LETO IV.
LJUBLJANA, 21. MARCA 1926.
STEV. 14.
fcAROČNlNA ZA JVOOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN I5’ CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OCLAJI PO
cenikv/ posamezna
JTEVILKA PO DIN l'50
POŠT. (EK. RA*. I3.I88
OB1UN
4
A
/>a
VREDNiiTVO IN VPRAVA V VŽITEL1JKI TIJKARNI/ ROKOPISI JE NE VRA-'CAJO/ANONIMNI DO-. 'Pl$l ■ JE • NE ■ PRIOBČV -
L ieio/po}tninapua-
W “CANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
• . \ Krvave posledice vpada Italijanov čez mejo pri Planini!
Dva težko ranjena - eden Orjunaš in eden finančni stražnik. - Napadalci so bili italijanski financarji in so po izvršenem zločinu pobegnili.'
V času. ko sklepa Ital ia z našo državo oriiateliske in zavezniške pogodbe, se dogaiain ob naši meii krvavi dogodki ki nričaio. da Italijanom še daleč ni do mirnega sožitja z našo državo. Dosedai te vladalo na meii naoram Italiil še nekam znosno stanje, ndkar se le izvršil do-znani unški incident in krvoorelitie Dri Sorici, ki ie zahtevalo od nas težkih krvnih žrtev. To oremirie ie traialn skoro dv*» leti. Sedal oa so ea Italijani prelomili in ustvarili možnost, da se razvile ob meii zopet doba krvavih obmeinih incidentov.
Poznano ie že doveli izzivanje in neovirano pohaianle slovenskega fašista Rupnika in njegovih pajdašev. ki Sn hoteli ubiti brata Molka sredi Planine. Svarili smo že tedai pred prepotenco laških financarjev in obmejnih stražnikov, ki se le ore-često predobro počutiio zbog prizanesljivosti naših stražnikov na našem teritoriju. Naša svarila n’so bila v dovolim meri upoštevana in sedaj so padle zopet krvave žrtve.
Italijani in brata Žigon.
Med našimi brati. ki stražijo vemo zapadno meio. se posebno odlikujeta brata Pavel in Albin Žigon, doma ir. Grčarevca. Oba sta pri Italijanih silno osovražena. Tako sta bila oba že zaprta preko 18 mesecev v italijanskih naporih, kier so lu mu-
čili in gnjavili skoro do smrti. Ob-dolževali so iu. da sta hotela napasti italijansko stražo in kaliti odino-šaie na meii. Najsi niso mogli za te obdolžitve doprinesti nobenih dokazov. so iu držali v zaporih vse dotlel dokler nista ušla iz zaporov. Mim nista imela tudi no tem pobegu. ker so Italijani večkrat grozili, da bosta še obadva padla v mi'hove roke. To grožnjo so izrekli tudi pred par dnevi, ko so obetali d» lu bodo v naikraišem čaSu uieli.
Preža Italijanov.
• Hoteli pa so izvršiti to namero na praznik sv Jožefa, ko so v Lip-liah prišli okoli ool desete ure dopoldne preko meje. Bilo lih le če-tvorica. oboroženih s karabinkami in Samokresi. Ustavili so se nad Podgorčevo hišo in ge vlegli na tla ter opazovali Hudi, ki so šli k maš:. Mislili so namreč, da bodo tako nai-lažie zajeli oba Žigona, katera obiščeta skoro sleherno nedeljo Planino. Ostali so tu skoro do dveh oo-ooldne. naisi meja oddaljena 300 metrov. Nato so odšli do lugoslo-venski državni cesti skoro 3 km d« Grčarevca. kier sta i h ustavila naša finančna stražnika.
Opozorila sta iih odločno, da se nahajalo na našem teritorijju. Ital -iani oa se za to opozorilo naših finančnih stražnikov niso dosti zmenili. Hoteli so v gostilno navaleni
na prizanesljivost in kolčglalnost od strani naših obmejnih stražariev.
Stražnika oa iim nista tega dovolila. Pozvala sta iih. da nemudoma zaouste naš teritorii in jih tudi spremila do meje. Jedva so prišli laški financarii do meje. že so se skrili za grmovje in odšli naorel ob meii proti vasi. Naša financaria sta se potem mirno vrnila na svoie mesto.
Italijani sredi Grčarevca.
Četrt ure potem so gostie gostilne »Pri Mtaevžu«. kier so balincaii zapazili, da orihaiaio no državni ce- ’ sti omenieni štirih laški financarii in da so zavili
v gostilno.
