Leto LUII. Številko 180.
U UuMlani, v petek 8. avtusta iez4.
Cena 1*50.
•
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznika, •naerati : do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst d 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
0pravnlstvo „31ov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Knaflovi ulica št 3, pritlično. — Telefon si. 304.
Uradnlltro flSlov. Naroda" KnaUova nllca it. 5, I. nad strop i*
Telefon štev. 34. Dopisa sprafoata lo podpisano in zadostno frank o ran s. Rokopisov so no  vrača. ~~4H
laT Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 In več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 D„ 8 in vet po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	v JocoslarlJI v Ljubljani    |      po pošti		V loozenstTa
12 mesecev ««.,»•	Din 240*—	Din 240-—	Din 360-—
	. 120*—	9    120 —	. 180-—
°     .        .  .  *  ■  . •	.     60 —	. 60'—	90 —
	m 20'—	„     20 —	30 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dopl			ačatl.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   JDsST po na'.--Na s*>mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozi ..
Vlada „narodnega sporazuma".
Dobrih deset dni je poteklo, odkar se je inštalirala v Beogradu Davidovi« će v a vlada. Rok je kratek, toda nova vlada je v teh desetih dnevih storila toliko in govorila toliko, da ji že danes lahko pogledamo v oči in da jo ocenimo po tisti njeni normi, ki jo je proglašala v opoziciji kot vrhovno vodiljo vsega našega notranjega življenja.
Ta vrhovna vodilja naj bi bila ideja »narodnega sporazuma«. Ali smo v zad« njem letu opetovano razpravljali o ti ideji in smo ugotovili, da predstavlja popolnoma neresen pojem o notranjem političnem življenju naše države. Ideja narodnega sporazuma se je pri nas konsumirala v iistem velikem pokretu pred svetovno vojno, med to vojno in tik ob prevratu, ko so vsi deli Jugo* slavlje in vsa plemena zahtevala ujedi* njen je ter močno, enotno urejeno svo* bodo. Vse kar je bilo pozneje, je treba razumeti pod vidikom strankarskega bojevanja. Še celo Radićev program seljaškega republikanizma ni nacijona* listjčen, marveč v bistvu socijalen in agraren, toda za ta program zahteva Radić absolutno zaokroženo in ločeno državno ozemlje. SLS pa se je oklenila avtonomizm.a, ker je hotela zaščititi svoje strankarske postojanke v Slove* niji ter osigurati stalnost in trajnost v slovenskem narodu klerikalni politiki, to je vladi cerkvenih posvetnih in du= ševnih interesov.
Proti tem razornim strankam se je v vsi Jugoslaviji pojavil pokret močne* ga edinstva. Bodimo en narod, živimo v slogi, delajmo skupno na razvitju kulture in gospodarstva, kakor velevajo moderni principi organizacije v kulturi in gospodarstvu.
Danes imamo v Jugoslaviji stranke, za katerimi stoji sigurno večina jugo* slovenskega naroda in ki zagovarjajo nacijonalizem ter patrijotizem, državno in narodno edinstvo ter integralno moč nove države brez vsakega federalističnega ali avtonomističnega cepljenja.
Proti tem strankam so nastopili neki srbijanski malkontenti ter arivisti, ki so pograbili sugestivno besedo o »na« rodnem sporazumu« ter začeli govoriti o potrebi sodelovanja s federalističnimi strankami Jugoslavije samo zato, da se sami dokopljejo do vlade ter da nato lahko izvedejo svoje čisto osebne aspi* racije. Druge vsebine ne morejo imeti politiki Davidovičeve stranke, ker je ta stranka v trenotku, ko se je začela od* mikati od narodnega in državnega edinstva, izgubila vsak kompas ter je pri*
pravljena na licitacijo narodnega in državnegi edinstva, te naše največje svetinje ter garancije srečne bodočnosti celokupnega jugoslovenskega naroda.
S čisto navadnim trikom »večine v parlamentu« so se polastili države in vse naše eksistence ter nam ogrožajo vse, kar je v Jugoslaviji idealnega. Na kocki je vsa naša bodočnost. Z veli« kanskimi žrtvami in trudi se je organi* ziral jugoslovenski državni aparat in se je razdelilo državi in narodu zvesto uradništvo tako. da se je tudi na tem terenu vzpostavilo državno in narodno edinstvo. Sedanja vlada pa je, kljub prisegi na Vidovdansko ustavo, začela sprovajati administrativno ukazno poli-tiko, koje tendenca gre za tem, da se nacijonalno uradništvo v Jugoslaviji zatre in mesto njega postavi uradništvo s plemenskimi vidiki. Jugoslavija naj se že pod sedanjo vlado in v najkrajšem času federalizira administrativno. To bodo zahtevale vse separatistične parla« mentarne skupine od sedanje vlade, in sicer kot koncesije za podporo in za utrditev »večine v parlamentu«, na ka* tero se bo morala nova vlada v vsakem trenotku sklicevati.
To je prva etapa. Druga etapa je še mnogo važnejšega značaja. Obstoja možnost, da bo šc nadalje ostala fronta proti NRS in proti SDS, in sicer bo ta fronta šla od g. Radića do g. Korošca, ki sta na tem interesirana, življenjsko interesirana, da razpadejo stranke edinstva in moči ter kulturnega napredka jugoslovenskega naroda brez razlike plemena in vere in da si s tem zasU gurata definitivno parcelacijo ter federalizacijo Jugoslavije. Ta dva politika zahtevata za svoje stranke samostalne države!, dočim gre ostalim članom se* danje vlade zato. da se na event. razva* linah velikih državotvornih in držav* nemu edinstvu zvestih strank povzpne* jo do moči in veličine.
Ta špekulacija na razpad, odnosno na nazadovanje teh strank ter na definitivno manjšino v jugo slovenskem narodu je bistvo državne situacije, v kateri se nahajamo danes! Da se prepreči ta špekulacija in da se pod pritiskom splošne nezadovoljnosti nad federalistično politiko izvedejo nove volitve za državotvorno večino jugoslovenskega naroda, to je pomenila zahteva prej= šnje vlade, ki je bila v tako emineni* nem interesu države, narodnega in državnega edinstva. Danes so stranke državnega in narodnega edinstva, ustav* ne vernosti ter dinastičnosti potisnjene
Jato, M i is priznati
Burna seja Narodne skupščine, žira radićevce- — Poslanec Gri
— Beograd. 7. avgusta. (Izv.) Za današnjo skupščinsko sejo ni vladalo nič manjše zanimanje nego za včerajšnjo. Vse galerije in diplomatske lože so bile nabito polne. Ob 9.15 je pričel skupščinski zvonec klicati poslance v dvorano-, ki so takoj pričeli prihajati iz vseh poslaniških skupin. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanović je ob 9.25 otvoril drugi sestanek izrednega zasedanja. Po preteku petih minut so bili že vsi poslanci v skupščinski dvorani. Z radikalnimi poslanci je prispel tudi šef njihove stranke g. Nikola Pašić in zavzel mesto v centru med svojimi poslanci. Pričelo se je v relativni tišini in miru čitanje zapisnika zadnje skupščinske seje in izvršile so se razne ostale formalnosti. Nato so se čitali razni predlogi vlade, prošnje, pritožbe in podobno. Ko je pričel sekretar čitati zahteve ministra pravde, da se izroče nekateri poslanci sodišču, so se začuli ostri protesti iz vrst radikalov in samostojnih demokratov proti g. dr. Hrasnici. Imenovani poslanci so klicali, da nc bodo dopustili, da bi bi! minister pravde mož, ki je za avstrijske okupacije obesa! Srbe.
Minister pravde je prečita! zahtevo, da se predajo sodišču sledeči poslanci: Radić radi delikta po § 87 k. z., Vladimir Pušenjak (§ 103 k. z.), Radić in Vandekar (S 91 b. k. z.), Štefan Kraft (§ 101 in § 103 k. z.) V tem se je že pričela splošna burja in protesti. Dosedaj mirna skupščinska dvorana se je spremenila v buren vihar. Pričela so se očitanja cd strani radikalnih poslancev   gg. Krste
— Poslanec Wilder karakteri-sogono kaže vlado v pravi luči.
Majkića. dr. Grgina, Stevo Kobasice i. dr. V tem momentu so opustili svoje mirno obnašanje tudi radićevci in pričeli križem kričati proti opoziciji. Za tem je predsednik skupščine prečital vprašanje poslanca Večeslava \Vilderja glede dejstva, da se klub HRSS naziva >hrvatsko narodno zastopstvo«. Gosp. VVilder vprašuje g. Ljubo Jovanoviča v tem pismu, je-li on za to, da se imenovana frakcija narodne skupščine naziva hrvatsko narodno zastopstvo in odgovarja li to določilom naše državne ustave, po kateri ne more biti razen te skupščine nobenega drugega parlamentarnega telesa. Predsednik skupščine g. Ljuba Jovanović, ki je to vprašanje osebno prečital v največji tišini, je odgovoril, da se je njemu kot predsedniku skupina narodnih poslancev HRSS prijavila redno kakor ostali poslanci in se konstituirala v klub. Za izvenskup-ščinske stvari HRSS da — on ni dolžan se zanimati. G. Wilder je pričel replicirati na odgovor predsednika. Toda nastal je velik nemir s strani radičevcev, ki so kričali in hoteli preprečiti, da bi govoril g. "VVilder. Kljub splošnemu viharju se je posrečilo govoriti g. Wilder-ju. ki je poudarjal, da zadeva, o kateri govori v svojem vprašanju na predsednika skupščine, ni tako malenkostna, da bi se smelo iti preko nje. G. VVilder ju je uspelo, da ga je v nadaljnem poslušala vsa skupščina. Kazoč Radićevce pravi, da uporabljajo Radićevci v svojih sklepih naziv ^hrvatsko narodno zastopstvo , smatrajoč se za hrvatski državni zbor. Začuli so se gromoglasni protesti
v stran. V Beogradu vidimo, kako se raduje jo naše manjšine nad tem dej* sivom, kako skačejo od veselja federalisti in kako se g. Radiću podpisuje potnica v Jugoslavijo, da tukaj izvede ta nesrečni tribun in zapeljevalec hrvatskega naroda svoje definitivne načrte.
Ideja »narodnega sporazuma« je bila in ostane fraza, pod katero se je skril boj za federalizem v Jugoslaviji, boj proti državotvornim strankam, boj za zmago Stjepana Radića in njegovega klerikalnega trabanta Antona Korošca v Sloveniji.
Pod krinko ideje »narodnega spora* zuma« se bodo žrtvovali ali se bodo vsaj poizkušali žrtvovati naši na j sve*
tejši ideali. Sedanja vlada je vlada brez* programnosti ter havariranja naše dr* žavne stavbe.
Kljub temu verujemo v zdrave in* stinkte našega naroda ter v politično spretnost državnih strank, da bodo znale popraviti državni tir, ki ga je poškodovala nesposobnost in nepijeteta do velikih tradicij našega naroda ter osebna nezadovoljnost, ter da bodo znale privesti državo na zdravo podlago programatičnega ter poštenega politiČ* nega boja.
S sedanjo vlado bo padla fraza o »narodnem sporazumu« in se bo rodila velika doba državnega edinstva in nacis jonalne bodočnosti.
na račun radičevcev od strani radikalnih in samostojnodemokratskih poslancev, ki so klicali: ->Oho, oho! G. VVilder ugotavlja na podlagi pisanja samega Radićevega lista »Slobodni dom , da se smatrajo radićevci kot hrvatsko narodno zastopstvo za popolnoma enakopravno vsakemu parlamentu. To Je tud! njihov sklep. Radićevci, ki so bili tak.^t razkrinkani v svoji separatistični barvi, niso mogli ničesar ugovarjati. Kljub temu pa je nastal v skupščini ponovno nemir, ki pa ni oviral g. VVilderja, da ne bi nadaljeval svojega patrijoticne^a govora, naglasajoč: Mi imamo parlament v parlamentu, kar je tem ža*ostne.;še, ker je ta stranka — pokaže na radićevce — danes v sestavu vladne večine.
Gospod \Vilder se je obrnil proti radićevcem in jih vprašal: Vztrajate li na svojem stališču, da je vaše hrvatsko zastopstvo hrvatski državni zbor in da je ravnopraven vsakemu parlamentu? -Gospod VVilder zahteva, da se radićevci o tem takoj jasno izjavijo. Sicer pa poziva predsednika narodne skupščine ln (Dalje na drugI stran!)
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 7. avgusta. Sprejeto ob 1^.
Devize: Curih 15.35—15.45. London 363.00—366.00, Praga 239.50—242.50. Pariz 445.-00—450.00, Newyork 80.88-81.88, MIlan 357.50—360.50, Dunaj 0.1138—0.1158. — Valute: dolar 79.875—8Q.875, Hra 356.50— 359.50.
Efekti: 7% Invest. posoj. 1921 64.50 —65.50, 2v^% drž. renta za ratnu štetu 118 —119, Ljubljanska kreditna 220, Centralna banka 33—34, Hrv. ekspomptna banka 123 —124. Kreditna banka, Zgh. 123—125, Hipo_ tekarna banka G2—64. Jugobajika 109—112, Praštediona 915, Slavenska banka 108—110. Eksploatacija 110—112.50. Drava d. d., OeL jek 350„ šećerana. 1000—1010. Isia d. d. 81 —83, Nihag 84—86, Gutman 790—795. Sla_ veks 275—280. Slavonija 91—93. Strojne tov. 150, Trboveljska 480, Vevče 120—125.
INOZEMSKA BORZA.
— Curih, 7. avgusta. Današnja borza:1 Beograd 6.45. Praga 15.65, Newyork 530.-so, London 23.66. Fariz 28.90. Mil m 23.40. B~r_ lin 1 265. Dunaj 0.00075.
— Trst, 7. avgust* Predborza: Beo. grad 27.85—27.90, London 101.20—101 80, Pariz 123.50—124. Curih 428—429. Nevyo; c 22.65—22.72. Praga 66.75—66.775,
— Dunaj, 6. avgusta. Devizp: Beograd 868—872. London 317—318.000, Milan 3134 —3146, Newyork 70.935—71.185. Pariz 3917 —3993, Praga 2101—2111, Curih 13.385— 13.435. Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 865—871, lira 3140—3160, češka krona 2090 —2106.
VIad;:nir Levstik:
Markiz de Morillac.
Markiz de Morillac prav za prav Francoz: uradno se piše Milan Be-Lga — vsem znani Belega, ki opravlja v svojem gradjanskem življenju koristni posel poštnega preglednika. Ker pa je vrli preglednik izven službe vnet »morilec« — v Zagrebu bi mu rekli »gnjavator« — smo mu že davno napravili iz sporta ime: in ker smo v Lfubljani veliki frankofili, se je ljub-ljansko-jngoslovenski Morillac pri neki, ne vem več kateri priliki izpremenil v Parižana Morillaca, ki je postal kasneje v priznanje izrednih zaslug na tem polju markiz.
Da naš prijatelj ni baš markiz dc Morillac, bi bil povsem neopasna oseba. Težko si je misliti dobrodušnejše-ga človeka, vsaj med nesrečniki, ki gulilo hlače v odliudnih brlogih poštnega urada. Ustrežljiv je, vesten in marljiv ter dober, še preveč prizanesljiv soprog in skrben oče dveh zalili otročičkov, akoravno se govori, da sta njegova samo v mejah Justinijano-ve opredelbe ... Napake ima edino tri: pretiran zmisel za red, ki se je razvil v državni službi do uprav fantastične popolnosti, zbiralsko strast, ki se iz nedostatka dragocenejših predmetov zadovoljuje z vsakojako brezpo-
membno Šaro, in — zakonito dete prvih dveh — čudaško radovednost, iz-ražajočo se v najnezmiselnejših in naj-neznosnejših vprašanjih. Le-ta mu je tudi nakopala blagodoneče ime in plemiški stan.
Hiša. kjer živi Morillac — odkar smo ga pomarkizili. se imenuje »dvo-rece, razkazuje svoje trezno, a prikupno meščansko pročelje v staroslavni Zvezdi. Veje košatih dreves jo ščege-čejo po zaprtih oknih, kakor bi drezalo vse polno zelenih prstov zaspanko v pobešene trepalnice. Ako se vzpneš v prvo nadstropje in odpreš prva vrata na desni, se najdeš v markizovem kabinetu. Pohištvo je vsakdanje, bolj siromašno ko narobe: zato se pa skrivajo stene za visokimi, dostropnimi policami. Na teh policah najdeš vse uži-galične škatlice, kar jih je izpraznil markiz v svojem življenju, in vsaka ima prilepljen listek z datumom, ke-daj je prišla v »muzej«: po spodrjih predalih so urejeni v večjih škatlah vsi ogorki viržink in cigaret, vsa stara pisma, vse številke »Slovenskega Naroda« in ceniki vseh mogočih tvrdk od predpotopne do najnovejše dobe. Zakaj Morillac je oči vidno u ver jen. da za-dobi sleherna stvar šele tedaj polni pomen in resnično upravičenost, ko ji odkaže v svoji zbirki opredeljeno in oštevilčeno mesto. Dober uradnik, kaj hočete!
Kakor zbira pred-nete, tako ^bira dejstva. Ako t*, jame iznenada trapiti z vprašanji, kje si včeraj bil, po kateri poti si šel v gostilno za katero mizo si sedel, kakšna devojka ti je stregla, koliko vina si popil, koliko klobas pojedel in kod si naposled meril cesto proti domu — ne misli, da dela to kar tako iz dolgega časa. V njegovi radovednosti je tako rekoč metoda, je prirojen sistem, kateremu se norejo smejati samo budala; Morihac je prenesel strogi red uradnega obratovanja v vse panoge svojega življenja.
Reči pa je treba, da v poš arstvu nikakor ne vidi iieaJa. Njegov vzor je reJoe v sredi med ko.ncrjem in sod-r.iju. Vsak ogorek, vsako škat-xo in vsak srajčni gumb ima zapomnjen v »inventarju«, vsako pismo, vsak račun in vsak časopis, ki mu dojd^. je zabeležen v »vložne.n zapisniku«, ki ga izkoplje izmed pap'ije* na svo.ii pisalni mizi gotovo po stokrat na dan; ir. česar ni moči spraviti v vložni zapisnik, o tistem naredi »protokol<-. Posluša in mori te s svinčnikom v roki. neprestano čečkaje v svojo beležnico. Ako ga posetiš, protokolira med razgovorom vse tvoje količkaj važne -izjave«; vse, od prepirov s črevliarjem in perico pa do nemnogoštevilnih krokov. v katere ga zapeljujejo tovariši, pride v protokol — menda celo zakonski objemi, sodeč po neizmerni opreznosti, s ka-
tero skriva tiste bukve pred nepoklicanimi očmL Prepiri z boljšo polovico so mu pravcate zaslišbe . . .
Da. v našem dičnem markizu de Morillacu se je razvil birokratizem do svetništva in do življenjske filozofije. Večkrat sem slišal, da se pesniki »osvobajajo« s tem, da opišejo in opojeio vse. kar jim vznemirja srce. Morillac se osvobaja tako, da vknjižuje in protokolira. Obrednik birokratstva je n;e-mu blagovest, ki ga spravlja s svetom; le nji se ima zahvaliti, da je krepko prenesel več težkih udarcev usode. Tako na primer — a ne smemo se prenagliti!
