3. UL 193$
roMafoft pJafana t gotovini
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo« celoletno 180 Din, za Vi leta 00 Din, za V< leta 46 Din, mesečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
>r
Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo
številka 29.
Uredništvo in upravnlAtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 26-62
Izhaiavsak torek’
trtek ln soboto
Ljubljana, sobota 7. marca 1936
Cena Sl TSO
Se o novih mestnih davščinah
580 Din mestnih davščin plača že sedaj vsak prebivalec Ljubljane brez ozira na starost in spol. V Zagrebu, ki je prav gotovo mnogo bogatejše mesto, znaša ta davek le 475 Din. če bi se pa sprejele nameravane nove mestne davščine, odnosno poviški starih, bi se to breme povišalo za 180 Din na 760 Din.
Samo po sebi se pri tem postavlja vprašanje: Kaj pa bo mestna uprava nudila davkoplačevalcem za tako silno povišanje davčnega bremena? Odgovor na to vprašanje je ostrašujoče negativen. Investicij ne bo skoraj nikakih, novih možnosti za gospodarski razmah mesta ne bo, skratka, povišek davščin ne bo niti najmanj honoriran. Ali pa je potem povišek sploh upravičen in mogoč?
Reklo se nam bo, da je povišek nujen zaradi napak, ki so se delale v prejšnjih letih in da je pač treba plačati račun, ki je ostal iz prejšnjih časov. Toda ta ugovor ne drži, kajti tudi v prejšnjih letih ni dobil davkoplačevalec niti primeroma to, kar bi smel in celo moral zahtevati. Samo objektivno se vprašajmo, kakšno pomoč je imel gospodarski človek od magistrata. Tako so se n. pr. trgovci neprestano pritoževali zaradi težke škode, katero so jim povzročali krošnjarji. In kaj je bil efekt vseh njihovih pritožb! Toliko da se jim niso smejali in celo po uradih se je nemoteno krošnjarilo z manufakturnim in drugim blagom! Kaj naj to bo nagrada za visoke mestne davščine!
Pripetilo se je celo to, da se je izdalo proti izrečni izjavi Združenja in Zbornice obrtno dovoljenje tujim Židom! Ali naj bo to nagrada za davke! Celo to se je zgodilo, da je mesto brez vsake potrebe ustanovilo svojo proda jalnico — še deficitno povrhu — in delalo s tem konkurenco lastnim davkoplačevalcem. In kaj bi vse mogli navesti trgovci s kurivom glede »podpore«, ki so jo uživali z magistrata.
Tudi vse druge ugodnosti, ki jih nudi mesto svojim meščanom, so se izpremenile v davčno breme. Elektrarna, plinarna, pogrebni zavod, klavnica, vse to so davčni viri mesta! Ali ni naravno, če se vpraša pri vsem tem mest ni- davkoplačevalec, zakaj prav za prav plačuje vse visoke mestne davščine! Kje pa je tista zaščita, kje tisto varovanje njegovih gospodarskih interesov, kar naj bo odškodnina za njegovo plačevanje davščin?
Sedaj pa se zahtevajo od mestnega davkoplačevalca zopet nove in silno povečane davščine. Nekatere od teh niso le silno nesocialne, kakor povišanje trošarin na najbolj potrebne predmete, temveč bi nekatere obrte čisto uničile. Uvedba reklamnega davka bi pomenila gospodarsko smrt za pleskarje in črkoslikarje, povišanje nekaterih trošarin, ki se nikakor ne morejo vedno prevaliti na konzumenta, bi pa ogrožalo obstoj cele vrste trgovin. Sploh pa! Ali je danes plačilna moč ljubljanskega prebivalstva še tako velika, da zmore kar za 11 milijonov novih
davščin. Kje pa si naj ljubljansko prebivalstvo pa tolikih redukcijah plač, pri takšnem zastoju vsega gospodarskega življenja teh 11 milijonov sploh pritrga! Kje dobiti ta denar in ne krasti!
■Imamo vtis, kakor da bi se hotelo uveljaviti načelo, da je prvo interes uprave mesta, potem šele interes prebivalstva. Pa ni tako! Prvo je interes prebivalstva in v skladu z njegovo davčno močjo se smejo tudi nalagati davki, če bi moralo prebivalstvo zaradi interesov uprave denarno omagati, potem zanj vsa uprava nima smisla. Notorično pa je, da je davčna moč ljubljanskega prebivalstva tako izčrpana, da ne zmore niti davkov
v stari višini! če kdo, potem bi to morala vedeti avtonomna uprava v mestu. Saj bi se nam na vse zadnje moglo pripetiti še to, da bi tudi država in banovina upale na nove dohodke od ljubljanskega prebivalstva, če si mestna uprava upa dobiti od tega prebivalstva še 10 milijonov novih davkov. Naj gospodje vendar pomislijo na vse posledice!
Dejali smo že, da priznavamo sedanji upravi, da je v izredno težavnem položaju, ker je prejela težko dediščino. Cim težja je ta dediščina, tem jasneje pa je tudi, da se v enem letu vse to ne more popraviti! Sicer pa niti ni treba, da bi se moralo kar v enem letu vse popraviti! Naj cb-čina proda hiše, ki ji donašajo
sam deficit, naj se reši tega balasta in že bo imela znatne vsote za kritje proračuna. Zahtevati pa je tudi z vso odločnostjo, da ne bo občina v tej naj večji stiski plačevala kar 6 milijonov za posle, ki so stvar države. Pa še drugih sredstev je dosti, da se tudi sedanji težavni položaj premosti brez novih davščin.
Tudi za mestno upravo mora veljati aksiom, da je vsako povišanje davščin nemogoče, zlasti pa vsaka nova obremenitev najširših slojev. Zato se mora najti rešitev, ki bo v skladu s tem aksiomom, ali pa bo drugo leto položaj še obupnejši, ker se bo število davkoplačevalcev naravnost decimiralo.
Nobenih davčnih privilegiiev
Nadalinii protesti trgovskih združeni proti davčnim priviiegiiem nabaviiainih zadrug in industriiskih prodaialnic
Pozivu Zveze trg. združenj se je trgovstvo Slovenije v polnem številu odzvalo in po vrsti vsa združenja so sprejela resolucije proti nezaslišanim davčnim privilegijem nabavljalnih zadrug in konzumov ter proti milejšemu ob-dačenju' industrijskih prodajaln. Davčna dolžnost mora biti za vse
enaka ali pa so porušeni vsi temelji pravnega reda v državi.
Ali eno ali drugo!
Protestom združenj trgovcev v Kranju, Ljutomeru in Itibnici, ki
smo jih objavili v prejšnji številki, so pridružujejo sedaj še protesti naslednjih združenj trgovcev;
Protest Združenim v Slovenski
Bistrici
Na konferenci članov »Združenja trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica«, dne 28. februarja 1936 v prostorih združenja je bila soglasno sklenjena ta resolucija:
1. Zahtevamo, da se usvoje in uvažujejo resolucije vrhovnega foruma trgovcev Centralnega predstavništva Zve z trgovskih združenj kakor tudi vse pripombe in predlogi trgovinskih zbornic glede predloga zakona o gospodarskih in nabavljalnih zadrugah, da se bo tako naša propadajoča trgovina vsaj v bodočo obvarovala največje nesreče, ki jo v poslednjem času strašno občuti od protiprav-ne trgovine zadrug.
2. Ker glavni zadružni savez kraljevine Jugoslavije baš to dni poskuša, da se v finančni zakon za leto 1936./37. vnesejo posebne odredbe, s katerimi bi se zadrugo in njih zveze oprostile raznih davčnih in taksnih dodatkov, pa tudi izdaje računov po tar. post. 34. zakona o taksah, zahtevamo najod-
ločneje, da se ta zahteva v celoti zavrno in odbije. Prav tako zahtevamo, da se odkloni tudi njegova nadaljnja zahteva, da se zadruge njih zveze in njihovi funkcionarji osvobode vseh kazni radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih. Vse te trgovino uničujoče zahteve se morajo odkloniti. Če pa bi se zadrugam dovolile takšne olajšave, potem- se morajo dati tudi nam trgovcem.
Naše članstvo je ogorčeno, ker vidi, da se z raznimi državnimi in samoupravnimi davki in taksami vsako leto bolj občutno '' obremenjuje in mu s tem čedalje bolj onemogočuje življenjska eksistenca, istočasno pa se dajejo osobito nabavljalnim zadrugam vse mogoče olajšave, ki jih te izkoriščajo proti legalni trgovini.
Vsi smo enako vredni državljani Jugoslavije, torej naj se delijo ugodnosti vsem ali pa nikomur!
govsfvo? — Ali imajo pri takem favoriziranju nelegalne trgovine predpisi zakona o nelojalni konkurenci sploh še kak pomen? — Ali se odločujoči faktorji zavedajo, da so razlike v cenah legalnega trgovstva in cenah privilegiranih zadrug kljub vsem davčnim in taksnim olajšavam razmeroma minimalne in ali so si na jasnem, da je logična posledica te majhne diference velik dobiček nelegalne trgovine in da ta dobiček bije v
obraz osnovnim principom zadružništva? — Ali so si odločujoči fak torji na jasnem, kam ta dobiček ki ga zadrugarji tako nedolžni imenujejo »prihranki«, gre? — Ali ne pomeni brezobzirno favo riziranje konzumnih in nabavljal nih zadrug — zapostavljanje ne. privilegiranih, a legalnih trgov cev? Ali je odločujočim faktor jem znano, da prodajajo konzumni in nabavljalne zadruge nasprotne vsem predpisom tudi luksuzni predmete in ali jim je znano, dr se v zadružnih lokalih prodaja tu di nezadrugarjem? — Ali se odlo-čujoči faktorji zavedajo, kam meri Zvezina zahteva, naj se njih funk cionarji osvobode vsake kazenske odgovornosti radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih?
Zato odločno zahtevamo, da si te krivične olajšave nabavljalnim zadrugam in konzumom odpravijo, ker so tudi skrajno škodljive ne le za vse trgovstvo, temveč tu di za državo. Posebno pa zahteva mo, da se vse nabavljalne in konzumne zadruge smatrajo kot trgovine, ki spadajo pod trgovinski zakon, prav tako pa naj spadajo zadruge tudi pod vse določbe obrtnega zakona. Tudi se naj prepreči vsako favoriziranje zadrug na ško do trgovstva. Davčne in druge olajšave naj uživajo le zadruge, ki služijo izključno le splošnim interesom (agrarne, higienske, kreditne in slično), ne pa tudi ostale zadruge s konkurenčno pridobitnim karakterjem, ker se njihovo delo radi nemožnosti kontrole večinoma ni gibalo v okviru veljavnih predpisov.
Protest Združenia v Laškem
Na konferenci dne 27. februarja zbrani člani Združenja trgovcev za srez laški v Laškem so soglasno sklenili, da bi bil zakon o gospodarskih zadrugah v sedaj predlagani obliki nad vse hud udarec za trgovino vobče ter porazen za trgovce, ki v današnjih težkih gospodarskih razmerah še komaj eksistirajo.
Iz tega razloga se obračajo zbrani člani na odločujoče čini-telje z naslednjo zahtevo;
Solidarizujoč se s predstavkami, pripombami in predlogi trgovinskih zbornic kot vrhovnega foruma trgovcev in Centralnega predstav, ništva zvez trgovskih združenj,
Protest	Združenia	Slovenjem
Gradcu
Na sestanku članov združenja trgovcev za sreza Slovenj Gradec in Prevalje dne 26. februarja je članstvo soglasno zahtevalo, da se nemudoma in najenergičneje nastopi ter posreduje pri odločujočih činileljih v naslednji stvari:
V kratkem se bo pred narodno skupščino razpravljalo o zakonu o gospodarskih zadrugah. Prav tako se bo začela debata, pri kateri bo — kakor smo z verodostojne strani informirani — skušal glavni zadružni Savez kr. Jugoslavije doseči, da se v finančni zakon za leto 1936./37. vnesejo- posebna določila, s katerimi bit8p Savez in zadruge oprostile raznih davščin in taks ter tudi takse po t. p. 34. zakona o taksah. Poleg
tega zahteva preje imenovani Savez še, da se zadruge njih Zveze oziroma njih funkcionarji osvobodijo vsake kazenske odgovornosti radi protipravnega poslovanja po zakonu o obrtih itd.
Če bi narodna skupščina te predloge in odredbe, ki jih predlaga Glavni zadružni Savez kr. Jugoslavije, sprejela, bi nastala nad vse kritična situacija za vse trgovstvo, posebno pa za podeželsko trgovstvo.
A,li se odločujoči faktorji ne zavedajo, da bi takšno pospeševanje nelegalne trgovine (za kar je vsekakor smatrati, nabavljalne in konzumne zadruge) čisto uničilo že itak do skrajnosti obremenjeno neprivilegirano, a zato legalno tr-
apeliramo na vse odločujoče čini-telje, da te stvarne predloge glede projektiranega zakona o gospodarskih zadrugah iz vidikoi splošne gospodarske politike pol. no upoštevajo in uvažujejo ter se s tem obvaruje naša trgovina, ena najvažnejših gospodarskih paifftg, pred upropaščenjem.
