ni, da s« iaogibajo grdemu poslu metanja, kajenja in da nikakor ue napadajo tujcev,, ki prihajaj(
na KastavšSino zabavat se. Umeje se, da se I morajo tudi tujci lepo vesti nasproti Kastav- | cem in ne smejo žaliti in izzivati nikogar. Naši | naj prepuste kamenje Italijanom, katerim je ist narodno orožje.«
Tako je narodno glasila odkrito in resno posvarilo ljudstvo radi jednega jedi nega slučaja ! Kako pa delajo Italijani? To nam kaže slučaj, ki se je nedavno temu pripetil v Dekanih. Neki najeti suroveži so napadli s kamenjem družbo narodnih mož in so enega iz družbe tudi ranili. tPiccolo« pa je takoj s triumfujočim obrazom sporočil to lopovstvo svojim čitateljem in je pel slavo napadalcem ter jim poklonil častni naslov »i nostri buoni villiei !«
To je razlika : mi grajamo grdobo, tudi Če so je zagrešili naši ; Italijani pa jo proslavljajo, ako je prišla od njihove strani, in vspodbujajo s tem na nadaljevanje.
Cegavo narodno orožje je torej kamen ? Kaj je pa / obvezami i Z i »regnicole* }e postat Trst pravi eldorado ; dan za dnevom prihajajo semkaj nove čete teh neljubih gostov in kmalu pride tako daleč, da bomo morali v Trstu z lučjo iskati avstrijskega državljana, da o Tržačunih starih tržaških družin niti ne govorimo. Prijatelj nam poroča, da pride te dni semkaj neka laška družina in da je načelniku iste že zagotovljena služba kondukterja pri tukajšnjem električnem tramvaju. Opozarjamo o tej priliki vodstvo tramvava na obveze, ki jih ima, kakor koneesijonirano podjetje, med katerimi obvezami je tuii ta, da mora jemati v službo samo avstrijske državljane. Ako vodstvo ne opusti te namere in ako res vaprejme v službo dotrienega laškega podanika, pridemo 7j imenom na dan. To je pa vendar preveč, kar si že vse dovoljuje ta belgijska družba 1 l>eI»Ysko gibanje. S t r a j k voznikov je včeraj popoludne — kakor ?rao na kratko omenili že v včerajšnji notici — končal. Podjetniki so namreč vsprejeli večinama vse zahteve delavcev in sicer provizo-riono do 11*. t. m., dokler se namreč podjetniki dogovore s trgove! glede nove tarife.
soeijalistični list. Tukajšnji socialistični voditelji namerujejo ustanoviti hr-vateko-italijanski eocijalističui list »S oijalist« za Dalmacijo.
Ženski podružnic! dražbe sv. Cirila lil' Hetodija je podarila za »štrukljev semenj« gospa Ivanka Vatovec, poslance va soproga, 10 kron. Prisrčna hvala vrli gospej, ki se o vsaki priliki spominja naše velevažne šolske družbe.
