Poštnina plačana v gotovini
Mtuitf&nM
Cena 1 Din
Uto V. (XII.), štev. 123
Maribor, sreda 3. junija 1931
<(ia a azun nede fe n praznikov vsak dan ob 16. uri Kačun pri poštnem C*k. i*v. v Ljubljani št, 11.409 'tiesečno oreiaman v upravi ali po pošti 10 Din. doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon;
Uradn. 2440 Uprava 24S8
Urednidtvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaai po larifu
Oglasa aprejema »udi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulioa št. ♦
Volitve v Rumuniji
Po dozdaj znanih rezultatih prinesle %! veliko zmago in bo razpolagala v ®°Vein parlamentu skoro dvetretjinsko ^eČino. Vladna kandidatska lista je do-% krog 65 odstotkov vseh mandatov, narodna kmetska stranka 20%, liberalni disidenti Jurija Bratianu krog 9%. Končni rezultati še niso poznani. Zdi se, da madžarska stranka ni dosegla rezultata °d prejšnjih volitev. Tudi komunisti so ostali brez mandata.
Ti rezultati bi bili dokaz, da je dozdaj vladajoča narodna kmetska stranka mnogo izgubila na popularnosti. Sicer opozicijski tisk naglaša, da so se vršile volitve ob neverjetnem terorju vladnih organov, s falzificiranjem volilnih listin in ®apisnikov itd., dočim vladni tisk zopet j^glaša, da o nasiljih ni bilo govora. |-Ondonski »Times«, kojega dopisnik dobro pozna razmere v Rumuniji, trdi, da ^takšne obtožbe sicer običajne pri ''Seh rumunskih volitvah, da pa tokrat wikor toliko odgovarjajo resnici. »Dally cvr-es«« trdi, da so bile nekatere opo-sicijonalne vasi naravnost, izolirane in f?a‘ je vlada razglasila, da je v njih kujte, tako da volile! sploh niso mogli priti |l glasovanju.
' Predsednik vlade Jorga, je takoj po izpustu parlamenta dne 30. aprila iskal Otožnosti, kam bi se naslonil. Z narodno Kmetsko stranko je v parlamentu prišel ^ konflikt, zato je kombinacija z njo bt-J* nemogoča. Takoj je bilo jasno, da se bo glavna bitka bila med vladnim taborom, in narodno kmetsko stranko. Toda Jorgova narodna stranka je bi’a mnogo fre^ba m Jorga je moral pritegniti v ' cml tabor kako drugo močnejšo stranko. z al ie parolo, da pojde vlada v volitve pod geslom »narodno edinstvo« in da je na v adni 'isti prostora za vse one, ki so za to *e»lo. To je bil jasen poziv na stranke in organizacije, da se pridružijo vladnemu taboru. Rezultat pogajanj na razne strani je bil, da je vlado sklenila volilni kartel s staro liberalno stranko pod vodstvom bivšega ministra Ducal Ta kartel je tvoril jedro vladnega tabora za volitve. Liberalna stranka ima po celi državi dobre kadre ip organizacije. Kartel ie bil sklenjen sicer samo za volitve, vendar pa ni dvoma, da bo Ha podlagi uspeha pri volitvah baš liberalna stranka zopet tvorila tudi jedro bodoče rumunskO politike.
Pri tem ne bo brez interesa, ako se nekoliko ozremo tudi na prejšnje volitve in jih sporejamo s sedanjimi rezultati, da vidimo, kako naglo se menjava javno mnenje v Rumuniji. Zadnje parlamentarne volitve I. 1928 je vodila narodna kmetska stranke. Voiilcev je bi-
lo	3,671.352, oddanih glasov 2,840.680. Narodna kmetska stranka je v zvezi s socijalnhni demokrati, erdeliskiimi Nemci in nacijonalnlmi židi dobila pri teh volitvah 2,203.922 glasov (77.76%) in od 387 mandatov celih 848, Liberalci so dobili takrat 13. Madžari 16 mandatov in nekaj mantše skupine. Pri volitvah leta 1927, ki jih je vodila liberalna stranka.
Napetost v Rimu na višku
SENAT ODOBRAVA POSTOPANJE VLADE PROTI VATIKANU. - NEEDI-NOST MED KARDINALI. - OSTER PAPEŽEV GOVOR PROTI FAŠIZMU.
RIM, 3. junija. Danes popoldne se sestane v Palazzo Venezia veliki fašistični svet, ki bo razpravljal o nadaljnjih smernicah v sporu z Vatikanom. Njegovi sklepi bodo dalekosežnega pomena. Vsa javnost v Italiji je prepričana, da se bo sklep najvišje fašistične instance glasil: fašizem naj vztraja na dozdajni črti In naj skuša zlomiti moč Vatikana. Pred Palazzo Venezia so sinoči tisoči in tisoči prirejali burne manifestacije za fašizem in demonstracije proti »vatikanskemu starcu«, ki se drzne nasprotovati fašizmu. Demonstracije so trajale celo uro, dokler niso karabinijeri množice razgnali.
Kakšno je razpoloženje v fašističnih krogih, je značilno pokazala sinočnja Seja senata, ki je burno odobravat oster nastop Kvirinala proti Vatikanu In postavil zahtevo, da fašizmu ne sme nihče
odrekati pravice, da sam vodi vzgojo mladine. Kdor bi temu nasprotoval, je sovražnik fašizma In države in ga mo ra zadeti pravična kazen.
Zadnji dogodki so v Vatikanu zelo vznemirili. Pričakovali so do zadnjega, da bo fašizem okrenil in ne bo riskiralo preloma s katoliško cerkvo. Vatikansko glasilo, »Osservatore Romano«, je bilo na ozemlju Italije prepovedano. To in pa dejstvo, da tudi kardinalski kolegij ni enodušen v presoji položaja, vznemirja. Kardinalski kolegij je v penmanenci in razpravlja o nastalem položaju, vendar so mnenja kardinalov zelo različna.
Papež je sprejel včeraj skupino romar jev iz Meksike in je imel ob tej priliki govor, v katerem je fašizem ostro napadel. Zato pričakujpjo zopet burne demonstracije proti papežu.
Rumunska vlada ima nad 300 mandatov
BUKAREŠTA, 3. junija. Skrutinij še sicer ni popolnoma končan, vendar je že mogoč točen pregled rezultatov. Udeležba je znašala komaj 35%, ponekod celo niti 30%. Oddanih je bilo krog 2,400.000 glasov, od teh 60% za vladno listo. Po novem volilnem redu dobi vlada na tej podlagi naci 300 mandatov. Narodna kmetska stranka je sicer dobila oddanih glasov, vendar pa bo imela komaj 19 do 20 poslancev. Bratianu dobi 9, Averescu 7. Madžari 12 mandatov. Ostale stranke v novem parlamentu sploh ne bodo zastopane.
Hov faši5tov5ki proces
RIM, 3. junija. Prihodnji teden prične pred izrednim sodiščem za zaščito države proces proti 6 komunistom, ki so obtoženi atentata na kralja Viktorja Emanuela povodom otvoritve velesejma
v	Milanu 1. 1928. Pri eksploziji bombe, ki je nastala nekoliko sekund prehitro, je ostal kralj nepoškodovan, bilo Je pa 2t oseb ubitih in 29 ranjenih. V preiskavi so obtoženci izjavljali, da so pripravljal še dvoje drugih atentatov, ki pa sta L' pravočasno preprečena. Tako je bila v zadnjem hipu odstranjena bomba z mostu, preko katerega je vozil posebni vlak z Mussolinijem.