V zvezi s tem tudi protestiramo, da bi se zadrugam in njih Zvezam priznala oprostitev raznih davščin in taksnih dodatkov, prav tako pa tudi proti zahtevi za oprostitev izdajanja računov po tar. post. 34 zakona o taksah. Če bi se ta olajšava dajala zadrugam, tedaj zahtevamo isto tudi za vse trgovce.
Protest Združenia v I/. Koniicah
Trgovstvo sreza Slov. Konjice, trpeče ne le radi previsokih davkov, temveč radi one nelojalne konkurence, ki jo nabavljalne in konzumne zadruge izvajajo proti legalnim trgovskim podjetjem, je, zbrano na konferenci dne 25. februarja, sklenilo naslednjo resolucijo:
Naše trgovstvo zahteva od odločujočih, da se vse pripombe in predlogi trgovinskih zbornic glede predloga zakoua o gospodarskih zadrugah usvoje in uvažujejo resolucije vrhovnega foruma trgovcev Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, da bi še naša propadajoča trgovina vsaj v bodoče obvarovala od največje nesreče, ki jo v poslednjem času strašno občuti zaradi protipravne trgovine zadrug.
Naše trgovstvo zahteva, da se zahteve glavnega zadružnega sa-veza kraljevine Jugoslavije, da se v finančni zakon za leto 1936/37
vnesejo posebne odredbe, s katerimi bi se zadruge in njih Zveze oprostile raznih davčnih in taksnih dodatkov, pa tudi izdaje računov po t. št. 34 zakona o taksah kakor tudi nadaljnje zahteve Zveze, da se zadrime, njih Zveze in njih funkcionarji osvobode tudi vseh kazni radi brezpravnega poslovanja po zakonu o obrtih odklonijo. Če pa se dovolijo kakšne olajšave zadrugam, potem se morajo dovoliti tudi trgovcem. Nobenih privilegiranih trgovin ne priznavamo!
Zahteve trgovstva so popolnoma upravičene, kajti trgovstvo je steber države v moralnem in gospodarskem oziru in če se njega glas ne upošteva, bodo tudi državne finance omajane, kajti najboljši davkoplačevalci so baš trgovci. Kje naj dobi država davke, če bi trgovstvo propadlo!
Zatorej zahtevamo, da se vsi privilegiji nabavljalnih in konzumnih zadrug, ki delajo na tr-
vski podlagi, ukinejo ter se motajo prav tako obdariti ko samostojno trgovine. Prav tako pa se morajo obdačiti tudi vse pro. dajalne industrijskih podjetij. Talko dobljene dohodke pa naj porabi finančno ministrstvo za povišanje plač uradnikov v nižjih skupinah, kar se naj že v novem finančnem zakonu izvede.
Protest Zdru-ženia za logaški okrai
Na konferencah članov Združenja trgovcev za okraj Logatec, ki so bile dne 18. februarja v Cerknici, Starem trgu in Dol. Logatcu in ki so vse bile odlično obiskane, je bila sprejeta naslednja resolucija:
1. Zahtevamo od odločujočih funkcionarjev, da se vse pripombe in predlogi trgovinskih zbornic glede predloga zakona o gospodarskih zadrugah usvoje in da se uvažujejo resolucije vrhovnega foruma trgovcev, Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, in se tako vsaj v bodoče prepreči največja nesreča naše propadajoče trgovine, ki propada predvsem zaradi brezpravne trgovine zadrug.
2. Vse zahteve Zadružnega sa-veza kraljevine Jugoslavije, da se oproste zadruge vsakih davčnih ali taksnih dodatkov ter dolžnosti izdajanja računov po tar. post. 34 zakona o taksah, kakor tudi osvoboditev vseh kazni radi protipravnega poslovanja po zakonu o obr-tih itd., naj se odklonijo ali naj se enakopravno te olajšave priznajo tudi vsem trgovcem!
3. Zahtevamo, da se vse nabav-Ijalne zadruge, ki uživajo danes razne davčne in druge olajšave, enako obdačijo ko samostojne trgovine, in sicer tako glede pri-dobninskega, poslovnega, rentnega davka in zgradarine, kakor tudi, da se jim odvzamejo prevozne in vse druge olajšave.
4. Zahtevamo, da se v zadrugah nastavi trgovsko izučeno osebje, kakor je to v trgovinskih obratih.
5. Trgovina naj se radi sedanjih težkih gospodarskih razmer, zapore denarja, kmečke zaščite (ker gre vse to na breme trgovca), bolj zaščiti! Stiska trgovstva je na višku in je v nevarnosti, da propade tudi že dobro situiran trgovec. — Razno krošnjarjenjc, posebno s tekstilnim blagom, katero je postalo že čisto reden pojav, naj se tudi nujno in z vso strogostjo zatre! Brezplačne vozovnice za razne kmetijske produkte so koristne samo za dobro situirane kmete. Zato se naj odpravijo! Slabi prezadolženi kmetje nimajo denarja, da bi kupovali večje množine.
Pri vsaki laki kupčiji ozir. prodaji je torej prizadeta država sama, ker je prikrajšana na davku in drugih dajatvah. Trgovec pa ne more plačati, če ne proda.
Stanje je obupno!
Poslednjič kličemo, naj se naše resolucije upoštevajo in smatrajo za nujne, sicer je strahovit gospodarski polom neizogiben!
Za trgovske kroge važno predavanje v Celju
Trgovsko društvo v Celju priredi v torek, dne 10. marca ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Obrtnega doma, Vodnikova ulica, vseskozi zanimivo predavanje >0 prodajni umetnosti«. Predavanje bo v polni meri ustrezalo vsem zahtevam današnjega časa in bo v prvi vrsti dalo navodila za pravilno občevanje trgovskih nameščencev s strankami in glede vedenja v trgovini in izven trgovine.
Predaval bo Stane Megušar iz Ljubljane.
Predavanje je za današnje čase aktualno in zelo potrebno, zbog česar pričakujemo polnoštevilne udeležbe, tako trgovcev, kakor tudi njih nameščencev.
Vstopnine ni.
Zborovanje celjskih
200	novihnaročnikov	izdaie
Trgovskega lista’'
«*
V četrtek zvečer je bila v Celju letna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna. Redno skupščino je ob 7. uri otvoril podpredsednik Združenja Anton Fazarinc, ki je predvsem opravičil predsednika Rudolfa Stcrmcckija, ki se ui mogel udeležiti skupščine. Predsednik Fazarinc je nato pozdravil vse na-vzočne, zlasti nove člane združenja iz priključene občine Celje-okoLi-ca. Prav prisrčno je pozdravil nato kot prvoboritelja našega trgovstva predsednika Zbornice Ivana Jelačina in tajnika dr. Ivana Ples-sa, zastopnike pomočniškega zbo-
ra Bibrovca ter zastopnike časopisja. Za overovatelje zapisnika je imenoval gg. Ravnikarja in Golmajcrja. V ganljivih besedah se je nato spominjal v prošlem letu umrlih članov, in sicer pokojnih: Ravnikarja, Rebeuška, Kro-novška, Kovač Frančiške, Vrcčak Frančiške, Neckermanna, Lagcr Flore in ge. Fanice Stermccki. Navzočni so počastili spomin umrlih članov s trikratnim »Slava«.
Čitanje zapisnika zadnje skupščine se je na predlog g. Dobo-viška opustilo.
Nato je podal podpredsednik Fazarinc predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Iz poročila	preds
Finančno stanje združenja je zelo zadovoljivo. Poleg nezadolže-ne hiše ima združenje tudi gotovinsko rezervo 230.000 Din. Pisarna združenja posluje zelo dobro ter ji je v veliko pomoč Zbornica za TOI, ki jo prosimo, da nam ohrani svojo naklonjenost.
Na svojih sejah je posvečalo združenje svojo pozornost poleg čisto stanovskim tudi aktualnim gospodarskim vprašanjem. Ze dolgo se je združenje borilo za priključitev okoliških občin k mestu in je sedaj s to svojo zahtevo tudi prodrlo. S tem bo tudi likvidiran spor glede odpiranja in zapiranja trgovin.
Tudi za pospešitev regulacije Savinje se je združenje mnogo trudilo in po dolgem času je bil tudi dosežen delen uspeh. Zaradi zaposlitve tujih in slabo plačanih delavcev pa niso dosegli gospodarski krogi onega uspeha, ki so ga pričakovali. Zaradi regulacije se je povišala občinska doklada na vse direktne davke za 20%, kar pomeni v sedanjih slabih časih pač silno žrtev. Zato bo treba gledati na to, da se bodo pri nadaljnjih regulacijskih delih zaposlili le domači delavci, ki morajo biti tudi bolje plačani.
Davčno breme
je preveliko, zlasti za malo trgovino in obrt. Država naj si poišče vire svojih dohodkov tam, kjer je še blagostanje, to je pri velekapitalu. Popolnoma napačno je, da se odmerja davek za podružnice velepodjetij le na sedežu glavnega podjetja. Posledica tega je, da imamo v Celju podružnico velepodjetja z milijonskim prometom, a davek ji še ni odmerjen. Druga takšna podružnica plača le 2593 dinarjev davka, pa čeprav ima izredno velik promet. So pa tudi podružnice v Celju, ko je znašala njih davčna tangenta samo 100, da celo samo 63 Din. A kako vse drugače je obdačen naš mali človek! Davčno zakonodajo bo treba zato izpremeniti tako, da ne bo zaščiten samo velekapital, vsa bremena pa naložena na malega človeka. Če bi to trajalo še nadalje; bo moral srednji stan izginiti.
Lani so bile znova reducirane plače drč. nameščencev. Ker je zaradi tega znatno padla kupna moč prebivalstva, je združenje protestiralo proti tej redukciji plač. Nadalje zahteva združenje, da se Celje uvrsti v I. draginjski razred. Ta zahteva je tem bolj utemeljena, ker je dravska banovina agrarno pasivna pokrajina, ki mora kupovati živila v drugih pokrajinah. Ker so ti kraji zelo oddaljeni, mora plačevati še prevoznino, ki znaša pri sladkorju 8%, pri masti in slanini 8%, pri moki pa celo 13% vrednosti blaga. To podražuje blago, ne pa trgovci!
Gospodarske razmere se lani niso izboljšale
Kupna moč konzumentov je padla, kriza na denarnem trgu se
je poostrila, pomoči pa ni bilo nobene. Poleg tega je moral marsikateri trgovec zarac. še vedno nerešene kmečke zaščite v poravnavo, kmet sam pa je izgubil kredit, mnogi grosist pa svoj denar. Nikjer pa ni v državi blagostanje tako padlo ko v Sloveniji. Celo slovenski kmetovalec je zaradi slabe rodovitnosti zemlje prisiljen, da kupuje moko, mast in slanino. Tudi brezposelnost je Slovenijo najbolj zadela. Zato bi bil že čas, da nehajo misliti nekateri beograjski krogi, kakor da je v Sloveniji doma blagostanje. Slovenija je danes hirajoči bolnik, ki potrebuje najbolj skrbno nege in pomoči! Z davčno preobremenitvijo Slovenije naj se neha!
V celoti se je pridružilo združenje tudi akciji proti monopoli-zaciji šolskih knjig.
Kako previsoke javne dajatve že ogrožajo eksistenco trgovstva, kažejo najbolj zgovorno tc številke; V Celju je 2902 davkoplačevalcev, davčnih opominov pa je bilo poslanih 5367, rrhcžni je bilo 1897, število razpisanih dražb pa 1480!
Lansko leto so prvič zasedali
novi davčni odbori.
Dobra stran novih davčnih odborov je, da sedaj zastopajo trgovci trgovce, obrtniki obrtnike itd. Slaba stran pa je v tem, da davčni zavezanci nimajo v davčnem odboru več večine, temveč da odloča glas predsednika, ki je šef davčnega urada. Dosegli smo sicer, da je izdal finančni minister nalog, da se tudi eden zastopnikov davčne uprave imenuje iz vrst davčnih zavezancev, toda ta nalog more biti tudi preklican Da pa smo ta nalog finančnega ministra vendarle dosegli, ije zasluga tudi gen. tajnika zbornice Ivana Mohoriča, ki mu bodi zato izrečena naša zahvala V davčnem odboru sta zastopala uspešno naše interese g. Dobovičnik iz Celja in g. Vizovišek iz Žalca.
Združenje je sodelovalo tudi pri akciji za prilagoditev deviznih predpisov na hmeljsko trgovino.
Glede krošnjarenja
je doseglo združenje nekaj uspehov, ker je stalno preganjalo vse krošnjarje. Nekateri so bili zato tudi kaznovani, enemu pa je bila odvzeta krošnjarska pravica. Ponovno smo pa tudi opozorili na škodo, ki jo trpi zaradi krošnjarjev erar, ker ne plačujejo krošnjarji nobenega davka. Se mnogo pa bo treba delati, da bo krošnjarska nadloga res premagana. Prav tako je združenje zasledovalo razne potnike, ki obiskujejo stranke po hišah. Nujno potrebno je, da se prepove prodaja po hišah tudi na poziv strank, ker se to samo zlorablja. Čudno je, da najbolj nasedajo takšnim potnikom baš inteligentni krogi.
Združenje je tudi interveniralo zaradi nekaterih nedostatkov na železniški postaji, zahtevalo zgra-
ditev prepotrebne justdčne palače ter revizijo zakona o taksah, zlasti črtanje takse po tar. post. 34.