rA-x C'iril->fetodijski dar so dopoV.aii p. n. g g. in sicer po 10 kron : Miuražu Buzet) L M. Vatovec, V rdela hŠt. 701 >, Ivanka Piči ga Tr^t, Sieek Jo^ip Trst; po -"> kron: Levičar Ivan Trst, Kižička Anton Trst, Ferjaa Ivan Jesenice, Lašič Marti n Krk ; p<> 4 krone : Spora N. Pulj, pevsko društvo »Zcvezdac pri sv. Ivanu ; po £ K -50 stot. : Križaj Fran Rante; p<> 3- krone: Samokec Verginija (Opčine, N. N. Hepentabor ; po 3 krone 15 st. : vesela družba v Črnem vrhu ;
i
po 2.' kroni : Skabar Ovan, cerkovnik v Bar-kovljah, Sernec Jda Celje, Buticar Steian Katinara, Pertot o v: Bizo.iea, M. M., A. R., Drešček Fran, Kikel Fran^ ljeskove^ Urška v Trstu, Sancin Ivo Dubrovnik. Mašera A adjunkt, Lokar A. v Ka&alu, Furlan Dav. Vojščioa : po 1 krono 49 st. : Affrič Mate : I po 1 krono 10 st.:: Verona Miklauž; po 1 krono: Graumpovaan Ante, Simončič Ivan, M. P., Vouk Marija, Glavič Fran, Sosič J.osip, Persič Blai v Trstu, (^arzetič Ivan, Tomšič ^ani, Tomšič Pavla sv. Mar. Magd. i »pod.. Potok Josip sv. Kan, ker se »i mogel : udeležiti slavnosii pri sv. M. Magd. spodnji : po 1 krono 20 stot. : Tomažič Marija Trst, Osubniik Mat.:, po 1 irono. li> st. : Tranpuš D. (zbirka) Trst ; po. t K : Vošaer Pavel, Sodja Ivan Katinara. r pj 50 st.: Zolgar Fran* KresniUar Rok Trst; po 40 stot: Miktevčič LTomšič Marija sv. M. M. sp. : po 30 st.: .Nepoznan, Svigel Jtjsip Trst : po stot. : VocV»pivee Ivan, Zmak Ivan, Skapin Aagel, Boidej Miklavž, Dekleva Josip, Žitnik Marija. Hvala Josip Trst; po 1<> stot.: Ferjančič Alate, Jež Ig. sv. M. M. sp. 1 K.
Skupaj 130 K 83 stot.
Prej izkazanih 146 .. —
Vse skupaj 276 K 83 stot.
Srčna hvala !
Blagaj ništvo.
Drsibe premičnin. V Četrtek, dne 10.
i julija ob 10. uri prcdpoludce se bedo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c:-> v>lne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v ul«*t Amalis št. 10, pohištvo: na Korzu st. 1", pohištvo; v ulici dello Seoglio št. 3, jx»hištvo : v ulici Ae«juedotto št. 23, vino in pntode ; v ulici Farneto št. 3, pohištvo;'v ulici Pod zi a na št. 514, pohištvo; v Skednju št. 151. in 2*0. 1 voz : na Greti št. 347, pohištvo: na Korzu št. 1*, štaounaka oprema n fotografični stroji.
> rcmf nskl fMUlk. Včeraj : toplom« r ob 7. ari »jutra* 24° 5 ob 2 uri popolndn* :j0*.0 C.f — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 764.2 — Dan«« plima ob 11.37 predp. in ob 10.16 pop.; o«eka ob 6 36 predpoludae in oh 6.6 popoludne.
Društvene vesti.
Združeni pevski društvi »Adrija« iz l&arkoTflj in »Zarja- i/ Hojana prirediti
»veliki koncert« s plesom in šaljivo pošto, na lepo odičenem vrtu gostilne »pri zlati Kroni« v Kojanu v nedeljo dne 13. julija dne 13. julija 1902.
Vf pored: 1. »Hrvatska koračnica«, godba. 2. Volarič : »Kdo vstaja na dan?«, možki zbor. 3. Tittl : »Kakadu«, češka ouvertura, godba. 4. Laharnar: »Kadar mlado leto«, rnešan zbor. 5. Ambrož : ».Ju£'>slovanski ve-neo«, godba. 6. 1. .Fenito : »Na tujih tleh«, ženski dvospev. 7. \Valdteufel : »Moje misli«, valček, eodba. I. pl. Zsjc : »Hrvati«, veliki moški zl>or se samospevom baritona. Smetana: » Prodana nevesta«,£ >dba. lO. Brož: Sf^jaain na Zagreb«, venec hr\ atskih narodnih pesmi, mešan zbor. — Ples in svobodna zabava, ki traja do polunoči. — Petje vodi pevovodja gospod Ferdo Pcrto t Pri koncertu svira popolna vojaška godba pešp. št. 97. Začetek točno ob 5. uri in pol popoludne.
Vstopnina h konoertu 25 novč , otroci sprem iani j»o star ših so prosti ustopnine. — L'stopnina k plesu možki 50 novč., ženske 20 novč.