Zanimfua sočna razpraua u Nauem Sadu
NOVI SAD, 3. junija. Tu se je priče-a pred kazenskim senatom razprava proti šestim bivšim železniškim uradni-m n blyšemu narodnemu poslancu Mi-
lošu Tupanjanlnu zaradi milijonske prevare na škodo države. Obširna obtožnica obtožuje krivce, da so sporazumno potrdili 27. marca 1926 prejem stavbenega materijah v vrednosti 6,700.000 dinarjev, dasi je pričel dobavljati Miloš Tupanjanin to gradivo šele dokaj pozneje. Na ta način je prejel Tupanjanin skoro sedem milijonov dinarjev mnogo preje, kakor je v resnici dobavil materija!, in je s tem oškodoval državno blagajno, Poleg tega ugotavlja obtožnica, da je bil dobavljeni materijal zelo slabe kakO' vosti in skoro neuporaben. Obtoženi bivši železničarski uradniki se branijo tem, da so sestavili in podpisali zapisnik
o	prevzemu še nedobavljenega gradiva po narekovanju soobtoženega dr. Tu-panjandia. Za razprava vlada veliko zanimanje.
BRIAND BO VENDARLE ODSTOPIL?
PARIZ, 3. junija. Del pariškega tiska še vedno beleži vest, da se bo Briand povodom formalne demisije kabineta Laval dne 13. t. m. vendar umaknil s svojega mesta kot zunanji minister. »Echo de Pariš« izjavlja, da izstop Brlanda ne bo ničesar spremenil na poziciji kabineta Laval. Laval ostane v vsakem slučaju na krmilu.
ČUDNA ZNAMENJA NA POLITIČNEM NEBU NEMČIJE.
PARIZ, 3. junija. »Echo de Pariš« piše; Kar o paradi Stahlhelmovcev v Vra-tislavi posebno da misliti, je zopetni vstop bivšega prestolonaslednika v javno življenje. Zdi se, da kljub razkritjem Bulowa in Hohenloha o usodepolni vlogi Viljema II. poglavje Hohenzollerncev
v	Nemčiji še ni zaključeno.
pa so dobili liberalci 251 mandatov, narodna kmetska stranka 92, nemško-mad-žarska koalicija 26 mandatov, nekaj pa manjše skupine.
Te številke kažejo, kako se tudi v Rumuniji — kakor običajno tudi drugod — v kratkem razdobju menjava ne-ie parlamentarna moč strank, ampak kako se kretaio tudi glasovi voiilcev is
enega tabora v drugi. To je bilo posebno značilno pri volitvah 1. 1926 in 1927, ko je tekom 13 mesecev nad 2 milijona glasov prešlo od Averescove na liberalno stranko. Eno pa drži, da ima največjo privlačno moč vedno vladni tabor. Večina rumunskih voiilcev vedno glasuje z vlado. Tako je bilo tudi dne 1. trn.
PRIPRAVE ZA NOVI POLET V STRA.
TOSFERO.
BERLIN, 3. junija. Asistent profesorja Piccarda, dr. Kipfer, je pričel s pogajanji za novi, Še drznejši polet v stratosfero. Izdelal je zanj že vse potrebne načrte, pri katerih bo upošteval že tudi izkušnje prvega tako dobro uspelega poleta. Načrt predvideva izdelavo velikega zrakoplova z večiimi med seboj povsem ločenimi predeli, ki bi jih lahko iz-praznjevai pri povratku na zemljo drugega za drugim. S tem zrakoplovom upa doseči dr. Kipfer višino 30.000 metrov in postaviti tako nov rekord, Pri podrobni izdelavi drznega načrta mu po-
i	.aga tudi znani monakovski zdravnik in pilot dr. Wels.
lubilej Ruskega Sokola v Pragi
24. maja je bil proslavljen desetletni jubilej ustanovitve Ruskega Sokola v Pragi, ki je najstarejša ruska sokolska organizacija v inozemstvu. V nedeljo 24. maia je bilo svečano zborovanje, posvečeno desetletnici Ruskega Sokola. Po zborovanju so predvajali telovadne vaje. Telovadno društvo Ruski Sokol v Pragi je bilo ustanovljeno leta 1921. s sodelovanjem nekolikih ruskih Sokolov, ki so prišli v Prago iz Rusije. Prvi starešina udruženja je bil sedaj že pokojni prof. N. V. Jastrebov, načelnik pa K. K Todt. Nato so sledili starešine prof. Di N. Vergun, K. I. Todt, prof. S. A. Ostro-govski, A. I. Danilevski in sedanji starešina L. F. Magerovskl. L, 1924, je bil izbran za načelnika Ruskega Sokola A'. I. Jefanov, ki vrši svojo funkcijo še danes. Načelnice Ruskega Sokola so bile P. V. Birjulin, O. Šidlovskaja in J. Am-brožova, sedanja načelnica. V desetif/ letih obstoja Ruskega Sokola je S1q sko-« zi njegove vrste 600 ruskih Sokolov ini Sokolic. Od teh jih prebiva 400 sedaj izven mej Češkoslovaške in so raztreseni po vseh deželah Evrope, Afrike, Amerike in na Daljnjem Vzhodu, kjer nadaljujejo sokolsko delo in pomagajo pri napredku ruskega sokolstva v inozemstvu ter se pripravljajo za velike svečanosti Tyršovega zleta v Pragi leta 1932.
Tatvina v gostilni.
Sinoči je popival v gostilni »Lokomotiva« v Frankopanovi ulici železničar Leskovar Štefan in že precej dobre volje zadremal. Ko se je zbudil, je na svoje zaprepaščehje opazil, da mu je med tem časom nekdo izmakni! listnico s 700 dinarji. Tatvine je osumljen neki mladenič, ki je skupaj z Leskovarjem zvra-čal kozarce.
Aretacije.
Pri sinočnji raciji je aretirala policija osem žensk, ker niso mogle dokazati, s Čim se preživljajo. Hčerke trotoarja bo policija oddala najprvo bolnici v pre-skavo, potem pa sodišču, Poleg tega je )i! aretiran Šturm Franc zaradi beračenja, Kumpel Rozalija pa zaradi pretepa in nedostojnega vedenja.
Pri Uudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Frana: Josefova« grenčica prosto kroženje kr-
vi	in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno osla-ele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se do-ai v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
Prva pomlad ori „Treh žrebljih" na Pohorju
Če bi ne bilo v pohorskih gozdovih in v vseh onih, ki v njih prebivajo, v pohorskih kmetih in kočarjih, v njihovih drvarjih, voznikih, ogljarjih in hlapcih, žive, zdrave in neusahljive tradicije, ki se bohotno širi in razvira na zunaj in na znotraj tem bolj, Cim delj sega nazaj in čim bolj raste v stara leta in stare dni, potem bi tudi mesto, kjer se pravi pri »Treh žrebljih«, le malokateri še poznal. Kajti vitka in ponosna lipa, v katero so bili zabiti trije žreblji v znak, da se na tem mestu križajo meje treh veleposestev, se je pod težo svojih suhih vej in svoje starosti, preluknjana ne le od onih treh železnih klinov, ampak tudi od ostrih dletastih kljunov različnih detelov in žoln, že davno zrušila, zgrudil in se izravnala z gozdno zemljo, iz katere je bila vznikla; tudi oni trije žreblji so se zarili v njo, da jih, tudi če ti je domačin mesto pokazal s prstom, ne najdeš več. Blizu Klopnega vrha in sanjave koče pod njim, tam za Miznim vrhom ne daleč na levo od poti, ki pelje od Beigota črez Staro Glažuto proti Klopnemu vrhu, pa se prej zavije na levo v smeri proti Oplotnici, Konjicam in proti Dravinji sredi temnega in gostega smrekov a je ono mesto, kjer so Falski, Konjiški in Bistriški grajščak dali zabiti v višini 1300 m vsak po en žrebelj v bukev da tako zaznamujejo vsaj za živ-Ijen „ko dobo one značilne bukve konec iti skrajne meje vsak svojega posestva. T jdaj je borna drvarska koča, katero je nekdaj obsenčala ona znamenita bukev, prevzela ime svoje slavne sosede.