V gostilni sn zahtevali četrt litra žgania. katerega so tudi dobili. Sedeli so oovsem brezbrižno in pričeli polagoma srkati to žganje.
Med e°sti sta b"la tudi brata Žigona. V Svesti si da so Italilni kršili integriteto našega ozemlja. ie Albin stekel takoi po naša finančna stražnika ki stojita nar sto metrov od te gostilne sredi vasi. Ostali gostfe so mirno balincaii naprej.
Med tem časom na sta prihitela že tudi eden finačriih stražnikov iu Albin Žigon;
Jedva <ut iu Ital jani opazili. že so zagrabili za orožie in stekli naglo na cesto z naperjenimi
puškami proti prihajajočima. Italiani so imeli puške nabite in prioravliene za strel.
Naš finančni stražnik iih ie mirno pozval nai odlože orožie. Na ta poziv pa so oni odgovorili
s streli.
Ogroženemu našemu finačne-mu stražniku sta priskočila takol na pomoč oba brata Žigona Pa\el ie zagrabil enega Italijanov za puško, hoteč mu io izviti iz rok. Italijan ie oariral s strelom, ki ie orebU Pavlovo roko na štirih mestih In mu prizadejal težko rano Videč v opasnosti svojega tovariša, ki ie imel samo eno kroglio v nuškini cevi. ie hotel priskočiti na pomoč slučaino se tam mudeči finančni stražnik
Zajec.
Komai ie pritekel iz go*t'Ine čez prag že ga ie zadel italijanski strel v prsi in mu razmesaril celo levo stran tako da obstoja upravičena domneva, da ie bila krogla dum-dum. Omenjena gostilna leži od državne meie kak'h 1500 metrov. Ita-liiani videči v krvi se nahajajoče žrtve so pričeli naglo z umikom. Ves čas oa so nepretrgoma streljali nazaj in ogrožali celo vas. Pripisati ie samo le srečnemu slučaiii. da ni število žrtev med prisotno mno-živo še mnogo večje. Na begu so
Italijani izgubili en financarskj klobuk ip en financarski baionet.
Razburjenio na meii ie silno da se ie Bati težkih posled*c. ker naš narod že neve. kako sp čuvati prsd upadi podivjane laške soldateske. ki menda misli, da ho smela spričo popustljivosti naših službenih krogov tako postopati s svobodnimi kakor postopa 7 zasužnjenimi Jugosloveni, Preiskava ie v teku in so na mestu že tudi vsi prizadeti funkcionarii.
Brzojav Planina:
Razburjenje tu silno zboe upada ltal:ianov. Obstoia tehten sum. da so bili napadalci preoblečeni laški fašisti. Nekateri indici govore celo proti že proslulem slovenskem faš1-stu Rupniku. Doslei ie bilo mogoča identificirati že enega izmed napadalcev. katerega so spoznala dotna če dekleta v gostilni »ori Matevžu«
Bratu Molku omejuje orožnišfvo svobodo in ga ie odgnalo s seboi na orožniško stanico. kier ie moral pod stražo prenočiti. Protestiram. proti temu nerazumljivemu kraten u osebne svobode in mislimo, da bi bilo gotovo koristneie z vsai enako oazliiyostlo straženie me e. kar bi gotovo preprečilo tudi Italijanom izivliati slične usodepolne obmejne incidente.
A. V.
Primorska pisma.
IV.
Primorci in iugoslovenske razmere. — »Orjuna« meti Primorci. — Davčni vijak v Italiji. — Zadolževanje. — Vse gre na boben. — Izseljevanje delovnih sil v Francijo in Ameriko. — Društveno življenje. — Poloni izdajalcev in intemacionalistov. — Stanje prosvete med zasužnjenimi.
— Izdajalec — občinski birič.
I skj davek. 4% od zaslužka, davek na neprimičnlne. premičnine, na okna vrata pohištvo, na ž‘vino. celo na kokoši, mačke. Samokolnice itd. In ne enkrat se dogodi, da moraš tn in isti davek plačati dvakrat in celo trikrat. Plačati ie treba brez ugovora, če ne ie takoi rubež v hiši. Našim ljudem grozi propast. Dohodkov ni od nobene strani. I reta se ie neprestano zadolževati, kar bode posledica; ker ne bode mogoče dolga plačevati, da se bode na dražbi prodalo skromno posestvo ter bo moral gospodar po svetu beračiti za zaslužek. Že sedaj se naše delavce zapostavlja na račun Kala-brežev ter tnoraio iskati vsled tega zaslužek na Francoskem in v Južni Ameriki. A čuti se že pomanjkanje poliedelskih delavcev posebno v vinogradih ter bode posledica tega pomanjkanja še ta. da bode naš Kadmi dohodek- uničen, ker nam bodo vinogradi polagoma propadli.