Morillacu je zdaj menda štirideset let: zadnjih pet je prebil v jarmu svetega zakona. Soproga tega dolgega, tenkonogega trebušnika z obupno štr-Iečimi brki in veličastno plešo na vrhu glave je ženšče tako zalega telesa in tako nestanovitnega značaja kakor le kje kako nežno bitje pod solncem. Ker se markiz v svoji mnogostranski zaposlenosti ni utegnil dovolj ukvarjati z njo, je jela prav kmalu metati oči po drugih. Brezskrbno je hodila s prijateljicami in prijatelji na veselice in sestanke, dočim jo je imel on za vzor zakonske čednosti in zvestobe. Nič hudega sluteč, je občudoval gospodinjski talent m štedljivost svoje družice, ki mu je ob pičli uradniški plači priprav-
ljala okusna kosila, zraven pa še nabavljala nove klobuke, svilene nogavice, lepo perilo in druge take poceni stvari.
Med ljubčki gospe markize je igral \'ažno vlogo mladi in elegantni slikar Drago Frlan, zal in zabaven fant, ki je veliko pripomogel k njeni izpopolnitvi v postranskem poklicu. Kar nekam zaljubil se je vanjo, čeprav je sicer ve-trniak; ker pa ni mogel utrpeti ne preveč denarja ne Bog zna koliko časa, ie vrgla za njegovim hrbtom še nekemu bančnemu ravnatelju dva, tri ognjevite' poglede, ki niso bili zaman. Umetnik je kmalu utipal roge in se je sklenil maščevati. Zlorabil je njene poslednje posere v to. da jo je naslikal kar moči lepo m podobno, ležečo na divanu, z obrazom obrnjenim v zid in seveda brez najmanjšega sledu o navlaki, s katero nespametne ženske tako brez potrebe kvarijo prirodno mičnost Evinega kostuma. Pri tem delu si je skrbno zapomnil lego rjavkastega znamenja, ki je krasilo prelepo breskovo polt gospe markize dokaj globoko na spodnjem koncu hrbta. Ko je bila slika gotova, je iznenadi! nezvesto ljubico z ogorčenim nastopom, sdtI se z njo, posodil ji še tristo dinariev in jo odslovil. Nato je brez oklevanja dodal sliki izdajalsko znamenje ter jo poslal v razstavo.
(Konec prihodnjič.).
vlado, da izjavita, ali je to v skladu s členom 74. ustave. Kajti v današnji kraljevini SHS, pravi g. VVilder, ni drugega parlamenta, razen tuka šn je narodne skupščine. Govor g. VVilderja je bil burno pozdravljen z viharnim ploskanjem radikalov in samostojnih demokratov. V tem je nastal zopet v skupščini velik nemir v medsebojnem prerekanju radi-ćevcev in radikalov ter samostojnih demokratov. Ta burja je trajala dobrih pet minut, predno se je moglo preiti na dnevni red. Pred prehodom na dnevni red je bila prečrtana interpelacija gosp. Kumanudija na ministra financ o sklepanju posojila v Angliji, interpelacija g. Dimitrijevića na ministra notranjih del o zabrani političnih zborovanj od strani političnih organov, prečitala se je resolucija z zborovanja vpokojencev v Celju o reševanju vprašanja vpokojencev, dalje resolucija, ki je bila sprejeta na sestanku SLS in ki govori o razmerah v slovenskih bolnicah, končno protest zagrebške novinarske sekcije proti ustavitvi »Primorskega lista«.
Predsedniku skupščine g. Ljubi Jo-vanoviču je komaj uspelo, da je umiril poslance, na kar je prešla skupščina na dnevni red: pretres vladne deklaracije.
G. Ljuba Jovanovič je podelil besedo kot prvemu g. Grisogonu, Id je imel v imenu kluba samostojnih demokratskih poslancev velik patrijotičen govor. Ko ie nastopal v svojem govoru za edinstveno državo kraljevine SHS, je izzval med radičevci veliko ogorčenje Sn proteste. Kakor pred vojno, poudarja govornik, tako imamo tudi danes samo dve ideji, idejo edlnstva in idejo separatizma. Naša država se ni ustvarila na osnovi pismenih dokumentov, ampak ustvarjena Je bila onega dne, ko Je propadlo habsburško cesarstvo, ko Je ves naš narod začutil veliko avtoriteto sedanjega regenta, sedanjega našega kralja Aleksandra I. (Vse kliče: Živio kralj Aleksander! Radičevci molče.) Naša država je bila ustvarjena onega dne, ko je prodrlo v zadnji vasi Hrvatske in Slavonije prepričanje, da imamo svojo domovino kot organizirano celoto.
V nadaljnem se je g. Grisogono v svojem govoru dotaknil vprašanj naše* ga nacijonalnega in državnega življenja in vprašanj naše notranje politike v zvezi s sestavo nove vlade. Njegova kritika vladne deklaracije in vladne po* litike je bila neobičajno jaka. Izzvala je burno ploskanje in odobravanje v vrstah opozicije, z druge strani pa pro* teste klerikalcev in radićevcev. Kritiku* joč vlado, ki je prišla do oblasti, po* vdarja, da je bil storjen s tem opasen^ političen preokret za našo državo in bodočnost naroda. Do oblasti so se po*
vspeli anacijonalni elementi, ki so ne*
razpoložljivi za našo državo. Baš ob de* se ti etnici vojne napovedi, ko se je uni* čevala  srbska domovina,  je pred par dnevi streljal vodja radićevcev na srez* kega poglavarja v Metkoviću. To je to* rej tisti zakon, katerega namerava vlada provesti. V južni Srbiji vlada danes dejansko minister za južno Srbijo, Fe* rat beg Draga. Narod se v južni Srbiji vprašuje, ali je mogoče, da ministruje po našem nacijonalnem Kumanovem v tamošnjih krajih Ferat beg Draga. V tem nastane prepir med rad.ikali, zem* Ijoradniki in radičevci. Skoraj je prišlo do dejanskega spopada med radikalom Krsto   Majkićem   in zemljoradnikom Kokanovićem. Gosp. Grisogono govori o kapitulaciji vlade pred Radićem in citira posamezne članke iz »Slobodne« ga doma«, ki ga naziva službenim orga* nom sedanje vlade, ki povzdiguje tretjo internacijonalo in sovjetsko Rusijo, a napada Srbijo. Današnja vlada ne kaže nobenega namena voditi borbo proti korupciji in proti aferam, ker je baš vlada g. Davidovića postavila na mini* strske stole one ljudi, ki jih je g. Davi* dović  svojčas osebno obtoževal afer. (Pri tem misli na g. dr. Korošca!) Od te jake kritike, polne državne in naci* jonalne misli, preide govornik g. Griso* gono na kritiko vladne deklaracije. O njej pravi, da je polna fraz in besedU Čenja brez vsebine. O velikih notranjih vprašanjih naše države, da ni v njej niti besedice. V deklaraciji, da ni niti be* sede o tem, smo li eden narod ali trije narodi. (Burno ploskanje). V skupščini se pojavi ponovno kričanje semintja in splošen   nemir.   Govornik nadaljuje: Prvič,   gospoda  moja,   od narodnega osvobojenja in ujedinjenja smo dobili vlado, ki ne sme priznati, da smo en narod. (Odobravanje in ploskanje.)
V deklaraciji se nikjer ne ornen*a vidovdanska ustava. Narod se vprašuje, kako fe mogoče, da le na Čehi naivne prosvetne ustanove prosvetnega ministrstva, mož, ki trdi s svoi'm? prls+aš?. da smo trije narod«, ki napada Sckol-stvo in hoče sokolsko idejo vreči ?z šole. To je treba poudariti ker ie zaradi tega razburjeno vse javno mnenje.
V vsem svojem skoro dveurnem govoru je g. Grisogono izzval mnogokrat burne momente in razoravliama v skupščinski dvorani. Govori se. da ie njegov govor v marsikaterem oziru omaial stališče vlade. Njegova kritika je bila tako silna in ^a<na. da bn gotovo primoran osebno odgovarati na njo ministrski predsednik g. Davidović.
Skupščinska se?a je bila zakliučena ob 3 četrt na 12 in se naialhre ob 16. Kot drugi govornik nastopi Svetozar Prlbičević.
njimi :e vlada storila vsekakor svoje prve žrtve.
»Samouprava« objavlja uvodnik >.Otvarjanje ustavnega vprašanja«, v katerem naglasa, da ?e g. Davidović z deklaracijo otvori! vprašanje ustavne revizije. V deklaracijo Je postavil nesimpatično besedo »pokrajina«, kar na* je koncesija Mehmed Spahu in njegovi bosanski avtonomiji ter Korošcu in njegov? nedeljivi Sloveniji. Vladna deklaracija dokazuje, da ne gre več za vprašanja podrobnega parlamentarnega dela, marveč za vprašanje ustave. S tein ogroža vlada ž i vi jen e našega naroda v njegovih bitnih elementih. Ali meni g. Davidović. da bo srbski narod in da bodo napredni Slovenci, ki so se zvesto oklenili nove države, pristali na njegove načrte? Ali meni DavidovUč s svojim: prijatelj«, da bo mogel do kraja izvesti strašen udarec, ki ga pripravlja narodnemu ednstvu? Iz deklaracije izhaja, da je Radič vladar situacije in da se z njo uva amo v ustavno borbo.
»Beogradski Dnevnik« imenuje deklaracijo pripravo terena za revizijo ustave.
»Vreme« komentira deklaracijo in misli, da se z deklaracijo urTčuie obstoj petletnega skupnega ž'vljenja. Vlada pledira 73 p!emenski federaVzem.
»Beogradske Novosti« izva*a^o nato, da vlada ni smela niti v svoii dekla-racii povedati, na kakšen način si pred^avVa ureditev naših notrannh vPra^an; »n da je r">iaz"i?vo in srnrrež-!i'vo vprasr^ia, zarad* katerih $G
^oh','» Tr»TTr1gt. »TSfovos*?« aoe'irajo na letrc?rd-*r*-' fn patr'jot'čn* čut krone, da napravi sranpt: sedanje v-ade konec.
šču. Prve dni so ga nadzorovali dva orožnika in en policijski a.srent. Sedaj sta orož. nika izginilr* in za njegovo varstvo skrbi poseben komisar.
— Za stolnega kanonika v Gorici jo imenovan dekan Ludovik Kumar iz BUjane.
— Prva hazenaška tekma v Julijski Krajini se bo vršila v nodeljo 10. tm. na športnem prostoru S. A. Adrije« in sicer med S. D. Adr*ja in M. 31. Prosveta Sv. Ja. kob.
— Morski volk v tržaiki luki. Zopet se je pojavil pri tržaški luki morski volk dolg okoli 7 metrov. Morski volkovi najnevarnejše vrste so se zadnje Čase pojavili blizu Trsta že večkrat zato se priporoča pri kopanju največja previdnost.
PnHtinne vesti.
Odmev vladne deklaracije v beogradski javnosti.
Vlada ne pove jasno, kakšne namene ima z vidovdansko ustavo. — Sumljivo stališče vlade napram separatistom in avtonomistom. — Ogorčenje beogradskega tiska in javnosti.
— Beograd, 7. avgusta. (Izv.) Kakor se je dopoldne koncentriral interes celokupne javnosti na vladno deklaracijo, tako so popoldne poedini parlamentarni klubi ter politično interesira-ni javni krogi diskutirali o vsebini vladne deklaracije in o njenih političnih momentih.
Poslaniški klub NRS je takoj popoldne prešel k podrobni razpravi vladne deklaracije ter kritiziral njene po-edine odstavke. Najprvo je v zelo obširnih izvajanjih obdelal deklaracijo šef NRS, g. Nikola P a Š i ć, ter razvijal program kritike in taktike, ki jo naj zavzame radikalni klub na današnji seji. — V deklaraciji vlada ne govori odkrito In jasno. Niti z besedico ne omenja vi-dovdanske ustave. Pač pa na zavit način razpravlja o naših notranjih vprašanjih, nastavlja vprašanje ustavne revizije ter popuščanj zahtevam federa-iistov in avtonomistov. Radikalni poslanci naj kritizirajo deklaracijo, ki nudi dovelj gradiva, toda kritika bodi dostojna in na način, ki odgovarja tradicijam NRS, resna ter polna odgovornosti Za PašLćem so nastopili še drugi govorniki, ki so enako kritizirali brez-barvnost deklaracije v najvažnejšem državnem vprašanju, v vprašanju ohranitve ali neohranitve državnega in narodnega edinstva. Nato je klub postavil vprašanje, ali naj govore samo oficijelni govorniki. Klub ie imenoval g. Marka Trifkovića, bivšega ministra za konsti-tuanto, ter Jovana Radonića, narodnega poslanca, za oficijelna govornika NRS. Klub pa tudi prepušča ostalim poslancem, da govore v svojem imenu o deklaraciji. Ni izključeno, da bo NRS na koncu debate prečitala Izjavo, v kateri bo formulirala svoje stališče k sedanjim zgodovinskim dogodkom.
Istotako so včeraj popoldne razpravljali o vladni deklaraciji tudi samostalni demokratje, ki so sklenili da bodo vladno deklaracijo z ozirom na njene nepričakovano jasne hibe in slabosti zelo ostro kritizirali. V imenu samostalnih demokratov bosta govorila šef stranke, Svetozar Pribičevič in poslanec dr. Grisogono. Nemara bo Pribičevič govoril kot prvi v Narodni skupščini.
Ostali klubi so takisto razpravljali o vladni deklaraciji ter določali svoja stališča. Značilno je, da so sklenili n. pr. poslanci HRSS, da se debate ne udeleže. Isto je sklenil tudi muslimanski klub iz Bosne. Džemijetsk! poslanci pa so se rajše podvizali, da razpravljajo o pogojih za podpiranje vlade. Nemška poslanca dr. Kraft in Moser pa sta se popoldne napotila k notranjemu m?nlsrru Petroviču, od katerega sta zahtevala točnih obvez glede zahtev, ki so jih stavili kot pogoj za podpiranje vlade.
Vlada deluje na to, da bi bila debata čim krajša. Pozvala je voditelje po-edinih grup, ki stoje za n;o, naj omeje" število govornikov. Vlada se očitno boji predolge diskusije in bi raje odložila Narodno skupščino dosledno s stališčem tajnega delovanja in brezpro-gramatičnosti, ki ga je zavzela od vsega začetka napram javnosti In seda s popolnoma brezbarvno deklaracijo tudi napram parlamentu.
V ostali javnosti je vladna deklaracija napravila zelo slab vtis. Povsod komentirajo dejstvo, da se je vlada izognila povedati javno in jasno, kaj hoče in kakšno stališče zavzema napram av-tonomistom in federalistom, kakšne koncesije bo dajala radičevcem in kaj zahtevajo klerikalci za svojo pomoč! Ta nedoločnost je značilna za politični program sedanje vlade, je pa tudi karakteristična za njeno moralno obilježje. Niti na enem mestu vlada v deklaraciji ne omenja narodnega in državnega edinstva ter vidovdanske ustave!
Na te glavne nedostatke vladne deklaracije opozarja tudi časopisje, ki skoro brez izjeme kritizira vlado. Tako komentira nezavisna »Politikac vladno deklaracijo, podčrtava dobro voljo, kateri pa odreka vsako opredeljenost v naših državnih m nacionalnih vprašanjih. V deklaracij? se nahaiajo besede o »skupnem domu« ter o njegovi skupni in odgovorni ureditvi, kar pomenja koncesijo federalistom in revizijoni-stom. »Skupni dom« pomeni lahko skupni hotel. Stjepan Radić zagovarja stališče treh narodov. Mi smo na stališču enega naroda. Treba počakati, kako bo vlada izvajala program teh besedi. Z
RADIĆ POTUJE !
— Subofica. 7. avgusta (Izv.) Te dni je potoval iz Zagreba oreko Sihotice za B>idim* pešto poslanec KRSS, dr. Košutić, ki je no* sil s sabo predpisano potnico za g. Stjepana Radi'a. Za danes se pričakuje povratek Stje* nana Radi'a v našo državn T z Subotice bo takoj nadaljeval pot v Zagreb.
— Zapreh, 7. avg-ista" (Trv.) Za jutri d^ooldne se pričakuje prihod voditelja HRSS, Stienana Radića.
pj?OTT?qT NAŠE VLADE PRI RFPARACIJSKI KOMISIJI.
— Pariz, 7. avgusta. (Izv.) Zastopniki Jugoslavije in Japonske so vložili pri repas raciiski komisiji protest, ker so se njihova mesta ukinila. Zastopniki Jugoslavije po* vdarjaio v protestu, da je odstranitev jugo* slovenskih zastopnikov iz reparacijske ko* misije napravila v pigoslovenski državi skraino mučen vtis. V protestu navajajo riadni'e. da i^aio 7an<idne velesile še velike ter;arvc. Vi i;h rta J-rto^lfiviia pod nobenimi po^^ii ne bo mccjla izpolniti, ako se prej ne zadoste njene reoaraeijske zahteve Pro* test jngoslovenskih zastormikov je napravil na londonski konferenci globok vtis.
NESOGLASJA V FAŠISTOVSKI STRANKI.
— Rim, 7. avgusta. (Izv.) Na velikem zboru fašistovske stranke so se pojavila resna nesoglasja. Med delegati je zavladala velika nevolja, ker se je nad strankarskim aparatom in nad njegovim vodstvom poja* vil odbor, to je fašistovski svet, ki obstoja iz ministrskega predsednika Mussolinija, iz ministrov ter poslancev in ki preko stranki« nega vodstva odloča samostalno v vseh vprašanjih stranke in Italije. Neki delegati so že hoteli iznesti to delikatno vprašanje na sedanjem zboru fašistovske stranke, ven* dar je Mussolini iz bojazni pred nevarnost* jo, ki preti stranki radi diktature fašistov* skega sveta, razpravo o tem vprašanju pre* prečil. Kljub temu pa ostane to vprašanje še nadalje zelo važen moment za nadaljni razvoj internih razmer v fašistovski stranki.
— Rim, 7. avgusta- (Tzv.) Tu so z boro* val! zasto-onild opozicije na M on teci tori i u ter sklenili, da se opozicija ne bo udeležila dela v parlamentu, kot je prvotno sklenila dotlej, dokler se ne izpolnijo njene temeljne zahteve po državljanski in tiskovni svobodi. Sestanku so prisostvovali poslanci Rimen* dola, Treves*Modrig!tani, general Benciven* ga, Gonzales in drugi.
GORIŠKA BREZ SLOVENSKEGA SODNIKA.
— Gorica, 7. avgusta. (Izv.) Premešče* nja slovenskih sodnikov na Goriškem so zaključena. Na vsa sodniška mesta so se nastavili italijanski ali nemški sodniki, slo* ▼enski sodniki pa so se premestili na Tirol* sko. Izjemo dela le sodni svetnik dr. Fer* jančič, ki so ga italijanske oblasti radi lep* šega pustile v Ajdovščini.
— »V slovo.« Na isti strani, kjer poroča o »mirni in dostojanstveni seji narodne skupščine«, o novi vladi, ki »bo napela vse sile, da se v državno upravo uvede več absolutnega nestrankar-stva priobčuje »Slovenec« nesramen pa na naslov bivšega velikega žu-
p; Baltiča. v katerem kar mrgoli
st. * ske nestrpnosti in klerikalne politične zagrizenosti. Oseba dr. Baltiča fe tu postranska stvar. Mož, ki mu nihče ne more očitati, da je zagrešil v svoji službi še tako malenkosten prestopek, ne potrebuje nobene zaščite. On gre lahko mirno preko klerikalnih pomij, ker dobro ve. odV:od prihajajo in kakšen je njihov namen. Pač pa gre v tem slučaju za princip, ki ga klerikalci praktično negirajo, teoretično pa branijo z vsemi štirimi. Absolutno nestrankar-stvo bi ne smelo poznati niti klerikalnih strankarskih eksponentov. Če bi bila SLS dosledna, hi morala oredbgati za velikega župana celokupne Slovenije moža. ki se doslej politično še ni eks-ooniral. Ker pa tega ne stori, smatramo tudi napad na dr. Baltiča za dokaz klerikalne nodlosti in dvoreznosti.