Kdor rad pohaja po strmi in ploščato kameniti poti iz Fale na Klopni vrh, ker mu ugaja klet in kuhinja in gozdnata okolica tamkajšnje koče, pa ne pozna ne mesta, ki se imenuje pri »Treh žrebljih«, niti /isokoežečega, prostranega šotnega močvirja v bližini, ki ga krasi najple-men:te ša, pa tudi najr«dkejša pohorska cvetlica, .isti pozna samo zunanjo lepo oblekn in prikupljivo obliko tihe in skri-.( idi'e, sredi katere je postavl;ena prijazna koča pod KV.priim vrhom; mene duše, utripanja njenega srca, njene poezije in pomladanske pesmi ne pozna, in r o !r"a samo nekaj malega onih utisov in užitkov, ki jih ta mirni pohorski ko-t ’ hrani v sebi in nudi vsakomur, kdor kdaj na svoih izprehodih zaide vanj.
V	teh neizmernih, resno in dcr'.:;an-st.^no sto;ečih, pa taiinstvemo šumečih '--brskih šumah okoli »Treh žreW:ev« je prva pomlad šele tedaj, ko je ob Dra-
vi	iti Dravinji, ob Meži in Mežlinji naše vrtno drevje že odcvetelo, ko se v do-
lini že bliža vroče poletje. Koncem maj-nika in začetkom junija tu okoli leži po g..-Jnih tleh še daleč naokoli sneg, ki se sLcr črez dan tali, kadar morejo do njega solnčni žarki skozi majčkena okenca v gostih smrekah in jelkah; po noči pa sproti zmrzuje, tako da se njega debela plast le počasi rahla in zožuje.
Ko se v tej prvi pomladi okoli »Treh žrebljev«, po Miznem m Klopnem vrhu, na Kravjem hribu, na Jagerskih pečeh in okoli Mrzlega studenca izprehajaš, uživaš v enoinistem letu drugo pomlad; hodiš po stopinjah in sledeh velikega div;.„.. petelina in malega ruševca; na samotnih, ha pol kopnih jasah je komaj začela zeleneti strupena čemerika in raz-boriti srnjak hodi še z neoguljenimi ro-žički po svojih revirjih, da si poišče meti ’ j brezo, pa tudi zvesto družico.
V	snegu, ki je ves umazan in z odpadlimi iglami, z lišaji in mahovi pokrit, vidiš fik ob slabo izgaženi stezi stopinje iti sledi divjih petelinov; pa tudi njihove odpadke v taki možici in v takih kopicah, da se moraš na prvi pogled temu čuditi. Toda domačin, ki nosi za klor btikom ruševčeve krivce s Peska ali izpod Rogle, ti zna to uganko dobro obrazložiti. V hudih zimskih burjah in snežnih zametih petelin ne sedi na visokem drevesu; tedaj poseda dan za dnem na tieh, na snegu in se nič ne straši, da bi ga padajoče snežinke zakrile; pokrit jc s snegom, da ga mimoidoči izletnik niti ne opazi. Samo, kadar ga lakota res prehudo tare, zleti v staro in košato, z liša"i in mahovi poraslo nizko smreko aii pa se dokop' e do mravljinjaka, ki ga še pozna od zadnjega poletja, da se na-zoblje mravlj; potem pa se vrne na isto mesto in nepremično tam sedi in čepi; od tod toliko njegovih majhnim ukrivlje-rim črvom podobnih odpadkov na onem sa.nem mestu! Kjer so ti odpadki daljši, bolj izravnani in črnkasti, tam je posedal veliki; kjer so manjši, bolj ukrivljeni in rumenkasti, tam je prezimoval ma-
li	ruševec. Bilke, igle, mah in mravlje še spoznaš v odpadkih in veš, s čim sta se hranila po zimi.
Sedaj v prvi pomladi, ko zalezujeta svoje kokoši, njiju oba pa lovec s puško v roki, je prišel za oba na;lepši čas v letu. Okoli »Treh žrebljev« veselo pojeta, pa tudi strastno. Vmes pa doni umerjena pesem zadovoljnega Pohorca, ki gre spat v kočo pri »Treh žrebljih« — vesel in zadovolien, ker so mlade gospodične iz mesta v koči na Klopnem vrhu s takim užitkom poslušale njegovo pesem od Vodovnika. Dr. Fr. Mišic.
(IlariburBku gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 3. junija ob 20. uri »Labirint«, ab. B. Kuponi.
Četrtek, 4. junija Zaprto.
Petek, 5. junija. Zaprto.
Sobota, 6. junija ob 20. url »Labirint«, ab. C. Kuponi. Zadnjikrat.
Iz gledališča: V soboto, 6. t. m. se vpri-zori zadnjič v sezoni Milana Skrbinška psihološka drama »Labirint« za ab. C. — V torek, 9. t. m. bo letošnja premijera Kienzlove opere »Evangeljnik«, ki je že svojčas dosegla na mariborskem odru odličen uspeh. Letos bodo v glavnih vlogah sodelovali trije gostje, ga. Vida Za-mejič-Kovičeva ter gg. Neralič in Jarc. Orkester je pomnožen in je medeni uvrščena tudi harfa, ki jo bo igral g. F. Lu-kež. Dirigira g. Herzog, režira g. Dj. Trbuhovič. — Znamenita tragedija nesrečnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa »Mayerling« se bo vprizo-rlla v proslavo 251etnice oderskega delovanja priljubljenega igralca Edo Groma. Kreiral bo Rudolfa.
Zaključek čeških tečajev.
V	soboto, dne 6. junija bo JČ-liga skupno s Češkim klubom zaključila tečaje če-ške~a jezika, ki jih je bilo letos v Mariboru 6, s prijateljskim večerom ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma. Večer je namenjen predvsem udeležencem češkega tečaja, ki bodo pri tem pokazali, koliko so v tem času napredovali v
češčini. Zapeli bodo nekaj čeških pesmi in nastopili tudi z deklamacijami. Češkoslovaški učitelj g. Josip Drly pa bo predaval o češkem pisatelju Karlu Havličku. Vabljeni so razen članov JČ-lige in Češkega kluba vsi prijatelji Čehoslovakov, da na ta način izrazijo priznanje mladini.