Če tudi nas tarejo take nezgode. nismo in ite bomo pozabili nikoli. da smo del jugosiovenskega naroda, in da mora tudi nam zasejati solnce svobode. Preteklo leto se Je društveno življenje povsod poživilo, posebno naše čitalnice. Bivši mlačnežl in neznačajneži. kateri so hlapčevali snoparjem. so se nekam potuhnili in poskrili, ker se boje belega dne. ki se nribVžuje ter imamo pred njimi popoln miri Imeli smo tudi nar komunistov, kateri na so sami sprevideli, da ip takozvani »internaclonalizem« samo utopija, katera nam največ škoduip v našem bom za obstanek. Danes sp ti ljudje posvečajo narodnemu delu med našim kmetskim ljudstvom ter žele popraviti, kar so zagrešili. To nam ie,v veliko uteho Naši liudie neprimerno več čitaio kot pa pred voi-
Pogrešno ie od naše strani, da ne dopisujemo v iugoslovenske časopise o naših razmerah. Sicer .ie dovolj znano naše trpljenje v deželi dvatisočletnih kulturonoscev. vendar ie potrebno, da se iz naših vasi priobči od časa do časa najvažnejše novice.
Nepopisno nas boli. ko vidimo, da v Jugoslaviji, še danes po tolikih letih svobode iste ne znalo ceniti. Se vedno se se.;e mržnia med brati namesto medsebojno ljubezen. Ne-številni so še danes bratje v svobodi. kateri niti ne vedo koliko, gorja moramo pretrpeti v suženjstvu in niti ne zmenilo se za nas. ki moramo to gorip prenašati Z veseljem bi vse pretrpeli, ko bi videli, da M naš narod složen, edinstven: res Jugoslovanski. Vseeno pa ne klonemo, ker iztreznjepje mora priti in takrat bo nas riaiveselejši dan Dokler pa sedi v vladi naj večji propagandist separatizma. dokler dobiva mastne oenzije znani Plamenac. dotlej se zanašamo samo še na Orjuno. v kateri vidimo naš spas. našo bodočnost! Da se ed*no Orjuna briga za nas zasužnje-razvidimo iz časopisa »Or-
llfriuoikatereC:a 0d ŽaSa d° čaSa
i « dobivamo. Samo v nji najdemo utehe našim željam Iz roke v roko prehaia ter se navsezadnje skrbno shrani kot drag in svet tališ, man. da ne pride v roke nepoklicanim. osovraženim biriče«, našega naroda.
Skoro neverjetno se zdi človeku, kako nam ie mogoče zmagovati davčni viiak. kateri nas neprestano navija. Kakšen krik bi zagnali v Ju-gosjaviii. da se nahajajo v našem položaju? Vemo. da so tudi tam velika bremena, a samo nekai naših primerov: Družinski davek za tri osebe znaša letno 54 Lir, dohodnin-
no. Tudi na časopise ie. naročenih nad polovico vaščanov, kar ie znak, da so vsa prizadevanja poitalijančiti naš narod, zam&n. Zavednost naših ljudi z vsakim dnem raste. O tem dovoli iz.pričuie to. da uče starši svoie otroke v materinskem jeziku čitati in pisati, ker se v šoli poučuje samo italijanščina, tako da otroci ne bodo pozabili Iz šole pri-šedši svojega materinega jezika V tem se zrcali zavednost naših liudi. Koliko potrpežljivosti, koliko muke ie. oredno se otroka nauči čitati in pisati in to no celodnevnem napornem delu. katerega vrši naš kmet na svojih bornih njivicah!
Ne smemo zamolčati slučaja, kateri je na primer Ricmanjem v sramoto. Bilo ie že govora v Orju-ni o proslulem fašistu Kuretu P. d. »Cie« iz Loga. Še danes ie fašistov-' skl zaupnik, desna roka občinskega komisarja, znanega zagrizenca »Sci-alfia« ter najhuiši ovaduh naših ljudi karabinjerjem. Za zasluge ga i-imenovani komisar povzdignil v občinskega biriča ter ie vsled tega imel dosti prilike ovajati in spravljati naše ljudi v nesrečo.! Uver-ien pa nai bo, da bo to njegovo ovaduštvo kmalu minulo!
Ador Nis.
Vedno nas
Trpljenje Orjunašev pri T. P. D.