Društvi »Adrija« in »Zarja« se niste bali ne stroškov ne truda, da popolnoma -trežeti zahtevam občinstva ter izpade veselica čim sijajnejše, vsled česir pričakujeti, a '••■« ,.!>čin«>tvo znalo prav ceniti to priza-- vanje, riar dokaže s tem, da se mnogo-štev n > u leieži druge skupne veselice.
Odbor.
Rii/irla*. Predsednišivo mnžke podružnice družbe sv. C rila in Metod ja na Greti razpisuje mesto postrežnice za otroški vrt v K janu. Nastop službe je 24. avgusta t. 1.
Ponudbe je pošiljati na odbor imeno n« vane podružaiee do 15. julija t. 1.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku nam javlja, da so na njega veselici preplačali vstopn no sledeč gg. :
Fr. Dcllenz 10 K, Goriup 5 K, Meden, Dolenc, Rudolf Strekelj Občina po 2 K, E. Drašček. dr. Gregorin po 1 K 50 st., dr. Sla vik 1 K H> st., F. Ferluga, J. Štoba, >kabar, A nt. Ražera, Matija Kalin, Jerica iz Barkovelj, Rorman, Gipij po 1 K, Mi-kelič «'»♦> st., Koren, N. N., N. N., N. N, Majar, Kale, 1. Nabergoj ml., Napolitan, Martin Lukša, Lj. Nabergoj po 50 su, Pečar, Gruden po 40 st., Tance, Milan, B »gatec po 3<> stot., N. N. 10 stoti. — Sfupaj 40 kron 50 etot.
Pevsko društvo »Velesila« v Skednju
priredi prihodnjo nedeljo |>evsko zabavo v gostilni konsumnega društva v gostilni Ivana Sancin, po dom. Toč. Sodeloval bo tudi tamburaški zbor. — Zičetek ob 6. uri
zvečer.
Iz Roeola nam pišejo: Kakor že objav-ijeaa na tem mestu, vršila se bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 5. uri pop., vesel ca otroškega vrtca v R >colu.
Vspored, ki se še le objavi, je zelo raznovrsten in obširen. Poleg deklamacij, pri-zorčkov in iger otrok otroškega vrtca, vršila se bo tudi veča igra' v treh dejanjih, katero bodo uprizarjali olrasli dečki in deklice iz Roeola. Da bo veselica tem popolnejša in zabava tem bolj *n mirana, skrbelo se je tudi za godl»o, ki bo poslušalce in poslušalke kratkočasila.
S to veselico se zaključi tudi šolsko leto. < > taki priliki je navada, da se pogostijo otroci se slašč.cami, maliooveem in kar je enacega. Tudi vodstvo želi ob zaključku tega šolskega leta pogostiti svoje pridne učence in učenke. Zavoljo tega se obraba do vseh rodoljubnih gospa in gospic tržaških s prt šnjo, da bi po svoji moči blagovolili doposlati kaj slaščic ali mali novca v pog< ščenje otrok tega vrtca. Pošlje naj se v zavod sv. Nikolaja, ulica Stadion št. 19. Priskočite nam na pomoč, Ve rodoljubkinje in Vi rodoljubi tr-
žaški ! Podpirajte na*, udeležite se v nedeljo naše veselice v Rncolu, in s tem bodete pomagali reševati iz sovražnikovih krempljev naš ubogi, izmučeni narod na najbolj izpostavljeni točki ^>b periferiji tržaškega mesta.
Vodstvo otroškega vrtca v Rocolu.
Povž v Idrijo! Dne 20. t. m. zleze slavni slinasti koloporivateljni »Povž« na Sokolsko slavnost v Idrijo, po domače »v Idergo«. Prav za prav, ker hoče biti dne 20. t. m. že v Idergi, se skobaca že v soboto dne 19. t. m. popoludne ali zvečer iz pov-žarne Commercio ter bo slinil do Logatca z vso prirojeno mu korajžo in počasno hitrostjo. Mej potoma se zmuzne v hladne senčice v Sežani, Senc žečah in Postojni. Okrepčan v Logatcu po frišni salati, zleze naslednjega dne, v nedeljo zjutraj, 22 minut po solnčnem vzhodu iz Logatca pa tja v Idergo.