Proti privilegijem zadrug
Lani je prešla celjska nabav-ljalna zadruga drž. nameščencev v last mariborske nabavljalne zadruge, kar je sprožilo organizirano propagando za pristop k mariborski zadrugi. Pri tej priliki se je tudi skrajno krivično agitiralo proti trgovstvu. Mirno smo sprejeli to nelepo kampanjo, ker se zavedamo, da je našo delo solidno, pošteno in vestno. Vendar pa moramo pripomniti, da bi zlasti od nekaterih uradnikov na višjih mestih pričakovali več objektivnosti. Kadar gre za podpiranje nacionalnih društev in za razne dobrodelne akcije, se vse obrača
na trgovca in navadno skoraj redno so tudi ti apeli uspešni, pa čeprav živi danes trgovstvo samo v težki krizi. Tako je celjsko trgovstvo nabralo za spomenik kralju Aleksandru 53.000 Din, za pomožno akcijo v korist brezposelnih
35.000	Din in dajalo sploh pri vsaki priliki. Trgovstvo je vedno storilo svojo dolžnost do celote, zato pa tudi z vso pravico pričakuje, da se tudi njegovi interesi resnično upoštevajo. Tem bolj je zato obsoditi, da se z davčnimi privilegiji uničuje trgovstvo ter tudi škoduje državni blagajni. Z velikim odobravanjem je bilo sprejeto poročilo g. Fazarinea.
Nato je še naznanil g. Fazarinc, da je bil mesto pok. Ravnikarja poklican v upravo g. Franc čuk, radi priključitve okoliških občin pa g. Ivan Golmajcr. Končno se je zahvalil podpredsednik Fazarinc prvoboritelju trgovstva g. Ivanu Jelačinu, tajniku Zbornice g. dr. PIcssu in konzulentu zbornice g. žagarju za njih pomoč združenju ter tajniku združenja g. Bla-žonu.
Predsednik Ivan Jelačin
se je prisrčno zahvalil za pozdravne besede ter je nato v globoko zasnovanem govoru nanizal vrsto najaktualnejših gospodarskih problemov. Delo, ki ga opravlja zbornica in ki raste iz dneva v dau, ni zlasti v današnjih prilikah hvaležno. Boriti se je treba v stalni defenzivi, da ohranimo stare postojanke.
Govoril je nato o davčnih bre. menih in o akcijah, ki jih je vršila zbornica za omiljenje pretirane davčne prakse, zlasti v prošlem letu. Samo solidarnemu nastopu trgovstva se imamo zahvaliti za uspehe, ki smo jih v tem oziru dosegli. Navzlic temu, da je število obratov znatno padlo in da je tudi zaslužek mnogo manjši, se predvidevajo tudi za tekoče leto višja bremena. To kaže; da tudi za bližnjo bodočnost ne moremo računati z zmanjšanjem davčnih bremen, pač pa moramo pričakovati še povišanje, ki se bo brez. dvoma izrazilo v ostrejši davčni praksi. Zato je potrebno, da ob vsaki priliki podčrtamo zahtevo, da je treba naša davčna bremena spraviti v pravilen sklad z opešano plačilno zmožnostjo. Potrebno je, da se tako v davčnih, kakor v reklamacijskih odborih prizna zastopnikom davkoplačevalcem odločilna beseda. Le tako se bo moglo priti do pravične davčne porazdelitve.
Nato je govoril obširno o kon-
zumih ter o njihovih privilegijih,
ki ubijajo trgovca kot najboljšega davkoplačevalca. Obširno je govoril tudi o denarni krizi ter o naši denarni politiki. Poleg splošne gospodarske krize, ki nas je težko prizadela, nam v zadnjem času prav občutno škodijo tudi gospodarske sankcije, ki so zlasti naš eksport lesa docela paralizirale.
Omenil je nadalje v svojem govoru težave, ki jih imajo izvozniki radi kliringov. Podrobno se je pečal v svojem govoru tudi glede potrebe revizije zakona o obr-tih in zahteval, da se v zaščito našega strokovnega naraščaja revidira določba § 19 (4) obrt. zak. Ostro je kritizira! tudi prakso ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, ki postopno odvzema posamezne, tudi nnjnavad-nejše predmete svobodnemu prometu ter jih pridržuje izključno prodaji lekarn.
V zaključnih besedah je apeliral na trgovsko samozavest in solidarnost, ki more edina vodili do uspehov. Izčrpno poročilo in izpodbujevalne besede predsednika J. Jelačina je sprejela skupščina z navdušenim aplavzom.
G Fazarinc se je predsedniku Jelačinu za njegove tople besede iskreno zahvalil in ga prosil, naj v svojem delu za splošne interese trgovstva nadaljuje z isto vnemo in nezmanjšano borbenostjo.
Iz poročila tainika Jaka Blažona
posnemamo. V 1. 1935 je bilo prijavljenih 24, izbrisanih pa 35 obr-tov. Po priključitvi okoliških občin je imelo združenje 357 članov, od katerih je bilo protokoliranih 87. Družabnikov in solastnikov je bilo 37, prokuristov in prokuristk 6, poslovodij 48, uradnikov 76, uradnic 68, trg. pomočnikov in potnikov 190, trg. pomočnic 103, blagajničark 15, vajencev 66, vajenk 34 in slug 87. Število nameščencev se je povišalo od 645 na 697, to pa zaradi priključitve okoliških občin. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 79 vajencev in vajenk. Izdelalo je le 48 gojencev, 8 pa jih je imelo popravljalni izpit. Učni uspeh je bil torej slab, ker so učenci premalo ambiciozni. Združenje je ustanovilo tudi letos več nagrad za dobre učence, a ni moglo vseh razdeliti, ker je bilo premalo učencev z dobrim učnim uspehom.
Pisarna izvršuje tudi vsa dcia za Trg. bolniško blagajno, pri kateri je bilo 703 zavarovancev pri 203 delodajalcih V višjem zavarovanju je bilo 198 članov. Število zavarovancev je tudi lani napredovalo.
Tajništvo pa je izvršilo tudi ogromno drugega dela ter p-ipra-
vilo vse potrebne intervencije z^-uženja. ki jih poročilo podrobno omenja, ki pa so bile \ glavnem že navedena v predsedniškem poročilu. Koncem svojega poročila apelira tajnik na nove člane, da mu vedno javijo vsako izpremembo v staležu in da v vseh pritožbah navajajo samo konkretna dejstva. Iskreno se zahvaljuje časopisom za njih podporo ter zlasti Zbornici za TOI-
Proračun
Tajnik Blažon je nato podal podrobno poročilo o denarnem poslovanju združenja v prošlem letu in o računskem zaključku. V imenu nadzornega odbora je g. Kramar predlagal, da se poročilo tajnika odobri in izglasuje upravi ter blagajniku razrešnica. Skupščina je ta predlog soglasno sprejela.
Nato je tajnik Blažon poročal o proračunu za leto 1936.
Prejemki združenja so predvideni v iznosu Din 38 900'—, izdatki pa v iznosu Din 73.418 —. primanj kljaj v iznosu Din 34.580 — se bo kril iz prebitka hiše po Din 25.700 in članarine za leto 1936, ki se določi po naslednjih vidikih. Za vsakega člana se odmeri članarina po številu zaposlenega osebja, in sicer: za šefe prokuriste, pošlo-
Konferenca	zarad
deviz
Upravičenim zahtevam hmeiiskih producentov
in trgovcev bo ustreženo
vodje, družabnike po Din 40-—, za uradnike, prodajalce in blagajnike po Din ‘20'—, za vajence po Din 15-—, neizvežbano osebje po Din 10'—, Za delniške družbe, zadruge, družbe z o. z. in društva naj se poviša članarina na dvakratni iznos pravkar omenjenih postavk.
Proračun je bil nato soglasno iprejet.
Samostojni predlogi
Tajnik g. Blažon pojasni, da je uprava združenja na zadnji seji sklenila, da se predložijo glavni skupščini naslednji predlogi:
1. Skupščina odobri znižanje članarine za leto 1935. nekaterim članom, ki so obubožali, onemogli ati pa zbog izrednih slučajev ne zmorejo članarine, v skrajnem primeru se lahko popusti celotna članarina.
‘2. Tud] za leto 1936. se ustanove po tri nagrade za najboljše učence in učenke, ki bodo izdelali koncem leta 1935./36. trg. nad. šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Nagrade naj znašajo Din: 200, 100 in 50 za vsak razred, kar da skupaj Din 1050.
3. Trg. nadaljevalni šoli v Celju se tudi za šolsko l. 1935./3G. podeli podpora Din 4500.
4. Vloži se protest proti privilegijem nabavljaInili zadrug in kon-zumov in zahteva, da se predlogi Zbornic o spremembi in dopolnitvi zakona o gospodarskih zadrugah upoštevajo tako, da se v bodoče onemogoči ona nelojalna konkurenca, ki jo nabavljalne in konzumne zadruge izvajajo proti legalnim trgovskim podjetjem. V te n pogledu se pridružuje skupščina v celoti sklepom konference naših Zbornic.
5. Združenje zahteva, da se prepove ustanavljanje podružnic veleblagovnic (velemagacinov) in da se že obstoječe obdačijo na sedežu obrata, kakor ostale trgovine po davčnih odborih.
Predsednik g. Fazarinc pojasni in utemeljuje vsak predlog posebej. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Nato prečita tajnik Blažon predlog, ki se tiče
»Trgovskega lista«
Uprava predlaga skupščini naj jo pooblasti, da potom nabiralne pole pridobi čim več naročnikov, bodisi za »Trgovski list«, ali pa vsaj za tedensko izdajo, odnosno naj pobere naročnino od naročnikov in jo odpremi na administracijo lista.
Predsednik g. Jelačin je nato poročal o reorganizaciji upravo lista in poudarjal važnost stanovskega tiska. Priporoča, naj bi skupščina sklenila, da naroči združenj© 200 izvodov tedenske izdaje »Trgovskega lista«. Naročnino naj bi združenje izterjalo in odposlalo upravi lista. G. Fazarinc otvori o tem predlogu debato, katere so se udeležili razen g. Fa-zarinca in Jelačina gg. Mislej, Ravnikar in Lečnik.
Po zaključni debati je bil soglasno sprejet sklep, da naroči združenj© za svoje člane 200 izvodov tedenske izdaje »Trgovskega usta« ter da izterj& naročnino obenem s članarino.
G. Misloj prosi za pojasnilo glede krošnjarjenja z industrijskimi izdelki. Tajnik dr. Pless j® podal na vprašanje potrebno pojasnilo ter navodila za borbo proti nedopustnemu krošnjarjenju.
G. Bibrovec je v imenu pomočniškega zbora prosil, naj bi se pozvali zlasti novi člani iz priključene okoliške občine, da se točno drže odpiralnega in zapiralnega časa,
G. Fazarinc priporoča članstvu, naj bi posvečalo večjo pozornost vajencem zlasti glede obiska šol.
Ker ni bilo nobenih drugih predlogov in se tudi nikdo ni oglasil k besedi, je g. Fazarinc zaključil občni zbor z iskreno zahvalo vsem navzočnim in s pozivom na solidarnost.
Dne 27. februarja je bila v Žalcu v prostorih gostilne g. Pikla nad vse važna konferenca hmelj-skih interesentov zaradi prilagoditve deviznih predpisov potrebam lnneljske trgovine. Konferenca je pridobila zlasti na važnosti, ker sta se je poleg številnih zastopnikov hmeljskih producentov in trgovcev udeležila delegata finančnega ministrstva inšpektorja Stojanovič in Pistenič. Nadalje se je udeležil konference sreski podna-čeluik Svetina, župan Lorber ter kot bančni strokovnjak ravnatelj Matko Šmit.
Konferenco so sklicali hmeljski trgovci-komisionarji in izvozniki, včlanjeni pri Združenju trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Konferenci je predsedoval Maks Cukala, zapisnik pa je vodil tajnik Združenja Veble.
V lepo zasnovanem govoru je predsednik najprej toplo pozdravil zastopnike finančnega ministrstva, sreskega podnačelnika, župana ter ravnatelja Šmita. Naloga konference je, da uravna nesoglasja, ki so nastala zbog svoj-stvenosti lnneljske trgovine glede naših deviznih predpisov. Zaradi prisotnosti zastopnikov finančnega ministrstva upa, da se bo to tudi posrečilo. Prisotnost obeh visokih zastopnikov je tudi za hmeljarje razveseljiv dokaz, da se centralna vlada za njih težnje zanima. Od vseh izvoznih trgovin je h meljska izvozna trgovina še zlasti občutljiva ter reagira takoj na najmanjša trenja na svetovnih tržiščih. Zaradi tega tudi ni mogoče s stereotipnimi predpisi določati hmeljski izvozni trgovini konkurenčne norme v podrobnostih, ne da bi se liziko povečal tako nevarno, da bi mogle nastati katastrofalne posledice za gospodarstvo vse Savinjske doline. Prosi zastopnika finančnega ministrstva, da s svojimi poročili omogočita, da se bo pomagalo hmeljski trgovini in izdali takšni devizni predpisi, ki so v skladu s svojstveno-st jo h meljske trgovine.