= Taki so! Pred meseci, ko je uvedel bivši finančni minister trošarino na alkohol, je kričal »Slovenec« o srbski hegemoniji in o izžemanju prečan-skih krajev, ker se je ta trošarina pobirala samo v naših krajih, opustila pa v srbskih. Tedaj ni zalegla nobena beseda o dosegljivih finančnih zahtevah, »Slovenec« je trobil svojo demagogijo in razširjal naiiujši strup proti srbskemu seljaku in proti državi. Sedaj ima »Slovenec« prjliko, da pritisne na svoje ministre in da zahteva od njih, naj to trošarino lepo odpravijo. Smo bili in smo za to. da se trošarina odpravi, ali pa vsai izenači po celi državi. Upamo, da »Slovenec« v svrho podkrepitve te zahteve ponatisne svoje tedanje članke in da energično zahteva od nove vlade ta korak! Bojimo se pa, da bo ostalo pri starem! »S'ovenec« ne bo storil ničesar, ministri v Beogradu pa se bodo z vsemi štirimi branili, da izpostavijo g. Davidovića splošni nezadovoljnosti v Sr-b?i m bodo raje trpeli, čisto v smislu programa »vlade zakona, reda in pravičnosti« (!), da se pobira trošarina na alkohol samo v prečanskih krajih. Taki so klerikalci!
= Prejšnji ministri so bili barabe in korupcijonisti, ker so tako — štedili, da niti novinarjem niso hoteli izdati prostih in stalnih vozovnic. Sedaj so na vladi »poštenjaki«, kakor jih imenuje režimsko časopisje. Predsednik novinarskega udruženja je tudi že interveniral. Toda g. minister si je — pridržal rešitev tega vprašanja, ker mora stvar še preštudirati (!). Potrebe polovičnih voženj za orlovska društva in za klerikalne ženske organizacije ni bilo treba študirati! Prometni minister je bil razen tega še tako »kunšten«, da je novinarjem obečal posebne vagone za pot na kongres na Sušak.
= Neuspeh angleško - s°vjetske konference. Po poročilih iz Londona se je zaključila angleško - sovjetska konferenca, ki je trajala štiri mesece, s popolnim neuspehom. Ker se zastopniki obeh držav niso mogli sporazumeti glede pogojev za vspostavitev normalnih trgovinskih, gospodarskih, pravnih in političnih odnosa j ev med Anglijo in sovjetsko Rusijo, pogodba ne bo podpisana. Macdonald je napovedal ta neuspeh v spodnji zbornici že pred enim tednom. Sovjetski delegat Rakovskv je odpotoval v Moskvo, da bi osebno inter-
veniral pri vladi, toda njegovo posredovanje ni imelo uspeha. Angleška noče odstopiti od svojih zahtev glede garancij za privatna podjetja in angleško imetje v Rusiji ter je pripravljena skleniti s sovjetsko vlado pogodbo samo pod pogoji, ki pomenijo za Rusijo kapitulacijo. V zvezi s tem neuspehom je pričakovati, da zadene enaka usoda tudi francosko - sovjetska pogajanja. V francoskih političnih krogih je vzbudila vest o neuspehu angleško - ruske konference živahno zanimanje. Splošno smatrajo, da je to zelo važen dogodek, ker je bil od izida konference odvisen tudi preokret v politiki vseh evropskih držav napram Rusiji. Pristaši vsposta-vitve normalnih odnošajev z Rusijo niso hoteli verjeti prvim privatnim vestem, ki so prihajale iz Londona In šele komunike angleškega zunanjega urada jih je prepričal, da so vsi upi zaman. Angleška vlada si je na vse načine prizadevala, da sklene pogodbo z Rusijo, pripravljena je bila celo na popuščanje, ki je nasprotovalo angleškim interesom. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, ker sovjetska vlada ni hotela dati garancij glede zunanjega posojila v znesku 50 miijonov funtov, ki bi ga dali Rusiji angleški kapitalisti. V Parizu pripisujejo posebno važnost okolnosti, da je bila situacija za uspešna pogajanja zelo ugodna, ker ima Angleška socialističnega ministrskega predsednika, ki je šel sovjetom na roko veliko bolj. kakor bi storila to katerakoli druga vlada. Navzlic temu pa so se pogajanja razbila, kar lahko služi evropski javnosti v dokaz, da je sodelovanje a komunisti nemogoče. Rusija bo Čutila težke posledice tega neuspeha.
= Interpelacrja zaradi »RarfTČevega narodnega zastopništva«. Poslanec Samostalne demokratske stranke, Veče-slav V i I d e r, je vložil interpelacijo, v kateri zahteva odgovor, ali je vladi znano, da se gotova frakcija v zbornici naziva »hrvatsko narodno zastopstvo«, in ali je vladi znano, da tak naztv nasprotuje določbam državne ustave, zlasti členu 74.. po katerem v naši državi poleg parlamenta ne sme obstojati še kako drugo telo z enakimi pravicami
= Slovesna služba božja ob peti obletnici propada boljševiškega režima na Madžarskem. Dne 1. avgusta je bila peta obletnica propada boljševiškega režima na Madžarskem. V nedeljo je bila v cerkvi velike jetnlšnice spominska maša, h kateri so bili povabljeni vsi oni, ki so jih komunisti gnali v zapore. K maši so prišli vojvode, škofi, duhovniki, ekscelence. visoki funkcijo-narji, bankirji, novinarji-
= Fašisti proti framazonsklm organizacijam. Zbor fašistovske stranke, ki se vrši v Rimu, je zaključil ostre resolucije proti framasonskim organizacijam ter proti antifaŠistovskim tendencam v društvu kombatentov.
= »Koruptnost« prejšnje in »pravičnost« sedanje vlade. Pred tedni se je vršila v Krškem pokrajinska skupščina UJU, poverjeništvo Ljubljana, na katero pa so morali potovati učitelji, dasi so stali na državnem in nacijonalnem stališču tedanje Paš2ć-Pribičeviće-ve vlade, s celimi voznimi listki. Vlada je odbila prošnjo za Železniško ugodnost z motivacijo, da se ta iz splošnih varčnostnih ozirov ne more dovoliti pokrajinskim organizacijam, nego samo splošnim državnim kongresom. Napredni nacijonalni učitelji so molčali in so se pokorili stališču prosvetnega in prometnega ministrstva. Med tem pa Je »Slovenec« kričal o »koruptnosti« in »partizanstvu« tedanje vlade. Danes so »Slovenčevi« somišljeniki na vladi. Na vse strani razdaja prometni minister g. Sušnik proste vozovnice in vozne olajšave od Orla do udeleženk dekliških dnevov v Mariboru. Na takem postopanju ne najde »Slovenec« trohice nepravičnosti, nego poje slavo vladi »reda. zakona in pravice«. Javnost bo na takih primerih kmalu uvidela »koruptnost« prejšnje in »pravičnost« sedanje vlade!
— Najcenejše In najnovejše obleke se
dobe samo Selenburgova ulica št. 3 pri Gričar & Mejač.
— Iz Gorice. Italijanski odvetnik Bas3i Je bil te dni aretiran. Aretacija Je -vzbudila senzacijo in ugriba se to ln ono. Sodna ob. laat pa o vsej zadevi molči. Odvetnik Bas. ai Je prišel v Gorico po končani vojni. Nje_ gova pisarna se Je mnogo pečala z odškod. ninskim! zadevami. — Iz goriških zaporov Je pobegnil kaznjenec Karol Delpin. Med delom Je udaril čuvaja, ki ga Je nadzoroval da se Je zvrnil ln onesvestil, nato pa Je ušel. Presedeti ima šestletno kazen. — V Rimu se mudi fafiistovski tajnik Caprara, kamor Je odšel s polno torbo že povsem dobro znanih pritožeb. Caprara poroča, da se mu Je glede vojne odškodnine posrečilo doseči, da se bo nadaljevalo z izplačeva. nJem predujmov. Olede zaostalih davkov bo najbrže mogoče doseči nekake olajšave za dohodninski davek pa k večjemu ugodnejše obroke. Vojna odškodnina za one, ki bo optirall. se še vedno »proučuje«.
— Dor Sturzo v Gradeiu. Don Sturzo, vodja popolarne stranke v Italiji, se mudi že dva tedna v Gradežu v morskem kopali.
'"v- > .-.Iv.- »
+
Neizmerno užaloščena naznanja Marija Senica v svojem in v imenu svojih otrok Olge, Milke, Francita, Vilija in Ivana ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog in nepozabni oče, gospod
Franc Senica,
trgovec in gostilničar
dne 6. t. m., kot žrtev svetovne vojne, po dolgotrajni, težki bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb prerano umrlega bo v petek 8. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Motnik, dne 7. avgusta 1924.
Posebna naznanila se ne bodo izdala.
Stev. 180.
SLOVENSKI NAROD*   dne 8. avgusta iy*4.
Stran 3.
Vlada in železniške legitimacije državnih uslužbencev.
Svoječasno so bili državni uradniki in vpokojenci v posesti tako zvanih železniških legitimacij, ki so ime-jitelja upravičevale k poljubnemu številu voženj po železnicah s 50% popustom tarife v vseh razredih. Zajedno so pa služile tudi še kot legitlmacijsk! izkaz.
Tega vsega ni več sedaj.
Po prevratu so odvzeli te legitiman cije uradnikom in uredništvom Oe južna železnica, dokler je bila še samostojna, do konca leta 1923, je še izdajala zelo kulantno neomejene legitimacije).
To se je zgodilo per nefas.
Juristi pravijo namreč, da so si imetelji teh legitimacij pridobili s tern, da so plačali kolek, — danes pravimo takso — pravico, katera bi se dala pri sodišču iztožiti in najmanje kar bi bili mogli doseči, bi bila odškodnina za kolek pro rata P a rte.
A pustimo to plat stvari v stran.
Vsa prizadevanja uradniških organizacij, da bi pridobile uradništvu te legitimacije nazaj, so ostale dolgo vrsto let brez vsakega uspeha: organizacije so našle v ministrstvu gluha ušesa. Še le lansko leto je prišla miloščina o obliki železniških legitimacij, ki so pa omejene letno na 3 vožnje. Trikrat na leto imajo torej državni uradniki in upokojenci pravico se poslužiti železnice!
Take omejene legitimacije so toliko kot nič. Kaj naj napravi uradnik, če je primoran iz kateregakoli vzroka potovati večkrat na leto, kakor trikrat? AH pa n. pr. če uradnik-turist izčrpa svojo pravico že meseca januarja s tremi izleti, recimo na Šmarno goro?
Postulat državnega uradništva je, pridobiti si svoje prejšnje, neomejene železniške legitimacije nazaj. V to ni potreba prav nič drugega nego interne odredbe prometnega ministrstva, da vel;*ajo sedaj že izdane legitimacije ne samo za 3 vožnje letno, marveč za neomejeno Število voženi Pa je stvar v redu.
Če drugodi niso poznali takih legitimacij, nič ne de, jih bodo pa sedaj spoznali.
Imamo novo vlado: imenuje se sama vlada zakona, reda, pravice in poštenosti. Pravica zahteva, da se uradništvu, če se ga Že ne plača, kakor bi se ga moralo plačati, da vsaj na polju železniških voženj gotove ugodnosti.
Morebitni ugovor, da bi s tem železnica izgubila toliko in toliko dohodkov, prav nič ne drži Trdimo obratno, da bi železnica n e imela ne samo nobene izgube, marveč da bi celo napravila še dobiček.
Danes si mora vsak uradnik v obče, preden nastopi kako, Še tako neobhodno potrebno potovanje in vsak uradnik - turist, predno se odloči za kak izlet, — to desetkrat poprej premisliti in v devetih slučajih ostati doma, ker pri svojih bajnonizkih dohodkih ne more zmagovati bajnovlsoklh ielezniSkih tarifo v.
Mnogo uradnikov - turistov n. pr. je bilo že prisiljeno opustiti vse daljše izlete radi drage železniške vožnje ter se zadovoljiti s pešizletL
Na tem ne more izpreminjatl prav nič okolnost da imajo Člani »Slovenskega planinskega društva« v skupinah po najmanj pet oseb pri potovanjih 50% popusta železniške tarife, kar je v praksi zelo težko izvedljivo. Kje dobiti pet različnih ljudi skupaj, ki bi imeli isti dan isti cilj in kdo naj jih organizira? Saj tudi niso vsi uradniki člani »Slovenskega Planinskega društva«, ne glede na to, da so slučaji vožnje, pri katerih je vsaka »kompanija« več ali manj izključena, n. pr. udeležba pri kakem smrtnem slučaju, pogrebu v družini, pri vožnji v kake toplice itd.
V slučaju, da je pa uradnik v posesti prave, neomejene železniške legitimacije, se bo gotovo lažje odločil za potovanje, za izlet, in železnici prinese večje število potnikov gotovo tudi, če že ne večje dohodke, pa vsaj one, katere bi bila imela, če bi ne bilo neomeenih legitimacij. *Die Menge machfst, pravi Zid In to velja gotovo tudi za železnico.
Pomagano bi bilo železnici, a še bolj uradništvu.
Nimamo ne samo nove vlade, imamo tudi novega prometnega ministra. Slovenca, ki je bil sam državni uradnik, oziroma je še, ter bil sam zainteresiran na takih legitimacijah.
Radovedni smo. ako pokaže ta več zanimanja za uradniške težnje, kakor njegovi predniki. Naj torej dovoli uradnikom take vozne legitimacije, kakršne so imeli svoje dni
Nočno lekarniško službo imajo:
Uster. Sv. Petra cesta.  — Prohaska, Jurčičev trg; Jošt Šiška.
Dar^šnje orireditve ▼ Ljubljani s
Kino  Tivoli:   »Prokletstvo človeštva«
<IL de!.)
Kino Ljubljanski dvor: »Stari zakon« Predstava t cirkusa »Bruno« (Ob t.).
Presveta.
PARIŠKA GLEDALIŠKA SEZONA.
(Od našega pariškega poročevalca.)
V Parizu, 4. avgusta.
Comćdie Francaise je bila začela svojo letošnjo sezijo s klasično dramo, z Orestom g. Reneja Bretona, po Ev-ripidu. Hotela je sezijo harmonično končati in zato je dala ob nje sklepu spet klasično dramo, Ojdipa na Kolonu, od g. Georgesa Rivolleta, po Sofokleju.
Zadnje in znamenito delo Sofokle-jevo, Ojdip na Kolonu, je vzbudilo živahno zanimanje v antičnem svetu, postaviti ga pa na moderni oder, je precej smela stvar. Razen tega v tej drami ni skoraj nobenega dejanja, kajti najbolj dramatski in zares privlačni del Ojdipove zgodovine se že ves nahaja v drami Kralj Ojdip. Izvršitev prerokovanja je edina vsebina druge drame. — Glavni namen, ki ga je Sofokiej imel z njo, je bila patrijotska želja dvigniti slavo Aten, kar pa nas precej malo zanima. Razen tega je razlagal v tej drami svojim vrstnikom moralne resnice, ki so jih pa stoletja napravila banalne in danes na odru že ne učinkujejo več.
Težko je, s takimi elementi vzbuditi zanimanje in sočustvo modernega občinstva. G. Rivolletu je preostala samo Še magija verzov, da bi priklenil poslušalce na igro, toda reči moramo, da ni ženijalen pesnik, čeprav so verzi prav spretno kovani. In tako ta lepa klasična drama ni imela uspeha, čeprav so ob istem času klasične olimpijske igre žele toliko lavorik . . .
Med tem, ko je večina gledišč zaprla svoja vrata, celo ona. katerih ravnatelji so računali na številen obisk zaradi olimpijskih iger, služIjo tri aH štiri prav lepe denarje.
V gledišču Palače, na primer, večer za večerom ni mogoče dobiti sedeža. Igrajo »dunajsko« revijo-opereto »Yo t* aime« od W. Brommea, ki je v resnici komaj opereta, »dunajsko« jo pa zato nazivljejo. ker se nekje v njei nahaja en valček. Menda španska diva Raquell Meller bolj privlačuje ljudi kot igra sama. Med 2. in 3. prizorom poje s svojo tako enostavno in vendar čudovito umetnostjo, razen svoiih znamenitih pe-sml La Vloletera In Flor del Mal. Še tri nove melodije: Manola. Nena in Noi de la mare. Uspeh je seveda velikanski.
Dejanje igre se prične na Kubi in se nadaljuje v Parizu, kar daie priliko za krasno Inscenacijo (Kubanska zaroka. Premikajoča se košara), ki jo še povečajo ljubke angleške plesalke, Fi-sher Girls in Mademoiselle Roselli . . . Gledišče Palače izgleda na odru kot v dvorani kakor mednarodna konferenca. Cisto posebne vrste Društvo narodov!
Isto moremo reči od sosednega gledišča Folies-Bergeres. ki daie svojo novo super-revijo »Coeurs en folie«. To je ba;na, bogata feerija, ki funkcijonira kot mehanizem ure: prizori si sledijo nepretrgoma z matematično točnostjo. Tu so skeči, dčfilčji, komični intermez-zi, čudoviti baleti, krasne žive slike in apoteoze . . . Tu nastopa na stotine najlepših Parlžank, prekrasno oblečenih in slečenih, in človek se lahko nagleda toliko, da ima res dovoli. . .
GledaliSče Ambassadeurs. ki igra pod milim nebom, je tudi izborno obiskano. Tu dajejo revijo »C est d* un chlc«, in to pot nastopa tudi znamenita Napierkovska, s katero je uspeh že zagotovljen.
★ ★ ★
—»Jadranska Straža« sveska za kolovoz. IzaSao Je svezak za kolovoz pomorske smotre »Jadranska Straža« sa probranim sadržajem te zanimljivim I akruelnhn Ilustracijama. Na uvodnom Je mjestu pozdrav redakcije engleskoj eskadri koja sad boravi u naSim vodama, upotpunjen sa slikom drednota »Marlborough« koj! takodjer dolazi u naš grad, u momentu kad Je po-godlen od njemačldh topova u hitel kod Jutlanda, pa Ipak nastavlja borbu. Dalje Je članak »Interesi Jadrana ne mosu čekati« koji sadržava govor predsjednika Narodne SkupStine I beogradskoj? Odbora Jadranske Stražo g. Ljube Jo-vanovića, na skorašnjoj    godISnJol  skupštini  tojt odbora.