Ker je razum slavnega »Povža« po Trstu in okolici še mnogo drugih kolopori-vateljnih peršonc, vabi jih gostoljubni »Povž«, naj se mu priključijo ter odfitrajo omenjeni dan pod Povževim protektoratom v Idergo. Zato vabi podpisani, glasom sklepa neobdr-žane seje neobstoječega koloporivateljnega kluba »Povž«, naj se prijavijo do nedelje vsi oni, ki se priključijo Povžu, pri
Povž-Pepčetu, povžarna Commercio.
»Tržaški Sokol« naznanja, da priredi v nedeljo dne 3. agusta t. 1. peš-izlet preko Katinare v Lipico.
Vesti iz ostale Primorske.
X Konsakraelja knezo nadškofa aro-riŠkeica monsignora .Jordana se bo vršila dne 20. t. m. v stolni cerkvi v Gorici in v navzočnosti treh škofov.
X Praznovanje sv. Cirila in Metodija v Istri. Na predvečer sv. Cirila in Me-todija plamtela je vsa Istra v ljubezni do naših apostolov raučenikov. , Veselje je bilo gledati, kako so si naši revni kmetje že teden dni prej prizadevali, da s kresovi proslavijo svoj god. Poljsko delo so pustili, pozabili so na svojo mater jalno bedo in tekmovali so med seboj, da Čim dostojneje prinesejo svoja čuvstva na žrtvenik domovinske ljubezni. Si-romašoa Cičarija je pokazala s prelepimi kresovi na Razsušici, Zbelnici, Orljaku, Planiku in drugod, da revščina ne niure biti ovira narodni zavednosti. Čast našemu probu -jenemu kmetu-trpinu.
Malo svojih svetnikov imamo v prt ti ki in zdi se nam, da nam visoka cerkvena gospoda tam doli na Kapitolju niti teh ne pri-vošča. Naša posvetna inteligenca, naši narodni duhovniki, da, celo naši kmetje morajo uporabljati vso svojo energijo, morajo =e boriti za zasluženo čast in slavo naših apostolov, za katero bi morali že z d avnaj skrbeti škrlatni gospodje v večnem in svetem mestu Rimu.
X V odsovor smo dobili iz Boljunca dopis, v katerem najodločneje prot( stujejo proti dopisu »Edinosti« iz BoršLa, v katerem so dopisniki pripovedovali, kako so bili v Boljuncu napadeni in zasramovani zato, ker so peli slovenske pesmi. Dopisnik iz Boljunca zanika slovesno, da bi bili Boljunčani peli talijanske pesmi! Pač pa da so tako grešili tja došli Burštani, kar je bilo ravno vzrok, da so morali odnesti pete.
Slednjič poživlja dopisnik iz Biljunca dopisnike iz Boršta — da pride stvar na jasno — naj objavijo po imenu one Borštane, ki so bili v Boljuncu napadeni, ter one Bo-ljunčane, ki so jim baje branili pevati slovenski.
(Gospod dopisnik iz Boljunca je poleg tega izvolil apostrofirati tudi »Edinost« češ: »da naj ne vsprejme kaj takšnega, ako mu stvar ni prej jasna, in ni gotovo, da je resnična«. — Mi nismo nepristopni dobrim nasvetom. — Zato se obračamo do gospoda dopisnika z uljuduo prošnjo, naj nam nasve-tuje, kaj in kako nam je ukreniti, ako smo n. pr. dobili raznih dop s »v, recimo : iz Bolca, Ajdovščine, Komna, Voloskega, Cresa in morda še Dubrovnika po vihu — kako naj ukrenemo, da se prepričamo, da-li je vse resnično, kar nam poročajo vsi ti dopisniki?! Povdarjamo še enkrat: mi ni?mo ne-prisu pni dobrim nasvetom! Prosimo torej, ker f-ami nikakor ne moremo priti na srečno in rešilno ra sel. Op. ured. »Ed nosti«.)