Higijenska razstava v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Zdravstveni dom v Mariboru priredi v Sv. Lovrencu na Pohorju enotedensko razstavo z otvoritvijo v nedeljo, dne
7. junija ob 8. zjutraj v veliki dvorani Društvenega doma v Sv. Lovrencu na Pohorju. Razstava bo odprta dnevno od
8. do 12. in od 2. do 6. zvečer in sicer do vključno 13. junija. Ob priliki prireditve razstave same se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več predavanj, katere bodo pojasnjevali razni filmi. Za obisk razstave same kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo vse tamošnje okoličane, da v čim večjem številu posetijo razstavo in predavanja.
Ljudska univerza v Mariboru.
Letošnji občni zbor mariborske Ljudske univerze se vrši v pondeljek, dne 8. junija v prostorih Apolo kina.
Tombola mariborskega Slov. ženskega društva
je radi sokolskih prireditev 7. t. m. in naslednje nedelje preložena na 20. septembra. Ker gre tombola v korist počitniški koloniji na Pohorju, prosimo društva, da se na to ozirajo.
Mariborski in dneoni drobit
Otuoriteu Pohorskega doma
Ob početku poletoo-turistovske sezone stoji v ospredju otvoritev Pohorskega doma, gotovo največji letošnji planinski dogodek. Tudi v tujsko-promet-nem in gospodarskem pogledu bo za naše sedanje mariborske razmere velike važnosti, saj bo v veliki meri dvignil dotok novih tujcev in gostov v našo deželo. Dom kaj lepo. leži na vzhodnem pohorskem obronku nad Hočami, tako-rekoč v naravnem parku na promenadni stezi med Bolfenkom in Mariborsko kočo. In krasen je po svojem slogu, svoji opremi in domačnosti, po svoji legi in razgledu.
V	nedeljo 14. t. m. bo slovesno blagoslovljen, otvorjen in izročen prometu. Svečano planinsko mašo bo služil član Aljaževega kluba, sledilo bo izbrano petje mestnih uslužbencev, pohorska godba, pohorski ples itd. Ta dan se bo zbrala elita planincev od banske uprave, od SPD, od turistovskih in športnih klubov, od Pohorske vzpenjače, od lovcev in drugih korporacij in mariborskih izletnikov. Slavnost bo poveličevala tudi na ta dan k Pohorskemu domu sklicana letna skupščina Zveze občinskih uslužbencev iz cele Dravske banovine. Pozivamo planince in izletnike, da v nedeljo 14. t. m. posvetijo svoj dan Pohorskemu domu.
Nastop novega polkovnega komandanta.
Te dni je polkovnik Vilim Lulič, novi poveljnik 45. pešpolka, prevzel svoje posle.
Iz železniške službe.
Železniški uradnik Josip Jelnikar je premeščen iz Trbovelj v Maribor, šef postaje Rimske Toplice Franjo Lavrec pa je imenovan za šefa postaje v Poljčanah.
Nov sreski šolski nadzornik v Dol. Lendavi.
Za srez Dolnja Lendava je imenovan kot šolski nadzornik g. Ljudevit Belšak, doslej šolski upravitelj v Vel. Nedelji, znan kot prvovrstni pedagog, prosvetni
in javni delavec, ter bivši dobrovoHec na solunski fronti.
Album dinastije Karagjorgjevičev
je izdalo glavno poverjeništvo Udruže-nja vojnih invalidov Jugoslavije in se dobi knjižica po 8 Din vsak pondeljek in soboto med uradnimi urami od 9. do 1' pri podružnici Udr. Voj. inv. v Mariboru, Rotovški trg 1. Izkupiček gre v korist vojnim invalidom.
7. junij bo za Studence
pomemben dan. Mariborsko sokolsko okrožje hoče s svojim z'etom manifestirati za sokolsko moč in misel, pokazati hoče tehnično stanje društev svojega področja. V nedeljo predpoldne bodo skušnje, ob pol 14. uri slavnostni obhod in ob 15. uri javni nastop. Vsa Sokolu naklonjena javnost iz mesta in okolice je iskreno vabljena 1
Esperantsko društvo v Mariboru
priredi pri ugodnem vremenu 4. t. m. (Telovo) izlet na Boč. Odhod z glavnega kolodvora v Poljčane ob 5.30. Vrnitev ob 21.24. Esperantisti iz Celja so se tudi oglasili. Esperantisti in prijatelji es-perantskega pokreta dobrodošli! — Odbor.
Zgodovinsko društvo v Mariboru
priredi v nedeljo, dne 7. junija izlet v Varaždin. Vsi prijatelji zgodovine in oni, ki se zanimajo za varaždinske prilike, so vljudno vabljeni. Odhod s prvim jutranjim vlakom, povratek zvečer.
Izlet JČ-iige k Sv. Križu in Urbanu.
Letos bo priredila JČ-liga skupno s Češkim klubom v nedeljo, dne 7. junija zopet skupen izlet, katerega se udeleže tudi Člani tečajev češkega jezika. Udeleženci, ki imajo čas za celodnevni izlet, se zbero ob pol 7. uri zjutraj pred državnim moškim učiteljiščem, gredo k Sv. Križu in pridejo popoldne k Sv. Urbanu. Ostali pa se sestanejo ob pol 13. uri na križišču Koroščeve in Gajeve ulice (pred hišo podpredsednika Lige g. Knopa) in odideio od tam skupno k Sv. Urbanu, kjer je sestanek vseh udeležencev.
Med blagodejnimi nalivi — katastrofalna toča!
Po že preteči suši, ki je bila že na pohodu, se je nebo s solzami usmililo obupnih prošenj Zemlje. Že klaverno kimajoči posevki so znova oživeli, da je veselje, kar se vzlasti pozna na krompirju in na raznih žitaricah. Zal, da povsod ni bilo samo blagodejne moče, ampak tudi pogubne toče. Kakor nam zjutraj poročajo kmetje od Sv. Jurija ob Pesnici, iz Svečine in Šentilja, je med prav izdatno ploho padala taka toča, da so se kmetovalcem krčila srca. V treh poraznih etapah in sicer okrog 10., 12. in 16. ure se je včeraj vsulo ledeno zrnji v veliki množini. — Težko prizadeti p? sestniki prosijo, da bi davčna oblast upo števala ta nepričakovan udarec, ki je v 24 urah uničil rožne nade na lepo le” tino. Skrajni čas je, da bi bil že davno projektirani zakon o obveznem zavarovanju zoper točo in vremenske nezgode uveljavljen.
Aljažev klub SPD Maribor
začne z redno planinsko službo božjo pri Arehu v nedeljo, dne 7. jun., na Ur* šk| gori v nedeljo, dne 14. jun., na Smolniku v nedeljo, dne 21. jun. Sv. maša je na vseh postojankah vsakikrat ob desetih. Kadar kaže v soboto popoldne vreme na grdo, odpade v nedeljo planinska služba božja.
Tovarniške cene
dežnikov, solnčnikov, aktovk in palif radi preselitve. Favai, Gosposka ul.
Krvava obračunavanja med zadonel.
Beležimo dva tipična slučaja krvaviu zakonskih razprtij. — Kristina je napadla Vinka B. radi nekih malenkostnih sporov doma. Vzela je nož in zamahnila ž njim proti moževi desni roki, na kateri mu je prerezala vse žile. Vinka so prepeljali v splošno bolnico. Njegovo stanje je kritično, ker so mu vsled nitve utrpnili vsi prsti desne roke. — ^ Rošpohu pa je J. G. navalil na svojo ietno ženo Marijo ter jo tako zdelal po obrazu in celem telesu, da so jo morali z reševalnim avtom prepeljati v splošno bolnico, kier so zdravniki ugotovili težke notranje opškodbe. — Oba slučaja ima varnostna in policijska oblast v rokah.