Nato je podal obširno poročilo o vsej zadevi g. Oset, ki je uvodoma omenil, kako je interveniral v tej zadevi v Beogradu in kako mu je bil pri tem v izredno pomoč nar. poslanec Ivan Mohorič. On ga je tudi vodil k načelniku bančnega in valutnega oddelka v finančnem ministrstvu, kjer jima je bilo obljubljeno, da bo poslan poseben delegat ministrstva, da prouči vse vprašanje. To se je sedaj tudi zgodilo. Ž veseljem pozdravlja oba zastopnika ministrstva in upa, da se l>odo našla pota, da se izpremenl devizni pravilnik tako, da bo mogla hmeljska trgovina tudi v bodoče tako nemoteno delovati, kakor je že delovala 50 let.
Na današnji sestanek so povabljeni tudi producenti, ker so se ti trgovcem-komisionarjcm popolnoma priključili. V primeru striktnega tolmačenja deviznega pravilnika v smislu odloka finančnega ministrstva, s katerim je bil kaznovan govornik, bi namreč bili zlasti prizadeti producenti, ker bi izgubili oni posredovalni aparat, ki ga tvorijo baš izvoziliki-komi-sionarji in brez katerega je trgovina s hmeljem nemogoča.
Vzroki, zaradi katerih izvozniki-komisionarji ne morejo opravljati v večjem obsegu proper poslov, so bili že navedeni v znani spomenici g. Oseta. Poudariti pa mora, da v primeru popolnega prehoda na posle v lastnem imenu ne bi bila produkcija tako zaščitena, ker bi se riziko v tem primeru tako zelo povečal, da bi morali trgovci čim bolj znižati cene.
Ne sme se tudi pozabiti, da ko-misionar, ki do podrobnosti pozna vso h meljsko trgovino, vedno producentu vestno svetuje, a pri tem vendar čuva interese svojega komitenta. Trgovec, ki za lastni račun kupuje hmelj, nikdar ne more producenta tako ščititi kakor komisionar. To je tudi vzrok, da je komisijska trgovina s hmeljem ohranila skozi desetletja svoj položaj. Komisionar dela na podlagi zaupanja, ki ga uživa tako pri producentu ko tudi pri komitentu in zato mu je mogoče delati v splošno korist gospodarstva. Naši tovariši komisionarji, ki so začeli proper posle v večjem obsegu, so skoraj brez izjeme zašli v kritični položaj in se morali vrniti h komisijskemu nakupu hmelja. Kaj pa ima od tega država in kaj gospodarstvo, če propad« brez uspeha preje dober davkoplačevalec?
Pri izvozu hmelja v Nemčijo je bilo n. pr. lani treba čakati na plačilo 5 do 6 mesecev. Danes pa bi dobili za nemške klirinške nakaznice samo 14 do 15-20 Din mesto 17G0. To se pravi, da bi izgubil izvoznik pri prodaji hmelja za
100.000	mark okoli 250.000 Din.
Nato je govoril inšpektor fin. ministrstva Stojanovič. Dejal je. da je zadeva g. Oseta dala povod, da se vse to vprašanje popolnoma razčisti. Vprašanje je težavno tudi zato, ker bo treba razčistiti še številna druga vprašanja, ki so s tern v zvezi. Primer g. Oseta se je obravnaval z vidika deviznih predpisov in z vidika zaščite domače proizvodnje, ki ne sme biti izpostavljena špekulaciji tujih prekupčevalcev. Devizni predpisi določajo, da smejo dvigati uverenja za zavarovanje valute samo izvozniki, ki izvažajo svoje blago. Vprašanje je, če je komisionar, ki izvaža blago po naročilu tujega komitenta, tudi lastnik blaga. G. Oset je mnenja, da je komisionar lastnik blaga, dokler ga komitent ne prevzame. Prevladuje pa mnenje, da je komitent lastnik blaga že v hipu, ko se blago odda na železnici. V tem je tudi ves spor. Prepričal pa se je, da se posluje na način, kakor ga je opisal g. Oset v svoji spomenici, v hmeljski trgovini že nad 50 let in da bo zato sedaj težko za hmeljsko trgovino uporabljati sedanje devizne predpise. Zato je mnenja, da bo zadeva g. Oseta služila kot podlaga za izpremembo deviznega pravilnika.
G. Stojanovič je stavil nato več vprašanj tako glede cene hmelja ter špekulacije tujih komitentov.
Zunanja trgovina
Trgovina z Italijo
Kako se je zaradi sankcij ustavila naša trgovina z Italijo, kažejo te številke:
Pred začetkom izvajanja sankcij je znašal naš izvoz v Italijo 63,3 milijona Din, naš uvoz pa 32,7 milijona. V novembru, ko so stopile sankcije v veljavo, je izvoz nazadoval na 53,8, uvoz pa na 27,3 milijona Din. V decembru pa je padel uvoz na 4,4, izvoz pa na 3,9 milijona Din. Popoln zastoj pa je nastal v januaTju, ko je znašal naš izvoz 4,1 milijona Din, naš uvoz pa samo 100.900 Din.
Izvoz štajerske perutnine zopet omogočen
Mariborsko okrožje kmetijskih podružnic je dobilo obvestilo, da je Nemčija dovolila za mesec marec 400.000 RM za uvOz štajerske perutnine. Naše izvozne tvrdke, ki so imele dosedaj polna skladišča
V debati se je pojasnilo, da naš hmelj zaradi slabše kakovosti ne more doseči iste cene ko žalski. Cena hmelja se ravna po ponudbi in povpraševanju. Povpraševanje traja le malo časa, dokler se pivovarne niso založile s hmeljem. Kdor takrat ne proda hmelja, temu hmelj tudi ostane. V pretekli sezoni se je prodalo 26.000 stotov hmelja, 500 stotov prvovrstnega hmelja pa je ostalo. Cena hmelja se ravna tudi po carini, ki jo mora plačati tuji izvoznik. Tudi pojm glede kakovosti hmelja je zelo različen. Kar velja n. pr. v Nemčiji kot prvovrstni hmelj, velja v Belgiji za manjvredno blago.
Uvozno carino so zolo različne. Na Češkoslovaškem znaša 7 Kč za kilogram, v Angliji 4 funte za kvintal, v Ameriki 20 centov za kilogram, v Nemčiji 150 RM za 100 kg, v Franciji 400 frankov za 100 kg, dočim je v Belgiji uvoz hmelja prost.
Tuji komitenti ne morejo priti sami k nakupu zaradi deviznih težkoč, ker bi utrpeli zaradi valutnih razlik ogromne izgube. Blago se fakturira po dejanskih tržnih conah. V imenu producentov je g. Lorber naglasil, da pri hmeljski kupčiji ni določenih pravil, ker je vsaka kupčija sklenjena pod nekoliko drugačnimi okol-nostmi. Cene je zato mogoče določiti le od primera do primera.
Po daljši debati je bilo sklenjeno, da naj potrdi verodostojnost navedenih cen sresko načelstvo po zaslišanju Hmeljarskega društva.
Končno so bili g. Stojanoviču še podani podatki o produkciji hmelja v 1. 1935. Skupno je znašala proizvodnja hmelja približno 40 tisoč stotov. Od teh se je izvozilo v Ameriko 19.000, v Anglijo 10 tisoč, v Belgijo 6000, v Francijo 2000 in v druge države 3000 stotov. Nemčija lani ni mogla uvažati hmelja zaradi preostrih deviznih predpisov. Potrošnja hmelja v Jugoslaviji pa je minimalna in znaša komaj \% proizvodnje. Cene so se gibale med 8 do 25 Din, za prvovrstni hmelj pa med 25 do 33 Din.
G. inšpektor je po vseh prejetih pojasnilih izjavil, da bo skušal doseči pri ministrstvu, da se dovoli komisionarjem in izvoznikom hmelja nemoteno nabavljanje uve-renj.
Predsednik , konference Cukala se je nato iskreno zahvalil inšpektorju Stojanoviču za njegov trud in njegova pojasnila, prav tako pa tudi vsem drugim udeležencem konference.
in hladilnice, so že poslale prve partije perutnine v Nemčijo in obenem začele z nakupom. V zvezi s tem se je začela dvigati tudi cena perutnine, ki je zadnje čase dosegla rekordno nizko ceno. Tako se je dobit na mariborskem trgu pred nekaj dnevi že pitan piščanec za 10 Din, kokoš pa po 13—15 Din. Upati je, da bodo težave z izvozom perutnine v Nemčijo končnoveljavno odstranjene ter so bo lahko mogla izvažati perutnina zopet nemoteno v nekdanjem obsegu, s čimer bo našim slovenjegoriškiin kmetom zelo pomagano.
*
Ugodnosti za prevoz steala v ploščah z dne 15. avgusta 1934 veljajo odslej tudi za kolodvore v Ljubljani, Ljutomeru, Ptuju in Poljčanah.
žveplo se bo podražilo, kakor sporoča Zadružna kmetijska poslovalnica v Splitu. Ker bo italijanskega žvepla manj, bo treba kupovati špansko žveplo ki pa je še enkrat dražje od italijanskega. Nemško umetno žveplo je sicer cenejše, a se manj uporablja.
Pnlilične vesli
Tiranski pakt med Italijo in Albanijo je bil obnovljen. Po tem paktu je Italija zavezana, da priskoči Albaniji na pomoč z vso svojo vojaško silo, Albanija pa mora podpirati vsako italijansko akcijo. Pakt je bil sklenjen za naslednjo ceno: Albanija dobi od Italije za časa trajanja pakta po 8 milijonov zlatih lir na leto ter 40 milijonsko brezobrestno posojilo v zlatih lirah. Albanija pa bo prepustila Italiji svoje rudnike, gozdove in petrolejska ležišča v eksploatacijo. Albanija je s paktom zdrknila na stopnjo kolonialnega naroda.
Oficirska liga na Bolgarskem je razpuščena, da bi se zmanjšal, kakor se oficialno pravi, vpliv oficirjev na politično življenje. Verjetneje pa je, da je razpust lige v zvezi z obsodbo polkovnika Velče-va, ki je imel v ligi mnogo pristašev.
Francoska vlada je opozorila Mussolinija, da je ona dala pobudo za novi mirovni predlog odbora trinajsterice in da ne bi mogla za dolgo časa podvzeti nobene nove iniciative, če bi tudi sedanji apel odbora trinajsterice ostal brezuspešen. če bi tudi ta predlog zavrnila italijanska vlada, potem bi bila poostritev sankcij neizogibna.
Madžarski zunanji minister Kanja je v neki izjavi francoskemu listu označil madžarske pogoje za sodelovanje s podunavskimi državami. Ponovil je stare in že davno znane madžarske zahteve. Vidi se, da mislijo madžarski diplomati, da se je njih pozicija zaradi uspehov Italijanov v Etiopiji zboljšala.
Hitler bo v kratkem javno oznanil pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena zopet vstopiti v Zvezo narodov. Po trditvi »Mor-ningposte« bi Hitler zahteval: Prepoved o demilitarizaciji Porenja se ukine. Nemčiji se načelno prizna pravica do kolonij in organizacija Zveze narodov se nekoliko izpre-meni.
Francoski senatni odbor je z 19
proti 4 glasovom odobril ratifikacijo francosko-ruskega pakta.
Švicarski delegat Motta je obiskal vse člane odbora osemnajsto-rice ter jih opozoril na nevzdržni položaj, v katerega bi zašla Švica, če bi še Italija zaradi poostritve sankcij izstopila iz Zveze narodov. V tem primeru skoraj Švici ne bi nič drugega preostalo, kakor da še sama izstopi iz Zveze narodov. Dejansko je tudi že v Švici močno gibanje za izstop.
Stalin je sprejel ameriškega časopisnega magnata Hovvarda ter imel z njim triurni razgovor, tekom katerega mu je podal naravnost senzacionalne izjave. Tako je dejal, da bi prišlo do vojne med Japonsko in Rusijo, če bi se Japonska upala napasti Zunanjo Mongolijo. Na to je bil japonski veleposlanik v Moskvi tudi izrečno opozorjen.
Nadalje je dejal Stalin, da je sovjetska vlada prepričana, da gojita Nemčija in Japonska proti Rusiji napadalne namene. Verjetno je, da si bo Nemčija v ta namen kakor leta 1914 Belgijo, izposodila tudi sedaj za napad meje kake tretje države. Do vojne more priti čisto nepričakovano, ker se danes vojne sploh ne napovedujejo več, temveč čisto enostavno začno. — Ratifikacija francosko-ruskega pakta je močna ovira za kršitelje miru.
Dve veliki žarišči vojne, je dalje izjavil Stalin, sta na svetu. Eno je na Daljnem vzhodu, drugo pa je v Nemčiji. V primeri s temi žarišči je italijansko-etiopska vojna samo epizoda. Jasen dokaz za vojno nevarnost je tudi nedavna izjava Hitlerja, ki je sicer uporabljal za Francijo miroljubne besede, a obenem tudi grozil Rusiji.
Izjava Stalina je napravila v vsej svetovni politični javnosti velik vtis. Japonska bo zahtevala pojasnila. Nemški listi očitke Stalina ostro zavračajo ter Stalinu zlasti zamerijo, da se je upal javno podvomiti v iskrenost zadnje Hitlerjeve Izjave. Tudi v Ameriki Je Izzvala Stalinova izjava močan odmev ter pišejo listi, da se Rusija resno pripravlja na vojno z Japonsko.
Etiopski cesar je sprejel apel odbora trinajstorice ter je prepustil odločitev Zvezi narodov. Vendar pa ne bo odstopil niti pedi etiopskega ozemlja.