X Nesreča na kolodvoru v Gorici. Na tem kolodvoru se je minole sobote dogodila grozna nesreča. Delavec Matija Pavšič je delal na tiru, kjer nakladajo mat-irijal za
vipavsko železnico. Došli vlak 1018 ga je ujel, prijel za obleko ter vrgel proti vagonom pri izkopljinah s tako silo, da je odle-tel zopet nazaj na šine, kjer mu je vlak odtrgal glavo. In tam blizu sta delala dva njegova sina. Kako grozen prizor je moral biti tu zanju, ko sta zagledala lastnega očeta — brez glave ! Ponesrečenec je bil že 70 let star.
X Iz Brezovice pri Materiji. Kakor slavi Rim sv. Petra in Pavla, tako slavi slovanski Bvet sveta brata Cirila in Metodija. In to proslavljenje postaja vedno očitneje, vedno prisrčneje.
Ne le v tržaški okolici, kjer vrli vodje vzbujajo ljudstvo, tudi po kršnem Krasu se zaveda ljudstvo svoje dolžnosti : izkazati hvaležnost svetnikoma, ki sta v našem jeziku osrečila naše prednike z lučjo prave vere.
Seveda, kaj posebnega ne more storiti ubogi Istran ; stori, kolikor more.
Pred praznikom sv. Bratov bo razodevali kresi po kraških gričih in hribih, da tli — moeno tli v srcih tega ljudstva hvaležnost in češčenje sv. Cirila in Metodija.
Narodna čitalnica v Brezovici, ki je svoji krasni zastavi izvolila zaščitnikoma sv. Cirila in Metodija, pa je letos še na poseben način proslavljala god svojdi zaščitnikov. Dne 6. t. m. se je zbrala in corpore vsa, e?! zastavo, k sv. maši v župni cerkvi. Popoludne pa je priredila pošteno veselico na prostoru in po vsporedu, kakor je bilo že naznanjeno.
Prostor za veselico je prav pripraven ; nekdo je rekel, da je romantičen. Oder za petje in igro je bil — za tako vas — prav dostojno prirejen. A, kar me je najbolj osupnilo : videl ecm v ograjenem prostoru pred odrom mnogo odličnih oseb iz • Podgrada, Trna, Kozine , Herpelj, Materije, Rodika, Klanca, Slivja, Mun itd. — Taka udeležba vzbuja, osrčuje.
G. urednik ! Vi me poznate, da sem vajen mestnega življenja in kretanja msd izobraženimi. Pa pravim Vam, da se je vse ljudstvo ta dan v tej vasi tako uzorno vedlo, da smem reči, da sem bil med pravimi izobraženimi. Čast Brezovičanom !
Saj je pa tudi vsa zabava pričala, da v tej dolinici živi skrit biser slovenski. Škoda, da niste bili Vi, g. urednik, tukaj ! Prepričali i »i se bili, da je ono ljudstvo sposobno za kaj višega, ker hrepeni po izobrazbi. Pevskemu zboru vsa čast! Poznalo se je, da poje se srcem. Le škoda, da nima mladega, čvrstega tenorja !
Igro so igrali dobro^ da prav dobro, ako je res, da so bili prvikrat na odru. Posebno spretnost pa sta pokazala »Janez« in »Polona«. Kretala sta se, govorila, kakor da bi bila stara gledališčna igralca.
Ako so že prvič tako dobro izvajali vsak svojo ulogo, pa bi ne pričakovali še kaj posebnega, ako se bodo izobraževali nadalje ? !
Prav primerno je na ljudskih zabavah srečkanje, kar se je pokaaalo tudi v Brezovici. To vam je bilo napetega pričakovanja, smeha in zgražanja, če je mlado dekle dobilo »iajfo« !
Domača godba je završila ljudsko zabavo s poskočnicami ter zvabila mladi svet k plesu — pa le do 10. ure. Seveda — jaz sem se bil že prej poslovil pri poštenih Brezo vičandi, pa izvedel sem pozneje, da so se do zaključka prav spodobno vedli. Živeli Brezovičani !
da tud> v njihovem »studentenheimu c v Celju poučujejo slovenski jezik, kakor moramo sklepati po dejstvu, da so imeli te dni skušnjo tudi iz slovenščine.