Mart rii iugoslovenskih nacionalistov ori T. P. D. — »Herzog« Slovencem smrt! — Šikane g. Paueria. - Trpljenja bratov J. Turnšeka in Antona Cviklja. — Po 14 letih službe vržen na cešto brez pare odškodnine.
Za nami ie sedem let. truda od osvoboien.ia. za katerega smo se borili vsi narodno zavedni možje in mladeniči, brez razlike stanu, da smo končno dosegli naše iueoslo-venske pravice katere si pa še danes upajo kršiti tujerodni Izkoriščevalci našega naroda.
Postal sem to, kar je bil moi oče celo življenje, do časa. ko ie izdihnil i>o 24-letnem hlapčevanju pri T. P. D.
Ne bom opisoval vseea trpijo nia in preganjanja, katerega ie užival tudi on ampak, da bo vsa javnost spoznala, kar oočneio germanski nastavliettei nrj T. P. D., da bo razvidno vsem. da ie danes Or-iuna na mestu, da pribori onim. ki ! že trohne v grobu, zadoščenje in i njihovim potomcem na, da vliva v j nie podvoienčga poguma, v borbi proti T. P. D.	j
Družba ie imela svoiečasno na- 1 stavljenega germanskega zdravnika po itfienu »Herzog«. K temu zdravniku se ie dan pred smrtio mojega očeta napotila mati in ea prosila, da pride pogledat bolnika, kateri se ie nahajal že z en ^ nogo v grobu. ! Domov ie prišla vsa objokana, ker
io ie omenieni zdravnik nahrulil z besedami, da ie njen soprog zdrav, da simulira in da se mu ne ljubi hoditi v službo. Mrzlica me spreletava. ko moram zopet obuiati spomine na suženjstvo in tlako, nod režimom te proklete črne Avstrije. In sledilo ie. da Ip oče umri še oredino ie minulo 24 ur. Takšne recepte so izdaiali zdravniki nameščeni ori T, P. D,, namesto zdravil. Njegovo premoženie in celih 24 let težke
službe pri T. P. D. smo položili ž niim v grob. Ostalo na ie njegovo setnp in to seme bomo seiali vsi njegovi sinovi med narod, kateri ie že itak začel poganjati prve bilke zavednosti v praven, katerega vodi Orjuna.	-	■
In danes? Kai počenja ta nom-ško-madžarska gospoda, na naš' zemlii. s krvio pridobljeni grudi? Ali ie mogoče postala loialna proti ubogemu slovenskemu narodu v Trbovljah?
Ne! In stokrat ne! imaio še zapisane v črnih bukvah, da smo sinovi tistih, kateri niso poznali nemškutareiria in pangermait-stva. Vedno nas še zasleduek) iu preganjaio kot »politisch ver:!acht<-ge« v Aystriii.
Da ie to resnica nai navedem slučai. kako se ie in se še postopa z rnenoi za časa moje dolgotraine 4-mesečne bolezni:
Težko bolan sem se nahajal o:? spočetka meseca oktoba 1925 do 26. januarja 1926 v bolnici. Hrepenel sem po zdraviu kar mi bo vsa javnost rada veriela Samo g. ravnate-liu Paueriu ni bilo no urodu. da sem' zopet okreval, kaiti takol drugi ali tretii dan moiega odslovitenia iz HubFanske snlošo^ bolnice s^m dobil dvakrat onomin. da moram izprazniti stanovanje ter se preseliti naiorvo na cesto. Nadalie no navodili e. zdravnika sem prosil gosin. ravnatelja, da mi podeli za mesec
Vabimo cenj.občinstvo, da nas obišče v naših novih prostorih: Selenburgova ul. 1, kjer Vam nudimo: Vse običajno droge-rijsko blago, kemikalije, zdravstvene in kozmetične preparate. Najfinejše francosko, nemško in angleško parfumirano in navadno milo, parfume vseh vrst in znamk, creme, puder, fotografske aparate in svakojake potrebščine, kakor plošče, papir itd. sve-^ tovnoznanih tovarn
Bogata izbira! Izborna kakovost! Cene izredno nizke!
DROGERIJA
»ADRIA"
LJUBLJANA
sedaj Šelenburgova ulica št. 1
so naprodaj ob Dunajski cesti vis-a-vis tovarne Žabkar. — Ib* formacije daje pisarna Strojnih tovarn in livarn d; d., Ljubljana.
je najmodernejše urejen« ter izvršuje m tiskaroiika dela od najpripro-»tejšega do najmodernejšega. - Tiska šoUke, mladinske, leposiam Ib znanstvene knjige. Ilnstriraae knjige v eno- ali večbarvnem tiska — Brošure v malih in tndi najvefijlh nakladah. Časopise, revije, rala*. liste.
ali dva dr utr o službo, v .svrho okrepitve do dolgi bolezni. Logično ie. da sem tudi nri tei prošnii bil neuslišan. Odgovor sr ravn. ie bil ta, da takih služb ni. da moram iti na svoie staro mesto in kadar bom zopet bolan, mi ie zonet bolnica na razpolago. To se nravi poginiti ali živeti, tako ie bil meni ta odgovor razumljiv. V svrho podpore mi ie bila tudi vsa mesečna plača zadržana. katere še do danes nisem dobil izplačane katera se na dmeim ni zadržavala.