Na etiopskem bojišču se je začela zopet gerilska vojska, ker je italijanska premoč tako glede števila vojaštva, še bolj pa po opremi vojske, prevelika.
Italijanska letala, ki bombardirajo vsako vas in vsako hišo, so vrgla tudi na angleško bolnišnico Rdečega križa pri Kvoramu okoli 40 bortib. Tri osebe so bile ubite, sedem pa ranjenih. V Londonu, a tudi v Ženevi in v vsem kulturnem svetu je vzbudila vest o tem bom-bardmanu silno ogorčenje.
Pijan poslanec streljal na predsednika vlade
Za petkovo sejo narodne skupščine je vladalo izredno zanimanje, ker je bil za ta dan napovedan ekspoze tako zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ko tudi ekspoze notranjega ministra dr. Korošca. Vstopnice za sejo so bile oddane že dva dni preje. Seja se je začela nekoliko pred 11. uro in so bile vse galerije nabito polne ter tudi vse diplomatske lože. Po opravljenih formalnostih je dobil besedo predsednik vlade, ki mu je skupščinska večina ob tej priliki priredila viharne ovacije. Komaj je začel dr. Stojadinovič govoriti, ga je začel motiti z medklici poslanec Arnavtovič, ki je bil na galeriji v novinarski loži. Na poziv predsednika skupščine je sicer prišel v skupščinsko dvorano, a je še naprej motil govor predsednika vlade. Ker so bili vsi opomini predsednika skupščine zaman, je ta zagrozil, da ga bo izključil od sej skupščine. To je poslanca Arnav-toviča, ki je bil pijan, tako razburilo, da je potegnil revolver in oddal proti predsedniku vlade dr. štojadinoviču tri strele, ki pa je še pravočasno spoznal namero poslanca in se sklonil za govorniškim pultom. Poslanci so takoj za^ grabili pijanega atentatorja in ga skušali razorožiti. Arnavtovič pa se je obupno branil in udaril z ročajem revolverja posl. Dimitri-jeviča s tako silo po glavi, da se je ta ves kr\av zgrudil. Skupščinska straža je nato pijanega atentatorja aretirala. Da bo slika popolna, treba samo še omeniti, da je bil poslanec Arnavtovič pred svojo izvolitvijo šolski nadzornik. Na vsak način je moral imeti naravnost neverjetne pedagoške vrline, da je bil že tako zgodaj imenovan za nadzornika. Arnavtovič je bil namreč rojen leta 1898. v Smede-revem.
Odveč je poudariti, da vsa politična javnost atentat najodločneje obsoja. Da bo zaradi atentata trpel tudi ugled skupščine, je pa tudi jasno.
Srečno dopolnilo ima v Balkanski zvezi. Povrnitve Habsburžanov ne moremo dopustiti. Smo pa za gospodarsko konsolidacijo Podonavja. Končno je govoril dr. Stojadinovič o sankcijah ter obžaloval, da ni bilo mogoče doseči popolnih kompenzacij.
Za njim je govoril nato minister dr. Korošec. Podal je najprej poročilo o delu ministrstva ter naglasil marljivo delo urad-ništva. Kriminaliteta, v kolikor ne izvira iz težkih gospodarskih razmer, je padla. Nato je prešel na politična vprašanja. Vlada bo izdala vse zahtevane politične
zakone, ko bo ne samo v skupščini, temveč tudi med harodom atmosfera ugodna. Danes še ni, čeprav so razmere neprimerno boljše ko pred enim letom. Za sedanjo vlado more priti le še bolj demokratska vlada, ker je to troje vedno izključeno: pof, anarhija in komunizem. Hočemo najtesnejše sožitje s Hrvati in s popolno enakopravnostjo bo to najprej doseženo. Borba proti komunizmu je nujno potrebna, a se ne sme voditi le s policijskim aparatom, temveč tudi s silo ideje.
Seja uprave Ijublian-
$k ega zdru
Dva važna ekspozeja
Ko se je poleglo splošno razburjenje zaradi zločinskih strelov, se je nadaljevala seja in predsednik vlade dr. Stojadinovič je nadaljeval svoj ekspoze. V prvem delu je polemiziral proti opoziciji ter naglasil, da je proračun za 500 milijonov nižji, da se javna dela že izvajajo, da bo vprašanje kmetske zaščite definitivno rešeno ter da se bodo zaprte banke in kreditne zadruge zopet odprle.
Nato je prešel na zunanjo politiko, ki se vodi po smernicah blagopokojnega kralja Aleksandra. Z vsemi državami so naši odnošaji dobri. Mala antanta je slej ko prej eden prvih jamstev za ohranitev povojnega stanja.
je bila v ponedeljek dne 2. marca. Sejo je vodil predsednik Soss, ki je podal tudi obširnejše poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Položaj trgovstva je vedno težji, kljub temu pa ni nikjer opazili pravega razumevanja za potrebe trgovstva. Ljudi se polašča zaradi tega nevarna otopelost. Število trgovin in obrtov se krči neprestano, da se je njih število v štirih letih znižalo že za 7.568. Kljub temu pa se še naprej pospešuje s krivičnimi davčnimi in drugimi privilegiji nelojalna konkurenca nabavljalnih zadrug ter se trpi, da se prodaja po hišah in celo uradih blago, čeprav je to izrečno prepovedano. Ni čuda, če postaja vedno večje število Židov, ki prihajajo krošnjarit v našo deželo. Zelo trpi tudi trgovstvo zaradi na. pak naše obrtne zakonodaje. Zakon ne zahteva v vsakem primeru dokaza usposobljenosti in tako se vedno pogosteje dogaja, da propadli obrtniki odpirajo vse mogoče trgovine. Pri vseh teh težavah pa javne dajatve stalno rastejo.
V zadnjem času je postala zelo akutna tudi nevarnost .ustanavljanja trgovskih magacinov. Slovensko trgovstvo je v tem vprašanju popolnoma solidarno z zagrebškimi trgovci in zato se je protestnega zborovanja proti veleblagovnicam v Zagrebu udeležil tudi član uprave Ivan Bahovec, kateremu bodi za njegov učinkovit nastop izrečena zahvala tudi s tega mesta.
Združenje je tudi v polnem obsegu sodelovalo pri akciji proti monopolizaciji in unifikaciji šolskih knjig ter je bilo zastopano po g. Ivanu Bahovcu v deputaciji, ki je zaradi te monopolizacije odšla v Beograd.
Tudi zaradi zastoja lesne trgovine je napravila uprava potrebne korake, žal pa so bile dosedaj glede pomoči lesni trgovini dosežene le obljube.
Poročilo predsednika Sossa je bilo sprejeto z odobravanjem.
Predsednik je nadalje sporočil,
da je član uprave Venčeslav Breznik odstopil, nakar je bil soglasno poklican v upravo njegov namestnik Viljem Laznik.
Z velikim ogorčenjem je bila sprejeta vest, da se je podelilo dvema Židoma v nasprotju z izjavami Združenja in Zbornice obrtno dovoljenje.
Združenje bo ponovno interveniralo zaradi znižanja pristojbine
na električni tok za izložbena okna.
Združenje se je v polni meri priključilo akciji Zveze za odpravo privilegijev nabavljalnih zadrug.
Uprava je tudi intervenirala, da se onemogoči nelegalno prodajanje ščetk na Vodnikovem trgu.
Zaradi nedovoljene prodaje drv tudi zasebnikom iz voj. skladali-šta je napravilo združenje ovadbo.
Razpravljalo se je še o več drugih vprašanjih ter so bili storjeni potrebni sklepi.
Zaradi priključitve okoliških občin je število članstva naraslo za 157. Glede njih zastopstva v upravi se počaka na obvestilo Zbornice.
O ustanovitvi Trg. bolniške blagajne je poročal njen predsednik Smerkolj, ki se je zahvalil vsem članom uprave, ki so sodelovali pri ustanovitvi blagajne.
G. Fabiani je poročal o akciji glede udeležbe trgovcev na ljubljanskem velesejmu. Do enotnega nastopa ni prišlo.
Ko so bili sprejeti še potrebni sklepi glede občnega zbora, zaradi neke neutemeljene zahteve davčne uprave ter o članskih sestankih je predsednik Soss zaključil sejo.
««
O	bini
Trg. $amopomoci" v Mariboru
Mariborsko trgovstvo se lahko ponaša, da je na polju socialnega skrbstva vodilno v državi. Poleg Trgovske bolniške blagajne deluje v Mariboru že več let posebno blagodejno »Trgovska samopomoč reg. pomožna blagajna«. Preteklo nedeljo je bil v prostorih restavracije »Novi svet« njen občni zbor, ki ga je vodil predsednik Vilko Weixl. Obširno in izčrpno poročilo o poslovanju Trgovske samopomoči v preteklem letu pa je podal agilni tajnik Franjo Žnidarčič.
V uvodu poročila se je spomnil umrlih članov. V I. kategoriji jih je umrlo 10, v II. kategoriji pa 14. Za vse umrle člane je uprava Trgovske samopomoči izplačala dedičem pripadajočo posmrtnino. Slednja je znašala v I. kategoriji nad 13.000 Din, v II. kategoriji pa nekaj nad 11.000 Din. Seveda se je posmrtnina za vsak smrtni slučaj izplačala točno po takratnem šlevilu redno plačujočih članov. Vsi dediči, odnosno osebe, katerim se je posmrtnina izplačala, so bili z izplačilom podpore izredno zadovoljni.
Obseg poslovanja Trgovske samopomoči dokazuje višina izplačanih posmrtnin. Samo lansko leto je bilo na posmrtninah izplačanih Din 190.475—, od začetka poslovanja ustanove pa do konca lanskega leta pa skupno v obeh kategorijah Din 838.825’— (v I. kategoriji za 54 smrtnih primerov
Din 585.375’—, v II. kategoriji pa za 31 primerov Din 253.450—). Ti zneski jasno izpričujejo, kako kulantno in točno vrši uprava svojo dolžnost ter posluje vedno po predpisih pravil, obenem pa so dokaz, koliko osirotelim družinam je bilo izdatno pomagano. Posebno se to pozna takrat, kadar umrje oče veččlanske revne družine, ki jo zapusti po smrti brez vseh gmotnih sredstev. Tako izvaja Trgovska samopomoč veliko socialno in karitativno nalogo med svojim članstvom.
Glede porastka članstva bi bilo
omeniti naslednje: V I. kategoriji je bilo v letu 1935. včlanjenih 24 novih članov, radi smrti in izstopa pa je ostalo skupno število članstva skoro na isti višini, kot leta 1934., namreč 568. — V II. kategoriji se je lani včlanilo 48 oseb, skupno pa jih ob zaključku 1. 1935. šteje 487. Obe kategoriji sta imeli tedaj koncem lanskega leta 1055 članov. Če bi vsi člani v redu plačevali svoje prispevke, bi bilo to število seveda še znatno večje, tako pa je morala uprava proti nerednim plačnikom žal nastopiti.
Uprava Trgovske samopomoči je lansko leto započela veliko propagandno akcijo za pridobivanje novega članstva. Poslala je več sto okrožnic na trgovce, industrialce in obrtnike, ki bivajo na teritoriju bivše mariborske oblasti
s pozivom, naj pristopajo k samopomoči, ki jim nudi zavarovanje za primer smrti pod najugodnejšimi pogoji. Odziva pa žal dosedaj ni bilo skoro nobenega. Več uspeha je imela agitacija članstva samega, ki ima tudi interes, da se število članov dvigne, s čimer se pristojbine samopomoči znatno pocenijo. Agitiral je tudi predsednik samopomoči Weixl na občnih zborih posameznih Združenj trgovcev. Vsa ta propagandna akcija pa ni dosegla takega uspeha, kakor se je pričakoval. Deloma je tega neuspeha kriva kriza, deloma pa to, ker so ljudje izgubili zaradi nekaterih nesrečnih podobnih organizacij zaupanje.
Dasi tedaj porast članstva številčno ni visok, poinenja za sedanje razmere zelo mnogo, saj je preteklo leto premnogim sličnim institucijam prineslo veliko izgubo članstva. Vsak, še tako neznaten napredek v najkritičnejših časih je tedaj siguren znak trdnega temelja in lepe bodočnosti.
Premoženje Trgovske samopomoči je v preteklem letu lepo napredovalo, da se je posebno rezervni sklad znatno povečal. Na podpornem skladu so znašali dohodki Din 285.142-—, izdatki za izplačilo posmrtnin pa 219.287 dinarjev. — Na upravnem skladu so znašali dohodki Din 28.450'— in izdatki prav toliko. Rezervni sklad znaša z 31. XII. 1935 Din 141.911— Kakor je iz bilance razvidno, znašajo aktiva 227.681-77 dinarjev.
Bile so na občnem zboru tudi volitve ter se je izvolil naslednji upravni odbor:
Predsednik Weixl Vilko, podpredsednik Jančič Karol, odborniki: Aiulerle Zdravko, Paš Anton, Belle Franc, Sax Hinko, Po. vodnik Josip, Kosoll Franc, Žnidarčič Franjo, tajnik, Slavinec Ivan (vsi iz Maribora), Jošt Franjo (Celje), Breznik Tomaž (Ptuj) Mešiček Zvonko (Ptujska gora), Klun Janko (Prevalje). — Na. mestnihi; Kvas Ivan (Maribor), Kolar Srečko (Maribor), Feldin Mirko (Maribor), Fazarinc Anton (Celje', Drofenik Alojz (Celje), Pintcr Ferdo (Maribor). — Nadzorni odbor: Weiler Franc, Kle. mene Milan, Krajnc Ljudevit (vsi iz Maribora). Namestmka: Kocbek Stanko (Maribor) in Roglič Drago (Maribor).