—	Protestanstko župnišče t Celja je bilo v soboto blagoslovljeno. Udeležilo se ga je vse, kar nemško in protestantsko misli. Cerkev in župnišče je bilo okrašeno s frankfurtari-cami. Na ta način je gibanje »Proč od Rima«, ki se pojavlja seveda tudi v »nemškem« Celju, dobilo primerno obilježje. Da povemo po resnici, ie bilo vseh udeležencev kakih 50 ; to smo morali konstatirati, da se razvidi, kako je Celje nemško in protestantsko. Razobešajte »frankfurtarice«, dokler imate še čas, saj dolgo ne bo in »nemškemu« Celju bo zvonilo k pogrebu.
—	Matura v Ptuju. Prva matura na ptujski deželni viši gimnaziji je bila letos in se je iste udeležilo 13 učencev. Z odliko ni napravil mature noben dijak, napravilo pa jo je samo sedem. Nemški listi seveda molče o tem neugodnem izidu ; prva matura ua ptujski gimnaziji je res prav slabo izpadla ter je v sramoto temu zavodu.
—	Mlad samomorilec. Iz Mure so potegnili v Gradcu truplo 14-letnega E. B«is-wirtha, ki je skočil v vodo iz jeze, ker mu ni pustila mati iti — kres gledat.
Brzojavna poročila.
Potres v Solunu.
SOLUN 9. (B.) Podzemeki sunki so se večkrat ponavljali od 5. julija sem, toda bili so veliko slabeji. Prebivalstvo se je povrnilo v svoja bivališča. Razun razpoklin v zidovih, je bilo provzroČeno le malo škode. Ko sti se dve hiši, ki sti pa bili jako razdejani, zrušili, so ruševine ubile dva otroka.
Tolstoj ozdravel.
JALTA 9. (B.) Tolstoj j? ozdravel.
Kraljica belgijska obolela.
BRUSELJ 9. (B.) »Croni()ue« javlja, d* se je stanje kraljice o 1 včeraj poslabšalo.
X ************** K X
x	X
MIZARSKA ZADRUGA V 60R1C1 X
z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da 3t
je prevzela
pr?9 slov. zalogo polita
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
katera ae nahaja v Trfltn, Via Piazsa vocchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani eerkve st. Petr*>. Konkarenoa nemogroSa, ker je blago is prve roke.
* *
X
*
*
*
**
K X X
X X X
X
Vesti iz Kranjske.
*	Smrt med planinkami. Na Planici pri Ridečah je trgal 15 letni pastir Anton Brane iz Rateč planinke. Padel je preko 20 metrov visoke skale v skednjih in obležil mrtev.
*	Doirodki na Kranjskem. »Sloven. Narodu« brzojavljajo z Dunaja, da dr. Su steršič toži tudi list »Slavische Correspon-denz«.
Isti list poroča — tudi brzojavno — da slednjič tudi konservativni » Vaterland« obsoja početje Susterš čevih pristašev.
Vesti iz Štajerske-
— Kako se strinja to I Nemci na Štajerskem kr če v enomer, da uradnikom na Spodnjem Štajerskem ne treba znati slovenščine, in da to znanje zahteva le par kri-čačev in agitatorjev. Sploh bi hoteli Nemci tudi ves Spodnji Stajer prištevati k svojemu »posestnemu ttanju«. Sedaj pa vprašamo, kako se strinja s tem njihovim kričanjem,
x
X X X
X X • X X X X X X X X X X X
XXXXXXXXXXX^£
%
"elikanska rastava pohištva in ■ tapecarij. Izvenredno ugodne J
U bt X če"?- ^ M M t VILJEM DALLA TORKE \
v Trstu, trg fiiovanni 5. (Palača Diana ) j Moje pohištvo doneseare6o. ™ m —
Pozor na ta užig na zamašku
T T T
iMsaiflGF Levi ljazi g
i
■♦■♦■♦i IV
m
m &
&
i &
& &
(SI ©
Prva in aajveSja tovarna poklfttva T»«b rrst.