V enem dnevu ie vrgel rudnk iz stanovania tudi kanclista — ored-delavca Ant. Cvikelia. ker ie ta iu-coslovenski nacionalist. Nekai dni nato oa Ja bil še reduciran. Druei vzrok Dri Cvikelinu ni obstoial. ker ie bi ta vseskozi marljiv in miren človek.
Da ie maščevanje poooineiše- in da se uniči iugoslovenska misel, sem bil reduciran nekai časa na to. ko ie to doživel moi očem ki ie žrtvoval vsa svoja mlada leta in zdravje T. P. D. — Torei sva v eni in isti družini dva reduciranca. Kako živeti ali poginiti?	*
Žalostno, toda vendar resnično, da do sedmih letih našega osvobo-ienia. ie zonet dovoljeno tei nem-ško-madžarski družbi metati nas no 14-Ietni službi brez vsakega najmanjšega Dovoda na cesto in nam deliti zopet takšne receote. katerega ie bil zaslužil moi ookoini oče.
, Resnico prinaša zadnja številka : »Orjune« da Qriunaši smo vaieni | troeti bedo itd. in čeravno visi duša j v mojem telesu le malo. zastoni so : namere iz nas skovati iančarie katerih imate skozi dolga leta še nekai obdelanih do svoiem kopitu. — Naše delo se bode podvojilo. Narod! Vršisedai rešilna dela!
Mrzite nas samo vsled tega. vrgli ste nas na cesto samo zato. ker sp Dredobro zavedamo, kakšne dolžnosti ima vsak državlian na-pram kraliu in državi.
Borili smo se. po vseh svojih-močeh da smo ostali- Naclii zvesti in da nam ne more ne en človek v celi dolini očitati naiman'še stvari. Malo nas ie ostalo takih, toda ta peščica bo držala in stala vedno na braniku proti izkoriščevalcem te solzne doline. Ljubše nam i» poginiti gladu in žeje. kot zataiiti materni jezik in rodn« grudo in lahko ste uverieni. da so še može med nami. kateri ne verušeio v zlatega teleta.
Bratje! Ne obunaite in veruite v naš nokret kateri nas bo pripeljal sigurno do končne zmage. Dovolj je prostorna naša domovina za vse sinove, katere ie rodila in veruite mi. da vsak pošten državlian bo imel v naši državi tudi še pošteno delo.
Oriuna na dan!
Janko Turnšek.
delesrat mestne Orjune v Trbovljah.
Velesrbstvo.
Sadovi soorazuma. — Plemenskefronte. — Srnaovska korupcija. — Oriuna in plemensko ooredeljenie.— Bodočnost Jugoslavije je samo v .lugoslovenstvu in integralnem edlnstvu.
Sporazum DoroieVa vedno lepše sadove Za proglasom Radiča, da hoče skupiti vse Hrvate v enotno Hrvatsko fronto, ki danes navzlic njegovim nad pol stot'ne broječi se-liaškf delegaciji še ne obstoji, prihaja g minister Simonovič inx napoveduje novo — velesrbsko fronto. Tei novosnujoči se plemenski fronti pa ie podal že tudi svoi veliki že-gen patrijarh in svetiteli radikalne partije s svojim poznanim govorom v radikalnem klubu. Zastori so padli. Pokazala se ie v vsei goloti slika, ki smo io mi napovedovali že štiri leta. zbog čegar jemljemo sedaj to novo. a v l’stu samo staro brezkulisno smer radikalu« partije na znanje. Ustanovitelji in talni podpornik! srnaovskih band so se s tem* jasno izrekli za srnaovsko koncen-cijo »Velike Srbite, stvoriene po !o-kavosti orijentalskega konso;rator-,1'a in dobri volji zanadne bankokra-ciie. S tem so si podpisali smrtno obsodbo. Uverjeni nai bodo že sedaj. da iih bo doletela usoda njihovih naimlajših v »Srnao« in »Radikalni omladini«.