Pa članak M- Vlskovlča o BokelJskoi Mornarici, M. P. o Strojarskoj Školi Ratne Mornarice Iti Slijedi rubrika »Veslački Sporte, sa brojnim Ilustracijama sa skorajšnjih prvenstvenih regata u Splitu. repredukovanim u modroj boji, ! zvaničnim vijestima Jug. Vesl. Saveza, Stati slika brodovlja Jadranska Plovidbe, prikaz značajne svečanosti u Valparalsu prilikom dolaska parrhroda »Izglede kao prve ladje sa Jugoslovenskom zastavom, sa tri Ilustracije, Listak, Avijatl-
ka, Društvene Vijesti, Imenici Članova i pretplatnika itd. Itd. Od daljnjih slika spominjemo kombinacije I Jednu karakterističnu veću snimku Iz rada škole strojara naše mlade mornarice, dvije sHk« lz Korčule, snimci Iz američke flote sa modernim podmornicama i. dr., pa ljetni život na našim kupalištima u Dubrovniku I Splitu u punoj sezoni itd. Na omotu Je reprodukovan ba-kropis Crnčićev »Kormilar«. Naredni broj • Jadranske Straže« bit će u najvećem dijelu posvećen snimcima I prikazu boravka engleske mornarice na naSem Jadranu, »Jadranska Straža« Izlazi u Splitu, jednom mie-sečno, godišnja pretplata Din 100. — Za inozemstvo Din 15a—%
— Charles Selgnobos: HISTORIJA SUVREMENE CIVILIZACIJE. U prevodu dra. Slavka Ježića Izašlo Je ovo odlično djelo francuskog pisca, koje bi trebao da pozna vsaki nas mteligent Autor počinje sa prikazom 18. stoljeća, kada pada početak savremene civilizacije, ocrtava kolonijalna vladanje I borbu kolonija za uslo-bodjenje, nastavlja sa pokretom oko refora-ma u Evropi I francuskom revolucijom. Iznosi rezultate revolucije I borbu revolucije s Evropom, pa restauraciju u Evropi I napokon Izlaže ustavno vladanje u evropskim državama u 19. stoli. Knjiga obuhvaća 10 štamp. raka a stoji samo Din 25. Komlsional-nu rasprodaju obavlja Ur/. Štamparski zavod d. d. u Zagrebu. Marovska ul. 30.
— DavoHn Trstenjak: DARVINIZAM U TJZGOTU. Pokojni Trstenjak. naS odllćnl pedagosk' pisac I slobodni misllac, koji ie obogat!o nasu književnost sa 44 knjige raznoga Jtva. Ćao ram je ovim Izvrsnim djelom dvostruku vrijednost, znanstvenu I od-fco'nu. Kao o<nov služe mu znanstveni re zultatl prirotinih nauka i moderni nazor o životu i svjetu Tako se čovjek upoznale i s umnim tekovinama velikoga Davorina i * moderrhn uzg^nin" načelima. Prvo Izdanje ove knjige biio Je tako reći razgrabljeno, pa Je sada pred nama drugo Izdanje, kole će bez si.mnje jednako zafnteresovati naša in-tclegentnu publ.ku. Kniiga sadrži ova Poglavlja: Promjenljivost — Prilagodi branje — Nasljedstvo — Filogenlla 1 ontogenUa — Atavizam — Rudimenti — Izbor 1 borba za
bitak_Oblici ljudskog Izbora — Miješanje
krvi _     Uzgoj talenta I genija — Izumiranje
talenta muške loze — Brak I potomstvo genija — Navike 1 nagoni — Učenje — Moral
_ Krivo shvaćen darvinizam. — Korrriskv
nalno raspačavanle ove knjige obavlja Hrvatski štamparski zavod d. d. u Zagrebu, Marovska ulica 30. Cilena ioi !e Din 15.—,
PRED ZAGREBŠKIM ZLETOM.
Jol Ima samo nekoliko dana do 15. o. mj. kada će s«» n Zagreba započeti velike sokolske slavnosti. koje su spojene sa II. ovQ-godlsnjim Sokolskim Saborom, Jugoslo. vensko Sokolstvo naSlo se pred teftklm zadatkom, nc hvala energij! 1 radu odlične zagrebačke sokolske braće, taj Je golem posao posvema svladan I dane« možemo javiti, da su sve priprave za zagrebački Slet dovršene u potpunom redu. Izgradnja trlbL ne dovršena je I sada se Jedino radi na dekoraciji 1 uredjenju zabavnog prostora, koji će za cijelo vrijeme boravka u Zagre_ bu bit! stalnim stjecištem Sokolstva. Sle-tlste Je naišlo na opštu dopađnost radi svoje Jednostavnosti 1 okusnostl. Prljave za sam Slet. kako IzveStava sletska kancelarija, dolaze u tolikom broju, da se već đa_ nas može ustvrditi, da će broj gostiju I Sokola doseći preko deset tisuća, dakle naj_ bolji znak. da će — kako Sokolski Sabor, tako i Sokolski Slet — biti Jedna velika manifestacija Interes za Slet poreeao je u tolikoj mjeri, da se u velikom broju Jav_ ljaju i vangranlCne sokolske organizacije, češka Sokolska društva Iz Bugarske dola. ze na Slet n velikom broju. Naročito biti će brojno zastupana češka sokolska društva Iz Sofije I gornje Orahovlce. Jedno s drugim: danas se jasno vlđl, da će zagrebački Slet svojim dimenzijam bit velik. Ka. ko je vrijeme kratko, to neka svatko vrši svoju dužnost a naročito neka sokolska društva hitno obavljaju sve poslove I hitno odgovaraju na sve upite t dopise sietske
kancelarije u Zagrebu. To se naročito tiče onib đruStava. koja Jo5 nisu prlposlala odgovora na upitne arke. Vodstvo Sleta ovim
putem ujedno upravlja topli apel na ere Sokolske Supe, da u Zagreb dan prije Sleta
pošalju svoga delegata, koj! bi u sletskoj kancelariji uredio sve glede prehrane, na. stambe i uopće sudjelovanja na Sletu.
Ovih su dana izašle Sietske upute, otisnute n posebnoj knjižici. TJ tim je uputa, ma sadržano sve. sto se tiče Sleta, pa ća svatko naCI svaku 1 najmanju uputu, tako,
da je, ako Će se ravnati p ram a odredbama Centralnog Sletskog odbora 1 vodstva Sle. ta, Iskljućena svaka zabuna 11! manjkavost. Jednako ! najnoviji broj »Sletkog VjesnL ka« đonafiate upute u skraćenom obliku, pa Je vrlo potrebno, da lb po mogućnosti svatko, Koji će sudjelovati sokolskim danima u Zagrebu pročita.
Ml sa svoje strane na našu Javnost i
ponovno upravljamo apel, da uznastoji oko toga, da lz naše okolice bude Sto vile učes. nlka tih dana u Zagrebu, da budu sudionici velikog sokolskog slavlja. Kako smo već Jednom javili, najbolje je, da se svatko Javi kod svoga najbllžjeg sokolskog druStva I da s njime podje na Slet. TJ Zagrebu Je u đovoljnjoj mjeri pobrlnuto za prehranu I nastambu, samu se svatko mora pravođob. no Javiti. To neka bude dužnost naših sokolskih društava, koja treba da porade na tome, da zagrebački sokolski dani budu veliko slavlje ne  samo našega Sokolstva.
nego i naSe državne in nacljonalne misli, a to Hm više. jer na Slet dolaze u hiljadama gosti 1« inozemstva, pred kojima treba, da pokažemo našu snagu, vrijednost I moć. TJ Zagreb, da slavlje bude potpuno, da bude opSte narodno!
•  a a
Tehnički odbor fcnpe kralja Petra Sva. čiča napose umoljava sva ona bratska dru.
Stva, koja Još nljesu povratila arke sa pL. tanjima glede sudjelovanja na javnim vjet_ bama 1 u povorci, da to s mjesta učine, da
se uzmogne sastaviti definitivan program 1 ustanoviti mjesta vježbačima n garđero. bama. *
★   ★ ★
— župa LJubljana l. opozarja vse svoje
članstvo katero se udeleži pokrajinskega zleta v Zagrebu, da se točno ravna po na. vođillb svojih društvenih načelnikov. k*te_ ri j Ih dobe pri svojih okrožnih rv»č ^nlkih, oziroma župnemu načelniku. ZnlrallSČo lup. nlh društev Izven LJubljane je ▼ četr*-k dn« 14. trn. popodne na Taboru, od. kler odko_ rakajo skupno na ko'n Ivor. ć*as .vlhoia vlaka se razglasi j. ^tje.   Bratje  In sestre
udeležite se sleta v največjem številu t krojih. Nikakor nesmemo dopustiti, da bi saostall na udeležbi za drugimi brati, ki pridejo Iz najoddaljenejših krajev naše do. movlne. Vsakdo ki Ima kroj naj gre v Zagreb, da na ta način najbolje reprezentira, mo našo župo. Društva storite svoje dolžnosti! Zdravo! T. O. fcupa Ljubljana I.
Turistika in sport.
Skavtski »Jamboree« v Kodanju
Vsako četrto leto priredijo skavti vseh narodov neke vrste mednarodni »camping« (tabor), ki ga imenujejo »Jamboree«, kar pomeni v zuluškem jeziku: sestanek vseh rodov.
Prvi Jamboree se je vršil L 1920. v Londonu. Na njem je bilo zastopanih 33 dežel.
Zedinjene države imajo največ skavtov, namreč 600.000; zs njimi pride Anglija s 350.000. V Franciji jih je mnogo manj, okroglo 15.000. Tudi pri nas se je že začel akavtizem lepo razvijati.
Beseda skavt (scout) prihaja od staro* francoskega eseoter, kar pomeni poslušati, opazovati. Skavti pa nikakor niso organiza« cija za pripravo k vojaškemu stanu, ali telo* vadno društvo, temveč hočejo biti velika mednarodna bratovščina, nova vrsta starega viteštva.
Teh modernih vitezov je danes že okoli dva milijona na svetu. S svojo vzgledno do* broto in pogumnostjo (vsak boy»scout mora napraviti najmanj eno dobro delo na dan) hočejo postati velika mednarodna armada, ki bo neki dan rešila svet vsega zla in bar« barstva.
Letos so se zbrali, da prežive štirinajst dni v svojih šotorih v bližini Kodanja, glav* nega mesta Danske. Tu se bodo vršile tekme med skavti vseh narodov. Vendar se Nem* čija tega noče udeležiti, trdeč da je skavti* zem militaristična naprava, kar seveda ne drži.
Oni, ki bo najbolje postavil svoj šotor, postlal svojo posteljo, pripravil in skuhal svojo hrano, prisil gumb ali napravil mizico Iz lesa, posekanega v gozdu, tekel, plaval ali streljal, bo dobil nagrado.
Skavt mora biti med drugim rudi ob« enem godbenik, ognjegasec, botanik, tele* grafist in prijatelj živali.
Po preteku enega tedna bodo smeli skavti zapustiti svoj tabor in si ogledati Ko* danj, kakor tudi prebivati v danskih druži* nah, če jim bo to mogoče.
Potem se bo vršila velika parada pred svetovnim poveljnikom skavtlzma, Angle* žem g. Baden'Po\ve!Jom in danskim kraljem, nakar se bodo posamezne skupine vrnile vsaka v svojo domovino.
★   ★ ★
— Hajk na Poljskem. Včeraj se Je vrnil zagrebški Hašk s turneje na Poljskem. MoStvo je odigralo samo dve tekmi 'n sicer ■ »Pogonom« v Lvovu. Prvi dan je zmagal »Pogon« s 4:2. DrugI dan Je konča.
; la tekma s 2:1 za »Pogon«. Hašk Je pred-redel krasno, ekshlblcljsko Igro In Je zabil še dva goala, katera Je sodnik najpreje priznal; na protest publike pa priznanje preklical. Pravilni rezultat bi se moral glasiti 3:2 v korist Haška.
PRVENSTVO PROVINCE Z, N. P. ONJent (Sušak) — S. K. Čakovac 3:2 (0:1) V nedeljo se je odigrala na Sušaku se. mlfinalna tekma za prvenstvo province Z. N. P. Zmagal je Orljent nad Čakovcem a 3:2.
— Prvenstvene plavalne tekme Zagr. pllvačkega podsaveza so se vršile na Su-Saku. Rezultati so bili sledeči: 1500 m: Ven. turini 27:38.6, 100 m hrbtno: 1. Halavanja 1:44.4. 2. Jurkovlč. 9. Jotič: 50 m prosto! 1. Smokvina 31.7. 2. Vranic, 3. Chytka; 400 m prosto; 1. Smokvina 6;27.3,   200 m
prano: 2. Mohović 3:26, 300 m dame: Pod. horski 6:12.5; 100 m prosto: Smokvina 1:10.1. 100 m prano: MohovlČ 1:29.6. štafeta 4x200 m: Viktorija 11:47.8. 2. Viktorija, 3. Hašk, 200 m prosto: Smokvina 2:49, Water. polo:Viktorija:Hašk 3:1.
— Avtomobilska tekma. 2e površen pregled nam pokaže, da se je tudi v uadih krajih v poslednjem času Število motornih vozil zelo dvignilo. Jeli to dejstvo staviti na rovaS večjemu športnemu interesu ali Je posledica zahtev praktlč. Življenja, ki tudi pri nas pričenja s tihim, a resnim pritiskom konkurence, to ugotoviti bi bilo zanimivo. Povsodl drugod pa Je opažati nekak elste.
matskt razvoj avtomoblllstitce, pri nas pa se je do danes 4al le malo    storilo v tem
ozira. Razvoj gradbene tehnike motornih vozli za naše kraje nI neposredne važnosti, ker nam nedostaje lastnih tvornic. Vso po. zornost pa moramo posvetiti praktični upo. rabi motornih vozIL Važna Je uporabljivost posameznib tip, a vaZna je tudi spretnost vozača. Ta dva mementa pa se da ugotoviti le na tekmah večjega aH manjšega obsega ter raznih pogojev. V drugih državah so se med raznimi tekmami že posamezne povsem ustalile kot vsakoletne prireditve, ki jih vea športni svet priznava kot nekake oficijelne preskušnje vozil In vozačev. Na. film krajem blizu se vrše vsako leto n. pr. sledeče tekme: t Avstriji: Rles pri Gradcu, Semmerlng, Rlederherg; v Cebosiova: 8kl: JllowiSte; v Italiji: Monza, Coppa delle Alpi, Targa Florio v Siciliji. V Franciji se vrSi vsako  leto Grand  prix  de France, v
Ameriki Je znamenita dirka v Indlanopolla. Kolikor so te tekme ne samo preskiišnja vozila ampaK tudi vozača,   je skrajni čas,
da pričnemo 1 pri nas z intenzivnejšim delom. Prizanesljivo a odkritosrčno moramo priznati, da na umetnost voSnje do danes
pri nas nismo obračali tiste pozornosti, ki Jo ta sport zahteva In tudi zasluži. Treba 1 našim športnikom postaviti naloge, ki Jih prisilijo, na se docela poglobe v funkcijo VOZlla ter v sebi samemu razvijejo potrebno spretnost ter vse one moralne lastnosti, do viška, ki naj dlčijo vsakega popolnega športnika. Naloga In namen športnih organizacij Je, da posameznikom ustvarjajo take prilike udejstvovanja. Posameznik v tem oziru ne more pomeniti mnogo. V res. nem namenu, da koristi športu In športnikom namerava prirediti A--*- — 1 kt-»ij*.vine SHS sekcija l£i*mmm *
lovanju Motokluba Slovenija v LJubljani ▼ bližnjih dneh već tekem. V svojem načrtu upošteva povsem tehtno misel, da Izbere progo, ki bi po svoji dolgosti, ukrivljenosti In napetosti bila pripravna za vsako leto se ponavljajočo stalno športno prireditev. Kot prvo tako prireditev namerava hitrostno gorsko dirko na logaških rlflah nad Vrhniko. Proga Je tam nadvse Interesantna za športnika, lahko rečemo, da Je tudi do_ kaj resna. Pravila sa to prireditev, ki se vrši dne 17. avgusta ti. športna komisija vže razpošilja. Pričakovati je, da se na tej dirki sestanejo športniki lz cele naše kra-I IJevlne.
-^—-Kir,B^(_______
Pefietrioa osvobojenja Prekmurja.
Proslava dne 10. avgusta 1924-v Beltincih.
1. Na predvečer v soboto dne 9. av* gusta 1924. v Murski Soboti.
a) ob 18. sprejem delegatov in društev;
b) ob 20. slavnostni sprevod z bakljado in vojaško gocbo skozi mesto na grobove za osvobojenje padlih junakov; sodeluje pevski zbor (zbira* lišče pred poslopjem srezkega po* glavarstva);
c) zvečer koncert z vojaško godbo.
2. V nedeljo dne 10. avgusta v Bel* tincih:
a) ob 5. budnica;
b) od 8*—9. sprejem gostov;
c) ob 9. skupen pohod na slavnostni prostor;
č) ob pol 10. 9lovcsna služba božja na trgu pred cerkvijo: mašo daruje Škofov odposlanec, pri maši poje pevski zbor in svira vojaška godba;
d) po maši ljudski tabor, nato obhod po Beltincih;
e) od 14. naprej splošna ljudska vese* lica, sodelujete dve godbi;
f) ob 15. zborovanje delegatov v dvo* rani hotela »Krona«.
Sveta dolžnost vsakega je, da se udeleži proslave.
Pripravljalni odbor.
Svarilo pred Kubo.
Newyork. koncem julija.
V usmiljenja vrednem položaju se na. hajajo onj siromaki, ki so se dali zapeljati na Kubo, da bi od tam prišli v Združene drŽave. Med onimi več tisoč broječlml prtL seljencl, ki životarijo v Havani brez prava, ga zaslužka, stanovanja ln hrane Je tudi nekaj ljudi Iz Jugoslavije. Nori priseljeniški zakon jih stavi v obupne razmere. Oni niso nič na boljšem glede možnosti do pri. selitve v Združene državo, kakor ako bi ostati doma, da Sa celo na slabšem.
Novi priseljeniški zakon določa, da oni inozemd, ki pridejo ▼ Združene đrtav« skozi sosedno (contlguos) ozemlje, morajo dokazati, da so prišli t to deZelo potom pa-robrodne družbe, ki Ima posebno pogodbo ■ ameriško priseljeniško oblastjo; drugače se jim dovoli vhod le potem, ko so stanovali v dotični sosedni deželi vsaj dve letL Ra^ zun tega morajo seveda Izpolniti vse prL J seljenlške predpise. Tako pogodbo Imajo le linije, kl prevažajo r Kanado. Linije, ki prevažajo v Kubo ln Mehiko, nimajo tega
dogovora.
Sedaj je priseljeniška oblast Izjavila, da  Kuba  nI  sosedno  ozemlje v smlalu za.
konaj radi tega onim priseljencem nI treba tam Čakati dre leti, predno zaprosijo
za vstop v Združene države. Ali to prinese le malo tolnžbe onim nesrečnikom. Oni mo. rajo zadostiti določbam novega priselJenL nlškega zakona, ravnotako kot priseljenci kl prihajajo lz drugih dežel. Preskrbeti si morajo priseljeniško vizo ln v to srrho le j morajo obrniti na Ameriškega konzula t
Havani. Sorodniki ameriških državljanov, j   kl so izven kvote (Jena in otroci) oziroma
oni, k! uživajo prednost v okvirju kvote, i Imajo upanje, da ee Jim kmalu posreči priti J r Združen države; ostali pa Imajo ravno
toliko upa kakor oni neSteti drugI, ki ča» j kajo v starem kraju na priliko, da bi mogli
priti v Združene države. Poleg tega se bo amerlSkl konzul le s težka oziral na prošnje onih, ki niso vsaj leto dni v Havani kajti po pravilu se vize dajejo le onim, kl j stanujejo vBaj leto dni r delokrogu dotlč«
i nega konzulata. — F. T., i. s.
i
Društvene vesti.
— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah uljudno naznanja, da se je namenjena veselica 3. avgusta ti. radi slabega vremena preložila na 10. avgusta ti. Tem potom se društvo priporoča za številno vdeleibo.