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 4. marca objavlja: Uredbo o določitvi enot za merjenje usnja v ijavnem prometu — Tolmačenje odst. 2. čl. 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov — Odredbo o se-znainku držav, okuženih z boleznimi krompirja — Odločbo o mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
S.	š.:
Kako moraio biti $pi$ane ponudbe za službo
(Konec.)
Od 567 ponudb so ostale na pisalni mizi Mr. Builler j a samo štiri. In te štiri izbrane kandidate je Mr. Builler poklical k sebi, da se z njimi ustno pogovori. Prvi je zamudil določeni čas; drugi je bil zanikrno oblečen, zamazan in neobrit; tretji je bil zmeden ter se je obnašal otročje in bojazljivo; a s četrtim, ki ni bil kakor prvi trije, se je Mr. Builler spustil v razgovor in ga — akceptiral.
To se je zgodilo dne 20. marca 1930. Mož, ki ga je Mr. Builler sprejel kot tajnika, se piše Jakson, Jim Jakson, in je še danes v službi Mr. Builler j a., če ne verjamete, se lahko' informirate: A. J. Builler Factory, Boston, U. S. A.
Postopajte tako, kakor je ravnal Mr. Jakson. Zakaj potem se vam ne bo treba bati naših M. Buil-lerjev. Uspeli boste!
Pazite, ko sestavljate oglas, sicer boste razočarani!
Kadar govorimo o ponudbah, moramo omeniti tudi oglase, oglase s katerimi iščemo službo.
Predvsem naj naglasimo, da pri sedanjih razmerah od oglasov ne moremo veliko pričakovati. Razmerje na delovnem trgu je takšno, da delodajalcu
ni treba prebirati oglasov. Ako potrebuje uslužbenca, priobči oglas s&m in dobi kopico ponudb. Delodajalec torej ni navezan na vaše oglase, marveč nasprotno.
Vendar je mimo tega dejstva potrebno spregovoriti o oglasih, ki jih priobčujejo oni, ki iščejo službo. Ugotovili smo, da so njihove ponudbe vobče šablonske, še z večjo pravico se more reči to glede oglasov. Ko delojemalec priobči oglas, nestrpno pričakuje, kdaj mu začno sijajne ponudbe leteti v naročje. Ni treba posebej poudarjati, da se razočara. Največkrat ne dobi niti ene.
Vzrok neuspeha pa niso samo razmere na delovnem trgu, ki so za delojemalca nepovoljne. Poleg tega, glavnega, obstajajo še drugi vzroki. Mogoče je, da interesenti med delodajalci oglasa sploh niso opazili. če je bil, recimo, priobčen v časopisu, ki šteje v krogu delodajalcev le malo čitateljev. V takem primeru najboljši slog in naj lepša oblika oglasu prav nič ne pomagata. Oglas ostane kljub vsemu neopažen. Izgubi se, a delojemalec z njim ni dosegel svojega namena.
Tudi šablonski oglas, kakršnih najdemo na eni oglasni strani deset, ne bo našel odmeva pri delodajalcih. četudi bo priobčen v časopisu, ki je sicer najuspešnejši za inseriranje. Prav tako ne smemo pričakovati uspeha, če priobčimo oglas v času mrtve sezone. Takrat je delodajalcu najmanj mar najemanje novih uslužbencev.
In še mnogo drugih malenkosti, ki površnežu uidejo izpred oči, povzroči neuspehe in razočaranje.
Za sestavljanje oglasov je potrebno več znanja
in stilistične spretnosti kakor za ponudbe. Pri ponudbi razpolagamo z eno ali več stranmi, a pri oglasu s komaj nekoliko vrsticami. Ponudba, bodisi dobra ali slaba, bo dospela, kamor je naslovljena. Oglas pa ni na nikogar naslovljen, če delodajalec ne čita slabe ponudbe, ki je na njegovi pisalni mizi, ni upati, da bo čital slab oglas v časopisu, kjer ga mora šele iskati, in dotičnika, ki oglašuje, pismeno poklical. S tem pa nočemo trditi, da je oglaševanje neuspešno. Nasprotno. Oglasi so ključ vseh naj večjih uspehov.
Dober oglas je nalik brzojavki. Nepričakovano pride, preseneti in z vsako besedo nekaj pove. Vsebina dobrega oglasa mora biti zgoščena, kondenzirana. Toda ne na škodo jasnosti.
Oglas, ki za nas išče službo, je svetlobni signal. Signal, ki mora prodreti temo in opozoriti na nas, od koder svetloba izhaja. Njegovi žarki torej ne smejo biti medli.
Poiščite v svojem besednem zakladu najboljše izraze. Pretehtajte jih, oglejte si jih z vseh strani, ali so dovolj prepričevalni, če ste ponudbo sestavljali eno, sestavljajte oglas deset ur. Prepisujte jih in vedno znovič čitajte. Tuhtajte, uporabite drugo misel, obdelajte jo in naposled Zavrzite, če se vam ne zdi dobra.
Nič ne de, če se vam oglas ne posreči. Ne priobčite ga. Prihranili boste denar in razočarani ne boste. Zasledujte rajši še nadalje delodajalčeve oglase in — pišite dobre ponudbe.
To je boljše, nego pisati slabe oglase!
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 29. februarja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din);
Zlata in devizna podloga se je
znižala za 9,4 na 1.495,9. Zlato v blagajnah se je povečalo za 13, v tujini pa padlo za 9,4; devizna podloga se je zmanjšala za 12,9 na 15,7.
Devize, ki ne spadajo v podlogo,
so se zmanjšale za 4,79 na 309,4.
Vsota kovanega denarja se je znižala za 33,9 na 375,2.
Posojila so se skupno znižala za 6,3 na 1.675,6. Eskontna so se zpaanjšala za 5,5, lombardna pa za 0-.8.
Obtok bankovcev se je povečal
za 114,0 na 4929,9, zato pa je padla skupna vsota obvez na po-kaz za 150,3 na 1.472,04. Padec obvez na pokaz je v zvezi s podpisom državnih blagajniških bonov.
Obveze z rokom so se zmanjšale za 25,7 na 101,1, razna pasiva pa so se povečala za 2,1 na 160.5.
Skupno zlato in devizno kritje znaša 30-02%, samo zlato pa 28-32%.
Politika Poljske banke
Za novega predsednika Poljske banke je imenovan Adam Koc, ki je znan v poljskem finančnem svetu kot »čuvar poljske valute«. Že to imenovanje dokazuje, da bo ostala Poljska zvesta svoji dosedanji valutni in finančni politiki. Ta je izražena v naslednjih štirih točkah: 1. valutna pariteta ostane neizpremenjena. 2. transfernih moratorijev Poljska ne bo uporabljala. 3. nove devizne omejitve se ne uvedejo in 4. nobenih omejitev za pridobivanje zlata, pa čeprav bi se zlato tezavriralo. Na glavni skupščini Poljske banke je novi predsednik v svojem poročilu poudaril, da se je pokazalo zboljšanje v mnogih panogah državnega gospodarstva. Povečal se ni samo promet, temveč tudi proizvodnja, kar je imelo za posledico, da se je brezposelnost zmanjšala. Poljska vlada bo še nadalje šla po svoji preizkušeni poti in ne bo delala nikakih eksperimentov, ker bi bili ti mnogo predragi. V odnošajih z drugimi državami bo vodila banka aktivno politiko ter zlasti vzdrževala prijateljske odnošaje z Banko za mednarodna plačila v Baslu.
•
Narodna banka bo ustavila izdajanje svojih blagajniških zapiskov, ker je finančno ministrstvo že začelo izdajati državne blagajniške bone.
Poštna hranilnica ohvešča lastnike nemških čekovnih računov, da morejo izvršiti plačila v Nemčijo po klirinških čekih po ugodnejšem tečaju. Kdor hoče to storiti, naj izda nalog Poštni hranilnici.
Italijanska vlada je podržavila tri največje italijanske banke, da bi mogla uspešneje braniti tečaj lire. Iz istega razloga je zopet silno omejila ves uvoz.
Letna bilanca poljske Deželne Gospodarske banke izkazuje bilančno vsoto 2.254 milijonov zlotov. Promet banke je narasel na 20 milijard zlotov, cisti dobiček banke znaša 2.9 milijona zlotov, 25% čistega dobička dobi država.
Francoski parlamentarni finančni odbor je skoraj soglasno sprejel predlog poslanca Lastevrlera, da se pozdravlja prizadevanje vlade za zboljšanje trgovinskih odnošajev med Rusijo in Francijo, vendar pa je odbor prepričan, da bo imelo to prizadevanje popoln uspeh le, če se bodo uspešno končala nogajaoia za likvidacijo starih ruskih carskih dolgov.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA*
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet Din 5 milijonov 40.533T2.
Tekoči borzni teden je zaključil skoro z istim skupnim deviznim prometom kakor pretekli teden, saj iznaša tokrat nazadovanje le 185 tisoč dinarjev.
Iz spodnje primerjave skupnega doseženega prometa je razvidno, da je močno nazadoval promet v angleških funtih, in sicer za približno 900 tisoč dinarjev, do-čim so bili to pot le za malenkost večji zaključki v avstrijskih šilingih. V nemških markah je bila kupčija nekaj živahnejša, kot vob-če v vseh privatnih kliningih, iz-vzemši Londona.
Devize
Minuli teden
Amsterdam 37
Berlin Curih Din-deviza Dunaj London Madrid Montreal New York Pariz Solun Trst
727
66
188
1035
2711
3
10
182
232
9
32
Tekoči teden (v tisočih dinarjev)
223
920 priv. kliring 162
372 avstr. priv. ki. 1087 priv. kliring 1840 inkl. priv. ki. 72 priv. kliring
305
66
Dnevni devizni promet se je gibal takole:
2. 3. Din 896.558-84 London—Berlin
3. 3. Din 1,166.620'89 London—Dunaj
4. 3. Din 1,172.736*40 Dunaj—London
5. 3. Din 645.278*61 London—Dunaj
6. 3. Din 1,165.338*38 Berlin—London Narodna banka je tudi v tem
tednu posredovala in dala samo Londona za približno poldrugi milijon dinarjev, poleg tega pa še Amsterdam, Curih in Pariz v višini običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Na vseh borznih sestankih je prodajala Narodna banka angl. funte v priv. kliringu na bazi Din 249.20 — Din 250.80. Na torkovem borznem sestanku je bila zaključena tudi španska pese-ta v privatnem kliringu in sicer po tečaju Din 645.— za 100 peset. Notice ostalih privatnih kliringov so bile:
avstr, šiling nem. marka
2. 3.	Din	9*47—9*57	14*30—14*50
3. 3.	Din	9-40—9*50	14-27-14*47
4. 3.	Din	9*35—9*45	14*05—14*25
5. 3.	Din	9*35—9*45	14*00-14*20
6. 3.	Din	9*35-9*45	14*00-14*20
V razdobju tekočega borznega
tedna se je okrepil tečaj Amsterdama (+5), Berlina (+2.15), Bruslja (-f-1.79), Londona (+0.24) in New Yorka (+7.15), medtem ko je oslabel tečaj Pariza in Prage za 0.14 poena. Curih je beležil ves čas neizpremenjeno.
S
Žitno tržišče
Tendenca mirna
Promet je bil minimalen v pšenici in koruzi. Cene so nekoliko nazadovale, in sicer pri času primerno suhi koruzi za Din 3*—, pri prekmurski koruzi za Din 2.—, pri bački ter banaški pšenici za Din 1.— pni 100 kg. Edinole siva ajda se je podražila za Din 2.50 pri 100 kg, dočim so debeli pšenični otrobi notirali nespremenjeno.
Žito:
Din Din
Koruza:
času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon nakladalna postaja.................
prekomerno suha, fco vagon prekmur. postaja, plačljivo proti duplikatu ....
Pšenica:
bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava banat., 78 kg, 2odetot-ka, prompt. dobava
Oves:
nov, zdrav, suh, reše-tan, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 142*50-145'-
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 260-— 265*-pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 260-— 265*-
110*- 112*-
115*- 117*-
165*-
165*-
166*-
166*-
145*- 147-50
Din
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	240'—	245*—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	220'—	225*—
Otrobi: pšenični, debeli,vegal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	107*50	110’—
Lesno tržišče Tendenca še nadalje zelo mlačna.
Na tukajšnjem lesnem trgu vlada popolno mrtvilo; situacija se ni izboljšala in kot smo že predvidevali, je z vsakim dnem še slabša. Od odločilnih faktorjev sploh ni pričakovati kake pomoči! In tako je lesna trgovina	prav za	prav
prepuščena sigurnemu propadanju. To je dejstvo. Vse drugo, kar se obljublja in o čemer se toliko pisari, je le demagogija.
Izplačila klirinških nakazil iz Italije se kljub zagotavljanju z odločujoče strani doslej še niso pospešila. Obračunava sc še vedno po prisilnem tečaju 815 dinarjev za 100 lir. Izplačila se čimdalje bolj zavlačujejo, niti red se ne drži več pri izplačilih, tako da pač že nihče ne ve, kdaj pride vobče na vrsto.