Osimo leto do Ujedinjenvu smo srečno prebrodili preko 14 vladnih kriz in neprestanih političnih zasplet-liaiiev do dobe. ko se poleg vseh sedanjih bojev pojavljajo konture novega, najhujšega za in Droti srbski'plemenski fronti. Bližajo se težki in opasni časi. katerih -se že se-dai vesele naši zapadni in vsi ostali sosedie. ki žele. da bi sp JugoSlove-ni poklali sami med seboj; namesto da bi izvršili svoip zgodovinsko poslanstvo.
Orjunaši se -zavedamo v tem momentu važnosti, nastopajoče dobe, ki bo pokazala, da li so bile pravilne teorije lokavih nolitfkantov od neomaine vere vseh stotisočev, ki so s svojo krvjo, markirali not narodu v veliko bodočnost, katero bo dosegel samo v znameniu iugo-slovenstva. Ako ie bil 'kdo med nami priznaval bratom našega Pi.ie-monta tisto važno ulogo. kakršno si je zaslužil s svojo gigantsko borbo za Osvobojcnie zarobljeni h bratov, potem ie bila to gotovo Orjuna.-
Priznala iim ie celo vodilno besedo, dokler se ne bo formirala nOva iu-goslovenska enota, ki bo pač oo-te,m sprejela vso njihovo ležečo in stoječo dediščino.
Konture te nove iugoslovenske enote so baš sedaj prvič iasneie pojavljajo na vidiku zamračenih političnih Drilik. ki so doslei le prečesto zakrivale pravi pogled na nastajajoče Jugoslovanstvo. Kakor nalašč pa ie sporedno s tem prvim znatnejšim pojavom Jugoslovanstva zadiviala preko cele zemlje v nai-večji nebrzdanosti tudi separatistična bui'ca. ki ie objela tudi sedanje, hipne predstavnike jugosiovenske-ga Piiemonta in razgalila dosedanje eksesarje v njih ipopolni hege-monistično-ceparat'stični goloti.
Oriuna gleda na te izbruhe in pojave 7 naivečiim mirom, ker se^ zaveda, da ni moči delati proti volji Usode in naturnih zakonov, ki so vsi enotni v postulatu, da ie velika bodočnost naše države zasigu-rana samo v .lugoslovenstvu jn integralnem edinstvu Mnogokrat so se že bridko in mučno varali naši politiki, ko so uresničevali svoie načrte. In tako se bodo tudi takrat, ko grade zaman plemenske in religiozne fronte. 7, njimi sikupai pa še tudi vsi ostali, ki še danes rujejo m tei »veseli Jugoslaviji«.
Sedaj pa še odkrito moško besedo bratom Srbom, ki jih globoko spoštujemo in cenimo, kot naše osvoboditelje. Navzlic temu jim pa izjavljamo, da ne moremo imeti 00-verenia v oni bodoči »Velesrbski tip« sedanje beograjske porodice. s katerim« nai bi mi kamenjali našega Jugoslovena. Kvintesenca tega tipa
— Rade Pašič, je prizadejal naš; zemlji že toliko, da bi bilo naravnost zločin, še nadalje uganjati eksperimente s tipi take vrste, ki bi kmalu izpremenili Jugoslaviin v puščavo Gobi. Do tega nikdar ne sme priti, pa .jnakar se to ne strinja s politično modrostjo očaka sporazun^i
— Pašiča. ki vidi popolno uiedinie-nip Jugoslovenov Samo ood velikosrbsko srnaovsko šaikačo in varnim •zavetjem N. R S.	A.	V.
Nai pokret.
Akadem. Oriuna! Izredni občni zbor se vrši v sredo dne 24. t. m. točno ob 15. uri — v prostorih Obl. odbora v Učit. tiskarni.
Nacionalistična in akademska dolžnost članov zahteva, da se sledil ii član občnega zbora udeleži. — Zdravo!
Domžale. Nedeljska prireditev naše organizacije ie bil vesel poiav v napredovanju naše misli v Domžalah. Prireditvi ie prisostvovalo nebroi naših prijateljev, ki so pokazali. d n unieio ceniti naše delo, ter so s tem dokumentirali, da imamo v Domžalah veliko število pri-
jateljev. kateri nas bodo v našem nesebičnem delu vedno podpirali.
Igra »Narodni poslanec« ie iz* ©adla zelo dobro, za kar gre zahvala Radomeljskim bratom in Sokolom. Obilo truda ie zahtevalo, da sp, ie igra naštudirala v tako kratkem času. Posebno pohvalo zasluži br. Pavle Potokar, kateri je svojo ulogo psevdo-Doslanca izborno rešil. Tudi drugi igralci so več ali mani posrečeno podali svoie uloge. Obilo aplavza ie bil dokaz.‘ da ie bila iirra vsem dobro došla.