Pretep v barakah v Danjkovi ulic!.
V	tistih tipičnih barakah v Danjkov! ulici, ki so za naše mesto spomini iz svetovne vojne, se dogajajo dan za dnevom razne nerodnosti, ki dajejo policiji in so dišču dosti posla. Tako iz nevolje to delajo bedniki, ki živž cigansko življenj® v ozkih prostorih. Včeraj se je pripetil zopet slučaj vse obsodbe vredne surovosti. Neki možaki, vinjeni od »prvega«, so navalili na bolno 501etno vdovo Lizo B bičevo z železnimi drogi ter jo občutno ranili na glavi in na telesu. Poklicani reševalni oddelek je napadeni nudil prve pomoč ter jo pustil v domači oskrbi.
Obiščite Obiščite
kolosalni spored
Valika
kavarna
Pečenje brez masti, peka brez nadzor« stva.
Gospodična Erika Perg*iz Dunaja-Ki ilsruhe, ki je predavala z velikimi uspehi v Ljubljani in Zagrebu, pride tudi v Maribor in bo predavala o praktičnem pečenju in peki dne 8. in 9. junija ob 17. uri, dne 10. junija pa ob 20. uri v obed-nici dekliške meščanske šole, vhod Razlagova ulica št. 14. Vstop popolnoma prost, po predavanju pa se bodo razdeljevale med predavanjem pripravljena jedila brezplačno na obiskovalce tečaja. Ker se bod& vršila predavanja Fdč. E. Perg samo ob zgoraj navedenih dneh, prosi imenovana p. n. gospodinje za pol-oštevilno udeležbo.
Kavarna Astoria,
sedež elitne publike Maribora. Jutri T četrtek izjemoma dva monstre-koncerta kompletne jazz-gedbe pod vodstvom popularnega goslaškega umetnika g. Gfilde-bjerga. Začetek ob 5. pop. in pol 9. zvečer. Decentno jazz-godbo, čisto plemenito umetnost, razne genre vam nudi ta cmetniški ansaimbl. — Ravnateljstvo.
Izumiranj« kitov
SKLEP NORVEŠKIH RIBARJEV ZA ENOLETNI LOVOPUST.
Kiti, ti največji sesalci, ki žive v mor-]u, rapidno izumirajo. Napredek tehnike pomenja tudi za njih smrt. Ogromna količina masti, ki jo nosi kit pod svojo kožo. e silno važna v industriji in to je Privedlo človeka do tega, da lovi to žival pu vseh oceanih in jo zatira. Pohlep hudi ni poznal mej in tako so tej živali Šteti dnevi. Največ kitov je poginilo v Poslednjem času, ko jih je človek nehal ugonab'jati s primitivnimi sredstvi, namreč s harpuno, ki jo je zagnal z zama-kotti roke iz male jadrnice, ampak ko se J® začo' "osluževati harpune, ki jo iz streli top z modernih motornih ladij, ki v stotinah križarijo po severnih in juž-‘tlh morjih ter zatirajo v ogromnih šte-vi’-ih kit-. Po svetovni vojni, ko je avi-iat.ka silno napredovala, so začeli uspejo uporabljati tudi aeroplane pri lo/u največjega sesalca. Neka norveška rtvija je prin'5<-,3 nedavno članek stro-k‘ vn.aka, v katerem dokazuje z mat--’i iPevi'kami da bo tu žival v Qekaj desetletjih popolnoma izginila icr bo zavzela v zgodovini mesto pred-p- živali, če se ne bo omeni > na kite.
Sedaj pa javljajo iz Os'a, da so si inr ribani vendar premislili in so so-ffesno sklenili, da bodo za dobo enega t«ta sploh opustili vsakršen lov na kite
-"-''■itve. Do
tega zaključka pa ribarjev seveda ni pri-V-dia kakšna pijeteta napram kitom, nego dejstvo, da se je izkazala v zadnjih d eh letih ve'ika hiperprodukcija mast' vlnvkenih kitov. V preteklem letu je bil tako obilen lov, da je ostalo na Norveškem neprodanih celih 600 tisoč sodov masti in je prav malo izgledov, da jo bo mogoče v kratkem prodati po ugodnih cenah. Dočim je stal v sezoni 1928—1929 funt masti 30 funtov, noče plačati za njo danes nobeden trgovec več kot 12 funtov. Norveški časopisi nanašajo, da ne pomenja ukinitev lova na Kite za norveške ribarje nikake katastrofe in ni nikakšne nevarnosti, da bi ostali brez zaslužka. Večino norveških ribar-i*v predstavljajo kmetski sinovi, ki la-*4o žive na svojih domovih brez stradanja. Za lov na kite jih je navdušil le obilen zaslužek. Teh dvanajst tisoč ribarjev se bo lahko mirno vrnilo na svo-'e domove in k svojim prejšnjim poklicem, kar pa se tiče kitov, je vsaj za se-odstranjena nevarnost, da bi izumrli.
Sedaj pa nastane drugo vprašanje. Če-Prav so bili Norvežani na;spretnejši lovci kitov in so imeli največ ribarskih ladji ter imajo od 42 tovarn za preparira e kitje masti, kolikor Mh je na svetu 30 tovarn v svoji posesti, vendar so za-s‘UŽili mnogo pri tem tudi Danci, poseb-
no pa prebivalci Farorskega otočja. Velijo angleško podjetje Irvin & Johnson v Kapstadtu in tvrdka Salvesen v Leithu sta dajali na svetovna tržišča mnogo kitjega olja. Danci sigurno ne bodo sledili koraku Norvežanov, še manj pa Fa-rorski arhipelag, ker je za revno prebivalstvo tega otočja lov na kite ena izmed glavnih pridobitnih panog. Vendar pa bo zadostovalo že, če odstopijo samo Norvežani, da zaščitijo to žival pred popolnim izginotjem' in, da bodo ponovno poskočile cene kitje masti na svetovnem tržišču.
Danes ne dobivajo od kitov samo grobe masti za mazanje strojev. Kitovo mast preparirajo sedaj na razne načine ter od petih vrst masti tri s posebnimi kemičnimi postopki tako preparirajo, da odvzamejo masti vsakršen neugoden vonj in nepotrebne sestavine ter delajo iz tega milo, margarino in sveče. Ostalo uporabljajo kot olje za mazanje strojev. Iz kitove masti se pridobiva tudi glicerin za eksplozive. Meso so prej odmetavali, danes pa ga tako preparirajo, da ga je mogoče jesti in je zelo redilno, k« vsebu e 75 odstotkov beljakovine. Nečisto drobovje pomešano z zmletimi kostmi služi kot izvrstno gnojilo.
Norveški tisk radostno pozdravlja za ključek norveških ribarskih zadrug in pravi, da bo se lahko uporabilo to leto lovopusta za popravljanje in moderniziranje ribarskih ladij in za proučevanje načina, kako na' bi se definitivno uredil racijonalen lov na kite, da ne bi ta žival popolnoma izumrla, kar bi značilo veliko izgubo za ribarstvo. V to svrho bo sklicana mednarodna konferenca vseh ribarskih društev, da bi se uredilo tudi to vprašanje. Razven tega izraža norveški tisk upanie. da bo mogoče prodati pri ugodnih cenah vso ono ogromno količino kitove masti, ki ie niso mogli prodati od lanskoletnega lova.
Kiti živijo po vseh velikih morjih, največ pa v ledenih pasovih. Tupatam zaidejo tudi v Jadransko morje. Ko lovijo namreč manjše ribe, pridejo med naše male otoke ter tam na obali nasedejo in poginco. Mnogokrat se je zgodilo, da so našli naši ribiči takega nased'ega kita. Za časa vojne je nasedel tak kit v južnem Jadranu nedaleč od Dubrovnika.
Je mnogo vrst kitov, največji pa je plavi kit, ki zraste v dolžino 31 metrov. Kit je, kakor smo že omenili, največji sesalec. Čeprav živi v morjih in to večinoma v ledenih pasovih, ima vendar vročo kri, temperatura pa ie enaka človekovi, namreč 37 stopinj. Vedka množina masti ki mu jo stvori organizem, ga varu e pred mrazom. Samica skoti dva živa	ki	gresta	takoj s svo-
jo materjo ter sesata.
Sokolstvo
Sv. Rupert v Slov. gor.
V nedeljo 31. maja se je pri nas vršil javni nastop tuk. sokolske čete, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. Po-setilo nas je matično društvo Sv. Lenart, če(a iz Sv. Barbare, Sv. Trojice, Sv. Antona in dr. V krasni povorki, ki je štela nad 500 oseb, smo odkorakali na telovadišče. Po javnem nastopu se je raz' vila prav živahna ljudska veselica, ki je zadovoljila v vsakem oziru goste. Brezhibno je delovalo rediteljstvo. Tako moralni, kot tudi gmotni uspeh čete je bil prav zadovoljiv. Zdravo!
Šport
Dragocene zbirke
Ravnatelj londonskega muzeja, Martin Conway, ima največjo zbirko fotografij na svetu. Vendar pa število teh fotografij ni tako važno kakor svrha, kateri so namenjene. Ta originalna zbirka naj bi namreč slikovito prispodobila kulturno zgodovino od najstarejših časov do danes. Sir Martin je eden najbolj popularnih angleških učenjakov in raziskovalcev ter zastopa v parlamentu osem angleških vseučilišč. Kakor je sam izjavil, pa se namerava sedaj umakniti iz političnega življenja ter se popolnoma posvetiti edinstveni zbirki fotografij, ki mu ie pridobila slavo po vsem svetu. Sir Martin je znan tudi kot eden prvih raziskovalcev Himalaje.
Angleški milijonar Courtauld mu je dal na razpolago 150.000 funtov, da o-mogoči naloge te zbirke. Fotografije so zbrane in ure:ene v posebne albume. Vsak album ima časovno urejene fotografije posod, orožja, slik, umetnin in drugih kulturnih listin. Fotografije so prilepljene na bel karton in opremljene s komentarji. Skupno je zbral Sir Martin dosedaj že nad 250.000 fotografskih posnetkov. Med njimi se nahajajo fotografije naJepših predmetov iz porcelana, stekla, slonovine, kovin, slike mečev, sta rodavnih bogov, junakov, odlikovanj itd. Sir Martin dela na tej zbirki, ki je nedvomno brez primere, že nad 30 let. Ko bo zbirka gotova, bo šte*a nad 300.000 fotografij. Izročiti jo namerava potem londonskemu vseučilišču v uporabo nadalno izpopolnjevanje.
SK ŽeIeznlčar:SK Svoboda (Ljubljana).
Ker je Čakovački S. K. v zadnjem trenutku gostovanje v Mariboru odpovedal, je SK Železničar povabil prvaka Ljubljane SK Svobodo za odigranje prijateljske tekme v Mariboru. SK Svoboda je v zadnjem času dosegla prav lepe rezultate in bo srečanje z SK Železničarjem gotovo zanimivo, tembolj, ker okrožni prvak ISSK Maribor v 14 dneh odigra z ljubljansko Svobodo tekmo za naslov prvaka Dravske banovine.
Tekma SK Železničar :SK Svoboda se vrši jutri ob vsakem vremenu na igrišču SK Železničar in siper ob 18. uri. Predtekmo ob 16.30 odigrata SK Rapid rez. m SK Železničar rezerva.
Tekmovanje za nogometno državno pr* venstvo.
Jutri se nadaljuje tekmovanje za državno prvenstvo in sicer se srečata v Zagrebu Gradjanski:Goncordia, v nedeljo, dne 7. t. m. igrata Primorje in Con-cordia v Ljubljani, Ilirija pa v Splitu proti Hajduku.
Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru,
V nedeljo, dne 31. maja so se na dirkališču žrebarne na Cvenu pri Ljutomeru vršile spomladanske konjske dirke, ki so končale s sledečimi rezultati: I. Dirka Jugoslovanske kasaške centrale: Enovprežna vožnja za 4 do 12 let stare konje. 1. Finiš (F. Herič) 2:44; 2. Tulpa (L. Kardinar) 2:51; 3. Koheta (I. Bunderl) 2:52; 4. Psina (I. Slavič) 2:57. II. Dirka Ljutomer: Enovprežna vožnja za 3—kletne konje. 1. Nina (A. Slavič) 2:52; 2. Neron (F. Galunder) 3:10; 3. Drago (R. Wreg) 3:11; 4. Vina (F. Jureš) 3:12. III. Spominska dirka Alfreda Rossmanita: Jvovprežna vožnja za 3—121etne konje.
Borica-Finiš 4:50;	2.	Lovina-Nina
4:54; 3. Koketa-Egon 5:22; 4. Uskica-Tulpa 5:25.
in
mu55orni o ženskah
Mussolini je dovolil pred kratkim neki
je
Sin štirinajstih mater
V Parizu se bo v kratkem pričela ne-na adna sodna obravnava, za katero izredno zanimanje v vsej francosk avnosti.	č;,
Tožiteljica je neka vdova, ki zahteva, da priznajo Anzelma Mangena, nahajajočega se sedaj v blaznici v Rodetu, za njenega sina. Meseca februarja 1919 se je pripeljal v Lyon vlak francoskih ujetnikov iz nemškega ujetništva. Med njimi je bil tudi mlad vojak, ki je popolnoma izgubil spomin in ni imel tudi nobene listine pri sebi. Vedeli niso niti, kateremu polku je pripadal in kako je prišel v ujetništvo. Ker so bila vsa poizvedovanja zaman, je dobi! neznani vojak označbo »Vojak št. 13« in je bil oddan v zavetišče v Clermontu. Istočasno je bila vsem občinam poslana njegova fotografija, po kateri naj bi ga spoznali svojci ali sorodniki. Kot prva se je oglasila gospa We-cette, ki je spoznala v »Vojaku št. 13« svojega sina, katerega je pogrešala že od 1- 1915. Oblasti so ji takoj dovolile, da iz-r'.či svo!ega sina v bolnico za živčne bolezni v Rodetu. Toda med tem, ko se je gospa Wecette trudila, da zbere vse Potrebne Ustlne. da ji oficiielno priznajo njene materine pravice, pa se je oglasilo se 14 drugih ns°h. ki nm^-n da je »Vojak št. 13« njih sin. Vdovi, ki je kljub te-nju trdno prepričana, da je mladi vojak “Jen dolga leta pogrešani sin. ni ostalo
tič drugega, kakor da je vložila tožbo za priznanje svojih maternih pravic. Toži-tebica ima celo vrsto dokazov, s katerimi bo skušala dokazati upravičenost svo:e zahteve. Kljub temu pa bo ime'o sodišče zelo težko stališče, kajti tudi 0-stale stranke se pripravljajo, da nastopijo z vso energijo za svoje dozdevne pravice.
Poštna redkost.
Universa v Upsaii je.dobila te dni od redakcije nekega švedskega dnevnika pismo, na čegar kuverti je bil sledeči na slov: »Gospodu dr. med. Ivanu Steneso nu, medicinska fakulteta v Upsali.« Ker na univerzi niso našli nobenega takega imena, so izvršili obširna poizvedovanja in sicer s presenetljivim uspehom. Pismo vrnieno odpošiljatelju s sle-eco pripombo: »Ivan Steneson je promovira za dr. medicmce na univerzi v Upsali 1. 1681 in je umrl v Upsali 1. 1695.
Niegov kruh.
Pacijent pride k zdravniku in toži o nervoznem glavobolu. Ko ga zdravnik pregleda, mu reče: »Vi morate najprej opustiti vsako delo z glavo I«
— »Za božjo sveto voljo, kaj pa bo z mojo eksistenco, saj to je moj vsakdanji kruh, sem — brivec!«
rancoski novinarki razgovor.
»Kako mnenje imate o ženskah? bilo prvo vprašanje novinarke.
Zenska je občudovanja vredna,« je odgovoril Mussolini.
»Katera ženska lastnost je po vašem mnenju najbolj dragocena?« je bilo drugo vprašanje.
»Lepota,« je izjavil Mussolini in pripomnil: »Ako govorim o ženski lepoti, nikakor ne mislim s tem na kak določen tip lepote ali posebne lepotne poteze. Pod žensko lepoto razumem skupnost onih lastnosti, ki nas prik'enejo na žensko. Ako je lepota ženske združena s pa metjo, potem postane ženska vsemogočna- Moja najiskrenejša želja je, da bi fašistična ženska mladina ne izgubila ženskosti. Ženska mora biti nežna in mehka. Ona je živec v življenju moža. Zenske imajo čudovito intuicijo. Kar se tiče fizične ustvarjenosti ženske, je pripomnil Mussolini, je ženska večinoma bolj odporna in vztrajna kakor moški. Trpljenja, ki krepkega moškega uničijo često v nekaj mesecih, prenaša marsiktera slabotna ženska s Čudovito potrpežljivostjo leta in leta.
Avtomobil za ceste in tračnice.
Angleška železniška družba je z uspehom preizkusila nove vrste avtomobil, ki se more pomikati po cestah in železniških tračnicah. Avtomobil priklopijo bodisi k vlaku, ali pa vozi z lastno močjo po tračnicah 80 km na uro. V avtu je prostora za 26 oseb in ima motor za 120 konjskih sil. Ima železna kolesa kakor železniški vozovi. Poleg vsakega od 4 koles je še drugo avtomobilsko kolo z gumasto pnevmatiko in na ta kolesa se postavi avto, čim zapusti železniške tračnice. Vsa preureditev traja največ pet minut in so se novi avtomobili izkazali kot zelo praktični.
Športni klub »Rapid« v Mariboru
razpisuje za dne 7. t. m. ob pol 9. url na lastnem igrišču svoj klubski miting s sledečim sporedom: 1. tek 100 m, 2. met diska, 3. tek 800 m, 4. skok v daljavo, 5. tek 400 m, 6. met kopja, 7. tek 210 m, 8. met kroglje, 9. tek 3000 m, 10. skok v, višino, 11. štafeta 4X100. Lahkoatletske naprave so od JLAS odobrene. TekaU-šče meri 430 m in ima 4 nedvignjene zavoje ter je posuto z žlindro. Tekmovanje se vrši brez handikapa po pravilih JLAS. Start je dovoljen le članom od JLAS verificiranih klubov. Prijavni rok je do 4. junija 1931 na naslov Hoffer Ed-mund, Maribor, Tattenbachova ulica 18, II. nadstr. Poznejše prijave le v izrednih s'trČajih do 8. ure dne 7. t. m.
Mednarodne damske lahkoatletske tek« me v Firenci.
Drugi dan so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 100 m: 1. Dellinger (Nemčija) 12.6 sek., 2. Redgelles (Anglija) 12.8, 3. Gellins (Nemčija), 4. Kuzul-tova (ČSR). Skok v višino: 1. Vertessy (Madžarska) 145 cm, 2. Tratnik (Jugoslavija) 145 cm (prvo mesto je odločil žreb), 3. Spary (Anglija) 140 cm, 4. Val-la (Italija) 140 cm. Metanje kopja: 1. Fleischer (Nemčija) 37.27 m, 2. Hargus (Nemčija) 34.47, 3. Berson (Poljska) 34.38, 4. Perhans (Avstrija) 32.89. Štafeta 4X100 m: 1. Anglija, 2. Nemčija, 3. Češkoslovaška, 4. Avstrija. Štafeta 4X75 m: 1. Anglija 38.6 sek., 2. Italija 39.2, 3. Češkoslovaška, 4. Romunija. Metanje diska: 1. B'echova (ČSR) 36.51 m, 2. Fleisdlier (Nemčija) 34.47, 3. Berson (Poljska) 34.38. Tek na 80 m zapreke: 1. Cornell (Anglija) 16 sek., 2. Valla (Italija) 16.2, 3. Conbron (Francija).
Končni placement narodov je naslednji: 1. Anglija 77 točk, 2. Nemčija 71, 3. Italija 34, 4. Češkoslovaška 30, 5. Jugoslavija 22, 6. Avstrija 22, 7. Rumunija 17.5, 8. Poljska 16, 9. Francija 10.5, 10. Madžarska 6 in 11. Belgija 6 točk.
ZNS službeno.
Prijateljsko tekmo SK Železničar :SK Svoboda (Ljubljana) dne 4. t. m. ob 18. uri na igrišču SK Železničar sodi g. dr. 3Ianinšek. SK Železničar rez.:SK Rapid rez. sodi g. Bergant. OJ d boys tekmo ■Maribor« :»Rapid« g. Nemec. V Murski Soboti »Mura«:»Železničar« sodi g. Ramovš. — Poverjenik.
 	     "	^Marlbgfžltrv	TC	e	ft	N	I	K	»a
|L ftmmm
V senci jezuita
Ignriatflmkl uma*	ieo
»Moj sdnl«
Trudoma, kakor dih, je prišla ta beseda preko zateklih Monklarjevlh ustnic... Hotel je stopiti naprej.., opotekaje se, pijan, blazen, v skrajnem deliriju razburjenja .. Toda it ob prvem koraku se je zruSil kakor gruda, bled In brez življenja ... Njegov obraz pa se je bil spremenil v tem trenotku in usta so se mu razgrnila y vzhlCenem usmevu!...
Lnntne je napel vse sile Človeškega napora, da je Je! ualje nego mu je dopuščala dolgost njegovih verig.
Ječa! je kakor plakajoče majhno dete.
In ponavljal je, ne slišoč samega sebe, ne zavedaje so,- da govori:
»Moj oče.,. moj oče.,.«
Iztegnil se je, da so mu zakrvavela zapestja in prasnile mišice; tako se mu je posrečilo, da je prijel
Monklarja. Šiloma, s hripavim krikom ga je pritegnil k sebi, posadil si ga na kolena, objel, ga s svojimi rokami, obloženimi z verigami... in vroča ploha njegovih solz je vzdramila velikega profosal...
»Moj oče... moj očel...«
»Mol otrok... moj otrok!...«
Dolgih deset minut se ni slišalo v črni ječi nič drugega kakor vzdihovanje obeh in jecljajoče, brezvezne besede, vzvišene nad vsak človeški izraz in pomen...
Monklar je gledal svojega sina, kakor bi bil gledal čudežno prikazen. In nobenega presenečenja ni čutil nad tem pričakovanjem; jedva, če je čutil radost, a ta radost je mejila ob blaznost. Da ni primera preodurna kljub .svoji resničnosti, bi lahko rekli, da ga je navdajalo slično čustvo kakor človeka, ki se je postil dolgo čast. ter na pol poginil gladu, da najde mahoma priliko nasititi se.
Tako se je Izkušalo nasititi srce veikega profosa.
»Daj, da te vidim,« je mrmral. »Ali imaš še vedno tisti dnhri. vedri in veseli nasmeh? Saj do tega je moralo priti, vidiš... Vedel sem, da živiš... vse preveč sem misli'1 na te... Pa ti, ali si mislil kedaj na mene? Kako si velik in močan! To je neverjetno... Kdo te je
VMarfS o r n, 'dne '3. VI T93I.
■Bnwaitf7i.tr
zgojii?... Daj, povej, da jih osrečim in obogatim...«
Lantne je odgovoril mašinalno:
»Neka ciganka z Dvora Čudežev... Ciganka ji pravijo vsi...«
»Ciganka!« je zarjul veliki profos.
Planil je na noge, in ne misleč na to, da pušča sina uklenjenega, je skočil iz celice, hitel po stopnjicah in stekel skozi stražnico na dvorišče ...
Zdai je razumel dramo svojega življenja.
»Ciganka!« je rohnel, »oh, samo če je še tam?«
Da! Bila je še vedno tam!,..
Na cesti, pod istim prizidkom, je zasledil v žalostni, sivkasti luči zarje nepremično postavo stare ciganke____
Kakor bi trenil je bil pri njej.
Prijel je starko za roko in jo potegnil s seboj.
Ko pa sta bila v njegovem kabinetu, je vprašal:
»Torej ciganka, ti bi rada prisostvovala Lantneje-vemu usmrčenju?«
Ciganka se je zdrznila. Razburjeni glas velikega profosa in način, kako je bil prišel ponjo, sta ji pričala obenem s tem čudnim vprašanjem, da ji preti katastrofa.
■Griffon' motorji
250—350 cm8. Blockmotor 4taktnl. Najprlpravnejšl za zletne vožnje v dvoje.	2186
Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JUGU d. z o. z. - MARIBOP 1121 Tattenbachova ul. 14.
Kompletni zdravniški inventar
instrumentarij, domača apoteka in knjige), vse jako dobro ohranjeno, radi smrti ceneno na prodaj. Podlesnik, Maribor, Vinarska ulica 13.	1633
Enodružinsko hišo
s tremi do štirimi sobami, ev. z lokalom v dobrem stanju, kupim v centru Maribora ali na periferiji. Ponudbe z navedbo cene. Strožer Konrad, Braslovče pri Celju.	1622
Železne vretenaste stopnjice,
4	m visoke na prodaj. Samostanska 17.
1628
Vinotoč na Kalvariji
— pot od tretjega znamenja desno — je otvorjen. _________________________1629
Gospodična
srednje starosti, dobro ohranjena, s prostim stanovanjem in malim zaslužkom, Seli poznanstvo v svrho ženitve s solidnim, resnim, stalnim nastavljen-cem, eventuelno upokojencem, ki ima Oftkaj prostega časa. Naslov se izve v upravi.	1624
Postrežklnja
i3če zapos'ttve za celi dan, gre tudi kot gospodinja k boljši družini. Naslov
V	upravi lista.______________________1623
Opremljeno sobo
s hrano oddam ceneno gospodoma, Splavarska 6.	163C
•Griffon motorji
najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm3 4taktni. Blockmotor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
J U G U d. z o. z. - MARIBOR 1121 Tattenbachova ul. 14.
Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne toi'. * ce, aktovke, listnice, nogometne žoge. nahrbtnike, športne pasove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova c sta 13	1389
Stavbišče
10 minut od Glavnega trga takoj prodam. Vprašati pri Ivanu Schwelgho-ferju, Studenci, Kralja Petra cesta 10.
1625
Dve polici in pisalna miza
poceni na prodaj. Radio Ljubljana, podružnica Maribor, Aleksandrova ce-sta 44.	I618
Oddam v najem
# 15. junijem dve posamezni elegantno opremljeni sobi za dve in tri osebe. Oosposka ulica 56. vrata 8.	1619
Sprejmem abonente na dobro hrano. Kosilo in večerja 15 Din. Dnevno pecivo. Vrazova 2, Šolar.	1620
j[T. SOKLlCjl
Maribor Spil
castopniki se spreime?«
Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu
dobri in poceni Platneni čevlji
»VIKTORI A“
s Šivanimi gumi podplati DETAIJNE CENE PO PARU:
Številke 14-27. 26-54. 35-41. 43-46
Dinar 30‘" 35%50*-60’-
Ooblio te * vseh trgovinah fevtlev N« »cllko pri Palma Zagreb, ooitni oiedai m
Usodne
fazona,
elastična
hoiai
>ive. bel« In črne ca Jnlranle In na Spaneo.
Doma?
Icdalak.
bouu m crlioslikaiijti, vedno na^novejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno •Astoria«,	X
S	15. junijem oddam
veliko opremljeno sobo z 1 ali 2 po-steljema in z oskrbo. Vrazova 2, prit H2Je levo.	162’
VeEeceniene gotpo dinie. ali 2e veste,
j da dobite najboljše kvalitetno mleko v
Rabljena avto In moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, TattenbacliO' va -1. 14,	156(
stojnici »skrbništva Hausampaeher
pred mestnim magistratom, liter Din . Vse naie doine krave so
Tapetniškega vajenca s dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Weslak, Cankarjeva ulica 2.	1532
Odo! steklenice
kupuje galanterijska trgovina	Drago
Rosina, Vetrinjska ul. 26.	1349
Na vsakem podplatu zaščitni znak W IM P ASS I N«5
tomvoml Po molži mleko telo ohlajeno! Pri kuhanju se ne kisa! 13'H
Radi prezidave
popusta
Odprodala
vsega manufakturnega blaga po že znatno % n I ž a-n 1 h cenah še 20 96 popusta pri takojšnjem plačilu.
Oglefte
si veliko izbiro in Izkoristite ugodno priliko cene* nega in neobveznega nakupa 1617
Odprodajta In popust nepreklicno do 6. julija.
priznano dober kroj trpežna kakovost
kopalna topiče, čevlll In pasovi kopalni plaiil in trota blago
Lastna kabina za poskušnjo Velika Izbiral	Ugodne cene!
C BODEFELDT. Maribor
Papirnice,
J. PREAC, MARIBOR
liiatl KomokM »Jutra« « Ljubljani] oredaUvnlk Izdajatelja in urednik: FRAN BR<> ZOVlC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik STANKO Uti ELA
« Maribora.	“	~	v