— Prva mestna ženska podruž. Drui. ' bo sv. Cirila in Metoda« v LJubljani prlre.
dl sreColov v srrho izdaje mladinske knji*_ niče za obmejno deco. Naše dame so prid— , no na delu. P. n. občinstvo, zlasti premožna . sloje vljudno prosimo,   da se rellkoduBno odzovejo nabiralkam dobitkov. Izdajanje I mladinskih knjižic za obmejno deco ni sa.
mo lepa Ideja, temveC za naSe razmere no. obhodna  potreba.   Zakaj   Je  neroSkl narod tako   naeijonalno    probujen.    zaveden la ; vztrajen? VztroVnI so tako zlasti PO svo-
jem. v tej meri neđoseZnera čtivu. Njihovi najboljši mladinski pisatelji tekmujejo sa
i  Vsebino mladinskih, z nacljonalnim duhom prepojenih   knjižnic;    najboljši   slikarji si !   Stejelo v ponos, da fe nlihovl umotvori na_
tlsnejo v teh knjižnicah. »Sildmarka« ln j »Schulverein« sta pokrovitelja te literatu, i re. čas je. da oskrbimo tudi ml svojo m!a_ dino s čtivom, ki bo utrjevalo mlade otro. Ske duše v narodni zavesti ln ponosu, ter raspalilo njih srca v plemeniti Idealni ljube/nI do svojega rodu ln domovine. Zače. ♦•k je tu    vsa hvala našim narodnim da* Pozdravljamo toplo to Idejo«
»nar- 4
•SLOVENSKI  NAROD«  dne S avgusta 1924.
štev. 180
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Kdo je pokopal Avstrijo ?
Dasi je poteklo deset let, odkar je izbruhnila svetovna vojna, vendar so mnenja o pravem povodu te vojne še danes različna, v eni točki pa soglašajo
vsi zgodovinarji, da je zakrivila vojno Avstro*Ogrska. To je vsekakor dejstvo, ki se ne da izpodbiti, ker ga je ugoto« vila na eklatanten način nepristranska zgodovina. Ker je ta fakt nepobitno ugotovljen, se nam vsiljuje vprašanje, kdo je bil v avstrijskih vladnih krogih osebni krivec, da je pred desetimi leti izbruhnila vojna? O tem se je že mno» go pisalo in imenovale so se že najraz* lične jše osebe, a resnici se doslej še ni prišlo do dna. Cesar Fran Josip sam, nadvojvoda Friderik, Hoetzendorf? Vsem tem so pripisovali osebno krivdo, t kakor se zdi, po krivici. Najnovejša razkritja kažejo na to. da sta prava osebna krivca, da je izbruhnila svetov* na vojna, avstrijski poslanik v Beogra* du baron Giesl in minister zunanjih del grof Berchtold. Ta v prvi vrsti?
V tem oziru navaja zanimive po* drobnosti polkovnik Emil Seliger, ki je bil ob izbruhu vojne Šef tiskovnega ura* da v predsedstvu vojnega ministrstva na Dunaju s svojim Člankom: »Kako je prišlo do vojne napovedi?«
Seliger pripoveduje:
Bilo je tri tedne po sarajevskem atentatu. Poslanik Giesl je prispel iz Beograda na Dunaj. Po konferenci z grofom Berchtoldom in baronom Ma* chijem se je izrazil napram Conradu pl. Hotzendorfu takole: »Hvala Bogu, končno je vendar zavladal drug ton v ministrstvu zunanjih del. Srbija stav* Ijenih ji pogojev ne bo sprejela, pride do vojne.  Tren o tek v to je sijajen!«
Iz teh besed je razvidno, da je Giesl t vsemi sredstvi deloval na to, da pride do krvavega razračunan ja med Avstrijo in Srbijo. Dru^o vprašanje je seveda, ali je Giesl deloval za oborožen kon* flikt iz svoje inicijative ali samo pod pritiskom od zgoraj; zdi se, da je bil ipak samo sluga svojega gospodarja — grofa Berchtolda. Baron Giesl je danes naš državljan in živi na svojem pose* stvu pri Radgoni. V njegovem interesu je, da stvar pojasni in razčisti!
Drugačna je stvar z grofom Berch* toldom. O tem ni prav nobenega dvo* da, da je vedoma in zavestno storil vse, da pride do vojne med Avstro*Ogrsko in Srbijo. In da izposluje vojno napo* ved Srbiji, je posegel celo po orožju laži in potvore, kar je posebno jasno razvidno iz razkritij polkovnika Seli* gerja. Za grofa Berchtolda je bila vojna proti Srbiji po sarajevskem atentatu takoj sklenjena stvar, treba je bilo za to idejo pridobiti samo še starega Frana Josipa, ki pa za vojno nivmalo ni bil navdušen. Berchtold si je nadel nalogo, da za vsako ceno pridobi cesarja za vojno napoved. To svojo nalogo je rešil % vso pretkanostjo in brezskrupuloz* nostjo. Dne 25. julija 1914. se je napotil v Ischl. Poročal je cesarju, da je Srbija nepovoljno odgovorila na ultimat ter predložil vladarju v podpis vojno na* poved. Fran Josip se ni mogel odločiti za ta usodepolni korak. Berchtold je sedaj nastopal s težkimi topovi. Pre* čital je vladarju brzojavko iz Sarajeva, da so srbski čeiaši udrli na bosansko ozemlje fer izzvali krvavo borbo. Na avstrijski strani, da je padlo 400 ob* mejnih vojakov in orožnikov. Ta vest je učinkovala. Fran Josip je konstev nirano vzkliknil: »Kaj, toliko krvi se je že prelilo? Po tem seveda je postala vojna neizogibna.« Cesar se je vsedcl k pisalni mizi ter podpisal ukaz za mobilizacijo in napoved vojne...
Ta brzojavka, ki jo je Berchtold cesarju prečital, pa je bila falsificirana.
Seliger ugotavlja v tem oziru, da je še isti večer, ko je dobil iz Ischla služ* beno zaupno obvestilo o brzojavki, ki jo je Berchtold predložil vladarju, kot šef tiskovnega urada v predsedstvu vojnega ministrstva osebno pregledal vse akte, tudi rezervatne, ter dognal, da si je grof Berchtold poročilo o krva* vem spopadu srbskih četašev in avstrij* skih obmejnih vojakov na bosanskih tleh gladko izmislil.
Ta Sellgerjeva ugotovitev je nadvse dragocena, ker je nepobiten dokaz za to, da je osebni in neposredni krivec izbruha svetovne vojne — grof Berch* told.
Avstrijo je torej pokopal njen mini* ster zunanjih del grof, Berchtold in nihče drugi! Grobar Avstrije je grof Berchtold!
★   ★ ★
— VeHka skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« naznanja, da se vrši letošnja Velika skupščina dne 7. septembra ▼ Celju. Vse cenjene podružnice prosimo, da animirajo vse svoj člane in članice za obilno udeležbo. Obenem prosimo tudi, da nam pošljejo izkaze delegatov in število podružničnih članov. Družbeno vodstvo je prosilo za znižano vožnjo po železnicah. Ko dobimo tozadevno dovoljenje,   bomo po
7. avgusta 1924.
časopisih obvestili podružnice, da si oskrbe za to potrebne izkaznice. V Celju ni še družba nikoli zborovala, ker je bilo za časa Avstrije proglašeno za »fremdes Gebiet« — pokažimo s svojo navzočnostjo, da je Celje pristna naša gruda.
— Dr. Korošec poostruje centralizem. Bliža se pričetek šolskega leta. Na osnovnih Šolah je popolniti mnogo služb vsled upokojitve starih učnih moči Prošnje so bile že zbrane pri šolskem oddelku velikega županstva v Ljubljani, in referent je gotovo pričakoval, da dobi pooblastilo ministrstva pro-svete, da se izvrše imenovanja vsaj provizornega učiteljstva. kar je spadalo nekoč v področje okrajnih šolskih nadzornikov. Toda prava skrb novega prosvetnega ministra je bila, da je zahteval, naj se pošljejo vse prošnje v Beograd, da jih bo rešil centralizem v imenu reda. zakonitosti in poštenosti. Vse pa kaže, da ima dr. Korošec še bolj hromega uradnega šimeljna, kakor ga je imela prejšnja vlada.
— Nov apostol socialne pravičnosti. NI bolj ogabne lastnosti, kakor je ona sitega, lepo oblečnega in dobro si-tuiranega človeka, ki pod pritiskom razmer kriči v svet o svoji ljubezni do siromakov. Tak človek zasluži, da siromaki zahtevajo od njega točnega odgovora, s kakšno pravico vlači njihovo bedo po zobeh in kdo ga je pooblastil, da oznanja in zagovarja v teoriji to, kar praktično dosledno pobija. Pri nas so gotovi listi, ki dosledno čvekajo o skrbi za blagor nižih in srednjih slojev, ki pa jih izdajajo in financirajo ljudje, katerim se že na nosu pozna, da so kapitalisti z dušo in telesom. Med take liste, ki špekulirajo z ljudsko neumnostjo, spada tudi »Narodni Dnevnik«. Ta dvoumna odkritosrčnost nam očita, da zastopamo v uradniškem vprašanju logiko sitih. Naj nam »Narodni Dnevnik« imenuje samo enega gospoda iz krogov njegovih gmotnih podpornikov, ki :e lačen ali pa živi v takšnih razmerah, kakor naše uradništvo, na mu takoj priznamo, da zastopa logiko lačnih. Če tega ne stori, mu odrekamo pravico kritike.
— Avstriji prisoTeni Slovenci na Štajerskem so večinoma z dušo še vedno na naši strani, posebno kar se tiče njihovega verskega življenja. Slej kot prej prihajajo čez mejo v svoje bivše župne cerkve k maši, spovedi itd. In to je tudi umlivo, ker v novi domovini nimajo duhovnikov, ki bi znali oziroma smeli znati slovensko. Priznati je treba, da avstrijske oblasti v tem pogledu našim rojakom ne delajo ovir. Mnogi Slovenci tam preko bi radi tudi svoje otroke pošiljali v naše šole, posebno v hribovju med Št. lijem, Svečino in Sv. Jurjem na Pesnici, ker imajo do avstrijskih šol predaleč. Toda v tem so avstrijske oblasti neizprosne. Ganljivo je poslušati tu na meji, kako prihajajo glasovi naše pesmi od tam preko, ko pojejo delavci v vinogradih, pastirji na paši. Toda kako dolgo pa še? Da izmrje današnji rod. Ob nedeljah so takozvane »gostilne pod vejo« na naši strani polne avstrijskih državljanov obeh narodnosti. Zabavajo se z našinci v najlepši harmoniji, da ne pride nikoli do sporov.
— Deputacija velesejma v Beogradu. V Beograd je prispel delegat velesejma. član glavnega odbora, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani dr. L. Bohm, da kakor vsako leto vzajemno z glavnim tajnikom Centrale industrijskih korporaclj v Beogradu, dr. Cvetkom Gregoričem osebno povabita k slavnostni otvoritvi letošnjega velesejma odlične osebnosti naše prestolice.
— Poziv! Javno poživljam vsakogar, bodisi od te, bodisi od one politične stranke, kojemu sem za časa svojega službovanja pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, kjer sem bil šef po-samnih odsekov — pri večini celo po dvakrat, trikrat — namenoma ali samo vedoma storil krivico, da stopi v javnost s svojim imenom in dokazi. Skrivati se za imuniteto odgovornega urednika in blatiti na ta način višjega dr- j žavnega uradnika, ne da bi bilo treba odgovarjati za svoje podlo dejanje, smatram za dokaz nizkosti in moralne propalosti. Pričakujem od najvišje Instance, ki se baje bori proti korupciji, da takoj dvigne vse spise glede mojih preiskav pri moji oblasti, in videlo se bo, ali sem ali nisem kot zagrizen sovražnik tatov, goljufov in vnemarnih državnih uslužbencev korektno in objektivno postopal. — Dr. Janžeko-v i Ć, tačas še šef odseka direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani
— V°ll:ev podobora Glavnega odbora
za osuševanje Barja v Ljubljani Volitev podobora Glavnega odbora za osuševanje Barla v LlubllanI se vrši za kot občino Trnovo, Karlovsko predmestje. Gradišče ter za kat obč. Štepanla vas dne 13. avgusta od 9. do IV ure dopoldne v Mestnem domu v LJubljani. Volilno pravico imajo vsi oni, ki so* vpisani v tozadevnem volilnem imeniku. Izvlien sme biti kot odbornik aH namestnik le oni volilec, ki nI član glavnega odbora za osuševanje Barja. Natančnejši podat- j ki so razvidni iz pravil. 1
— Jovan H ranil o vič, V torek zjutraj je umrl v visoki starosti 70 let grško-katolUkl dekan in predsednik novosadske sekcije novinarskega udruženja Jovan Hranilovlč, Njegov pogreb se je vršil danes v četrtek dopoldne v Novem Sadu. Pokojni Jovan Hra-nilovič je bil rojen v Dernlsu v DalmacUi in je dokončal svoje teološke študije na Dunaju. Kasneje je deloval kot duhovnik v Keresturu v Bački, a je bil natu premeščen v Novi Sad. Ker se je leta 1890. spri s Škofom Drohobeckim, Je bil odpuščen s svojega mesta, dokler ni leta 1902 robil potom sodišča popolno zadoščenje. Med tem časm Je deloval kot sotrudnlk zagrebškega »Obzora«. Udejstvoval se le tudi literarno In Je star komaj 20 let priobčil v zagrebški reviji »Vijenac« svoje prve pesmi- Znano njegovo delo so »Zamberacke Elegije«. Bil Je predsednik novinarske sekcije v Novem Sadu, član občinskega sveta, glavni urednik »Jedinstva«, član literarnega oddelka »Matice Srpske« In »Matice Hrvatske«. V političnem življenju Je igral veliko vlogo. Bil Je član Narodnega sveta, ki se Je dne 26. novembra leta 10J8. Izrekel za priključitev Vojvodine Jugoslaviji. Pokojni Je užival v vseh slojih In strankah velike simpatije,. Večnaja Jemu pamjat!
— Generalni konzulat poljske republike ▼ Zagrebu opozarja vse moške državljane poljske republike, rojene 1. 1903. da se brez« pogojno in v najkrajSem času prijavijo pri generalnem konzulatu ▼ Zagrebu radi vpisa v vojaSke spiske.
— Gluhonemi kot svetovni popotnik. Včeraj nas Je obiskal gluhonemi Stojan Martin Iz Moravskega Sumperka, On Je prvi čeSkoslovaSkl gluhonemec, ki potuje okoli sveta, 8toJan, ki Je svoje potovanje nastopil leta 1919, Je prepotoval že Avstrt. Jo, Nemčijo, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Francijo Holandsko, Anglijo In čefikoslo. vaSko. Obvlada pismeno osem jezikov. Fo_ tovanje bo trajalo okoli 10 let In znaša pot, ki jo bo prepotoval okoli 95.000 kilometrov.
— Akademike, ki vsled težkih življenjskih razmer ne morejo stalno bivati v vse. učIUškem mestu, opozarjamo na razpis pre. fektovsklh mest t dljagkem domu v Ptuju v naSem današnjem inseratu.
— Francoski dijaki v Zagrebu. Na po. tu v Carigrad so prispeli včeraj v Zagreb francoski dijaki In dijakinje Iz Muhousa v Alzacljl. Dijak so si ogledali muzej, knllž. nlco In dr. BIJ! so tndl na pokooalSču MI. rogoj na grobu francoskih vojakov. SnočI so dijaki odpotovali v Beograd.
— Kongres proti tuberkulozi. Na med. narodnem kongresu, ki se vrSI od 5. do 16. tm. v Lausannl, zastopa nago državo dr. Ljuba Stojanovlč, šef antltuberkuloznega dispanzerja v Beogradu.
— Popravek. V včerajSnji notici o desetletnici abiturljectov Slov. trg. Sole objavljeno vest o nameščenju Fr. Pozniča, za tajnika razveljavljam, ker mesta Iz tehtnih ozirov sploh ne morem sprejeti. Tudi se nikakor ne strinjam z vsebino In načinom celega omenjenega poročila. Vse tozadevne prijave na tajništvo naj se pošiljajo na: Badlura & Bencina, lesna trg.. Sv. Petra cesta, tu. Fr. Poznlč.
— Glas iz občinstva. Čitali smo v nekem listu, da se namerava nasaditi po Miriu drevje in tako olepšati sedal zapuščeni del mesra. Prav je tako, da se je spomnilo na koristno olepševanje zgodovinskega dela Mirja, a pri tem bi se ne smelo pozabiti na zanemarjene ulice onkraj Gradaščice od takozvanega »Kerna« dalje. Dosedaj so bile neke vrbe, a te je lastnik prodal za drva m so . tako ondotnl prebivalci Izpostavljeni žgočemu solncu ali pa hudemu vetru. Umestno bi bilo, da bi se na ta del mesta pri olepševanju Mirja ne pozabilo. — Va-Ijavčeva ulica Je bila lansko leto samo nasuta, a izvršena ne. zato je danes od daleč videti zaraščena kot travnik In pazit! moraš, da si ne zlomiš noge, gotovo pa zgubiš peto, če hodiš po njej. V tej ulici Je sedem ličnih zgradb, a ulica je Še vedno neurejena. Cas Je že, da bi se enkrat zgladila, kar Je gotovo boli potrebno kot Gorupovo ulice od Mirta do Gradaščice. kjer stojita samo dve hiši in še tisti ob glavni cesti. Prosimo za ureditev tega dela mesta, Neki posestnik na Valjavčevi ulici meče plevel, čre-plnje Itd. na ulico. Ljudje bi pač morali tudi sami imeti nekoliko čuta, da se kal takega ne sme delati ne v vasi, še manj pa v mestu. DrugI zlivajo vodo na cesto, da Je potem na poti blato. Cestni vozniki, ki vozijo smeri v Mestni log, nič ne pazilo na pasan-ta. Vozilo ponavadi po pešpoti namesto po cestnem kolovozu. Voznik, kateri Škropi z vodo ceste, prihaja samo še na Kopališko ulico, po Zeleni poti pa nikdar. Vsaj do Centralnega vrta bi moral škropiti. Prosimo, da se merodajni činitelji spomnijo tudi na dosedaj pozabljene kraje.
— Tragična us°da nrših rudarjev v tujini. V rudniku Irontona pod Jezerom Foley v Ameriki se Je dogodila pred kratkim strašna nesreča. Voda Je udrla v rove, pri Čemur je bilo usmrčenih 41 rudarjev. Med rudarji Je bilo tudi 16 naših rojakov. Dosedaj so potegnili Iz rova šele 11 trupel naših rojakov. Imena ponesrečenih rojakov so sledeča: Jurij Hočevar, Mie BižalJ, Ivan Hla-čar, Mihajlo Tomac, Ivan MaJnarič. Franjo Zaje, Franjo Hrovatln. Grgo Butkovič. Martin Valenčič. Ivan Jaklič in Ivan Mavric. Trupla teh ponesrečencev so Že potegnili Iz rovov, doSm se nahajajo v rudniku še: Ivan Šnajder. Marko Toljan, Anton Slak, Peter Magdič In Nikola Radulovič, H koncu pripominjamo, da so mogoče ta Imena netočna In popačena, ker ameriški listi niso priobčIH o ponesrečencih nikaklh podrobnosti
— Mrtvec na progi čaJinec ^Zagreb. Pri čuvanlcl 67 na progi čulinec—Zagreb so naSli truplo nekega neznanca, čegar identiteta se Je ugotovila sedaj. Ponesrečen! se piSe Lovro Paler, tramvajski delavec lz Zagreba, rojen leta 1886.
— Preiskava proti čarugl v Zagrebu. ZagrebSko sodišče Je uvedlo preiskavo pro_ ti čarugl In sicer Je obdolžen Štirih roparskih umorov. Preiskavo vodi dr. Bratič, vendar »e bo čaruga zasliševal v Osijeku.
— Smrt v tujini. Kakor Javlja »Hrvat, skl Glasnike lz Loralna t Ameriki, Je bilo povodom strahovitega ciklona, ki Je divjal nad mestom, ubitih pet naših rojakov ln
sicer:   Štefan Kos, I moro  Znavor, Nikola PISkurlč, Karlo Malina ln njegova žena.
— Sokolsko društvo v Siiki je moralo vzlic temu, da se je razvitje naraščajskega prapora izvršilo v nedeljo pri skrajno slabem vremenu, odpovedati javno telovadbo in re* selico. Vsled tega se vrši v nedeljo 10. t. m. ob štirih popoldne javna telovadba In vese* lica z istim sporedom, kakor bi se morala vršiti v nedeljo. Pred telovadbo povorka po Šiški. Narodne noše dobrodošle. Sodeluje godba Dravske divizijske oblasti pod oseb* nim vodstvom g dr. Čerina. Bratska društva se vljudno vabijo, da se udeleže te priredit* ve. Za odpovedano prireditev dne 3. avgu# sta kupljene vstopnice so veljavne za 10. av« gust. — Zdravo!
— Tombola s nad 200 dobitki se vrSI v nedeljo dne 10. avgusta ob S. url popoldne na glavnem trsu. v Kamniku. Tombolo prl_ redi delovna podružnica Jugosiovensko Matice v Kamniku. Posamne tablice stanejo 1 dinar ter so naprodaj po vsem Kam.
nlkn.
— Legitimacije za ljubljanski velese.
Jem se dobe pri Tourist.Office (Putnik), LJubljana. Aleksandrova cesta.
— Najlepče   pokrajinske razglednice
(fotografije) Slovenije In Srbije nudi Tou. rlst.Offlce  (Putnik), Aleksandrova cesta.
— Vremenska napoved: Nestanovitno vreme.
— Policijske ovadbe: Tekom zadnjih 24 ur so prispele sledeče ovadbe: radi goljufije 1, kaljenja nočnega miru 1, cestno, policijskega reda 4, pasjega kontuznaca 4, nedovoljenega plesa 1 ln zglaSevalulh pred. plsov 1.
— Samomor v Zagrebu. Na podstrešju hlSe St. 3 v Medullčevl ulici v Zagrebu se Je obesila 67 letna Terezija Nula. Vzrok sa. momora nI znan, zdi se pa, da se je starka obesila v pijanosti.
— Mrtvec na železniški progi. Na progi Čullnec-Zagreb pri čuvajnici 66 so naSli truplo nekega človeka. srednje starosti. Neznanec je moral biti delavec Vlak mu Je skoraj odtrgal glavo.
— Aretacije. Rad! beračenja Je bil are. tiran Josip čebulj; rad! nevarne grožnje Je bila aretirana Alojzija Jančar tn radi tatvine Je bil prijet Marko Deruh.
— Sleparije s kartami. Po LJnbljanii se klatita dva potepuha stara 35 do 40 let, ki sta Izvršila že več goljufij z Igro treh kart. Prvi Ima sivo obleko, zelen klobuk, Je velike postave ln gladko obrit; drugI pa nosi modro obleko In črne, sivo obSlte čevlje. Oba govorita nemško ln sta zasledo. vana radi različnih goljufij.
IZ CELJA.
—c V Savino je skočil in utonil dne 4. t m. 83Ierni starček Anton J e r e t i n, sta* nujoč v Prešernovi ulici. Vzrok, ki je 83* letnega starčka pognal v smrt, ni znan; so-rodn'ki prnvijo, da je bil že več časa zamiš* ljen In otožen.
—c Prekmurski dijaki iz Murske Sobote v Celju. Pod vodstvom g. prof. Orožna je prispelo včeraj na svojem povčnem potova* nju po Sloveniji 26 prekmurskih dijakov v Celje. Ogledali so si mesto in bližnjo okolico in nato odpotovali v Rogaško Slatino.
—c Crjuna v Celju priredi v soboto dne 9. avrf'jsta ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma za članstvo družabni ve* čer. —
—c Koncert »Save« tz Zagreba se vrši v soboto 9. in ne v nedeljo 10. t. m., kakor je bilo iavljeno.
—c Lastniki vozičkov pozor! Orožništvo v Celju je zaplenilo več ročnih vozičkov, ki jih je pokradel Jožef Hamenšek. Lastniki, ki moioče pogrešajo kakšen ročni voziček, naj se obrnejo na omenjeno žandarmerljsko po* stajo.
—c Izkaz kužnih bolezni v mestu Celju od 27. julija do 3. avgusta 1924. škrlatfca: od prednjega tedna: ostah* 4, ostali v padali* nI oskrbi: 4. — Davica: Na novo oboleli: 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. — Dršljivi kašelj: na novo obolela 2, ostala v nadaljni oskrbi 2.
—c Izpred sodišča. Pred okrožnim sodi* ščem v Celju so se 5. t. m. zooet vršile raz* prav<v 2S*!erni delavec Peter Cokllč iz Loke pri Žusr a, že večkrat predkaznovan radi tatvine, je izvrševal tatvine po raznih kraiih Slovemje. Ponekod si je razne stvari prilastil trdi na druge goljufive načine. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. — 30'letni Vin* ko Zeme iz Trbovelj je istotako kradel po Sloveniji in Hrvatski ter se brez dela pote* pal okrog, dokler ga nI zasačila roka pra* vice. Sodišče mu je prisodilo dve leti težke ječe.
IZ MARIBORA.
—m Nušičev večer v Narodnem gledališču. Pravzaprav je bilo to, kar se nam je nudijo v torek večer v Narodnem gledališču, prvi srbski večer v tem hramu. Še nikdar, odkar imamo svoje gledališče, nismo videli toliko srbskega občinstva, kakor smo ga to pot. To večje zanimanje smo pogrešali doslej celo pri onih vprizoritvah, ki bi bile morale zanimati vse v Mariboru živeče brate Jugoslovene. Nušičev večer nas je Izne-nadil. Komaj smo v ponedeljek večer pozitivno zvede1!, da poseti naše obmejno mesto priznana igralska družba Spasičeva. Razen v lokalnem dnevniku kratka vest in par gledaliških lepakov samo na gledališkem prostoru nI bilo nobene reklame, sicer bi bilo gledališče še bolj po'no, kakor je itak bilo. Bil je to lep večer, poln prostodušne zabave posebno za one, ki poznajo NuŠičeva | dela in SpaŠičevo družbo. Bratje Srbi so se prvič počutili v Mariboru kakor bi bili doma, sledili so z vsem svojim temperamentom vsaki kretnji, vsaki besedi igralcev — tako da smo imeli Slovenci pravzaprav kar dvje gledališč, eno na odru, drugo v opazovanju sr&- *
skega poslušalstva. Vprizorile so se: •Detto«, šala, »Ratna ošteta«, komedija (Nušičeva dela) in »Čudo od žene«, burka (Spašičevo delo). Vsi trije umetniki: ga. Šteia Spasic in gg. M. L. Spasic ter Robert Matijevič so želi seveda ponovna burna odbravanja. Bilo bi umestno, da se taki večeri do sezone ponove,
—m Vtis vesti o ukinjenju mariborske oblasti. Čeprav se je v informiranih krogih za slučaj preokreta v Beogradu pričakovalo, da bo s tem tudi konec samostojnosti mariborske oblasti ln čeprav je bilo glede obstoja samostojne oblasti mnenje še vedno deljeno, vendar je zadela prva vest o koncu samostojnega velikega župana v iMariboru v splošnem presenetljivo. Že radi ljubega miru in da se sploh prične enkrat resr.o delo tudi na severnem obmejnem ozemlju, so se v zadnjem času tudi nasprotniki te razdelitve že sprijaznili z obstoječim dejstvom. Da je z novim režimom zapečatena usoda g. dr. Pirkma-jerja kot velikega Župana, to je bilo vsem jasno. Ker prve vesti ne povedo nič, kaj bo zdaj z raznimi oddelki pri mariborski oblasti, obstoja splošna nejasnost, ali bo sploh še obstala mariborska oblast kot taka. Na nepoučeno javnost vpliva ravno v tem slučaju zelo neugodno zagotovilo sedanje vlade, đa hoče strogo čuvati — zakon.
Izpred sodišča.
— »Treske« boste vozili za ballft, tako so zagrozili fantje, ko so nalagali balls Marije Slovskove lz Samotarcev, da Jo peljejo na dom ženinu Pavla Bradeske. »Tre. ske boste vozili!« če nas ne povabite, da nakladamo mL Vse bomo stolkll ln kri bo tekla po treskat. Ko Je zvedel ženin o tej grožnji bratov Franceta ln Poldeta Konča, na, ki Bta vodila skupino fnatov. Je poklical orožnike in jih Je prosil, da ga Ščitijo pred napadom. Končanova sta is strahu pred orožniki sicer odnehala, toda eden je zagro. sil, da bo Slo sedaj pri nalaganju sicer mirno, toda kasneje, kasneje — pa bo malo drugače. Ko sta orožnika nasilna brata pri_ jela. Jih Je nahrullla se njihova sestra Marija. Ozmerjala Jih Je s hudiči neumnimi in drugimi ne ba5 Izbranimi psovkami. Ko so
j končno balia odpeljali. Je skočil France i Končanov na starega Kuclerja in ga Je po_ steno opraskal. Pri tem se je obregnil tudi ob orožnika ln mu Je rekel, da naj molči, ker Je bil pri vojakih samo infaterist. on pa Jo bil »Cucelfirar«. Senat Je obsodil ob. toženca, ki sta se zagovarjala s pijanostjo, ln sicer Franceta na 1 teden, Poldeta na 5 dni In sestro Micko pa na 150 Din ali pa 3 dni zapora, če ne bo kazni plačala.
— Čudna družba Je vstopila nato v sod_ no dvorano. Razvrstili so se na obtožni klo. pl ln sicer dva komaj 12 letna zanikrna, zanemarjena, umazana, skuStrana fanta, da Jih človek ne more pogledati brez pomllo. vanJa. Njima so se pridružili oče enega lz. med fantov bajtar na Moravski gor', ki ima tudi mal vinograd, ki pa nič ne nosi, ker se noče sam obdelovati, dalje njegov sin Jože in pa bajtarlca Neža. vsi Iz Moravske gore. Obtožena sta bila prvoobtožena fan_ talina Poldek Zavrl »Peterčkov« In Jože Golob »Kovačev«, da sta ukradla v raznih vinogradih čez 1000 mladih trt — po drugI verziji 210 trtnlh ključev na 6 kolih — Antoniji Hostnikovi pa sta ukradla, med tem ko so bili domači v hlsJ. okrog 40 kg slani_ ne In mesa. Ostali trije obtoženci pa so bili obtoženi, da bo dajali mladim tatičem potuho in da so Jih celo nagovarjali k tatvini. Fantallna, katerih eden Je okusil že tudi pobolJŠevalnleo, pa Je pobegnil, sta tatvine priznala, zagovarjala pa sta se, da so Jih drugi »našuntali«. Obsojeni bo bil« oba fantallna In sicer eden na 1 mesec dru. gl na 14 dni samotnega zapora ln pa Martin Golob na 3 dni zapora, ker si Je pridobil ukradeno slanino. In odšla Je ta čudna družba zopet nazaj v goro Moravfiko.
— Neznani »Gustelnt«. Pred zeleno mizo stopi že 7 krat radi goljufije kaznovani znani delomržneš France TVohl^emuth. Ta mož je hodil po kranjski okolici ln se Je Izdajal za trgovca s fižolom. Imel pa je to navado, da se Je v gostilni ustavil, čeS da Čaka kmete, ki mu pripeljejo fižol. Med tem se Je poSteno najedel ln napil ln je Iz. Sinil. Poleg tega pa je pokradel tu»li več obleke In pa srebrno uro z verižico. Obtoženec se Je poslužll stare zvijače starih lumpov ln je hotel overiti senat, da mu Je Izročil obleko In uro neki neznanec, katerega pozna samo pod Imenom »Gustel« !n ne ve kako se piše. Ker pa sodišče takim »Gustelnom« Se toliko ne verjame kot praznim bajkam In Je navajal zagovornik v zagovor obtoženca samo, da je bil v vojni v glavo udarjen In da ga je povozil v Ameriki tramvaj. Je bil obsojen podjeten flfiolar na 6 mesecev težke Ječe ln mora poravnati vso dolžno jed in pijačo.
— Odmev Iz zadnjega porotnega zasedanja. Poročali smo svoječasno, da sta bila meseca Junija t. 1. pred celjsko poroto ob. sojena Ciril Koprive, pristojen v St. Jurij ob Južni železnici in Frane Bevc, pristojen v Mokronog, zaradi hudodelstva ropa. Izvršenega pri Valentinu Brečku v Kalobju, pri Neži Skoberne, Jurju FodgorSeku ln Mariji Vrablč v Šibenika prt gt. Jurju prvi na 5 let, drugi pa na 4 leta težke Ječe. ka. tera kazen se Je zdela Javnosti ln celo porotnikom daleko prenizka. VlSJe deželno so. dlšče v LJubljani je sedaj na pritožbo drž. pravdnlštva v Celju te kazni visoko zvišajo ln prisodilo Cirilu Koprlvcu 11 let, Fran. cu Bevcu pa 10 let težke Ječe, kakor sta to zaslužila. Ravnotako se Je zvišala na pritožbo drž. pravdnlStva kazen Ivanu Prlmo. žlču iz Šoštanja, ki Je bil zaradi hudodelstva tatvine kot tat lz navade obsojen pred poroto v Celju na 2 ln pol leta težke Ječe. VISje dež. sodiSče v LJubljani Je določilo to kasen na 3 in pol leta.
Povodom velesejma
bo izhajal
f9
Slovenski II a rod"
v pomnoženi nakladi in večjem obsegu, na kar prijazno opozarjamo gg. trgovce,
obrtnike, gostilničarje itd. itd.
Gospodarstvo.
Industrija poljedelskih strojev v Ameriki.
Iz New Yorka.
Kg so se Združene Države usta-* izvile, so kmetovalci tamkaj rabili ista poljedelska orodja, ki so bila v rabi 5e pred Kristusom. Dandanes pa ima farmar na razpolago tisočero raznih priprav, ki mu omogočajo, da utegne opravljati več dela v krajšem času, z manjšim trudom in z nižjim stroškom kot kedaj poprej.
V kolonijalnih dnevih, ko je bilo <r«mo poljsko orodje malp surovega ročnega orodja, se je devetdeset odstotkov vsega prebivalstva moraJo baviti s poljedelstvom, da si je pridelalo najpotrebnejši živež. Dandanes živi na kmetih manj nego polovica prebivalstva Združenih držav in mesto pomanjkanja poljedelskih pridelkov pridelamo lahko toliko, da izvažamo ogromne količine za prehranjevanje drugih narodov sveta. Razvoj industrije poljedelskih strojev je to dosegel.
Ta industrija je izvršila pravcato revolucijo v poljedelstvu. Posledica je bila, da je usoda farmerja postala mnogo bolj prijetna in manj težavna. Ob enem pa je ta industrija prihranila ljudi, delovnih sil, eneržije in časa za druge svrhe, zlasti za razvoj industrijalne-ga življenja in tako omogočila, da so Združene države postale največja indn-sjTljalna dežela na svetu. V deželah, kjer so moderni poljedelski stroji v splošni rabi, dobite vse ugodnosti moderne civilizacije: napredna mesta, industrije, moderne priprave, izobrazbo in udobnost. Kjer se modemi poljedelski stroji ne rabijo, tam najdete primitivno življenje, nevednost, siromaštvo In stradanje.
Razvoj modernih poljedelskih priprav počiva ponajveč na ameriških izumih in iznajdbah; ameriška podjetnost in kapital sta razvila industrijo poljedelskih strojev. Nikak drug narod na svetu ne izdeluje niti polovice toliko modernih poljedelskih priprav kot Združene države. Nobena druga dežela ni uspela, da bi izdelovala boljših produktov te vrste. Ogromni uspeh te industrije je pripisati okolŠčini, da je ona brez ozira na takojšnje dobičke vedno stremela za tem, da ustvari ob naimanj-ši mogoči ceni vedno popolnejše priprave, ki naj razbremenjajo kmetovalca, skrajšajo njegov delovni Čas in povečajo njegov pridelek.
Ogromna površina orne zemlje in mogočnost poljedelskega razvoja v tej deželi je bil brezdvomno važen činitelj v napredovati iti industrije poljedelskih r,tro'ev. Ameriški farmar, prost tradicionalnih predsodkov, se je z navdušenem oprijel novih sistemov. Dandanes irnamo v Združenih drŽavah industrijo Poljedelskih priprav s skupno glavnico -°0 milijonov dolarjev.   Normalno je "n 000 delavcev zaposlenih v 500 tovarnah, ki izdelujejo poljedelske priprave m stroje. V dobi 1919—1922 je povprečna letna produkcija poljedelskih priprav vnašala 400 milijonov dolarjev, docim e vrednost produkcije v letu 1919. in °20. segala nad 500 milijonov in je leta °22 znašala 210 milijonov. Avstraliji in ?Žni Afriki so ameriški stroji pospešili Tzvoj. Celo na Angleškem, v Franciji i v drugih industriialnih deželah, ki 'sjotavliajo svoje poljedelske stroje, se -neriški stroji dobe vsepovsod. Trgovki zastopniki te industrije se obračajo edaj proti vzhodu, kjer nešteti milijoni "ita~cke in Indije še vedno obdelujejo -emljo kot pred tisočletji. Kake posle-Hce   bo imelo   zboljšanje   usode teh gromnih milijonov človeštva vsled ra-*e modernih metod poljedelstva, tega si rasa domišljija še predstavljati ne more.
Tekom leta 1923. so Združene dr-?ave izvozile poljedelskih priprav v vrednosti nad 50 milijonov dolarjev. — nanašnji razvoj Izvoza kaže na čim dlje večjo rabo ameriško! poljedelskih strojev po vsem svetu. F. L. I. S. ★ ★ ★
—g Novosadska blagovna bona 6. av*
'sta. Na produktivni borzi notira jo: Pšc* baSka 360—370; ječmen 310—320; koru* i 27S—280; oves 300—310; moka baza »O« Cc'okupni promet 45 in pol vagona, od 8n 24 vagonov pšenice, 5 ječmena. 2 moke 1 ovs«  — Tendenca mlačna. —g Mleko v Italiji Je bilo doslej zelo ^r*eo. Hektoliter Je stal 64.90 Ifr. Sedaj se '^Iža cena za 8.30 Ure pri hektolitru. Tako •i stal liter mleka v Italiji v naši valuti 'narjev 2.22. V Italiji Imajo posebne ko. "Tsije za določevanje cen.
—g Vsem razstavil al cem velesejma. Sejmski urad ponovno prosi, da vsi razstavljale! tudi s svoje strani napravijo čim večjo propagando za obisk velesejma, da bo uspeh popolen.
—g Otvoritev ljubljanske borze. Službena otvoritev ljubljanske borze za blago in vrednote bo dne 16. t. m. ob 10. predpoludne v borznih prostorih na Kongresnem trgu št. 9 v poslopju Filharmonične družbe.
— Cena kruha v Beogradu znižana. V sredo so peki v Beogradu znižali ceno kruha za 0.50 Dm pri kilogramu. Tako stane bel kruh 6 Din in črn 5 Din kilogram.
—g Izvoz goveje živine In svežega me. »a. Goveje živine se Je izvozilo lz naše države meseca januarja za 76.5 mil. Din, meseca februarja sa 41.1, marca za 39.6, aprila za 52.6, maja za 54.9, in Junija za 63.9. Svežega mesa se je izvozilo: januarja za 62.7 mil. dinarjev, februarja 63.3, marca 28.2, aprila 21.3, maja 18.9 ln Junija 81.7. Tako gredo ogromne množine naše goveje žrvtne v Inozemstvo Ni čuda, da se pri nas čujejo dan na dan pritožbe, kako je slabo goveje meso in iz njega napravljene jedi, ker slaba živina se ne izvaža, marveč osta_ ne doma, dobra pa gre preko vseh obmejnih postaj. V tem oziru bi trebalo res kore_ nite remendure.
—g Naj Izvoz za prvo letošnje polletje znaša po uradnih podatkih 4175.9 mil. dl_ narjev, torej za 824 milijonov dinarjev ali 25% več nego Je znašal izvoz v istem časa lanskega leta. Izvoz zadeva les, jajca, svinje, govedo, sve*e meso. pripr. meso. ko. nje, pšenico, turščico, suhe slive in kože od divjačine. Lesa se Je izvozilo meseca Janu. arja za 134 mil. dinarjev februarja za 161, marca za 176, aprila za 144.6. maja za 196.3, junija za 184 milijonov dinarjev
—g Cene kožam na svetovnih tržiščih naraščajo Tako se poroča iz Londona, Am. 6terdama, Bruxellesa ln Stockholma. Enaka Je tendenca cen v južni Ameriki in Kitajski. Nemčija nakupuje velike količine kož v svrho, da bo mogla zadoščati reparacij-skim obveznostim Zato je pričakovati le še naraščanja cene kožam.
—g Trgovina z usnjem se je razvijala v zadnjem tednu živahnejše, nego dosedaj. Gro^istf co racetl kupovati iz naših tovaren večje množine, da si izpopolnijo svoje zalo. ge. Kakor se zdi. smo dosegli najnižjo stop. njo v cenah usnja, četudi se nadrobna tr_ govtna Se nI povspela do večjega prometa. Razlog k temu le dejstvo, da je kmetsko prebivalstvo preveč zaposleno s poljskim delom. Ko bo končano, je pričakovati tudi v detajlni trgovini Živahnost. Cene surovih kož v Slovenlii to velja za goveje in telečje, so se v zadnjih tednih nekaj znižale ln prilagodile tržnim cenam svetovne parite, te, ker pri nas so bile cene za Iste višje nego v sosednjih državah. "Beležimo danes za usnje: vaS_kruponi, lahki & Din 75—80 za kg, vaš-kru poni. srednje teški 82—So, vaS_kTUponi, teški 86—88, vaš.nodplati v polovicah, lahki 60—62.vaš podplati v polo_ vleab, teški 65—70. vratovi 40—45, okrajne 32—35. notranjki 35—60, kravlne rjave 95 —100. kravlne črne 90—95. Tclpse črne glad_ ke 110—120. boksteletine črne 25—28 kvadr. ševro črn inozemski 35—40 kvadr. Te cene veljalo pri prodaji na debelo in nrotl ta_ kojšnlemu p!a€ihi! Cene za surove kože: goveje lahke Dfn 15—16 za kg, te?V*» 17—18 za kg. telečje 20—22 za kg, za vhodno težo, čisto Izdelanih.
—g Odpuščanje bančnih uradnikov na Dunaju. Z avgustom je bilo na Dunaju od* puščenih veliVo število bančnih uradnikov. Po odpustu 1200 uradnikov DepozHnc banke je sledil odpust 136 uradnikov pri Trgovski banki. Pri večjem številu mam"5ih zavodov je bilo uradnikom naznanjeno, da se po pre* teku odpustnega roka ne reflektira več na niihovo službo. Mnogo se komentira odpust 300 uradnikov in 100 slug pri splošni pro* metni banki. Pri banki »Merkur« odide 120 uradnikov. Tudi velebanke hočejo zelo orne* jiti število svojih uradnikov.
—g Preliminarni zakonski naČrf za pris vredni svet. V Rimskih Toplicah se je vršilo posvetovanje zastopnikov trgovsko * obrtnih zbornic iz Zagreba, Beograda in Ljubljane o zakonskem načrtu za privredni svet. Preli« minami načrt se razpošlje v proučevanje vsem poklicanim korporacijam, nato bo sle« dila koncem septembra konferenca v Beo# gradu in na tej se sestavi definitivni tekst omenjenega zakonskega načrta.
—g Nova predilnica. V Nevesinju v Hercegovini se zgradi nova moderna prcdil* niča.
—« Telefonska mreža. V naši drŽavi Je bflo koncem leta 837 telefonskih central In javnih govorilnic s 27.009 telefoni pri privatnikih. DolSma telefonskih črt znaSa 27.268 km.
—g Predaja raznih odpadkov. Uprava državnih monopolov v Beogradu bo prodala dne 8. septembra ti. na javni dražbi okolu 300.000 kg odpadkov od cigaretnega papir. Ja, kartona ln tekstilnega materijala. Pred. metni ogla« z natančnejšimi pogoji Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Znliana voznfna za splavarje. ML nlstrstvo saobračaja je odobrilo znižanje vozne cene po železnicah za vse splavarje, kateri se vračajo po* Železnici v Slovenijo. Znižanje velja samo za tretji razred.
—g Sprejem gojenk v Kmetijsko 90. •podinJako Sol« Km«*IJek» družbe v LJubljani. Ta zavod se nahaja ▼ Marijanišču in prične novo šolsko leto S 1. Oktobrom 1924. šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj 16 let stare, plačujejo mesec, no za brano, stanovanj© 1» razsvetljavo in sploh za vse Din 500. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki Žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane ln nekolekovane prošnje zadnji čas do 25. avgusta U. Kmetijski družbi v LJubljani. Prošnji Je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spri. čevalo, posestni list in obvezno pismo sta, rlšev ali varuha, s katerim se zavezujejo plačati vse stroške Šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slove. nI jo v Ljubljani.
—g Nezaposlenost na Madžarskem narašča od dne do dne. Nekatere tovarne so reducirale delovni teden na samo 3 delovne dni. V lesni industriji je zaposlenih 24.6% v mesoi 11.4, v grafični 30.1. Parla. ment se ima baviti v prvi vrsti z vprašanjem nezaposlenosti.
—g železniški promet naše države v preteklem letu na državnih železnicah Izkazuje 575.545 vlakov. Ljubljansko ravnateljstvo je odpremilo 75.190 vlakov, od tega 6570 brzih, 14 600 potniških, 17.520 mešanih in 36.500 tovornih. — Skupno število br-zovlakov je bilo 28.740, potniških 102.545, mešanih 184.915 in tovornih 259.615.
—g Banatski čilimi. V Vojvodini nameravajo otvoriti šole za Izdelovanje cill-mov (preprog). Prva šola bo v elemirskl občini. V Banatu se razvija ta stroka domače industrije vedno bolj. V Inozemstvu se povprašuje v vedno večji meri po banatskih čilimih, za katere se v zadnjem času interesiralo tndl Zedinjene države. Obeta se ugoden izvoz
—g Svinjski sejem na Dunaju dne 5. avgusta. Na svinjski sejem na Drmaj dne 5 avgusta se Je prignalo 11.517 svinj, od ten 3220 komadov debelih svinj 7797 kom. me_ snatih svinj in 164 komadov, neprodanih na zadnjem sejmu. Prignalo se Je: iz Rumur.. ske 1593 kom. debelih in 267 kom. mesna, tih svinj, iz Jugoslavije 892 debelih, iz D*m_ ske 117 debelih in 2 mesnati, iz Poljske 578 debelih in 7428 mesnatih ln 40 deb?lih ter 100 mesnatih domačih svinj. Cene (av_ str. kronah) so bile sledeče: Prima debele svinje 23.000—23.500; srednje debele svinje 22—23.000; stare debele svinje 20— 22.000, izbrane težke svinja 21.000—23.000; izbrane lažje svinje ML*WW*—»SJiOft* angle. ške mesnate svinje 19—22.000.
—g Iz Dalmacije. Te dni Je bilo odob. reno delo za elektrifikacijo Malega Rata, Dugega Rata lz Supetra od tvornice »Su-fiđa« na poljiško Primorje. Tako se d ose. Že lep napredek v teh prijetnih selih. kjer stoji nekoliko modernih hotelov za letovi, šče. Trebalo bi ob bregovih skrbeti za gojitev gozdičev. — V Dalmaciji se je plače, valo 35 dinarjev za hI mošta tudi pri uvozu v zatvorjene kraje. Na Intervencijo splitske trgovske zbornice je sedaj ministrstvo uki_ nllo vse doslej tozadevno izdane naredbe.
—g Gospodarsko prijateljstvo med Ru_ sijo in Nemčijo se zopet javlja ln dokazu. Je, da so t'stl toliko naglašeni spori med obema državama že končani. V kratkem sle. dč velika naročila za stroje, električne In kemične predmete lz Rusije v Nemčiji. Anglija, švedska in zlasti Holandska, ki so imele zadnje čase mnogo naročil, bodo s tem najbolj zadete.
—g Romunski izseljenci za Ameriko. Okoli 3000 Romunov se napoti te dni v Ameriko. Ministrstvo saobračaja Je izdalo na vse postaje, mimo katerih se vozijo, ukaz. da se Ima ž njimi ravnati na najlepši način.
—g Dobava drv. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 90.000 kilogramov, suhih drv (odpadkov, krajnik!) 1 m dolge v zvezkih. Natančnejša pojasnila dale ekonomsko odclenje te direkcije. Ponudbe do 11. avgusta 1924.
—g Finačna delegacija objavlja, da Izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih rasčunfli) pri regulntivnih hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje 1924« v eni pr^dmih S evilV Uradnega lista.
—g Dobave. Dne 4. septembra ti. se bo. do vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici glede dobave bakra ter glede dobave jekla; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega jekla in Jekle. ne pločevine: pri ravnateljstvu državnih Železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 2770 m3 desk iz mehkega lesa. Dne 5 septembra ti. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniškega materijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave indigo papirja, telegrafske barve za žige, telegrafskih trakov in blaži, nic za žige; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave embalažnega materijala za povezovanje tobaka (platno, špaga, plombe itd). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske !n obrtniške zbornice Interesentom na vpo gled.
—g Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 28. avg. tL ofertalna licitacija glede dobave 6150 žarnic (pr-otno razpisana na dan 11. avg.) — Dne 6. •eptemb^a tL se bodo vršile na. slednje alne licitacije: prt ravnatelj,
stvu državni želesnlc ▼ Subotici glede do. bave skretnic te*- glede dobave bandaž za kolesa: pri ravnateljstvu državnih Želez, nlc v Zagrebu glede dobave rasnih tiskovin. Dne 9. septembra ti. se bodo vršile naslednjo ofertalne HcitaeiJ*: pri ravnateljstvu državnih železnic t Sarajevu glede dobave uvnja in usnjatih jermenov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 1500 kg olja ter glede do_ bave raznih podveznlc In žebljev za tračnice ter Urefonda: pri upravi državnih mo. nopolov v Beogradu glede dobave 60.000 kilogramov čistega bencina. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisar. nI trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
To in on
Edison.
(Dalje)
S tem nesrečnim dogodkom se začenja za Edisona pestro Življenje. Moral se je potikati oi brzojava do brzojava, vendar pa Je porabil ves svoj denar za knjige in instrumente. Nekoč se mu je posrečilo dobiti Faradavjevo delo o elektriki. Ko se je vrnil ob štirih zjutraj iz svojega urada, je čital nepretrgoma do obeda. Sedeč za mizo se je obrnil k enemu svojih prijateljev, ki Je bil povabljen na kosilo, rekoč: »Adam! Toliko moram Se napraviti, življenje pa je tako kratko, da ne smem izgubiti niti minute.« S temi besedami je ostavil kosilo In hitel na delo V tej dobi Edisonovega živ. ljenja se pojavi prva njegova iznajdba, za katero Je dobil nagrado. V službi telegrafi, sta je moral poročati po brzojavu o parla. mentarnih zasedanjih. Pri tem se je pogo. sto čudil, da je treba izgubljati toliko časa za štetje glasov in da se pogosto prakticira tudi s prevaro. Ta okolnost ga je napeljala na misel, da bi iznašel stroj za glasovanje. Njegova iznajdba predstavlja to udobnost, da poslancem ni treba dvigati rok temveč da zadostuje pritisk na gumb, ki se nahaja na levi ali drugi strani sedeža in na ta način označi njegovo ime »da« ali »ne« na kemično prepariranem papirju lente. V tem času pa prešteva električni aparat oddane glasove.
Edison se je napotil s svojim aparatom v Washington k predsedniku komisije ame_ riškega parlamenta. Ko si je predsednik natančno ogledal aparat, je dejal mlademu Izumitelju: »Dragi dečko, vaš aparat delu. je Izborno, nič boljšega si ni mogoče Izml-litl. S takim aparatom Je nemogoča vsaka zvijača ali prevara pri glasovanju. Toda to nI ono. kar potrebujemo. Včasih je edi. nI pripomoček za odklonitev slabpga zako. na ta, da skrijemo glasove in preprečimo njiv> štetje. Divim se vašemu geniju in motivom, ki so vas vodili pri iznajdbi In konstrukciji tega aparata, vendar pa vam mo. ram odkrito priznati, da ne vemo kaj početi z nJim — vzemite ga nazaj-« — Ves potrt je položil Edison svoj aparat na rame In odšel iz parlamenta. Toda to razoča. ranje mu Je mnogo koristilo. Seveda je de. Jal večkrat sam — to mi je bilo zelo ne. prijetno, ker sem upal, da dobim solidno nagrado za  iznajdbo,  toda ta  slučaj  je bil
zame dobra šola. že takrat v parlamentu sem prisegel, da nikoli ne bom iznašel ne_ kaj, kar ni nujno potrebno. Moje iznajdbe morajo biti koristne za vse. In doslej nisem prelomil svoje besede.
Kmalu po brezuspešni iznajdbi stroja sa štetje glasov je odpotoval Edison v Bo. ston in Newyork. Tu je ostal brez ficka v žepu, zakaj ves denar, ki ga je še imel, je Izdal za knjige in aparate, tako da je ko. maj plačal stanovanje. Nekega jutra se je sprehajal po bulvarju Lower Broadway. Slučajno je zašel v lokal, kjer so bili električni aparati za posredovanje med borzo in bankirji. Aparati niso delovali dobro in vprav tisti hip, ko si je Edison ogledoval glavno dvorano, so bili vsi navzoči zelo razburjeni. Pravkar so se bili aparati po. kvarili. Vsak hip so vpraševale banke, kaj je z aparati in kdaj začno iznova funkcijo, nirati. To je bil moment, ko je bila cena ziata zelo visoka In verižništvo je napenjalo vse moči. Ravnatelj družbe se je trudil s svojimi pomočniki na vse načine, da ugotovi vzrok tega nepričakovanega zastoja, toda ves trud je bil zaman. Bil je ves obu. pan. Edison Je opazoval vse to in prosil bankirja, naj mu dovolijo popraviti apara. te. Dovolili so mu. Približal se aparatu, po. tegne iz njega prožino, ki je bila padla med kolesje, In aparat je začel takoj funkcijo, nirati. Navzoči so se v silnem začudenju spogledali.
Edisona so takoj povabili naj vstopi v dotično podjetje v službo. Po kratkem pogajanju je dobil mesto pomočnika ravna, telja z mesečno plačo v znesku 1500 fran. kov. To je pomenilo za mladega iznajdlte-lja rešitev. Pozneje je pri neki priliki izjavil, da b? se skoraj onesvestil, ko so mu povedali, koliko bo imel plače. Potem si je Edison lepo uredil svoje življenje. Imel je svojo deUvnlco, kjer je eksperimentiral cele noči. Značilno za Edisona je to, da bi bil težko dosegel take uspehe, da ni bdel cele noči.
V novi službi je posvetil spočetka vse svoje moči aparatom, ki so ga bili spravili iz gmotne tiske. Bil jim je hvaležen in zato se je lotil dela. da jih Izpopolni. Po ne. štetih poizkusih je iznašel avtomatični regulator. Svoj model je demonstriral pred predsednikom upravnega sveta dotične ak_ cijske družbe in dobil nagrado v znesku 200.000 frankov. S to vsekakor posrečeno iznajdbo konča Edison prvo dobo svojega Življenja. Od tistega dne, ko mu Je sreča naklonila tako bogato nagrado, je postalo Edisonovo življenje zgodovina cele vrste iznajdb. Njegove prve iznajdbe so bile naravno na polju brzojava. Tako je Iznašel aparat »Duples*, s pomočjo   katerega je mogoče poslati dve brzojavki istočasno po Isti progi v nasprotnih smereh. Leta 1874. se je »Duplez« spremenil v »Quadruplex«, po kateri pošiljamo dve brzojavki na vsako stran. Ta patent je prodal Edison brzojav, ni družbi »Western Union«, ki si je lzgo. vorila tudi pravico, da kupi vse njegove bodoče iznajdbe.   Da   pokažemo praktično stran    te    iznajdbe.      moramo omeniti, da    pomeni    podaljšanje    100.000 km brzojavne žice do 400.000 km brez dodatnih stroškov. Na ta način si je družba prihrani, la težke milijone, ker je plačala Edisonu za Iznajdbo samo 150.000 frankov. Takrat je bil Edison star 30 let. Pozneje so se pojavile ena za drugo   iznajdbe: avtomatični brzojav,  telefon, električne  žarnice, foto. graf. linetskop itd. Odveč bi bilo razlagati pomen vseh iznajdb » velikega čarovnika«, ker so itak dobro znane. Omejiti se hočemo le na nekatere, ki jih širša javnost večino, ma še ne pozna.
(Konec prihodnjič.)
MIROVNO DELO.-
V spomin na izbruh svetovna vojne so vrše povsodi na Holandskem mirovni tedni in protlmiLitarietična zborovanja. Posebno se odlikujejo v tem mladinske organizacije.
Mednarodna ženska iiga z* mir in svo. bodo je priobčila 29. julija 1924. oklic, r katerem govori o razdejanju in kaosu, ki ga je povzročila svetovna vojna. Blaznost ljudi pa je Še tako velika, da nas taki. ki ne nosijo odgovornosti in ki si iščejo le do_ bička, stavljajo pred možnost nove vojne, ki bi bila še groznejfea od pretekle in nam bi vse uničila. Na kaj še čakamo? Ali ni zadnji trnutek že tu: 29. julija 1914: splos. 1 na priprava velesil za svetovno vojno: 29. ■ julija 1924: splošno pripravljanje vseh mož J ln žena za mirovno delo. Liga za mir in svobodo apelira na vest in razum vseh so. meščanov in someščank. da se pridružijo mirovnemu gibanju.
KOLIKO JE VREDNA ŽENA ?
Senzacijonaten proces v Londonu.
Koliko je vredna soproga kot življenska. družica In gospodinja? S tem ne baš lahkim vprašanjem se je Imela baviti pred kratkim porota v Londonu pod predsedstvom sodnika Rocha. Vršila se je namreč razprava o tožbi tovarnarja Edvarda Kryana, ki je zahteval od zapeljivca svoje žene. ma. jorja Rouna, 10.000 funtov odškodnine.
Sicer je v Angliji na dnevnem redu vedno dovolj takih slučajev in porotna sodišča Imajo vedno določati vsoto, ki jo mo. ra dobiti prevarani soprogi, vendar je bil topot slučaj bolj zamotan kot običajno. Predsednik Roche je namreč eden najbolj naprednih sodnikov v Londonu, ki hoč*> odpraviti vsa zastarela zakonska pravila. Roche je hotel porotnike In tolltelja prepričati, da je napačno zahtevati odškodnino za izgubljeno zakonsko srečo.
»Ne umejem Vaših nazorov« je rekel sodnik tožitelju. »Vača žena Vam je postala nezvesta. Raditoga se hočete od nje ločiti. Prav je tako in poceni Kako pa mo. rete od moža, ki Vam je odvedel ženo. zahtevati denar?«
Krvan je bil vsled sodnikovega vpraša, nja presenečen: opiral pa je svojo zahtevo na razsodbe višjih sodišč, ki so vedno potrdila zahtevo moža. Sodnik pa s tem od. govorom ni bil zadovoljen.
Kryan je nato izjavil: ysMajor mi je zares povzročil veliko škodo, ker mi je zapeljal in odveđel mojo ženo. Moja soproga je bila kot gospodinja nenadomestljiva. Vodila je gospodinjstvo, skrbela je, da sem bil točno postrežen. moje obleke in moje perilo so bile vedno v redu. Razven tega mi je nudila zabavo, delila je z menoj skrbi in veselje. .. Vse to predstavlja neprecenljivo vrednost.
Bil bi še vedno v posesti tega zaklada, če mi ne bi major odpeljal soproge«.
Predsednik mu je nato svetoval da se poroči še enkrat, na kar je Krvan odvrnil, da mu njegove prve soproge ne nadomesti nobena druga. Zahteval je, da mu mora major plačati 10.000 funtov.
Predsednik ga je nato savrnil, nagla-šajoč, da ženo vedno vzgaja mož. žena pametnega in premetenega človeka je običaj, no pametna in premetena. — Nato je predsednik imel še daljši nagovor na porotnike In jih pozval, da odklonijo zahtevo glede odškodnine za odpeljano ženo. Porotniki, ki pa niso bili tako radikalnega mišljenja so odredili, da mora major tvorničarju Kryanu plačati 500 funtov šterlingov.
ZANIMIVE ŠTEVILKE.
O iznajditelju šaha pripovedujejo, da je šel s svojo iznajdbo h kralju svaje dežele. Ta je bil Šaha tako veeel, da Je obljubil iznajditelju izpolnitev vsake želje. »Tedaj želim«, je rekel iznajditelj, »da ml za prvo polje šahove deske daruješ eno pšenično zrno, za drugo dve, za vsako na. daljno polje pa dvojno število zrn. Na pivi pogled se zdi ta prošnja skromna; če pa si stvar natančnejše ogledamo, uvidimo, d* jo skoraj ni bilo mogoče izpolniti. Ker Ima namreč šahovska deska 8x8=64 polj, tedaj znaša vedn*> podvojeno število od polja gc» polja ogromno množico
18,446.744.073.709.551.615 zrn. Tzračunall so. I« bi ta množina zadostovala, da       pokrije površina zemlje en centimeter visoko.
Drug primer: Ker znaša povprečna starost Človeka 30 let, ln živi na svetu eki . 11 1500 milijonov ljudi, bi moralo vsakih trideset let tudi toliko ljudi umreti, torej v enem letu nad 50 milijonov, v enem tednu nad milijon. Dnevno torej umre 143.000 oseb, vsako uro 6G00, vsako minuto 100. vsako sekundo eden ali dva človeka, če ra. Čunamo, da je bilo Število prebivalstva sveta v vseh časih enako, kar seveda ni lil slučaj, ker stalno narašča, tedaj je od Kr. rojstva pa do danes umrlo 93.000 milijonov ljudl.
Zopet drug primer: Najfinejši stroj, ki brez defekta in prenehanja teče 70 ali 80 let ln Še več, je človeško srce. V vsaki url bije okoli 5000, kar znaša do BtaroHti «0 let 2 milijardi 639 milijonov in 800.000 krat.
Letna produkcija piva je znašala leta 1913 46.000,000.000 litrov, če prenesemo to v sliko, bi to tvorilo reko v dolžini Rena, 200 čevljev široko in 6 čevljev globoko. Ena najstrašnejših elementarnih nezgod jo tajfun. Leta 1337 je bilo povodom tajfuna v dolini Ganga usmrčenih 400.000 oseb, leti 1854 na indijskem obrežju pri Ar.domanih 40.000. Tajfun na otoku Formosa jo leta 1911 uničil in porušil 26.000 hiš, v oktobru leta 1913 je vihar usmrtil 40.000 oseb. Pre. teklo leto je uničil tajfun luko Svatoto v Kitajski, pri čemur je bile usmrčenih 50-tisoč oseb.
Darujte za sokolski Tabor!
Stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD*  dne 8. avgusta 1924
štev. 180
Miran Jarc:
Gledanja.
9* Sedmi dan«
Kadar se ustavijo   šumeča kolesa delavnikov, se nad ulicami, po katerih so še pred nekaj urami vrele in gosto-Jele množice, prelivajoče svojo hrupno razgibanost z ropotom in šumotom vozov avtov, vlakov v uspavanko, ki še edina tolaži neskončno bolnega človeka dvajsetega stoletja,..,   se nad ulicami razpne čudovit obok solnca in tišine in mirovanja, ki ga prebadajo le še sijoči zvoniki cerkva. O, kaj čutiš ob tem miru, ki te najbrž zgrozeva kot dih bližajoče se smrti, kot molčanje brezkrajne Sahare ali pa blodno str-menje v sivo brezkončnost osamelo-sti? Mir in molk sedmega dne! Brez-besedje Nedelje! Ne beži v pokrajine, ki bi ti prikrile grozo s haljami in tančicami gostih šelestenj, ki so polna ljubavnih nemirov in dihov razvalovane krvi! Ne zatekaj se v parke, kjer od vsepovsod sije magnetizem zadržanih strasti, fluid drhtečih teles, zapeljiva in lokava domačnost pastoral in idil, ki imajo navidez podobo nedolžnih starih toolandskih bakrorezov, a se še v prihodnjem hipu utegnejo razrasti in zgostiti v peto dejanje blazno grozne ža-
foigre. Ostani doma ln čakaj! O, tišina Sedmega dne! Solnčen je obok, toda ali ni njega soj palec kot pradavni glas, ki je zaklical iz — gorečega grma?! Hiše so hiše, cerkve so cerkve, unča je ulica, ti si ti — in vendar: kakor, da je vsaka hiša privzela na svoje obrise še odsev nečesa druzega in je cerkev žugajoča kakor ogromen prst — zvonik, kipeč v nebo, in Je ulica kot praz-noten, brezodmeven labirint, ki se v njem izgublja sleherno čustvo, sleherna misel, sleherni utrip srca.
O, težko je nam sveto Gledanje Bogu posvečenega dne, ker moramo biti sami s seboj. Sebe smo pozabili, izgubili. Izgubili smo S e davno kje, davno kedaj: morda pri prvem sestanku ob rastočem mesecu in v gaju, ki je nalikoval bivališču gozdnih vil, morda pri prvi bojeviti kretnji, ki je hotela zavesti poslušno in omamljeno množico za seboj, morda na prvem plesu, ki je bil šele skromen uvod v omotične noči godbe, obljub, poljubov in objemov; pozabili smo na Sebe: morda ob prvem Žvenketu novcev, morda ob zmagoviti himni dinamične tovarne, morda ob občudovanju vedno rastoče lestvice imenitnih osebnosti v socialnem življenju. Toda, ta glupi opoj je le trenoten! Najsi bo njegova trajnost še tako dolga, resnična
ni. Vedno jo moramo umetno hraniti, vedno znova jo moramo, sami sebe slepeči in preglušajoči, oživotvarjati z veselicami, z izleti, z zabavami, z delom, z vinom, pesmijo in z ljubeznimi. Toda vedno in vedno preži skrit sovražnik — v resnici blag angel — oznan je valeč višjega življenja — in nas ustavi s tišino, z mirovanjem Nedelje.
Kajti v sveti knjigi Stare zaveze stoji pisano: »Sedmega dne pa je Bog dovršil svoja dela in se odpočil od svojih dejanj. In je sedmi dan posvetil in ga blagoslovil..da bi tudi človek ta dan posvetil Sebi — Njemu in ga preživel veličastno-radostno, brezmejno ljubeče in bi vsaka beseda, vsaka kretnja bila molitev.
Ali Človek je Sebe izgubil. Grozno je samevati rkadar je v srcu praznota. In praznota je v srcu. ki je leta in leta pelo. dihalo in živelo le za stvari, ki je sužnjevalo stvorom strasti neodrešenega telesa. Topo sklonjeno bitje, podoba izmučenega ujetnika, ki so ga zaprli v ječo samo za en dan: to je slika današnjega človeka: bitja brez srca, brez Sebe, brez življenja.
In ti upornik, ki meniš, da je mogoče odrešiti bolni svet z bakljami bojevitih krikov, z ročnimi granatami in
samokresi, z nasiljem vseh vrst, ti, ki podpihuješ narod na narod, združajoč omamljena ljudstva v zmedenost, v sovraštvo proti sosedu, ki nima tvoje govorice, — a še bolj ti obsedeni upornik, ki hočeš izenačiti ves svet s pogromi in požari, z ropi in pustošenji v imenu »Enakostih — kaj res misliš, dvolični upornik, da si na pravem, po-smehuioč se moji Besedi? Bori se z mečem, ti. ki veruješ le v telo, le v Stvar! Jaz se borim z Besedo, ki je most med človekom in človekom, ki pa je tudi tako močna in glasna, da :>o zaslišijo živali in drevesa in zemlja sama, ker je Beseda božja darilo v spomin na visoko stvarjenje človeka. Da je vsaka beseda zaman, se mi ro-gaš? Če je to res, čemur pa ne verujem, dasi bi imel dovolj vzroka za to, potem pa se ne imenujmo več »Človek« in smo mani kot vsaka blodna, razdivjana zver... in potem nimaš tudi ti pravice boriti se za zmago — zveri.
O, da je slehernemu od nas dano vsaj vsaki sedmi dan stopiti pred zrcalo in se zreti in premagovati občutek strahote osamelosti in si v izpove-davanju, v najgloblji in naitišji odkritosrčnosti ustvarjati podobo Samega Sebe! Dokler ne bomo doživljali Ne-deli, kot nam jih je pokazal Bog, je ves
napor zaman, je ves napor ostudna laz, gnila krinka — civiiiziranca, ki ima pod belimi rokavicami kremplje, ki mu črna obleka pokriva zversko telo m mu ustnice drhte, žejne gorke krvi, žojne teles ...
Velik je sicer človek v svoji raz-divjanosti in širen je obseg njegovega razdejanja in dolga so leta njegove obsedenosti, toda še silnejši je železno neisprosni zakon življenja, ki ga uravnava božja tehtnica: ^zob za zob. oko za oko< In na katere vrhu žarijo Besede: »Kdor besni z mečem, ga bo meč posekal, t
Soj večne tehtnice pa je vse jasnejši in Sodba morda ni več daleč .. .
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4 TI Italija: Zrinjskcga cesta 3/1. Porti'galska: Dunajska cesta 33 Francija:  Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
za ..Sokolski Mor!"
Vaše potrebe u lanenom sjemena, košticama od bundeva i sunčanica, te grahu obavljate kod
Zvonko Rubetići
trgovina zemaljskih plodina
Ivanlčgrad kod Zagreba. 5069
V
Ili ili
NAPREDNO OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
priporoča si. občinstvu naslednje obrtnike :
Kleparji:
Pičman Lovro, Streliška ulica 29.
Mizarji:
Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4; Perko   Matija,   Zgornja   Siska   (tel. 372); Šenica Jožef, Za Bežigradom 5; Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Zaloga pohištva:
Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Ključavničarji:
Ga jer Rudolf, Cesta na gorenjsko železnico; Rebek Josip, Cankarjevo nabrežje 9.
Vodovodni instalaterji:
Pičman Lovro, Streliška ulica 29.
Soboslikarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8; Špeletič Štefan, Rimska cesta 16.
Pleskarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8.
Parketarji in zaloga parkete v
Puh Josip, Gradaška ulica 16; Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4.
Krojači in krojačice :
Iglic Fran, Kolodvorska ulica 28; Kersnič Ivan, Resljeva cesta 1.
Brivci:
Franchetti Engelbert. Dunajska cesta 20; Loborec Franc, Rimska cesta 21; Zaje Franc, Dunajska cesta 12; Gjud Ivan, Stari trg 28.
Fotografi :
Hibšer Hugoti, Valvazorjev trg 7.
Knjigovezi:
Jakopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8.
i
J
Pisalni stroji, potrcline
mehanična delavnica
(pooravljalnlca) L. BARAGA, Ljubljana, Selenburcrova  ulica 6-
Zobozdravnik
t. Ivan Oblak
zopet redno ordinira
Miklošičeva cesta
(Vzajemna posojilnica)
5070
mešanega blaga v sredi mesta na zelo dobrem prostoru
se proda
radi družinskih razmer in preselitve. Stanovanje kupcu na razpolago.
Potrebno dinarjev 180.000.
Ponudbe pod Maribor 1886-5059 na upr. Slov. Naroda.
IMATE Ll ROB JU OČESA?
potem uporabljajte
fCLAVEN' !
Ime Glaven" je zakonito zavarovano!
,Cla ven' je mast (torej nobena tekočina aH obliž). katera takoj po orvem mazanju bolestne ublaži In po 6 dneh kurja očesa, žulje, trdo kožo itd. popolnoma In brez bo« le£ln, s koreninami odstrani!
Dobiva ae v vseh lekarnah in drogerijah, a kjer bi tega ne bilo, se prosi, obrniti se naravnost na proi z voditelja:
Lekarna in kosmet, laboratorij
Mr. M. Hrnjak,
Sušak (Hrvatsko). 5014
fotografske Mili so najboljše!
t    Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za SHS
ICfl    IMElCefi     ZAGREB, PALMOTICEVA ULICA BROJ 66, w    mm ~" ^^**f     veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
Sta
Za odgovore uprave
nag se priloii 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
5cRa  malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
r
Službe
1
Plačilni natakar
se sprejme za hotel v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Hotel/5073«.
Likarice
za konfekcijsko podjetje, vešče tudi v likanju dam* skega perila — se iščejo za takoj. — Naslov: Be* lihar i Velepič, Spodnja Šiška. Kolodvorska ulica št. 150. 5062
Samostojna gospa*
vešča vseh pisarniških del — išče za čim pre je pri* memega mesta. — Po* nudbe pod »Eksistenca 5011« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Deklica,
16 let stara, močna, do* bra računarica, precej iz-urjena v šivanju — gre kot i'čenka v trgovino z mešanim blagom na de* želo. — Ponvdbe na upra* vo »Slov. Narodat pod »Učenka /5065«.
Učenca
poštenih staršev, z ljud* skošolsko izobrazbo, po* vsem zdravega in moč* nega sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji — večja trgovska tvrdka špecerijske stroke v več* jem mestu na Gorenj* skem. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5038
■nj
fokali
I
Damsko kolo
v prav dobrem stanju — naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5060
Iščem lokal
v Ljubljani za trgovino na drobno. Vzamem tudi sobo, ki je v mitličju na prometni cesti v sredini mesta. Plačam nagrado. Predelam proti kontrak* tu in najemnini na lastne stroške. — Ponudbe pod »Lokal 1/5009« na upravo »Slov. Naroda«
Pianino
(eleganten) in pristna perzijska prepro* ga — ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5067
I Stanovanja
Prefekti.
Dijaški d >m v Ptuju razpisuje dvoje mest pre* fektov. — Kvalifikacija: Srednješolska matura, po možnosti znanje franco* ščine. — Prednost imajo akademiki. Stanovanje in popolna oskrba v zavo* du, plača po dogovoru. Nekolkovane prošnie s curr. vitae vsaj do 15. av* gusta na vodstvo dijaške* ga doma v Ptuju. 5052 BResfli oooooessMroevaaaa
I    FreBam |
Zapravlnvček,
lahek, z dvema sedežema — prodam. Cena po do* govoru. — Ivan Lah. ko* vač, Lesce. 5021
Osebni avto,
šestsedežen, eleganten — se jako ceno odda. — Ogleda se ori: Stupica. Ljubljana, Slomškova ul.
5054
Stanovanje
(soba in pritikline) — se odda proti predplačilu. — PoniMbe pod »Stanova* nje/5063«.
Meblovano sobo
išče za stalno soliden go* spod. — Ponudbe pod »Stalno/5072« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba,
po možnosti predsoba s posebnim vhodom — se išče za bojšega gospoda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5053
Sobo
išče mirna gospodična, ki ie ves dan odsotna. — Gre ev^nt. tudi kot so* stanovalka. — Ponudbe -*od »IT radnica /5056« na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
7. zajtrkom, event. s celo hrano — v sredini mesta — se sprejmeta takoj dva gospoda. — Naslov pove uprava »SI.  Nar.«- 505S
Tri lepe sobe
v III. nadstropju (lift) takoj — in tri v I. nad* stropju s 1 novembrom — odda Pokojninski za = vod v Ljubljani. 5061
Dve lepo
meblovani sobi
s kopalnico pri fini rod; bini, po možnosti s pre* hrano — išče gospa za takoj. — Ponudbe pod »Centrum« na: Aloma Companv. Ljubljana.
5064
^enremtčnin?
Proda   se   lepa nova pritlična
hiša z vrtom
in gospodarskim poslop* jem v bližini mesta. Kup* cu stanovanje takoj na razpolago. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5055
V Varšavo
odpotujem sredi avgusta ter se vrnem nazaj sredi septembra. — Sprejmem vsakovrstna komercijalna naročili. — Naslov pove uprava -SI. Nar.«. 5071
Prostovoljna
javna dražba
raznega pohištva, kom* plcfne jedilne sobe, ku» hinjske opravo itd. — se vrši v petek dne 8. t. m. oh II, dopoldne. — Gledališka ulica 10, II. nadstropje, desno. 5037
Proda se hiša
v mestu z lokalom ter prostori za delavnico ali za manjše tovarniško podjetje. Tudi stanovanje kupcu na razpolago. — Cenj. ponudbe pod »Trgovska hiša r5006« na unravo ^>Slov. Naroda«.
I
Bukova drva, seno
ponudite z navedbo cene na: Družba »ILIRIJA«. Ljubljana, Kralja Petra tr2 8. 5036
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo* sendorfer. Czapka, Ehr* bar, Holzl, Schweigho* fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri* ca  Hubad.  roj. Dolenc,
Vsakovrstna
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* ialki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* I je ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter pocinienim okovjem, po ugodni ceni. — Inte* resentt naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavničarja v Radečah pri Zidanem  mostu.        31/T
Javljamo, da Eduard Lagus nije član tt. Hermes,
Sarajevo, te nije ovlaSten za nas poslove sklapati niti
novaca primiti. Eduard Lagus morati će sudbeno da odgovara.
Sarajevo, dne 23. avgusta 1924. 5068 HERMES, agent, i kom. radnja.
Posetite
od 15.—25. avg.
IV. VZORCU* VELESEJM
V^LJUBLJAJH
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu-
in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50% znižano vožnjo
tudi na brzo vlaki h (razen S. O. E. in br. 3, 6).
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajni za ceno Din 10--r-
Papir za dekoriran? e
sejmsklh prostorov
nudi v veliki izbiri tvrdka
M. Ttčar, Lf^blfana
»o
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
IVAH ZAROTNIK
Telefon 379       mestni tesarski mOJSter       Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žag;
Tovarna furnirja.
E3
5066
Vsak posestnik  sejemske legitimacije dobi na avstrijskih že-Eeznicah
25% znižano vožnjo za
i lovsKo in športno razstavo
(30. avgusta do 8. septembra) in nazaj.
Sejmske   legitimacije   se   dobijo   pri poružnicah Avst.  prometnega  biroja,   pri   Aloma  Companv v Ljubljani in sejmskem uradu v Grazu.
DSBBaHBHaaBaBaooasi
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
59