Gdč. Milka Slokarjeva nas je nepopisno razveselila s svojim krasnim petjem. S ifoncertnimi točkami, katere sta izvaiala na klavirui in vijolini gg. Verbič.-je bil dan.prireditve ne samo zabavni, temveč tudi umetniški značai*
Omeniti moramo še gospodični Saplievi ter gospoda Danilo Saplja, katerih ie nemala zasluga da ie prireditev tako izborno uspela ter brata Vrankaria. kateri ie s svojim! komičnimi nastopi obilo zabaval vse navzoče.
Prireditev ie potekla v najlepšem redu in. animiranosti .ter ie uspela tako moralko kakor tudi gmotno vrlo dobro.,
Vsem sodelujočim izrekamo tem potom najlepšo zahvalo kakor tudi vsem. ki so nam priskočili z darili na pomoč ter cenjenemu občinstvu, katero ie v tolikem, številu oosetilo
našo prireditev. Enaka zahvala naj bode izrečena še bratom iz Kamnika. kateri so se Vkljub neugodni železniški 7-vezi odzvali našemu vabilu. Mestna Oriuna Domžale.
Šmarje orl Jelšah. Vigred se povrne. Povrne se tudi tisto, ki ie naši državi neobhodno potrebno —-Oriuna se ipovrne, na žalost tistim, ki so se pred kratkim časom veselili razpusta iste Med temi ie bilo največ inteligence, ki se štejejo med naprednjake. Pri meni to mso naprednjaki — narodnjaki, ker se vesele odstranitve nacionalistične organizacije
Kljub vsemu temu imamo še vedn> trdno voljo postaviti Oriuni v Šmarju nov temelj, trdnejši in vztrajnejše. Saj razpustu Orjune ni nihče drug kriv. kakor tisti naprednjaki. ki se radi skrivajo za imenom take organizacije, ki zahteva od svojega članstva res narodu koristnih dejani, česar pa isti niso zmožni.
Orjuna ie potrebna v Šmarju tem bolj. ker ie v bližini nemčurski Roaatec. Kot straža moraio stati Orjunaši in gledati. na dogodke v Rogatcu. Imamo/oa tudi ipri nas in v sosednih krajih liudi, ki žalujejo sedai do osmem letu za mačeho Avstrjjo. j.
Na dejanja teh moramo čuvati.
Pozdravljena Orjuna v Šmarju. Vrste iste se morajo podvojiti.
Radič in zasužnjeni bratje. Poznamo že predobro zaletavost kraljevega ministra Stipice Radiča, ki je še pred par meseci klical nad »pusto-lovnl režim« v Italiji ogenj in žveplo. Skoro ffl dosti manjkalo tedaj, da ni že kar javno napovedal črnosrajčni-ški Italiji vojske. Sedaj pa možak misli zopet drugače in proglaša: »da je sedanja politična karta Evrope na|-
bližja dovršenosti one stoonfe. ki ie more človek želeti. Govoriti se ne sme več o kakem iredentizmu in niti za Reko ne. To so končane'stvari, ki se bodo tekom časa sistematizirale.
Lahko gre g. mirotvornemu ministru beseda od srca, ko se odreka stotisočem,naših najboljših bratov. Z licitiranjem na račun naše zemlje v očeh vsegamogočnega Pašiča presega že skoraj samega Ninčiča. Vemo, da govori Radič mnogo v veter, vendar opozarjamo na te njegove izja-
ve ves jugoslovenski narod, da ga bo ob pravem čaSu nagradil za te njegove Italijanom tako laskave besede.
Pri rudniku v Hrastniku je bil
med drugimi reduciran ravno ža njegov 77 rojstni dan tudi gospod T. Mastnak, ki ie bil od leta 1869.
kot rudaf nepretrgoma v Trbovljah. Ojstrem in Hrastniku zaiposien. Leta 1912. je bil upokojen ter ie prejemal mesečne pokojnine 84 kron.
kar seveda ni zadoščalo hiti za tobak ter je bil brimorah kot 'upokojenec. da ie še naprei upravlja! pazniško službo, ker bi sicer zbog malenkostne -pokojnine moral stradati odnosno priti v breme tffaoveli-ske občine. Od leta 1'879. je bil kot paznik nastavljen in sramotno ip za T. P D., da ga za njegovo toliko-letno zvesto službovanje nagradi ter ga vrže kratkomalo na cesto z gori Omenjeno 'pokojnino. Čitali smo
ha ? tu.t tr.: trA jv.: ha	&a&a ja	jaha ja ja
»"K	•*
Pisarna tvrdke Stegu in drugi
komanditna družba za strojno in električno industrijo in častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov, Ljubljana
s« nahaja od i. marca I. L v poslopju Pokojninskega zavoda, Ql«dillika ulica 8/11.