Poleg teh težkoč se nam obeta mesto prepotrebnega znižanja — še celo povišanje železniških tarif! 0 posledicah takšnega nameravanega povišanja pa se je že dovolj govorilo in pisalo. Kot po navadi zdaj še samo čakamo, kaj se bo ukrenilo, da se itak težki položaj še bolj poslabša in komplicira. A kakega zboljšanja sploh ni pričakovati.
SLOVENIA-TRAHSPORI
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 87-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevodi — zbiranje r bc — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
za-
od-
Devize:			Povpr. Din	Pon. Din
Amsterdam	2.	III.	296 J'37	2975*97
	6.	III	2966-37	-2980*96
Berlin	2.	III	1748*48	1762*36
	6.	111	1750*63	1764*51
Bruselj	2.	III.	733*82	738*88
	6.	III.	735*61	740*67
■Curih	2.	III.	1424-22	1431*29
	6.	III.	1424-22	1431*29
London	2.	III.	214*59	216*65
	6.	III.	214*83	216*89
New York	2.	III	4272*54	4308*86
	6.	IH.	4279*69	,4316*—
Pariz	2.	III.	287-89	289*33
	6	III.	287-75	289*18
Praga	2.	III.	180*61	181*72
	6.	HI.	180*47	181*58
Trgovinski register
Vpisali sta se nastopni tvrdki:
Jugoslovensko-nemačka import-ita in eksportna družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: im-port in eksport vseh industrijskih 111 agrarnih produktov ter surovin za lastni in tuji račun, prevzem zastopstev, ustanavljanje podružnic, prevzemanje in udeležba pri enakih podjetjih. Osnovna glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v gotovini. Poslovodja Milan Premk, ekonom v Ljubljani, ki zastopa družbo samostojno.
Ivan Eortič, trgovina s strojnimi in elektrotehničnimi proizvodi. Imetnik Ivan Fortič, trgovec v Mariboru.
Izbrisali sta se nastopni tvrdki: Leop. Benčina, trgovina z lesom v Mariboru — zaradi prestanka obrata.
Avguštin Herz, družba z o. z. v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Konkurzi • poravnave
Združenje trgovcev za srez Radovljica
ima redno letno skupščino v nedeljo, 22. marca 1936 ob 14. uri
pop. v kavarni v Radovljici.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Predložitev računskega ključka za leto 1935.
3. Poročilo nadzorstvenega bora.
4. Predložitev proračuna za leto 1936.
5. Volitev delegatov za Zvezne skupščine.
6. Samostojni predlogi uprave.
7. Slučajnosti.
Sklepni račun in letni proračun sta članom v pisarni združenja na vpogled od 7. marca do 21. marca t. 1.
Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočnih zadostno število članov, bo skupščina eno uro pozneje ob vsakem številu navzočnih članov.
Lesni trgovci se naprošajo, da pridejo k skupščini eno uro preje k zborovanju lesnega odseka.
Predsednik: L. Filrsager 1. r.
Že V 24
barva. aleaira in bemičnn «n»ti obleke klobuke itd. Sbrohi in oetlolihi »raiee »vrat nibe in manšete Perc oiSi monv- in liba tlnmaCe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. ^elenbnrg»»a ul. 3 Telefon ši 22 72
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna
Notice bančnih in industrijskih papirjev so nalik prejšnjim tednom povsem izostale, pravtako niso izmed državnih efektov beležile obveznice dalmatinskega agrar-ja, dalje 5*/o srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del ter 7°/» stabilizacijsko posojilo.
Nasprotno pa je bil na ponedeljkovem odnosno petkovem borznem sestanku tekočega tedna dosežen tale denarni oziroma blagovni tečaj:
2. III. 6 III
7%	inv. pos.	76	78—	77	79
8%	Blair	—	82*50	—	79
7%	Blair	—	72*50	70	72
7% Seligntan	80	82*—	81
4%	agrarne	44	46 —	44	46
6% begliiSke	60	62'—	60	62
2-5% voj. škoda	357	360*-	355	357
Zaključkov tudi tokrat ni bilo.
Vpisale so se te izpremembe in dodatki:
Ljubljanska komercialna družba o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Hribar Milko Ivan. Družbo zastopa odslej poslovodja inž. Valentin Urbančič ml.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijal u Ljubljani. Vpiše se pravica sopodpisovanja po višjem uradniku Ivanu Hrovatinu, in sicer namesto upravnika Ivana Gregoriča za čas njegove odsotnosti. od 14 do 16. februarja.
K. Prelog, trgovina z galanterijskim, modnim in konfekcijskim blagom na drobno in debelo, Ljubljana s podružnico. Besedilo odslej: Karl Prelog. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo.
Hranilnica Dravske banovine v Mariboru. Izbriše se član upravnega odbora Franjo Zebot.
»Suma«, družba z o. z. Sušilnica in veletrgoviua šumskih semen ter šumska industrija v Ljubljani. — Izbriše se Jelki Jenko podelje na prokura. vpiše pa se Jenku Vojn Francu zasebnemu uradniku v Zagrebu, podeljena prokura.
Razglašen je konkurz o premoženju trgovca Svetozarja Koserja ml. v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase dr. Vor-šič. Prvi zbor upnikov dne 11. III. ob pol 9. uri. Oglasitveni rok do 25 III. Ugotovitveni narok dne 1. IV. ob 9. uri.
V konkurzni zadevi zapuščine po pok Homarju Francetu v Kamniku se postavlja za konkurznega upravitelja namesto dr. Žvoklja odvetnik dr. Konrad Janežič v Kamniku.
Potrjuje se prisilna poravnava, sklenjena med trgovcem Jonašcm Janezom v Murski Soboti in njegovimi upniki.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovke Antonije Priča v Rogaški Slatini. Poravnalni sodnik Ivanc Karl, poravnalni upravnik odvetnik dr. Leskovec. Narok za sklepanje poravnave dne 22. aprila pri sodišču v Rogatcu ob 9. uri. Rok za oglasi-tev od dne 15. aprila.
Nadalie je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju Engelcja Valterja kot lastnika tvrdke Franc Engele v Kočevju. Poravnalni sodnik dr. č ešarek, poravnalni uprav nik odveinik dr. Rom. Narok za sklepanje o poravnavi dne 31. III ob pol enajstih, rok za oglasitev do 26. marca. Dolžnik ponuja 50 odstotno kvoto, plačljivo v 15 ena aih mesečnih obrokih.
Potrjuje se prisilna poravnava, kj jo je sklenila trgovka Antonija Karo s svojim, upniki.
Opesarjamo na današnji oglas
Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 6. do 15. marca t. 1.
Mednarodni semenj v Poznanju
Kakor vsako leto, bo tudi le os-mednarodni semenj v Poznanju od 26. aprila do 3. maja 1936. Po svoji važnosti je to šesti semenj v Evropi. Ofie.ialno se bodo udeležile tega sejma letos te države: Francija, Nemčija, Brazilija, Mehika, Indija, Španija, Palestina, Čehoslovaška, Belgija, Anglija, Avstrija, Madjarska, Argentina, Guatemala, Grčija, Letonija, Romunija in Bolgarija. Letošnje prireditve se oficialno udeleži s posebno razstavo vzorcev tudi Jugoslavija. Udeležbo pripravlja »Po.j-sko-jugoslovenski gospodarski ko-mitet v Beogradu« (Kraljev trg 5/II). Ker je zagotovljena državna podpora, ne bo razstava vzorcev združena z velikimi stroški za posamezne razstavljalce. Imenovani odbor poziva zato gospodarske kroge, ki želijo priti v poslovne zveze s Poljsko, naj izkoristijo ugodne prilike in naj se čimprej prijavijo odboru z navedbo, kakšne vzorce želijo razstaviti. Odbor daje tudi vsa potrebna navodila.
Mizarji ne uporabljajo domačega lesa za pohištvo
Razstave pohištva na ljubljanskem velesejmu so dovršene in bogate, vendar se vsesplošno opaža. da uporabljajo naši mizarji tuj les. Zakaj ne domačega, ko ga imamo dovolj in prikladnega? So temu morda krivi tudi arhitekti, ki ustvarjajo načrte za pohištvo in predvidevajo tuj les, Naš oreh, javor, češnja, hrast in še mnogo drugega lesa so prav uporabni za pohištvo.
Zanimiva bo letos na ljubljanskem velesejmu razstava raznih mizarjev iz ribniškega okraja. Ta-mošnji mizarji so prav dobri, raz-r-tavili bodo prvovrstno pohištvo iz domačega lena. Lesni industrialec iz Ribnice se je celo ponudil, da pokloni mizarjem potrebni, takoj uporabni domači les za izdelavo razstavnega pohištva bres-plačno.
Ker se tudi štajerski mizarji oglašajo, obeta biti pohištvena razstava prav zanimiva in pestra. V splošnem pa naj velja načeto, da spada na velesejem samo soliden mizar, ki je zmožen kvalitetnega dela.
H«rbcrt N. Casson;
Težave	va
Odlomek iz knjige: »Kako premagam poslovne težave«, ki se dobi v slovenskem prevodu za Din 62'— pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 10.
Nekoč me je vprašal mlad človek:	»Katera	je najkoristnejša
beseda našega jezika?« Pri tisti priči sem mu odgovoril: »Učiti eec. Če še tako razmišljam, ne vem, kako bi mogel boljše odgovoriti.
Zlasti če človeku grozi nova težava, bi se moral učiti. Posebno bi pa ne smel kazati trmoglavosti, kadar naleti na težavo, ki je dobro ne pozna.
Vedno je treba vprašati: »Ali je katera knjiga, ki mi lahko pomaga?« Najhitrejši in najcenejši način učenja je iz knjige. Drobna knjiga, ki velja samo nekaj dinarjev, je za marsikoga vredna tisočake.
Neko kemično podjetje je ne davno izdalo 150.000 dinarjev za neko preiskavo. Našli so, kar so iskali. Nekaj tednov pozneje pa so izvedeli, da je vse to popisano v knjigi, ki bi jo bili lahko kupili za sto dinarjev. Vrgli so 249.900 dinarjev na cesto.
Izumitelju telefona Bellu je pomagala knjiga, ki jo je spisal Helmholz z naslovom »O zaznavanju zvoka«. Brata Wright, ki sta izumila aeroplan, je privedla na pravo pot knjiga o letanju, ki jo je spisal Lilienthal iz Berlina. Fa-raday jo po neki knjigi o kemiji postal ustanovitelj električne vede. Henryju Fordu je dal pobudo članek o vozovih brez vprege, ki ga je čital v nekem kmetijskem listu. VVestinghouseu je pomagal članek nekega angleškega inženjerja, da je izumil zračno zavoro.
Čas, ki ga porabiš za učenje, se vedno izplača. Glavna stvar je, da človek preveč ne vihra, pa da vzlic temu opravi delo kolikor mogoče dobro in hitro.
So ljudje, ki pridreve v pisarno in brenče po nji kakor muha, ki se je ujela v steklenico. Takšen človek misli, da je marljiv. Misli, da je imeniten delavec. Resnica pa je, da bi lahko v polovici tistega časa, ki ga porabi na dan, vse več naredil, ako bi vsako jutro eno uro lepo mirno sedel pa v duhu mislil in predelal delo za tisti dan.
Cim več ima kdo dela, tolikanj več bi si moral dati časa, da bi čital in se pripravljal. Čim več imajo vaši uslužbenci opraviti, tolikanj več časa bi morali uporabiti, da jih izurite.
Nedavno je neka velika londonska tvrdka sporočila svojim trgovskim potnikom, da jim priredi vsak ponedeljek dopoldne ob devetih predavanje o uspešnem prodajanju. Potniki so godrnjali. Rekli so, da ni časa za takšne reči in da nimajo takšna teoretična modrovanja prav nobenega praktičnega pomena.
Vendar so se morali ukloniti in so v ponedeljek zjutraj prišli k predavanju. V nekaj mesecih so ti potniki prodali za 25 odstotkov več kakor dotlej. Bili pa so tudi, toliko iskreni, da so priznali, da je to uspeh ponedeljskih predavanj.
Malo je reči, ki bi bile tako brez vsakega j>omena in koristi,
kakor nesmiselna, brezglava, vihrava marljivost in nervozno, čemerno beganje po trgovini.
Sedanji svet je poln novih idej,-in edina pot, po kateri se človek seznani s temi novimi idejami je, da čita. Noben človek ni tako pameten, da bi jih smel prezirati, in noben človek ni tako velik, da bi si jih ustvaril sam iz sebe.
Nekatere od' teh novih idej morda niso boljše od starih. Druge pa so gotovo precej boljše. Lahko izpremene vse poslovne razmero. Misleč človek se ne ravna po vsem, kar je novo, pač pa hoče vedeti, kakšne so te nove ideje. Ne more ograditi sebe in svoje trgovine.
Danes ta dan, ko divja po vesoljnem svetu silovit konkurenčni boj, mora biti trgovec profesionalec, ne amater.
Čim pametnejši je trgovec, tem več se uči. Samo nevedneži se ne dajo poučiti. Čim več se človek uči, tem bolj ceni vrednost znanja
Kako redkokdaj vidimo v hotelu ali na železnici trgovskega potnika, ki bi študiral to ali ono knjigo o prodajanju! Kako malo takšnih knjig vidimo po pisarnah! In kako malokje pogleda kdo vanje!
Večina nas potuje po velikih ovinkih skozi življenje, ker nič ne gledamo na kažipote ob cesti. Zato jih tudi toliko zaide.
Povprečni trgovec gre skozi življenje brez vsakega zemljevida, brez kompasa, brez vodnika. Potem pa, ko je že petdeset let blodil po življenju, umrje in vzame vso svojo modrost s seboj v grob. In njegov sin prične zopet od kraja in dela iste napake, kakršne je delal njegov oče.
Ali ni to čudno? Zakj hočemo po vsej sili opravljati vse na najtežji, najpočasnejši in najdražji način.
Da na kratko povem: nič ni tako nerodno, tako počasno in tako drago kakor lastna izkustva: in noben moder, pameten trgovec ne bo nikoli delal lastnih poizkusov, če se tistega lahko nauči od koga drugega.
Življenje je prekratko, da bi človek lahko vse sam zasledil. Skrivnost modrosti je ravno v tem, da jo je treba nabrati iz mnogih virov. In čudovita resnica je, da si štiridesetleten človek lahko nabere izkustva od tisoč let.
Ako hoče človek izpolnjevali svoje dolžnosti, kakor je treba, ako hoče biti kos svojim vsakda njim težavam, mora rasti, se mora učiti, mora biti v stikih z drugimi ljudmi.
Najsi je naše delo še tako veliko, za vsako so knjige, iz katerih se lahko naučite, kako ga lahko bolje opravljate. Dokler živimo, se je treba kar naprej in naprej učiti.
no in obrt 0'28, za mestna podjetja IT, za policijo in dr. 0-97, za investicije IT milijona Din in drugo za manjše izdatke. — Občina bo pobirala 41odstotno doklado za kritje 5 milijonskega deficita ter 4odsto.tno doklado za soc. skrbstvo. — Od dohodkov naj bi dala trošarina 5'1, tržni na 1-5, takse in pristojbine 1*7, uvoznina 2'6, kuluk 1'4, dohodek od premoženj 507 milijona dinarjev.
Olajšave pri medmestnih pogovorih
Poštni minister je odredil, da se morejo od 1. aprila dalje voditi medmestni telefonski pogovori tudi brez prej položene kavcije. Poštna uprava bo dovolila odslej vsakemu mesečnemu naročniku za medmestne telefonske razgovore enomesečni kredit. Vsak naročnik pa mora svoji pošti poslati s 5 Din kolkovano izjavo, da bo na svojem telefonu imel tudi medmestne pogovore. V začetku vsakega meseca bodo dobili ti naročniki obračun svoje pošte o izvršenih medmestnih pogovorih.
Doma in po svetu
na vsakih 20 plačanih hektolitrov piva en hi piva brezplačno, poleg tega pa da jim dovolijo še 7odstot-ni popust pri ceni. Ker so pivovarne to zahtevo odklonile, groze sedaj praški gostilničarji, da bodo začeli točiti v svojih gostilnah vino.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
Ljubljana
^ Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! Zahtevaite cenik!
Proračun Novega Sada izkazuje
23 milijonov Din izdatkov. Osebni izdatki znašajo skupno 7'5 (30 odstotkov vsega proračuna), materialni 1'69, za posojila in anuitete 2’44, za mestno gospodarstvo 1*7, za narodno zdravje 1'3 (od tega gre 0‘6 za čiščenje ulic), za soc. skrbstvo 1*3, za industrijo, trgovi-
CENTRALNI TRG ČEHOSLOVASKE INDUSTRIJE
od 6. do 15. marca 1936 • takoj za Leipzigom
50% popust na čehoslovaških železnicah. 26 — 50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. — Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobit« pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma.
Aloma Compaajr d. e o. z. fchotlovaSki konzulat Putnlk, Gajeva ul Ljabljana, Aleksandrova e. 2	za nebotičnikom
ali direktno prt Direkciji praškega velesejma: Praga VII., velesejmska palača
Rojstni dan predsednika Masa-ryka, ki se na izrečno prošnjo Masaryka letos ni proslavil kot državni praznik, sta v bratski slogi tudi letos proslavila češkoslovaški in jugoslovanski narod.
Svet Balkanskega sporazuma se sestane v dneh od 20. do 22. t. m. v Beogradu. Letošnjemu sestanku sveta pripisujejo posebno važnost.
V pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku bo letos sprejetih 20 gojencev.
V Ljubljani je umrla ga. Josipina Kozakova, gostilničarka daleč znane gostilne »Pri štrajzlju«. Pokojnica je bila znana kot izvrstna kuharica in vzgledna gospodinja. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Proračun moravske banovine izkazuje skupno 39,8 milijona Din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Italijanski ribiči so začeli loviti ribe v naših vodah.
Dirigent zagrebške opere Lovro Matačič je bil povabljen od berlinske filharmonije, da dirigira na enem njenih koncertov.
Mandat za sestavo nove japonske vlade je dobil zunanji minister Hirota.
Predsednik španske republike je
podpisal dekret notranjega ministra, s katerim se v pokrajini Ba-dajoz zopet obnavlja agrarna reforma.
Na italijansko-egiptski meji je prišlo do težkih incidentov, ki so jih povzročile italijanske patrulje.
Madridski občinski svet je sklenil, da se morajo zapreti vsi samostani v mestu.
Socialistični list »Volksstimme« v Gdansku poroča, da so se v mestu pojavili agenti nemške vlade, ki nabirajo vojake za nemško vojsko.
Švedski parlament je odklonil predlog vlade, da se uvede 40urni delovni tednik.
Sovjetska vlada je izdala uredbo, po kateri je dolžan vsak moški do 45. in vsaka ženska do 40. leta delati šest dni v letu brezplačno pri gradnji cest in mostov.
Novi nemški zeppelin »Hindenburg« je napravil svojo prvo poskusno vožnjo. Novi zeppelin je znatno večji od prejšnjega ter tudi mnogo bolj moderno urejen.
Nemški izdajatelj Oskar Siebeck, lastnik svetovno znanega založništva »Mohr« v Tiibingenu, je zaradi materialnih težkoč, v katere je zašel zaradi narodno socialističnega režima, izvršil samomor.
Pod Budapešto se nahaja 30 do 40 km dolgo slano jezero, ki ima tudi veliko joda.
Brezposelnost se je v Ameriki V januarju silno povečala, kakor se ni povečala v januarju že vseh pet zadnjih let. število brezposelnih se je namreč dvignilo za 1,229.000 na 12,626.000.
Ženevska odvetniška zbornica je sprejela sklep, da ne more biti noben član komunistične stranke član odvetniške zbornice^
Splošno vojaško dolžnost na vsem Kitajskem je vpeljala nan kinška vlada.
Angleška vlada je izdala belo knjigo o svojem oboroževanju.
Atenski trgovci so zaprli svoje trgovine v protest, ker še do danes ni bila sestavljena nova vlada.
Ameriške oblasti so prepovedale vse protijaponske demonstracije, da se ne bi napetost med Japonsko in Ameriko še povečala.
Praški gostilničarji so zahtevali od pivovarn, da jim morajo dati
Občni zbori
Ustanovni občni zbor delniške družbe »Sial« za izdelovanje barv proti rji s sedežem v Borovnici bo v torek, dne 10. marca ob treh popoldne v pisarni notarja Mateja Hafnerja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica.
V. izredni občni zbor »Jugo-čegke«, Jugoslovansko-češke tekstilne industrije d. d. v Kranju bo v soboto, dne 21. marca ob 10.30 dop. v družbenih prostorih v Kranju. Vsaj 10 delnic je treba predložiti pri družbeni blagajni vsaj 6 dni pred občnim zborom. Na dnevnem redu je tudi popravek letnega zaključka za 1. 1933.
XI. redni občni zbor »Jugo-češke«, Jugoslovansko češke tekstilne industrije d. d. v Kranju bo dne 21. marca ob 11. v družbenih prostorih v Kranju. Na dnevnem redu so tudi volitve.
36. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke bo v soboto, dne 28. marca ob 15. v bančnih prostorih. Na dnevnem redu so tudi nadomestne volitve.- Občnega zbora se morejo udeležiti delničarji, ki predlože osen: dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic.
15. redni občni zbor delniške družbe »Saturnus«, industrije pločevinastih izdelkov v Ljubljani, bo dne 28. marca ob 10. v družbenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Vsaj tri dni pred občnim zborom je treba položiti pri blagajni najmanj 25 delnic, ki dajejo pravico do enega glasu na občnem zboru.
Tržna poročila
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75—2 Din, kisle smetane 6,
1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26—30, masla 20, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—20, ementalskega sira 24 do 30, sirčka 6, eno jajce 0'50.
Pijača: 1 liter starega vina 14 do 16 Din, novega vina 10—12, piva 10, žganja 25—30.
Kruh: 1 kg belega kruha 4 Din, polbelega 3'50, črnega 3'25, mala žemlja 0'50.
Sadje: 1 kg jabolk 3—5 Din, orehov 8, luščenih orehov 26, suhih češpelj 8'50—10, suhih hrušk 7, kos limone 1.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78 Din, Santos 54, Rio 44, pražene 54—98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, sladkorja v prahu 16 do 50, medu 18—20, kavne primesi 16, riža 5'50—12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega 16—30, bučnega 13, vinskega kisa 4, navadnega 3, petroleja 7, špirita denat. 11, l kg kamene soli 3, celega popra 38, mletega 40, paprike 24—28, sladke 32, testenin 7—11, mila 11, karbida 8'50, sveč 13, kvasa 32—36, marmelade 10—32, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 3'25—3'50 Din, št. 0 3'25—3'50, št. 2 3—3'25, št. 4 2'75—3, št. 6 2'60—2'80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega 2'50, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 1'90, ajdove 3—4, kaše 4, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice 210 Din, rži 180, ječmena 180, ovsa 180, prosa 200, koruze 140—150, ajde 150, fižola 200 do 400. graha 1250, leče 1250.
Kurivo: q premoga, črni trbovelj-ski 34—36, premoga iz Hudej ame 39, rjavi velenjski 20—22, m3 trdih drv 72, 100 kg trdih drv 22, m’ mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20 Din.
Krma: q sladkega sena 70 Din, polsladkega 60, kislega 50, slame 40, prešana stane več 5.
Zelenjava: 1 kg endivije 6—8 Din, 1 krožnik regrata 1—1'25, motovilca 1, 1 kg radiča 12, poznega zelja 2—3. kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijola 6—8, kolerabe 3, 1 kom. kolerabe 0'25, 1 krožnik špinače 1, 1 kg čebule 4, česna 10, poznega krompirja 1, kisle repe 2'50.
Radio Ljubljana
Tržne cene v Celju
dne 1. marca 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa 6—10 Din, kravjega 6, vampov 4, pljuč 6, jeter 6, ledvic 8, loja 5.
Teletina t 1 kg telečjega mesa 8 do 10 Din, jeter 8, pljuč 8.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 12 do 14 Din, pljuč 8, jeter 7, glave 7, parkeljcev 6, domače in hrvaške slanine 13—14, soljene slanine 14 do 15, slanine na debelo 13, sala 15, suhe slanine 18, masti 15—16, šunke 18, prekajenega mesa 14—16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 9—10, jezika 14—16.
Drobnica: 1 kg koštrunovine 8 do 10 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20 Din, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase 4, 1 kg braunšviških 10, salami 42 do 60 Din.
Perutnina: kokoš 18—25 Din, raca 18, puran 60, manjši domači zajec 5, večji domači zajec 10.
Nedelja, dne 8. marca. 8.00: ženska telovadba (prof. Marjan Dobovšek) — 8.15: Moška telovadba (prof. Marjan Dobovšek) — 8.30 čas, poročila — 8.45: Wagnerjeva dela (Radijski orkester) — 9.40: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice sv. Nikolaja — 11.00: Prenos II. mladinskega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani. Predavanje: skladatelj Emil Adamič. Pri klavirju: prof. Marjan Lipovšek — 12.30: čas, obvestila — 12.45: Plošče — 16.00: Delo v vinogradu (ing. A. Flego) — 16.20: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega
— 17.00: Gospodinjska ura: Snaga v družini (ga. Hočevar-Megličeva)
— 17.15: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega, Dirigent: ž. živanovič
— 17.40: Razvoj slovenske drame: X. ura. I. Uvodno predavanje. II. A. Medved: Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih — 19.00: čas, poročila — 19.30: Nacionalna ura
— 20.00:	Iz neobjavljenih del: Pesmi Mirka Poliča, poje Jože Go-stič, član Narodnega gledališča — 20.30: Plesna glasba — klavirske točke (plošče) — 21: Radijski orkester — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, 9. marca. 12.00: Operetni venčki (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13 00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Obolenje prebavnih organov (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Kozaške pesmi (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Ferdinand Seidl — 8Qlet-nik (ga. dr. Angela Piskernik) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Mozartov večer: Koncert komornega kvarteta. Koncert Radijskega orkestra — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Torek, dne 10. marca. 11.00: Šolska ura: Pravljica o Vendskem kralju (Viktor Pirnat) — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Lahka solistična glasba (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Otroški kotiček (Radijski orkester)
— 18.40: Filozofsko predavanje (prof. dr. France Veber) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila
— 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda, zvočna igra — 21.30: Plesna godba (plošče) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Izdajatelj »Konzercij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.