•J T R S T
TOVARNA: j	ZALOGE:
Via Teta,	i Plazza Roaarlc it. 2
vogal	I (šolsko poslopje)
Via LinitaoB« | In Via Rlborga it. 21 Telefon it. 670.
-MOM-
Velik Isbor tapecarij, zrcal tn slik. Izvršuje naročbe tndl po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOJTEOYAIJ CEIII Z1ST0IJ II FEAItO Predmeti postavio se na pa. obrod ali železnico franko.
Sf &
St sC Sf Sf
<3!
St
m m m

Razglasilo.
Podpisani r. kr. notar naznanja, da bo
r«a<*ega dne lO. in 'S>. v mesecu, in če na ta dan pade praznik ali nedelja, pa naslednjega <lne 11. nz roma	prihaja? v Boršt, kjer bo v hiši župana Ivana Žer>la št. 1 vsprejemal stranke iz va-u :
iz občine D »lina: B >ršt, Bdjuic in kiciDJBjf.
"*.. iz ol>čine Oeizla r ()eizla, Klane. Pre-~n>a, Groćaoa, PtVgor e, Vrhpolje, sv. Ali haei, Nasirc in Draga.
Pidp sani e. kr. nolai bo ob teh dneh napravljal vsa javna pisma, spadaj ča v delokrog notarjev in sicer za Blovenske stranke na slovenskem jeziku. KOPER, julija
H. Stark,
r*"-. kr. notar t ko|»rn.
V soboto 21. junija*
odprla se je gostilna
..Andemo de Rocco"
ulica Erta št. II
(pod lekarno Godina)
v kateri se toči goriško vino prve vrste belo in črno po 28 nvč. liter.
Podpirani se priporoča za obilen obisk ter že v uaprej zahvaljuje
Rok. lastnik.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« htirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vpakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe fe toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v :.misln gesla : Svoji k svojim !

Stavbinsko podjetje
Stavbins ko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
! ivarsa za mizarsko orodje in parkete, stavbinskc in umetno fcljučarstvo.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo uli megleno politirane.
ST gogat izbor ^m
divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih tir se nahaja v dobroznani
zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst.
iC Delalnica za konstrukcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor: komjtletna okna za Cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela. stopnice. ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
TOUflRNfl POHISTUfl \
IGNACIJ KRONI
Evcir.i 2a"c:"c:k. Usisr.cvlj. 1848
TRST
ul. (assa <!i Hisparmio Tovarna na Dunaju.
(8 >
o
ss
<8 O
Ulica Cassa di Risparmio I
-r
Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Fraiiz-.lo>t'fs-Ouai >t. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica j?,0(M>.0()0 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične bačke v. Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, izplaeavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pied pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469.
Iščejo se povsod zastopniki in agenti.
I jniiiii k Franz"
krčma
1'eniki. izvirni narisi, načrti za sobe — — na zuhtevanje brezplačno. — —
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo v 9 e m veščaiom. častnikom postnim, železniškim redarskim uradnikom kakor tudi ^ r a i" £ m u r ki rabi dobro uro, 0» "mo oprejeli edino raz-* 1 prodajo noroiznaj' dene originalne genf-ske 14-karatne re-< mont. ure zlftt*ga. elektr«1 ^t&Cpie, „se-rttV glasb utte*\ Te ure imajo protimag-netične precizisk urni wtr*»j »o nnjtiu^tieje regulirane in preskusen in dajani" t v«aako uro 3-.etno pismeno jamstvo. Okrov ki" je ustavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je m^iertio iti krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit a 14-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in ve^c-aki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja I*"« kr«m. Kalina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. >prejeli smo v 6 mescih 10.000 dodatnih uaročb in okoli 3<M> pohvalnih pisem Cena uri i m gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina presta. Vsaki uri je brezplačno pridejain mos-njiček ©d usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 _ f,/— in — K. Ako urane ugaja, »e sprejme naza vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu
Saroč be je pošiljati na B«^«H|Mb V . Chronos Basel ( Švica). Za pisma v Švico je »naviti znamko za 25 stot , na dopisnice 10 stot.