^ " i~i <~Ti r~i i~ r~i rri i~>)~i i~i 1 i! > <d>«i 1 <i.i idii
VELIKO DENARJA IZGUBITE
Smilili	ako pred Veliko nočjo kupite ČEVLJE
H lil m	drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke
KARL POLLAK D. D. LJUBLJANA
■ IHlHiH DUNAJSKA C. 23 — NA DVORIŠČU.
Hranite svoj denar za Veliko nož! Našim odjemalcem prinesemo za Veliko noč veliko presenečenje. — Čitajte pazljivo časopis v prihodnjih 14 dneh in shranite si ta oglas! — Izrežite ga!
STAVBENI
PARCELE
že. da so bili uslužbenci orl dnteih podjetjih za 40-letno službovanje nagraieni ter dobili tudi državna vidna odlikovanja, a T. P. D. na-graia v čisto drugem smislu svoje nastavljene«* ter <d misli* »zamorec storil sl svoio dolžnost, zamorec lahko greš.«
čudno postopanle. Za prehod brez dokumentov kaznujejo naše oblasti zelo strogo z zaporom. Tako ie moral zbog tega romati v zapor že marsikateri / nesrečni naš človek iz Primorja, ker mu Italijani niso izstavili potnega lista, najsi ie zaprosil zanj neštetič nri pristojni oblasti. Ko ie odsedel to zaporno kazen, pa ie bil navadno še z odgo-nom Poslan preko meie in izročen Italijanom, ki so navadno imeli baš radi tega nedovoljenega prestopa meje vzrok nastopati proti temu našemu rojaku.
!>rugače postopajo naše oblasti 7. Italijani. Zgodilo se ie. da ie pred nekai tedni prekoračil brez dokumentov našo meio poznani, zagrizeni črnosraičniški izdajalec našega rodu Modrijan. S pomočjo naših ljudi ie orožništvo to; kreaturo pretiralo in oddalo v zapor. Jedva so Se zaprla za njim vrata ieče. že so pričele delovati, zani tiste tajne sile. ki imajo danes v tej zamlji zbog popustljivosti Beograda toliko moč. Modrijan ie pričel potovati iz temnice v temnico, dokler se niso odprle v 'Ljubljani vrata v svobodo, ne da bi bil za svoie grebe nrirmer-no nagraden.
Namesto da bi ga poslali v deželo limon in pomaranč odgonskim potom, kakor uboge slovenske trpine. so mu dovolili prosto pot. Izrabil ip to. dobroto seveda tako! in
v zasmeh vsem poštenim nacionalistom ob zapadni meti « koč«k> moško Pelial preko Planine v Italijo!
Nas to postopanje žali in kliče k še odločnejšemu delu za končno dosego naših ciljev, ko bo veljala na naši grudi vsai enaka pravica tako za tujca, kakor za niene rodne sinove.
Svoboda. Na nižji gimnaziji v Tolminu ie prepovedano dijakom ob odmorih med se boi govoriti slovenski. Kdor se prekrši proti temu. ga brez pardona kaznujejo.
Nasprotno pa jim vzgledni profesorji zopet naravnost Ukazujejo, da se morajo udeleževati fašistov-sk|h veselic, kjer plešeio potem do ranega jutra. Uspehe tega fašistov-skeea vzgajanja naše mladine si potem ni težko predstavljati.
Cenj. č'tate|ie opozarjamo na današnja dva oglasa domače fn znane drogerije »Adrija«.
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko ■padajočega b'aga se priporoča tvrdka:
SCNNIIDER & VEROVŠEK
LJUBLJANA * DUNAJSKA CESTA 16
Kopirni stroji.
THE REX GO., Ljubljana.
Da ustrežemo želji p n. občinstva,
po preselitvi še vedno
10% popusta
do 31. marca IM#-
„ ADRIJA*'
drogerija, parfumerija In fotoraanufaktura :
UDU. sedii temni 11. i.
Ustanovljeno 1 8
TEODOR KORN
(preje HENRIK KORN)
L|ul»ll*nai Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine M firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Skatelj) za konserve.
v»
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Las' lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
\ ' . '
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Str uk el j.
Odgovorni urednik: Jože S p ^ n.
Stev. 14.