Velikanski izbor naočnikov malih in velikih
najmodernejše in najnovejše vrste
s čistimi lečami od pravega kristala, udelanimi v 111 kiju. jeklu, aluminij 11, z'atu in srebru,
po zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej.
Bogat izbor daljnog-ledov
za gledališča, kopno in morje
z akrrmatičoimi lečatn;, kakor ludi barometrov in termomečjov za na ok
za merj« n e mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej.
IZBOR P O V E K 6 ;£ VALNIH STEKEL
VflB in velikanska zalogu modernih L OR NJE T od 1 gld. naprej I
Mo Bizte cene. — Prodaja 11a fietfelo za razprodajalce. -- Sprejemajo se pprave.
na in
v ulici Geppa štv. 14.. 7oči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr.
Črna istrska...... ,, 3 6 „
Istrski refošk	„ 4-8 ,,
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se poš.lja na dom od 10 litrov naprej: Ipavtko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furla.ll, lastnik.
OBU VA L A.
—	iJobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r uliev ttfTorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Odlikovan z dvemi zlatimi in bro-nastimi kolajnami
Prodajalnica »zgotovljenih oblek
= jllii cilta di Trieste" =
tvrdke
u EDVARD KALASCH HM
Via Torrente št. 34 nasproti ^iedališču „Armonia"
e kr»»jačni»i>. kjer se izvršujejo obleke po meri in najujcodnej-ih cenah. V pro-daialniei ima tudi zalogo perila za delavski stan p > izvenredno nizkih cenah, izbor boljših in navadnih enovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Frai HI avatf
ulica Giuiia št. 1 A.
Obuvala po aogležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala.
Živic i dr.
(Scliivitz iV (omp.i)
Zaloga strojev, tehiiiciiiti predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad.
TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
1-_______: pri trsru vojašnico. ==
Prodaja se :
MOTORJK na par. na plin. petrolej in l>encin. CsTROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za v*ako rabo. PUMPE za VJdo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PIPE in VALVE (zaklopnicel in druge medene ali bronene predmete. JVIASILNE ULOGE t. j. plo.^će, svitke in dr.
iz gume, asbesia, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLIK in MAST za mazanje strojev.
se priporoča posestnikom
Naznanilo.
! Se naznanja slavnemu občinstvo. d;i se nahaja
Novo tržaško
1 pogrebno podjetje
'Alojzija Mozetič-a 11a lesnem trgu št. 4 I pred k a v a v 11 o „A 1* m o 11 i a").
Svoji k svojim ! «Xovo pogrebno podjetje« je v nar-dnili rokah, zato ?e toplo priporoč: ra<> vsem nršir.cem v mef-tu :n v okoliei. Isto se nahaja na lesnem t'gu št. 5, na vogalu nasproti kavarne »Armouia«.
Posebno
Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žit<t, s I amo rez niče. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi ćela prevzame.
Skladišče vina
ulica Acque lotto St 23. Prodaja vina a
b-> lih in buteljkah, Fine paštne in dez^. tne vina ni d'belD in drobno, franko na dom po najugoJnej-ih in konkurenčnih cenah.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih:
^imrt SL ^alftfl najelegantnej;i. najboga-apon 6 JdlOU tejši na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nem<ki druž-binski list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto.
Naročiti se more 2 vsako številko
in stane lia leto :
navadna izdaja K.24-"J4 Mk. posamezno 50 st. 50 Pf. luksna _ _ 40-40 Mk. „ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. ^ 2 K 2 Mk.
Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava : Dunaj, IV., Plosslgasse 1.
Snoštovane slovenske pspdiDje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]ftetodijevo
cikorijo.
HXXXXXXXKXXXXXXK
i** Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra Piazza Kosario pod ljud ;olo
Bogata zalosa raznovrstnih obuval zst sospode. gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po koiv kurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalag^telj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda.