Lelo III*, štev. 99, V €eifs$, soöoia due 27. avgttsta 1921* Fcihino uIüDcina u pfoinni. štane celoletrio 120 K, mesecno 10 K. — Oglasi zs vsak mm v;?ine stolpca 1 K 20 v. Rekiama mod tekstorrt, osmrttiice in ¦v^-jvalc K 1-50 — Pos&K&ezsa slevJiua «lane K i'SO Baraii^ii — Goritja Šlezija. BzhaSa vsa& serek, cetrtek in soboio. Uire&nisXvo Strossmajerjeva ui. St. 1,1. nadštr. Telefon st. 53. üpravnlfttvo Strossmajerjcva u). St. 1. pritliqe. Telefon St. 65 Račun kr. postnega cekovnegft urada St. 10.066. Vkijub odporu prebivalstva so Ma- džari te dm zasedü Baranjo in Bajo s Pečujem, kar jim je žal prisodila mi- rovna ko-nferenca v trianonski pogodbi. In že prihajaio poročila o nasilnostih Horthyjevih gard nad domačim prebi- valstvom v tem o-zemlju, ki deli ža- lostno usodo Istre, GoriSke in Trsta. Istocasno pa si gospoda, ki so imeli odlocüno besedo na mirovni kon- ferenci, belijo glave z vprašaniem Gor. Šlezije. Že tri leta rešujejo to vpra- šanje, dvakrat že so se Poljaki v Gor. nji Šleziji uprli, izvršen je bil piebiscit, ki je razun v mestih in industrijskih centrih podal ogromno poijsko večino a Bospodje zavezniki še vednc iščejo kompramisne projekte in odlagajo re- šitev od meseca do niescca. Mislijo si pač; manjše zlo je, če reäitev odgo- dimo, nego če vpraSanje slabo rešimo. ]n ocilagajo ter volijo manjše zlo. Za problem, ki je nacijonalno, gospodarsko in strateško velike važnosti, je seveda tudi tako postopanje za delj č?.sa ne- mogoče. Toda dočim so zavezniki v vprašar.ju Gor. Šlezije uvideli potrebo, da ga začasno odgode, te uvidevnosti niso imeli, ko ie šlo za Baranjo. In vendar gre tu za enako zadevo. Toda :ia Baranjo so našli naglo in priprosto reäitev, dekretirali so enostavno, da ima pripasti Madžarski. Enostavna, pa nespametna rešitev! Predvsem Baranja etnično (narod- nostno) ni madžarska, ne privlači je k Madžarski niti naimanjše nacijonalno čustvo. Napprot.'o, tamošnji narod baš iz nacijonalnih motivov ne želi priti pod madžarsko cblast, kar je odločno pokazal v velikih mnnifestacijnh pied madžarsko zasedbo, ampak hoče ostati ujedinjen s svojimi brati v rtaši driavi. So pa Se drugi Interns», katerim odločno nasproiuje partSki sklep. Ti intsresi so izzvali iudi v prebivalstvu, ki po narod. osti ni naše, odpor proti zdrnžitvi z Madžarsko. Zelo naravno in razumljivo ie, da deiavstvo v pe- čujskih rudnikih, ki tvori velik od- stotek prebivalslva Baranje, ndče pod Horthyjev niadžarski režini, pod ka- terim za deiavstvo ni življenja. Enako tudi prebivalstvo drugih göspodarskih panog, ki vidi z madžarsko anekšijo Dr. R.BERGMANN: Nekaj spominov 11a dni krona?)ja Ifralja Petra I. OsYobnditelja. (Ob smrti Veiikega Kraija.) Ko snio se julija leta 1904 poslavlja- li od nemških univerz in poleteli na po- čitnice, na domača tla, snio deloma že ve- deli. da se o priliki kronanja kraija Pctra vrši v Beogradu iugoslovenski dijaski kongres. Več ali manj tihc predpriprave so se raztezale na nekaj tednov in željn0 •pričakovani dan odhoda je napočil. z br- zovlakom do Zidanega mosta, tani sesta- nek s tovariši iz Ljubljane in ostale Kra- njske in OoriSke. Kmalu nas je potcgnil vlak do Zagrcba. 2e tarn ie človek neka- k° Cutil, da je dosti bližje mestu slavlja in — slovanski svobodi. Na kolodvofu nas pozdravljajo dijaki, Drav veliko jih je, en del pozdravlja. drugi prevzcma naSo prtljago in ko je vse v redn, nastopijo združeni slovenski in hrvatski pevci in mogočno je zadonela v lepi zagrebacki večer «L'epa naša domovina« in »Slove- nac i Hrvat«. Po ko'ncanem petju smo od- korakali od južnega kolodvora proti dr- žavnemu. Ko stopimo pred inziii kolo- dvor, nas pozdravi tisočglava množica z navdušenimi živio-klici, vsa ta množica ogroženo s.ojo eksistenco. Aneksija je . izvršena proti volji prebivalstva, ker j je tako odločila gospcüa v Parizu, ki j je bila mnenja, da se ji v tem slučaju j ni treba ozirati na želje in interese I naroda, s katerega usodo je razpo- lagala. 1st*, velja giede prebivalstva rncsta Pečuh, Gospoda V Parizu je hotelä | Horthyjevi kJiki zamaSiti ustat hotels' pa tndi oskodovati uašo državo s tern, | da preda pečujske rudnike Madžarski, ker Fo menda tarn interesirani kakšni Madžarom prijazni Angleži ali drugi kapitaüsti. Saj smo videli povodom evaknacije Baranje naravnost drzno obnašanje angleškega polkovnika Gos- setha naprani našim oblastim, videli tudi njegovo pasjo poslušnost za vsako madžarsko željico. Jasno je, da se Baranjci z novitn položajem ne bodo nikdar sprijaznili, da bo Baranja večna nemirna toČka dotlej, dokler ne bo zadoščeno narodni vo!ji in' bo tudi to ozemlje združeno z m'*.iko Jugoslavijo. Gospoda v Parizu, Londonu in Rinui naj pobožno pre- misliajo o tem, ali so storili s svojo rebitvo baranjskega vprašania uslugo Baranjcem, Madžarski in sebi, in ali bi ne bili storili bolje, da so tudi rešitev baranjskega vprašanja odložili »na dolgo klcp« kakor gornješlezko. Pri- prost piebiscit bi jih temeljito poučil o njihovi zmoti. Prejalislej bo naravni tok zgodo- vine r>am korigiral napake mogočnih oblastnikov, ki danes oblačijo in vedre na polittčnem nebu Evrope. Pfe:................ ^estL Povr&tek kraija Aleksandra iz Pariza se pričakuje za krog 10. ali 12. septembra. Za takrat bo sklicana na- rodna sktipžčina k izredni seii, v ka- teri bo kralj položi! prisego na ustavo. Beograd se pripravlja na slavnostni sprejem kraija. Dr. Koroščeva nesramnost. Pred sejo Narodne skupSčine, v kateri je bilo sklenjene, da se kralj Peter ime- nuje Osvoboditülj, je dr. Korošec pri pvedsedniku skupščine protestiral proti takemu predlogu, češ, da se ne more trditi, da je srbska vojska osvobodila Slovence in Hrvate. Kajpak, osvobodil nas je dr. Koro5ec s svojim habsbur- Skim okvirjem v majski dekiaraciji ? ! se je takoj pridriižila in ko smo prišli na Jelačičev trg, jc bilo v spfevodu že na ti- soče in tisoče ljudi. Bratje lirvati so go- to vo pričakovali, da pride na Jclačičevein trgu do kakih dcmonstraci.i, kajti irg je bil nabito poln Ijudstva in Hrvati se niso va- rali. Sprevod, na katerega čelu so kora- kali Sloveiici, se je ustavil pred mogoč- nim spomenikom bana Jelačiča. Na inah je bi! vrh podstavka, držeč se levc noge Jelačičevega konja, neki hrvatski dijak, kateri je v svojera navduševalncm govo- ru naglašal, da se v prihodujih dneli v Beogradu krona prvi jugoslovenski kralj. kateri hoče osvoboditi vse Jugoslovene. Slovonci in Hrvati to željno pričakujejo. Nasprotna nam avstrijska in o&rska vla- da ste že takrat zanetili tak odpor, da jc vse ze komai cakalo na solnce svobode, katero naj izide iz Beograda. Naglašal jc, da so svoj čas Hrvati Jelačičev spornenik namenoma tako postavilj. da kažc vcliki ban s svojo sabljo tia proti zasovražcni Budimpešti in tako dnevno Hrvate spod- buja, naj ne nehajo z bojem proti Ogrom, predno ne bodo prosti tcžkcga jarma.ogr- ske strahovlade. Mcd govorom navduše- nega dijaka je vladala na trgu haka tišina, da bi bil slišal iglo pasti, a ko je svoj govor končal, so zaorili iz več kot deset- tisoč grl živio-klici, kateri niso hoteli pö- nehati. Kakor bi bil kdo dal znamenje, se Morda bi pa skupščina naj njega ime- ! nova'.a — »Osvoboditelja«?! V pogajanjih med demokrati in radikale!, ki so začasno končana in se nadaljujejo v jeseni, je dosežen sporäzum v vseh vprašanjih, ki se ti- čejo dela viade in parlamenta. ZagrebŠki občinslci zasiop je i vlada'razpustila radi protidržavne de- j monsVacije, ki Jo je üprizorila frah- • I kovsko- zajedničarsk-a večina zastopa, ko je sklcuila, da na kraljev pogreb ne pošije ne zastopstva občine ne vencev';in da se' ne bo vršila žalna seja, ter je s tem sklepom kruto žalila do- müijubno- čustvovanje " večine prebi- valstva. Proti blvšernu bolgarskemu mi- nistrstvu Radoslavov, ki je bilo na vladi za časa svetovne vo|ne(1913do 1918) je javni obtožitelj dvignil obtozbo radi veleiüdaje. Za price je povabljenih 188 raznih političnih, vojaških in u- radiiiških osebnosti. Boji v Albaniji. Bojna sreča v boji'n »ned vstaši in vladnimi četami se'je zopet cbrnila na ,stran; vstaSev, ki so potisnili vladne čete daleč proti jiigu. Tiranska v!ada se trudi, zbrati nove čete, pa nima sreČe. . j iUHjanska vlada in papeS. Kakor | znano, hoče irrieti papež sredi itaii- j janske države svojo posebno državo I in sicer zato, ker je"Kfistus rekel, da »mo;,e kraliestvo niod tega sveta«. Sedaj objavlja itsiijanskS zunanje mi- nistrštvo zbirkü Clankov, v kateri pravi, da Italrja ne nidfe prtenäti na itaJijan- skih tleh nobene euverenitcte papeia. Papcž se naj sprijazni s puložajem in naj opusti misel na samostojno pa- peško državico. Ljcninovo pismo. Ruski boljše- viSki car Ljenin je pisal nekemu Svi- carskemu prijatelju pismo, v katerem priznava, da .je bcIjSevizem »polomil«. I Po njegovem j^raprjčanju, tako končuje pismo, rnora priti Rusija do kiipitalizma, ki bi b'.l edino zn:ožen rešiti revoluci- j ionarno Rusiio. | fz Frekmurja. I Za poiuiški promet v Prukmuriu i | skrbi avtobus, ki vozi pri dnevnih vlakih j s postaje Dolnja Lendava v Mlirsko So- I boto. i Poročil se ie v Beltincih g. Franjo j Vojsk iz Alurske Sobute z gdč. Ružo Abi- i na. V Zaniost.ju v Frekrnuriu je odpu- seen iicitelj Koloman Tatraj. ker ni naš državljan. Manborske novice. Iz Pesnice se premesti s 1. sept, od- delek financne straže v Sv. Jakob v SI. Gor. Najbržc tudi orožniška postaja. Po Dravskem polju jtižno od Maribo- ra se zclo širi «:riža. Tik pred Mariborom je dozdaj žc nad 25 smrtnih shičajcv. V Hočah je zaprta Sola. Na deželi primanj- kuje zdravnikov, v Mariboni pa se jih tlaei nad 50. Porotne razprave v Mariboru se prično 19. sept. Za prvi dan sta razpisa- Tia vclezanirnivi slucaj velikih sieparij ca- rinika Neponiuckega ter slucaj drznega ropa v kolodvorski nienjalnici v Maribo- ru (obtoženec Vasiljevič-Porkovič). Za dr. KorOščev shod, ki bo jutri 28. tm. v Göfzovi cfvorani. agitiraio klcrikai- ni agitarorji mcd neukiin ljudstvom s tem, da bo Korošec govoril za samostoj- no državo iz bivše Štajerske, Koroške, Hrvatske in Ogrske. Ziulčilno! Samo ne vcmo. kako si bota Korošec in RadiČ de- iila predsedniško cast v te.i državi? Ustanovitev poljedelske srednje sole v Mariboru je minfstrski svet odobril in se otvori sola že letošnjo jesen. Zblaznel je vsled zavživanja morfija inagister mariborske lekarne »Pri Mariji Pomagaj« F. Filipčič. Prepeljali so ga v Sludenee pri Ljubljani. Minister dr. Kukovec in »Jugoslavi- ia«. Z ogabno hudobnostjo se ic pričela zaganjati Peskova »Jugoslaviia« v naše- :sa poslanca in ministra dr. Kukovca, češ zakaj kot minister še vedno izvršuje od- vetništvo. Pod našo častjo je, se prere- kati z glasilom moža Pe.skovih kvalitet. ker je ža take osabne izbruhe niaščeva- nja edino prinrereii — krepek pljunck. V stvari konštatiramo Ie kratko: Ur. Ku- kovčeva odvetniška pisarna obstoia že od prevrata samo v tem, da visi zunaj ta- bla, in da ima lokale, k.ier v času, ko pri- de za kratek hip v Celje, sprajema stran- ke v političnih zadevah ter se v njih v njegovi prisotnosti tudi samo poiitično dela. Dejansko pa izvršuje v prostorih odvetniško prakso g. dr. Laznik in torej 0 kakih dobičkih, ki jih »vlece« dr. Kuko- vsa ta velikanska množica odkrije in po Jelačičevem trgu zadoni iz vseh grl »Le- pa naša«. Kdor je to manifestacijo videl, ne bo prizora nikdar pozabil, osobito, ako pomislimo, da se je vse to vršilo v senci ogrskih bajonetov. Ta manifestacija nas je tako navdušila — ne samo uas Slo- vence, ampak tudi brate Hrvate — da smo pozabili, da je Zagreb določen kot kraj, kjer bo treba večerjati, kajti pot do Beograda je dolga. Navdušenje in bra- tenje s Hrvati nam je'nadomestilo vcčer- io in treba je bilo, da odrinemo ]ia držav- ni kolodvor, da si preskrbimo lisi!r Vomnr^ci.i,"1 " 'inrodncw <;!o?" (or «... slice, m?i^W;e. skr'nic, noliisf'/o. nor'-'.lo. VSo nof^^ A;p7op:»ip 'rrT,'i"iic»n ¦.'.¦*]¦"> >M ) 7^p7C. + ,,,.„ ;,, i^ji^ r,f-ynviC!1p VTCT»; ¦ .iicfoV 2^>, •'' " r|o S, i""0, "ok?1* <;{¦? L."» ^ T7°4..i.\"!ir"1'! oi*octor?f -M'sH'i n"f>dpvnrji"» ,..-,¦.. ^r,?^ yU(iQyo ^j^^^^^f; *C!1' VOClJO c''- T^^b'.K'T', Dn»r^ v ^bof^ 27. fp\ j,^ n_ +rrr;i-intiri »^ 7f^ .--, Zo ^ IP.__1 ? ,,..r._ T J_ "I'm, (•¦¦ ' •¦ "VlsVo o^Wnstvo *¦•' ^r¦:Tr*- tvrir^fnHo i'M'V'ndi^cv or^odolo " ''el'k^-M DPAJVfSKA SE^CUA OUBÜAN- SKE OIJASKE O^GAMZACHF »PRt: POROn dr^ttio »MRAK«. ki io b spisal srbsfc« mlsateb* Peter Pctrovič, poslovcnil jMj'nn SVrbinše^. — Vsto?)nice se dobe v *r<"ovini Ooričar & Leskovšek tcr 1 urn nre(? ?ačefkom pr! s;1eda?. b!a«;aiini. Voütvo v ccnilno komisilo za nred, o^s o«pbro dohodnino se vrse zn mestn Ccljc in zn poiitični okraj Ccl.ic due 25. sept. Imcnik voHlnih upraviccnccv je <*ti 22. do 29. tm. razffrnen v svrlio rcklama- cij. V Cclin-mcstn je f 071 voiilccv, ki vo- lijo 3 clane in 3 namestnike. Ostali poli- tični okraj voli skupno 6 clanov in 6 na- mestnikov in sicer po 2 iz cel.iskepja ter po enc.cca iz vranskeffa. jjornjexrajskega, SmarskeR'a in laskcjja okra.ia. Okraj oko- lica Celje štejc 3560, Viansko 660, Gornji grad 768, Smarte 888 ter Laško7413 volil- nih upravicenccv. Kakor ie videti, ima la- Ski okraj sani absolutno večino. Iz Ceija. Pretečeni tcden ie v SI. le- tu svojej?a življenja nmrl tcospod Josip Pipan. Rolen je bil na Vojščici med Kom- nom in Doberdobom. Okoli 18S0 se je mnojrn trudil s snovan.iem slovenskih de- lavskili or^anizacij v Trstu. Tam ie nsta- novil tudi tvrdko: Pipan & Co.. ki ob.stoji «>e danes. Potem je mnojs;o potoval ter se ie konečno ustanovil kot trjyovec v Lon- donu, kjer je živel 27 let. Vcs čas sc ie živo zanimal za nas razvoi in ob prevri»- tu se ie neizreceno vcsciii na.^c osvobo- ditve. Pred kratkiin je postal iiiccosiovet»- skt državljan. a te sreč.e ni vf.Wv.) dol^o- rakali Iz mesta nizdol proti pristanišču in so se naše v>tvc vrstc pokazale iz ulicc, so jeli na beosjrajskv trdnjavi «nncti topq- vi in pokazale so se zanorcdoma sloven- ska, hrvatska, bul^arska in srbska na- rodtia zastava. In ko smo še začu^i prvc zvoke koračnice »Naprei zastava Slave«, katere je zaigrala kralieva ffodba na kro- vu parnika, kateri ie pri^el iz Beograda po nas, smo zdavnaj pozabili. da »kiša pada« in da je hladno, kajti sprejem nas je tako iznenadil in obenem navdnsil, da nam je bilo prav vsem prav vroče pri sreu. Obmeine straže so se sicer prav j trudile, da bi videle naše potnc legitima- ciie. a naše oči so bile uprte v krasni po- j2;led Beo^rada, naša ušesa pa so srkala akorde narodne naše koračnice in marsi- kateri stražar je slišal: »pusti me v mini« .:, so nas tudi v resnici pustili z malimi iz- iemami v miru, kajti tudi strata ie str- mela, kako sprcjema FJcojfrad iugoslo- vensko dijaštvo. S parnikom so se pripc- Ijale deputacijc in takrat že v Bcogradu ¦navzoči Slovenci in Hrvati. tako, da nam je bil parnik skorai prcmal in smo stall notri dol do kotlov. Na parniku so se godba in pevci vrstili. slišal si zopet sa- mo narodne in pa »Bože pravde«. Ko is parnik zapustil zemunsko pristaniSčc, so Bolehal je že delj časa. Kriza .ie nastopila s tnko silo, da ni bilo vcč rešitve in v sredo zvečer je za vedno zatisnil svoic DČi. Blaffi pokojnik jo zapustil voč štipen- dijev za revne primorskc diiakc, osfalo pa je naklonil svoji ncčakin.ii in ncčakii. 7/c] nam jc bistrc.cca možn in vnetesa ro- doijuba. ki jc vedno sanjal o slovanstvn in o njcpfovem ujedinjeujn v veliko vsc- slovansko iinijo. Ohrnnimo .tea v hvnl-v- nem spominn! X. Posečnfte slov. Hudslco - umefnISko razsfavo v telovadnkimeščinsk'? Lo'e! Petek od 1.0.—20. ure, v sobo*o od 10—12 ure! Nocoj (netek) ob 20, uri istotam r>redav3r?ie ' Mestna deška osnovna sola. Novinci. bodisi 70 za prvi nli kateri viš.ii rnzred. ki nri šolskem popisovanjn. katero so ie vr- ! šilo v mestnem šolskem ryjonn nd niše do ' hi.se. so niso bi!i vpisani. naj se zdnsiin v tor^k. dnc 13. sept, med 9. in 12. nro do- 7)oldne v T>oslopin osnovne sole v 1. nad- stropjn desno. Vpisovnli pa se bodo sa- ?->ir> tisti otroci, ki stannjeio vmcshi Co- lin. K vpisovanju io. prinesti seboi rojsfni izpisek. stnreiši učenci-novinci nr /adnjo šolsko naznnnilo. — Nasledn.ic°:p (-]"q. ^ sredo 14. sept, se zbere mlndina ob nol 8. nri zintraj v Soli, nnknr odido k slnžbi božji v farno corkev. Pevc? in novke naj nrinosojo seboi corkvene pesmi. Ponold- ne tos/r> dne so vrši ob 14. nri ncitcliskn konfei'oncn. V cietrtek, 15. sept, je ob R. 'iri roden nonk v vseli rnzred in. Drf.nvwi krnlevjn zaščHn dece mi *^i1r;dinf» v Cftliu ima svo' redni občni 7bov dno 2. septcmbra ob pol 8. nri zve- f!cr v »nestni osnovni soli fprvn nru'str. desno). Dnevrn rod: 1. Otvoritev ob^iir- «n zbora. 2. TajniSko noroeilo. 3. Blrffaj- ri^ko noroc'io. 4. Odobrenic Ictno.crn ra- čnna. 5. Snrciom.injc novih clanov. r\ Vo- Mt«?v odbora. 7. Slnčn.inošfi. Pn obenem 7boni se bo pobirala tndi članarinri (2 di- rrnrja od rednc.c;a člana na leto) od bivšili kakor tudi od novopristopivših člrmov. Vso člnnc drustva. in prijntei.io nasc nbo- .?re mladinc vabimn k obilni luloiožbi. Odbor. Redni obeni zbor »Kluba r.apr. s!ov. akadcmikov v Celju« se jc vršii dn^ 21. av.^nsta 1921. Za poslovno Icto 1021/2? jc bil konstitnirnn slodcči odbor: K'^.s MirKP. stud, inr., predscdnik. Mc.iak Mrvii?, stud. inr.. podpredsednik, Tomšič Stanko, abit., tajnik. Erliatie Tvo. stud, tech., bl;;^ajnik. KolJ^ok Martin, abit.. knjižnicar. Modic Stanko. stud. ehem.. gospodar i.i nrhivar. Lnznik Zoran, stud. phil.. odb. nnmestnik. Mikič Fcdor. stud, med., prc.'-rleclnik. «Klub naprednih slov. akadcmikov v Ce1,iu« namcrava v tekočem poslovncm letu ustanoviti dve knjižnici in sicer \- § t o r a h in V e 1 e n j u, kjcr ni do scdaj nobene knjižnice. Zato sc obrača klub do si občinstva z nujno prošnjo. da mil pri- skoči na pomoč ali s knjicrami kakorsne- koli vsebine, vczanimi ali nevczammi. a si pa z denarnimi pjispovki. Dn.rovi naj sc po^iijajo na naslov: »Klub napr. slov. r>- kademikov« v Celju, Nar. dorn. 3. nadstr. Co sc naznani krai. kjer se knjicrc dobc. ro^ljo klub sam ponje. Tmena dnrovatc- l.icv so objaviio v časopisih. Kbtb napr. slov. ak.^dcmjkov v Cclj«! bo kupil /a denar, ki io prcost?1 pri prirc- ditvi »Zdravstvenega tedna«, skioj)iik, ki se bo uporabljal pri vseh pol.iudnoznan- stvenih predavanjih v mestu Celju kakor tudi po ostaiih kraiili ccljskc»-a okra.ia. Ker pa je temeljna .^lavnica za la nakun šc imio.c:o premala,. prosimo, da nam vsakdo po svojih močeli poma^n, Kaksne važnosti ie ravno skioptik pri predava- njih, so pokazala predavanja «Zdravstvc- nc.c:a tcdna«. Zlasti pa prosimo s.q;. velc- industrijaice in veletr.üfovce, da slcdijo zfflcdn ,s-V. velcindustrijalca P. Majdiča. ki ie daroval »Zdravstvjncmu tedni!': vsol*) 1000 K. Darovatelje in darove obiavimo \- časopisih. Požar. V sredo 24. avg. je bila okoli 5. ure popoldnc med Celjem in Vojnikom Iiuda nevihta s točo. Bliskalo in grnielo ic jako močno in skorn.i istočasno jo strc- !a udarila in vž.^ala v Šmar.icti in na Lju- bečni. V ^marjeti je popolnoma pogorcl kozolec in hlcv veleposestnika in lesne.c:a tr.fcovca jrosp. Franca Catena p. d. Kn- čerja, na Linbečni pa kozolec poscstnika Anton Rezar-ja p. d. Bre.ški. — Skoda je na obeli krajih o.^romna, kajti zfforele so ¦/dike množinc sena in drugih pridclkov. 2ivino so rešili. Hvala Lre požarnim brambam. ki so doSle k obema ponesre- čenc^ma na pomoč in obvaroyale v bliži- ni stoječa druga poslopja pred pozprom. — Gospodarji, dajte svoja poslopja, živi- no in pridelke proti škodi požara zavaro- vati, da v slučaju nesreče ne boste trpeli prcvclike ^kode. TurJstika in sport. Glavnl §ahovsk! turnir v Celju. V sredo seje odigralo descto kolo. Z najvcčjo napctostjo pričakovana partija Poljcnec—dr. Erdey se jc igrala uprav mojstrsko. Erdey jc igral Bogo- Ijubovo obrambo proti damskemugam- bitu, varijanto, ki se je posebno rada igrala na tern turnirju. Nastala jc z obch stranij zaprta pozicija, ki jo je Poljanec prebil dvakrat z žrtvijo. Po sedenuirni borbi sc jc partija preki- nila z nckoliko boljo pozicijo za Po- ljanca. König jc dobil proti Niciforju, Kramer pa z briljantno igro proti pro+i Pcijcrju. V tcj partiji jc pokazo! Kramer svojo staro mot. Ko je bil šc v Ljubljana, so tvorili Kramer, Polja- iiGC in Vidmar Snliovski kro;'2lf v ka- varni pri Slonu. Bili so to prvi, ki so orali šnhovsko lcdino po Slovcniji. Dr. Banckovic jc izgubil v pozi- cijski igri proti dr. Trstenjaku. Tudi dr. Trstenjak jc pokazal na tern tur- nirju, da jc močaii igralcc. Brcz dvo- ma bi doscgcl mnogo iepše uspehc, ako bi imcl vcčkrat priliko, igrati z močnimi igralci, tako pa samotari v Koprivnici, odrezan od vscga šahov- skega sveta. Fcrjan jc dobil proti Božiču, Vukoviču sc jc pa pripisala partija proti Ormaju kot dobljena. Trikrat prckinjc.ua partija dr. Baueko- vič—Vukovič jc bila diskvalit'icirana, kcr stn igralcn kršila stogi turnirski red, in sc štcjc za oba kot izgub- ljcna. Popoldnc so sc igralc ncdokon- čanc partije. Ferjan jc izgubU proti Niciforu, Pcycr proti Vukoviču, vročc- krvna nasprotnika Poljancc in Ničifor sta sc morala zadovoljiri z remis. zopct jeli ffrmeti tonovi in urncbesni '/i- vio-klici iz beo.cradskecra pristani^ča so nam doneli na nšcsa. Skoda, da ie vedno h'njSi naliv začcl motiti veiičastnost trc- notka. Cim bližje je prihajal parnik k n- bali, tem večjc navdužen.ic je bilo na na- Si. a tud'ma bcoRrajski stranl. In ko je parnik krenil v vodovjc na^e Save, snio st? čutili bolj domaČe neKo ua rojštnib tlch. V pristanišču je kar mrpcoielo ljudi. kateri so tckmovali, kdo nas bo prijazne- jc sPrcicl. Pozdrnvili so nas tam oficijel- no zastopniki mesta Beograda, pozdravi- li zastopniki dijaštva in drujri- Povorka ie bila hitro sestavljcna. n.ici nn C-eln kralje- va j?ardna sodba. Odkorakali smo v mc- sto. vpraSnjoč, jcli nam bod.1 žc prvi dan prilika dana. videti potomca Crnctrn Juri- ja. Odffovorili so nam, da bi bilo pričako- vati, da nas kralj pozdravi r:iz baikona. toda. z ozirotn na močno deževje. kralja skoraj .ccotovo nc bode videti. A kako v*- selje jc zavladalo med nami. ko .smo. prispevši v sprcvodu do kralipvo residen- ce, zapazili pri oknu sivolasejcra juna.ka, i obdaiicffa od svojih sinov. t^kratneKa prestolonaslednika Qior.ccja in sedanje^a kralja Aleksandra. Kako radostno je bilo ! srec pri pogledu na ko^ceni in markantr»! obrnz nekdanjec:a vodje vstašev Petra Enajsto kolo jc bilo za prva- kc naravnost usodepolno. Poljanec o- čito ni bil disponiran, igral jc slabo in izgubil partijo proti Ro2iču. S tern jc izgubil vsako nado na drugo mesto. Sc bolj usodepolna jc bila partija Poljanec - dr. Erdcy, ki jc bila prcjšnji dan prekinjena. Ta mojstcrska partija jc bila v drugi polovici poteka šc bolj z-animivo kot v prvi. Igrana jc bila do konca velikopotezno, kakor jo znajo igrati.samo mojsiri, in sc rnora brcz dvoma smatrati za najboljšo partijo v eclem turnirju. Po trdovratnem odpo- ru jo jc dr. Erdcy izgnbil. S tein sc je hipoma sprcmcnila vsa situacija. König jc dohitcl Erdejja, in zadnja dva dncva bosta odločila, kdc bo prvi. Izid jc tcžko prorokovati. Dr. Erdcy jc iz> kušeu igralcc. Udclcžil sc jc pred lcti štirih turnirjev v budimpcštanskem šahovsktm klubu in dvakrat jc odnc- sel prvo darilo. Njegov nasprotnik za prvcnstvo, König, jc šc mlad. Večjih šahovskih uspehov doscdaj šc ni do- scgcl. Lotos spomladi jc igral v du- najskcm šahovskem klubu Schlechter in postal med 31 igralci devcti. Tcm večji uspch jc doscgel na sedajnem turnirju, kjer dosedaj' Se ni izgubil no- bene partije. Vse kaže, da bo postal šc mojster velikcga stila, na vsok na- čin pa obvlada najbolje od vseh ša- hovsko teorijo. Obctajo sc nam toraj še najod- ločnejše in najbolj zagrizene borbe. Vsak od igralcev vc, koliko točk mu šc manjka do zmagc, in bo skušal z vscmi silami potolči nasprotnika ali mu vsaj odtrgati pol točke. — V o- stalcm jc izgubil dr. Trstenjak proti Vukoviču in Nicifor proti dr. Bancko- viču. Kramcrju in Ferjanu sta sc pri- pisali v dobro igri proti Orrnaju in Kohnu, Peycr je imcl prost dan. Stanjc po enajsteni kolu: dr. Er- dey, König 712 0>; Vukovic 7 \'2; Poijanec 6 V2; Ferjan, .Kramer 6; Ni- 1 cifor, dr. Trstenjak 5 ; Rožič L\; Pcycr 3 V2; dr. Banckovic 2 1 :. Popoldnc se je scstala komisija, izvoljena na sahovskcm kongrcsu, da določi turnirski red in igralna pravila na podlagi izkušenj, dobijenih na tur- nirju. Vsi sprctninjcvalni prcdlogi so bili zavrnjeni in sprejet nespremenjeu turnirski in igrairM red »LJstfcdni je- dnoty Ceikycli šacliistu« kot.veljaven za jugoslovcnski šahovski savcz, to- raj za vse včlanjene šahovskc klubc. Od igralnih pravil zfisluzita paztijo določbi, da sc morn pri rošadi kralj prcj potegniti kot irdujava (stolp) in da so vsc kazenskc potezc ncdopustne. Razvrstitev »Zvezdne« dlrke v Celje dne 28. avgusta 1921. Klub slov. kolesar- jev Celje 10 km: Celje-2alec-Celie, cilj v Celju do 7.30; Klub »Ilirija« podruž. §o- stanj: Šoštanj-Celje, ca. 30 km, cilj v Ce- lju od 7.30 do 8. ure: Klub kol. »Ježica«: Crnuče-Celje 67 km (start na Crnučah) cilj v Celju od 8. ure do 8.30; Klub »Iliri- ja« Ljubljana: Ljubljana - Celie 75 km, (start na Dun. c.) ob 6. uri. cilj v Celju od 8.30 do 9. ure. Cilj za te Stiri ktube v smeri iz Ljubljana restavraciia »P r i K r o n i«. — Mariborski klub: Mprihor- Celje ca. 60 km, cilj v Celin lJ.3O: Klub. kol. Ormož: Ormož-^-.-sjc oili y Celju ob istetn časn: Klub kol. Križevci: Mrkonjiča! Kako ljubko so se nam v po- zdrav smehljali in nas pozdravljali vsi trije KaragjorRji. 2al se sprevod ni smel ustaviti in tako je bil Ie kratek čas. v Kct- terem smo lahko si o.^ledali in vtisnili v sree te tri velepomembne osebnosti. Živio-klici kar niso hoteli ponehati in so bili tako močni, da se godba cestokrat sploh ni slišala. Sprevod se je pomiftal naprcj, Kodba jc neumorno israla po ve- čini naše koračnice, dež pa ie padal, ka- kor da je bil za nalašč za tiste nro najet. Vse premočeni in od vožnie utrujeni smo dospeli v neki hotel, kjer je bilo prinrav- ljeno kosilo za kakih vSno ljudi-dijakc. ka- teri so prihiteli iz bližnjih slovanskih in neslcrvauskih držav, cla prisostvujejo vc- lcpomembni slavnosti — kronanju prvega jugoslovenskega kralja. Vse to dijaštvo je bilo gost srbske državc. V tern hotelu so bili vsi obedi in vse večer.ic. i^rala nam je pa vsakokrat — razven na dan kronanja — kralieva srbska ffoclba, oa , katere pa ie bil praviSrb menda samo koniicek, kateri je vlekel vozicek z vcu- kim bobnom. Marsikaten»Zatraceny, Je bil slišati iz ust ka.pdnika. če ie kateri godec kaj napačno zagodel. Po pryeni o- bedu so nas razvrstili po naših prenoči- ščih, pretežni del Slovencev '? nr..nO.':.. ¦ val skupno v poslopju tfinmazije tik beo- grajske trdnjave. Ko smo v Zagrebu od- dali svojo prtliago, nas .ie bilo nekoliko strah, ali jo dobimo tudi v Beogradu zo- pet v roke. A kako vzorno ie bijo to iire- jeno! Ko smo dospeli v gininazijo, ie že vsakec:a čakal kovčeg pri postelji. (Dalje prih.) C. fta Triejlav. Iz spominske kniige v Aija.^^c71 domu pod Triglavom sem posnei. ^da se ie zglasiio v tem gorskem zavei^ču do 15. t. m. izmed 1330 posetmkov le 8 Celjanov in sicer trije d.jakii, en u- čitelj/ena učiteljica tn tro-e Nemcev. Žaiostno dcistvo človeka neprijetno airne, ako vidi na dr'jgi strani lepo stevilo objskovalcev \z oddaljenih kra- lev naše domovine kakor Beograda, Bele Cirkve, v-«:- ^,:botice| Mostara| Zagreba itd. Turistika ie pri vseh kulturnih narodih najbolj lazširien in cis'an Sport. Pri hoji po gorah je treba intenziv- nega gibanja celega telesa. Srce deluje krepkeje in poganja kri v na]tanj§e žilice, ki bi morale pri vednem se- denju na našo škodo zamreti. Pljuča Siev. 99. »NOVA DOB At miLr Križevci-Ceije, cijj v Celju ob istem ca.su. Cilj /a te tri klube v smeri Mariborskc eeste pred restavracijo »B r a n i b o r«. Klub kol. Novomesto: Novomesto-Celje, cilj v Colju od 9.30 do 10. »ire; Hrvatski klubi: Zagreb-Celje 100 km. uij v Celju oU 10. ure do 10.30. Cilj v smeri iz Zida- nega inojita na bregu, restavraeija lv a- d e j.»— Zaradi reda je nujiio pctrebno, da si vsak klub urcdi start tako, da pride med doloeeniin Casom na cilj. (iaidjroba in skupni maserski lokal hotel «Beli vo?«. Zaradi skupnega obeda iiaj javi vsak klub število gg. dirkaeev ifi izletnikov do pet- ka zvcčer klubu slovenskili kolesaijev v Cclju. Po obedii zborovanje vseh navzo- čili kolesarskih.klubov. Popoldne izlet na Teharje. Kolesarski Podsavez za Slove- nijo. Največja plavalua tekuia Jugoslavijc bo lctošnje prvenstvo nu Bledu. No lo po piogramu, ki jc izreduo obsežen in vse- bujc teknic v plavanju, skpkih. waterpo- lo-i^ri ter razne vmesne točke, tenivK: tndi po udclcžbi obeta biti to najzanimi- vojša tekiua, kar j ill je bilo v Jugoslav iji. Najboljsi plavači Srbije. Hrvatske. Si>.- vonijc in Dalmacije so že dospeli ua Hied, kjer se vrše zaduje priprave za tekmo. l>a se omogoči tern večja udeležba i>ri icknii, je izposlovala »Sportna zveza« za iidole/.eucc 50%-ni popust na urogah juž. in drž. železniee. Sportna zveza izdaja izkaznice za znižano vožnio le d^ ->Mkw;> ob 6. uri zvečer v lastni pisaniL Plavafcta tekitia na Biedit za jugoslo- vensko prvenstvo, ki je bila vsled sinrti Nj. Vel. kralja Petra preložcna, se vrši 2S. avKusta z istim prograinom. Na Bledu sc iiveljaviio s 1. sept, po- SCZ ^lC- S2ba z ull° P"sijljo sta.ro najvee 30 K- ~- Za dob» V«lesc,,Uiia bode posloval¦ iia l.iledn posehen stanovanjsiu mad, ki bo nakazoval noselnikom xtanu- vanja. Uradoval bode v Bleiskern clonm do poslednjega večernega vlaka. Sokolstvo. Vfiein Sukulskini dništvnm. V zaj njeni casu so se dogodili slučaii, da čiaili Sokplskih društev ob priliki sokolskih zletov niso inieli potrjcnili svojih želez- niskili i/.ka/.nie na nasprotni strani od zletnega odbora. Take izkazjiice se /a povratck neveljavne. Zelezniški nsluž- benei iinajo pravieo od takili ude'ezeueev zahtevati po 10 dinarjev pribiikn. Opo- zarjamo vsa Sokolska dnistva, da opo- zore svoje elanstvo na to nepravilnost, ker bode siccr inielo gmotno škodo. Sia- reSinstvo .liigoslovenskega Sokolskega Saveza. Telovudno dnislvo Sokol v St. Pavlu pri Prcholdii prircdi, kakor y,e ohja vljeno. v nedeljo, tineas. aviCiisla <>l> 3. mi po- poldne na vrtn g. Veclenika svoju prvo javno telovadbo, spojeno / veiiko ljud- sko veselico. Svirala bo železniearska godba >z Celja. Nastopi več dcv.skill zbo- rov. Ker vozijo veeerni vlaki Droti Colju in Velonjii ob 9. mi iz ^(. pe(ra {„ }}()Lj0 vozovi iz St. Pa via do postaje vsakoimir dibs jo globlje in svcži zrj.k proj.-ol« v. maiiiljivim vonjem ülp:;ke fJore t^r tü- meljito prezrači zakajena .d.hala. Čista Rorska voda se pombi skoraj vsa za prebavo, dočiin obtfže opojiio pijače nage obisti. Tek v planinah je zavi- cianja vreden. Turistika je v drugem pogledu izreden dufievui u2itek. Ni treba kakega privzgojenega idejalizma ali priuCene senUm^nUliJOsti, treha je le priproste seiui^:ivnosti in nepakvar- jenega čustv.ovanja, da se more na • slajati nad največjo utnetnino narave, ki io najdeS le v plaiiinah brez kvar- nih primesi kulture. Daleč od ljudi sam sredi veličastuc prirode se bo5 zanitnal za najmanjSo podrobnost, dočirn sitio v vsakcianjosti pcvrSui in prav težko zberemo duha k resnidiem užitku. s planin se vr«eš končno Čil, zadovaij^n, poliT blažjih misli in čustev. Prijetnih vtisov, ki jih nebroj u^.ijeS v pluninah, ne mores kmalu powbiti in <».b pfvi pviloziiüsti bo3 zöpet za;jr,abil za palico |»> zadel nahrbtnik na plsča. Turistika jo ztlružeiia z razmcroma maihnimi str.o5ki, mnogo več se iz.da za driige, često manj nedoJžne zabave. Slov^nci se moremo po pravici ponaSati s krasoto naših tal, a žal to Jepoto preiralo poznatno in spoznavamo. V primeri z brati \z ravne Vojvodine in krSne Merce^ovine, ki znajo na5 planinski svet vižje ceniti nego mi sami, imuino »snežnikov kranjskih sivga poglavarja« prav pred nosom. V na razpolago, se imd.ei.anio kar iwjvev Or biska oU strain* bratskih društev, kakor tudi slavncga obeinstva. St. Paveljski Sokol prosi vsa brat- ska društva, katerim so bile vprašaliie pole poslane, naj jih kar najliitreje izpol- niio ter vrnejo. Sprejein in pozdrav brat- skih društev se vrši ob 2. uri popoklne, zato prosimo, da so zc pred drugo uro v St. Pavlu. Ona dništva, ki že z dopol- danskimi vlaki pridejo in ona, ki želijo, da jini vozove nasproti posljemo, prosi- nio, da uam to nataiično lieniudoria ja- vijo. Sokolski odseK Dravograd-Mvza pie- ioži za 28. avg. napovedaui javiii nastop z veselico vsled žalovanja po Ni. Vol. kraljii Pelrii I. Osvoboditelju na uedolo- oen eas. Nastop pravocasno objavimo. (iloboko. (Zalivala.) Ob priliki nsta- novitve telovadnega društva Sokol v Globokem dne 15. t. ru. darovali so eenj. gostjo iz Brežic in tlomaeini y.d dobrodel- ne naniene 353 K, od katerega zueska se bo porabilo 100 K za nabavo tclovadiicga orodja, 253 K pa za prireditjv večjoga pončnega izleta globoSkih iičetic.ev. Vsem darovalcem in prijatcl.icm iniadega Soko- la in mSeče se mladine izreka najioplcjšo zalivalo šolsko vodstvo Oloboko pi i Hre- žicah. Sokol v SimieuciU pri Muribv>ni otvo- ri jeseni javno ljudsko kn.iižnieo, ki bo iz- poluila obC'iituo vrzel v prosvetuen.» d^lu- Krall ASeksarideir te®t Mladi kralj Aleksander io bil v voi- nali, ki jih je vpdila Srbija. ze!o živalmo aktivno iideležen in je pokazal svoje udli- čue vojaške sposobuosti. V balkanski voj- ni je dobil komando nad prvo annijo, ki je zmagala na Kiunanoveiu in ki je zadala poslednji udarec tiirški vojski nri Biiolju. Na čeln svoje prve annije ie odkorakal lMestoloimslcdiiik Aleksanüpr \X okt. I*>1- zmatfoslavno v I)u5?inovo Skoplie S svojinu hrabrimi eetami je zav/.el Mar- kov Pritep in Srbski liitoli. Nylo^a. kate- ro je dobila prva armija v bukarski vojni 1. 1013, je bun, da napacle center (sredi- šče) bolgarskili postojank Dronak. kaj- üiiiiski Ivid. To luilogo je nrva üvmija pod poveljstvoui prcstolonasled .Aleksandra odlično izvršila in \r jednem iiirisu zavze- la Drenak. Dva dni |)o/neje je padel Rui- Canski Rid in s tein je hi!a 'd;l 17. tMi. Gospod, ki je bil 32-krat na Trigjavu, je uživ-al sličen railed le tri; ali Stirikrat. Za sostop xbero navadno pot v smers proti Bohinjskemii je/.eru. Večina turistov se ogiblje poti lnimo secimerih triglavskih jezer, cei5, d.a jo predolga in dolgočasna. Sodijo pač krivičiio äli pa so napačno informirani. Omenjena gorska jezercp. so izred-na ljubkost pla- nin. Kakor smaragdi se prclivajo v •zelenih, vijolstnih in modiih, proti sredi skoraj čr.nih barvah. Psimerjati bi jih mogli s slovitimi, po vsem svetu zna- riitni jezerci v Visoki Tatri, ki jim pra- raciji, zato je ostal delj časa v Lješu. Ob tej priliki je odredil, da se mora bolnim vojakom iz dvorne kuhinje poslati vsak dan mleko in druge potrebseine. Uasi mu je bila na razpolago ladja, da se prepelje iz Albanije na Krf, je izdal naredjenje, v kojeni pravi: »Najprej se niorajo vkreati begunci in eivilno prebivalstvo, nato bol- ni in izmitčcni vojaki, nazaduje ostanek vojske, s katerimi pojdem tudi iaz.« Ta naredba je bila v celoti izvršena. Italija- ni pa s svojimi ladjami niso čakali, am- pak se odpeljali. Težko bolncga prestolo- naslednika so zvesti njegovi vojaki ncsli od Lješa do Hraea. Ko je prišel na Krf, se je prcdvsem brigal za voiake, ki sta jih morila bolezen in glad. Z nestrpnost- jo jc v izgnanstvu pričakoval dneva, ko Sc bo niogel zopct ramo ob rami boriti s svojimi vojnimi drugi. Pred napadom na Kajmak-čalan ga vidinio stain») na posfa- jankah v divizijski in polkovni opazoval- nici. Po zavzctju Kajmak-čalaiia obliodi bojisče, se divi hrabrosti in vstrajnosti nentrudnih bojevnikov. Da ni bil stalno v sredini svojih vojakov, si pusti pustaviti šotor na Kajmak-ealanii v ney>osredni bli- žini postojank. Ko je bila 15. sept. 1918 prc^bita bolgarska fronta, ie opa/oval pr#- stolonasleduik napredovanjc svojih hrab- rih vojakov. S sol-zanii veselia v očeh je piišel k vojvodi Mišiču, ga objel in polju- bil. Molče sta si stisnila roke. zakaj v leni trenutku vesclja in vzhicema so bile be- sedc nezadostne, da izraziio custva, ki sta jih takrat občtitila. Prišetlsi v Ucograd, je ituj>ei i>ie>u>- lonaslediiik, kakor nunogi dnigi srbski ča- stntki, svojo Iiiso oropano od sovražnika. Kakor drugi je moral tudi on v tujo Iiiso, ker v svoji ni imel na kai leči ne s čim se pokriti. Tako je današnji kralj Aleksander v tcžkili borbah od 1. 1912 do 1918 skromno delal na velikem delu narodnega osvobo- jenja.vestuo vršeč izročeno mu vujaško dolžnost kakor vsak izmed iijegovih vo- jakov, od katerih se in iiikdar loci!. S IS S 1/. Trbovelj. Krajevua organizacija JHS /a Trbovlje ie nameravala imoti svoj občni zbor v soboto dne 20. tin. Lbralo se je v • gostiluiiikih prostorih piedsetlnika jf. (ioropevseka nad 50 od- lieiiiJi somisljeiiikov, na kar sc je skleni- lo na predlog gerenta g. Plavšaka opusti- ti obeni zlior v znak splosncga žalovanja pb smrti Nj. Veličanstva našega Osvobo- (litelja kralja Petra in preložlti občni zbor- jia torek 30. avgusla. Vršil se ie i'.a to [)i'i- jateljski sestanek, na katerem se je skle- liilo, po.slali na kabinctnn pisarno N.i. Vel. kralja Aleksandra sledečo sožalno hrzo- javko: Kiajevni odsek Jugoslov. demo- kratske stianke v Trbovljah — Slovcuija "zraža ob smrti prvega iugoslovenskega ki2""a-0svoboditelja svoie najglobokejše sožnlje. Istoeasiio prisega kialju A)ek- sandni neminljivo zvestobo in udanost. Za odbor: Goropevšek. ,vijo »stavi« :Ji »plesa«. Sedmera triglavska jezera so zve- ;zana med seboj ppd zemlj.o in pribuče končno iz pečin Komarče, biv.ališča divjih koz, n.a dan kot diven slap Sa- ,vice. Sredi med dverna jezercema stoji •planinska ko.e-a. Kad kočo $e dvig.a fTičaricii, kjer $e dob? krasne planjnke. Si.cer so planinke v uiglavski skupini :dokaj reclka prik.azcn, ker jih turisti ;ne.tismi!jeno ir< lahkomiselno uničujejo. Planinka je lepa le v prosti v naravi, :za spomin pa zadostuje ,par cvej.ov, ne ,pa ct'1 šop. Kro^ koče se razteza ob- .se2en prastar mecesnov gozd, ki pre- liaja neopaženo v borovje in smrečje. Pragozd je krasota in redkost, kakor- ¦Snih se najde malo v celi Evropi. Č\\ ,dovita je ta vcgetacija ! Drevje si je poiskalo sleherno troho prsti, da je videti, kakor bi priklilo naravnost iz skal. Kmalu za zadnjirn jezercem se .spusti pot nizdol po strmi, malone navpičrri steni Komarče. Daleč na okolo se razle&a bobnenje sla|>a. Vendar ga nc moreS zazreti, ker ga okLepajo skale od trch strani. Dostop je za enlcrat mogoč le iz doline, pri .temur pa mo- raš narediti velik ovinek nazaj. Pri.ča- koyati je, da v doglednem fasu sp.e- ljcjo povsem kratko pot v krnici, ki obdaja slap. Voda pridere \z skal v k.aslcadah, nato nekaj.časa prosto pada, ¦potom pa Kdrsne razblinjena v ne- skončno drobne kapljice po skalni steni v precejäen tolmun. Proti vzhpdn D 0 p i m i. Žalec. Delo je najbuljža in najiz- d.:tnej^a diSava v Človeškem gospo- darstvn Delo je oni Činitelj, kateri dela čioveka veselega! zadovoljnega in sreü- nega. Delo daja ljudem zdravje, jih dovede do visoke starosti in jim do- prinaša blagostanje. Delo, delo in zopet delo — pa ne osemiuno — naj bi bila parola vsakega Človeka, vsake družine, vsake občine, vsake države. Kako ne- milo dirne človeka, ako vidi sedaj v hmeljski seziji otroke najrcvnejših slojev brezpcselno sedeti na hišnih pragih ali kje drugod. Sedaj, ko si vsak žolarček ljudske ali meačanske sole dnevno lahko igraie zasluži po 20 do 30 K, pa ga tii človeka, da bi te mlade lenuhe in postopače prisilil k delu in zaslužku. PriJla bo zima in treba bo obutve, obleke, šolskih potrebžčin i. t. d., pa ne bo vinarja pri hiši. Merodajni činitelji: sturiši, učitelji, duhovniki, občina — storite nemudoma svojo dolžnost ! »Lenega Čaka str{;an rokav, pa!ca bertiškč, pra?.en bokav !<« Deloljub. Saylujska doüua. Mi dolgo te^a, kar sein iind opiavka pri okr. šol. svetn v Celju. Meiiijč, da itna pisarna svoje pro store že v II. nadstropju, mahnem jo po kamenitih stopnicah gor — pa, 0 jpj ! — na vratih najdem druge na- pise. Ko izvern, da je pisarna okr. 5ol. sveta že zopet premešiiena in sicer v pcitiičje iia desnp, podßtr. $e y te .pro- store, v katirih je bii ^ekdaj qanieSfep dnviJni urad. KakSni so pa ti prpstori? — I'1 v> d v s a \\ p k r i t i k o l Prva soba ppl- na starih z;«b.p.iey, škatelj in papirja, vrata i\i p.kna razdrap.ana, zidpvi črni, peč'i v razvalinah in atmo.^fera za. »po- yin't«. In v takih prostorih naj uradu- iejp činitelji ,okr. sol. sveta ? To je 5 k a n d a I! Kmalu bode pisarna na tneSceus na dvoriSču blizu straniSč in ka- iialov. Hiša je velika in prostorna in kaj bi pa bilo, ako bi se pisarne drugih od- deikov tnalo stisnile. Skoda, da se nista opozoriia minister za socijalno oskrbo in kraljevi nameslnik povodom bivanja v Celju na te irzorne pisarniSke pro- store. Res, Skoda! Feter Metla, učttelj. Razbor prl Zlünrum mostii. Tu- kajSn;t župnik Nikoiaj Jamšek je čudeu človek. Ne samo, da je nadut sovr;.i?.nik Sokolstva, tetnveč se ob raznih prili- ¦ voč>r znklmčil. Šoštanj. Due 18. tin. je vprašala neka bolnica iz Topolšice pri glavnem moslu (čez potok Pako) v Šoštanju gospodieno Schützovo — hčerko Woschnaggovega uslužbenca — kako se imenuje omenjeni potok. Gospodična Schütz je odgovoiila: »Ich verstehe nicht sloveniscli« — dasi- ravno ie žc več ko 10 let v SoStanju in je zmožna slovenskega iezika. Proti taki in- famiji je na mestu edino-le — naiodloc- nejši slovenski fašizem! Sv. Stefan blizu Šniarja. Tukaj se je pojavila gri/a, 2e voč Ijndi je obolelo na njej, umrl Se ni nilu'e. -- Vilo z vinogradoin in zraven spada- jočim nospstvom je kupil od nemškii- tarske posestrnce Matiido Kaulich i;lö- venski rojak Franc Praunseis iz St.. Jurja ob juŽ. ž?lez. Matilda Kaulich je teta soproge dr. Drobnitsch-a, sodnika v Oradcu. Kako pridno je hodil dr. Drob- nitsrh z nahrbtnikom sem in tja, je vsakomur znano. Ljudi je pridno hujskal proti Jugoslaviji, zato mu pa tudi žs- limo veselo adijo. — Tukaj smo do- bili novo učno moč za III. razred in sicer vrlo ljubljansko srajco g. Jožefa Špan. Želimo Ie, da oiroci ne bi pri- hajali domov sklobasastimi in cteklimi rokarni, tako da niso za nobeno delo več. Otroci se murajo strahovati, to tudi mi odobravamo, ali na primeren način. DrugaČe ga bodenio pa vedeli spoStovati in ljubiti kot nevega inteli- genta tnkaj v lako zapuščenem in osarnljenem Sv. Štefanu. — SuŠa nam ]ii skoraj vse letošnje pridelke uničila. Živino bi radi prodali ali k3ko, ko se pa plačuje za njo 7—8 K žive teže. Ako pa po meso pošljemo za boinike ali druge izvanredne potrebe, inoramo pa plačVti 24—26 K za kg. — VpraSanje je, kako sc bodojo kotarji in viničarji preživeli, ko jim je 2e itak skromni pridelek su5a popolnoma uničila. Tukaj bo pač vlada naprošena, da tem re- vežem priskoči na pomoč. V St. Petru na Medv. selu smo imeli na dan kraljevega pogreba ob gestih maSo za zdravje pri živini, ob sedmih po molitve za kraija. MaSa.ni smela biti za kraija, ker ni katolican, čeravno jo je baje sam Skof Napotnik v Mariboru čital. Mi pa rnislimo, da je vzrok, ker ni maše nihče plačal. Slovenska Bistrica. Dne 23. t. m. nas je zapustil gospod podpolkovnik Velimir Veljkovič, poveljiiik tukajšnje posadkr, ki je premeščen v Kragujevac. V poldrugem letu svojega bivanja m«d nami se je vsern priljubil, kajti kot pravi Srb, kot naroden častnik si je znal s svojim dclovanjem pridobiti srea prebivalstva. Velika udcležba na po- slovilnem večeru je bil s\jaien dokaz, kako smo cenili moža, ki je bil vedno pripravljen narodno stvar podpirati in ze njo delovati. Žekti bi bilo, da bi bil njegov naslednik tudi tako ljubeznjiv gospod, kakor je bil gospod podpol- kovnik Veljkovič, kateremu Jelimo obüo sreče r-a novem mestu. Ho- vodom smrti kraija Osvoboditelja se ie vršila dne 22. t. rn. ob pol 6. uri /veCer posmrtnica, katere so se uao- leZili tukajSnji uradi in zasebniki. Le cudno se n::m je zdelo, ön so se naši klerikalci odlikovali s svojo odsotnostjo. — Se pač bojijo cerkve, kakor pe- klenSček križa. Tudi se nam je čudno zdelo, da je cerkveno opravilo opravljal le en duhovnik z meŽnarjem, med tem ko so po mestih opravljali iste viSji sveüeniki z asistenco. Znabiti se bodo bolje skazali, če premine kak oholi Habsburžan. Vederemo! — Komuni- stieni poslanec dr. Milan Lemež je po- begnil. Tako poročajo Ijubljanski dnev- niki. Njegovo delovanje za dobrobit Ijndstva pa je bilo zelo čudno, kajti izjavil je, da so komunisti razdeljeni v stotnije, dobro oboro/.eni, imajo dosti streljiva in da so pripravljeni ?.a na- pade. Dobro bi bilo toga človeka ne- koüko potegniti po kakern kazenskem paragrafu, da se bode streznil. Č» torej pride komunist Lemez prisiojni oblasti pred oüi, naj ga vpraša, kie so oboro- žene stotnije komunistov in kje je skrito orožje s streljivom. Iz Ljutomera poročajo, da tamosuje ncniškutarske rodbinc: Steklar Wirth, usnjar Sinigoj, gospa Stermau in gosffl- ničar Hcrndl ne zanpaio svo.iih otrok na- §iin šolani, ampak jili posiljajq v graške sole, odkoder prihaja deca seveda polna nestrpnega sovraštva do naše državc. Vsekakor značilno! — Lentzcvo poslopie na ülavnem trgu je kupil g. Vcuccslav Vilar, trgovec z žele/nitnv Ncpotrdltcv R. Pcska za HubliansUc- Sa /iipana-. Ministrski svet ie vzel nazna- 113*3 razloge, iz katerih g. minister Pribi- čevič ni prcdlagal ff. Peska v potrdifev za ljii'bljanskega župana. ter odobvil niini- strovo postopanie. Podpisovanjc noii-anjcftn posoSila v zneskii pol liiiljarde uinarjev se pričnc 1. sept, in train do 30. oktobra. Za podpiso- vanjc jc žc scdai veliko zanimanje /lasti med našimi rojaki v Amcriki. Zastopstvo Sloveniie ob pogrcliu kraija Petra. Kot čluna vladc sla bila na- vzoča ministra dr. Kukovec in Ivan Pti- cclj. \7. Ljnbljane je došcl pnkraj. nntncst. minister Ivan Hribar, iz Pragc nas posla- nik t\r. Rogumil Vošniak. Iz Ljubljano SO bili nadaljc general Maistcr in ruhiiiral Koli tcr bivša prcdscdnika Jos. Pogacnik in dr. Breie prcdscdnik apelacijskoo;n so- dišča Ivan Kavčnik, proreklor dr. Jos. Plemelj. Slovenska mesta so poslala svS- ia zastopslvn, na čeln slovenska Ljublja- na z dr. Zarnikom. Jos. Turkom i. dr., Maribor (župaii Orčar, nbč. svelnika pro- fcr.or Voglar in Svetličič. kanonik d\-. Vraber). Celjo fpodžupan Karl Žabkar in nbu. svctnik I. Prekorsck), Konjicc: dr. Rud(^lf, Ljuioiner ravn. Baukart, okr. za- stop Ormož (L. Petovar) Brezicc dr. Hn- ddist, Kočcvjc Kajfež, Kro.nj žiipan Pirc bilo je zastnpano tudi Novomcsto in Raj-- licnburff. V častircm številu sc ic udeie- /i!o pogreba narodno '/enstvo iz Ljnblia- ne. Proslava sedenidesetletnice dr. Iva- na TavčarJM jc radi splosnegn naioduega /aiovanja na /eljo jubilanta odlo/cna od dnnašn.iu sobofe na začetek scntcmbra. Za Dom Feriialnega Saveza v Topoli. roistnem krn.iu krai.ia Petra, ie odstopila Topolska ccrkev Karagjorgicv kouak, prvo vladno palačo junaškosa Karasjor- o-ja, Osvoboditelja Srbije. Konak, ki so !j;a Nomci za časa oknpacije razdcjali, bo Feriialni Savez popravil. kar jca bo stalo kroj; ion.000 kron. Savez sc obrnca na sloveusko javnost za prispcvke v ta na- 11HM1. Velika razstava naseUeniŠhih sktipin sc otvori 25. oktobra v Noveni Jorku pod pokrovifeljstvnin odseka za nrosvcto dr- žnvj in liiesfa Novi Jork. Razslava bo od|)r(:i do 12. liov. Mcd 32 skupinanii. ki xnddiijejo, bo iincla tudi skiipina Srbov, Hrvatov in Slovcncv poscbcii pavilion- Narodno gospodarst vot LJUBLJANSKI VELESEMENJ. Oficijclni kataloK LjubUanskcgn ve- likega senuija sc te dni urejiije. Sejinski urad jc razposlal posame/niin razstav- ljalccni okrožnico, naj neniudoma javijo točno besedilo podjetja in vrsto izdclkov, katcro razpečavajo. Sejmski katalo^ se izdu v 20.000 izvodih in bo obsjKal pole« zclo popolncga scznama razstavljalccv tudi vse, kar je trcba posetnik« semnja vedeti. Inscratni del kataloga jc že v ti- sku. Razstavlšče LiublianskcKa velikcga semn.a dobiva vsak dan bolj popolno sli- 1 ko. Stavbena dela so zvršena in so raz- stavljalci že pričeli z adaptacijo in opre- nio dodeljenih jim prostorov. Na sejuiišču se že montirajo razni stroji, ki bodo t.1- kom semnja v obratu. Urad ljnbljanskega velikega scinnja se preseli začetkom tega tedna na scjmiščc in bo mogcl razstav- ljajočim strankani iti v vsakem pogbdn na roko. Za Ljubljaiiski veliki scmetii vlada širom naše kraljevine veliko zanimanje. Ciijemo, da se v Bcogradn pvipravlja za posetnike Ljubljanskega velike>ia scnutjji iz Srbije in Makedonije poseben vlak. Svojo udeležbo je nicd dniRinii nrijavila tudi državna trgovska sola v Siftiotici, ki posuti Ljubljanski veliki seineiij z vsemi svojinii Kojenci. Liubliaiiski veliki seiuenj se otvori neprcklicno v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. uri dopoldne- Treba je vslcd tega, da je vse blago. kl ga nameravajo posamezne firme razstaviti, najkasneje do due 29. avg. tl. na sdmskem prosto- ru. Vsaka tvrdka pa niora svoie prostore najkasnejc do dne 31. avtfiista tl. popol- noma opremiti. Prodajo sejmskili znakov iu lesili- inacii za poset Uubljaiiskcsa vclikega seüinja, ki upravičujejo do polovične vo- žnje po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in do brezplačnega vstopa v vse scjinske prostore za eel čas trajanja semnja, so prcvzele med dnigirni podružuice Jadranske banke v Beogradu. Zanrebii, Split», Dubrov.iikn. Kotoni. Aletkovičn in Žibcniku, dalje podružnice Ljnbljanske kreditne baiike v Sarajevu in S])litn ter špedicijska tvrdk.i »Balkan^, dclniska drnžba za nicdnarodnc transpor- to v Beogradn, Zagrebu. Mariboru in Ra- ki-kii. Za Piiij in okolico je pi\-v/el;t r;tz- !>rodajo legitimacy in znakov Plctarska sola v StrnisC'u pri Ptuju. I-egitimacija z '/nakom stane 100 kron. Ljubljaiiski veliki semciil bo nudil popolen preglcd vscga tega, kar poljcdol- slvo proizvaja in potrebnje. Ker ivori po- ljidelsko prcbivalstvo poglavitcn del na- šo dr/.ave, je bilo prirediteljem seinnia na torn ležeče, da se ravno kmetiiski oddc- lek čiiunajbolj spopolni. Letošnja susa jc sicor pov/.vočila. da kvnetDvalec - raz- slavljalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi dnigače mogel in zelel. Ne gluL' na to pa bo posetnikn-knietovalcu dana prilika vicleti in kupiti na Uubljanskcm velikeni seinnjit vse. kar rabi. Razstav- ljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatiinice, üistilnicc za Silo, stroji za scjanje in za košiijo, vsakovrstne črpalnice, posiiemal- liiki za nileko, garniture za inline, različ- Ho poljedelsko orodje kakor motike, lopa- tu in drugo. V obratu bo tticll dvojica mo- tornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto nasa dofr- ra vina, zastopana bode tudi mlevska in- dustriin., med, vosek, čebelarske pripiave in vsi druginaši de/.elni pridelki. II M i: L .!. VIII. brzojavno tržno poročslo. Žatec, 22. avg. 1921. Minio naku.po- vanjc po deželi po 6200—6500 č. K za 50 kg; razpolozcnjc neizpreinenjeno. IX. brzojavno poročilo. Žatec, 23. avg. 1921. Stau.ie cvrsto. ceiu' rasiočr 6200-6700 c. K za 50 kg. RAZCiLAS. 11-incsučuI tečai na državni kiiietij. ski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. se začue počelkom noveinbra tl. Kolkovano last- noročno pisanc prošnjc za sprejem naj sc pošljejo podpisanemu ravnateljstvu do konca scptembra tl. ProSniam je treba prilo/.iti: krslni list, domovnico, zdravni- ško, nravstveno in zadnje solsko i/.priče- valo ter reverz starišev, da so zavežejo rcdno plačevati prcdpisane pristojbine. Oskrbnino jc treba plačati mosečno na- prej po 240 K. Nekaj licencev, ki dokažc- jo z uradiiim potrdiJom. da so res potreb- ni, more dobiti tudi polprosta inesta- Ako pa zapusti licence brez tehlnega vzroka zavod pred konccm tcčaja, ie v vsakeni shičaju plačati do istega časa popoluo o- skrbnino, kolikor v resnici stane. Sprejc- niajo se le sinovi kmetov, najmanj 16 let stari, ki-so dovrsili vsaj Ijndsko šolo z dobrim uspehom. Boljša predizobrazbn kakor tudi vcčja starost da.ie prcdnost. Ravnatcljstvo državne kmctuskc solo v St. Jurju ob Juž. žcl. . L^f?\ . Cebelarska podružmca v Oploniici (za okraj Konjicc). je imela dne 7. avg. ti. čebelarski poučni shod v Oplotnici. Mde- ležba je bila prav povoliua. Prcdsednik tovariš Janko Casl iz ?Ač jc pozdravil na- vzočc, nakar je I in tri četrt urc prav za- nimivo govoril o praktičnem čebelarstvu nas potovalni učitclj g. Jurancič. Povedal iiaiii je marsikaj zanimivega, kar bomo čebelarji v praksi izvajali. Zelo hvaležni srno uiu za njegov trud in uožrtvoval- nost. Cebele so zelo pozno u še precei rojile. Le škoda, ker nisnio imeli od sene- nj pa do otavine koštije radi siusVnikakc paše. Kaj bo z ajdovo pašo. je se pa od- visno od ugodnega vremena. Po zboro- vanju smo nabrali 6 kamnov za eebelar- ski dorn v Ljubljani, kar je zclo ra/vose- l.iivo za našc društvo. B e o g r a d : Valute: dolnr 44.^0, frankl 340, marke 52.50, avstr. krone 4.40, dovize: Lotnlon 165.25, Pariz 341, Piaga 52.90, Dmiaj 4.17, Berlin 52.40, Solun 231, Milan 186. Zürich: Berlin 6.Q5, Newyork 5')0, Lon- don /A.75, Par'u 45.70, Milan 25.05, Pra- ga 7.025, BudimpoSta 1.525, Zagreb 3.25, Bukarcšta 7,125, VarSava 0.22, Dunaj 0.67, avbtiijske krone 0.58. Razne vests. Velika ncsreča na Donavi. Kakor po- ročajo dimajski listi, se je zgodila v nede- Ijo dopoldne v bližini Krcmsa velika uc- sreca. Parnik »Dannbia«, ki ic vlckjl /a seboj vlač-ilca, se je pogreznil. Ova maäi- nista, ki sta bila zaposlena v kurihiici, sta se zadušila. Kmalu nato ie došel na mesto nesrece vlačilec Czerhalein. last mad- žarske parobrodne druzbe. Strgale so se vrvi iu tri ladje, ki jili je vlekel. so zadele ob stnno nabrežje in sa poškodovale. To- vor, 30 vagonov soli zli Madžarsko, so jo pcitopil. Skoda znaša 30 milj. l(. General Kovcsz, vsegamogocni av- strijski vojskovodju v svelovni v()jJii. je sedaj zaprosil madžarsko vlado. da inn dovoli otvoriti tobačuo trafiko. Dovolje- nje je dobil in nekdauji slavni general je danes trafikant. Kolo sreče! Stra^na »soda ruske mladine. Sov- jetski koinisar za ljudsko izobrazbo, Lu- načarskij, objavlja v moskovski »Pravdl« članek, v katcrem slika zalostno nsodo otrok v krajih. kjer vlada lakota. Vec kot 300.000 otrok je popolnoma zapnščenih oJ svoiih staršev, ki iili ne morcjo rediti. Miiožiji) se shicaji, da starsi svoje otroke ¦potopijo v Volgi, da se resiio lačiiih že- lodccv. Mladina organiziru baikk;, ki kradejo in plenijo. V asilih za otroke se razSirja Skorbut vsled slabc in i:.'/:ulost- ne hrane. Tez'ka avtoniobilna nesreča se je zgodila v poiideljek blizu Pristave v šiiiarskein okraju. Zagrebški trgovec Fi- lipančič sc jc z vcč znaiici peljal v Slove- nijo Cez Brežicc, Rajlienhnrg, Ko/.jc in cez Potleetrtek v Rog. Slatino. Med Pff- stavo in Sv. Petrom je hotel šofer prehi- teti neki zascbni voz. Ker pa jc cjsta oz- ka, je zadcl v obcestni kilomctcrski ka- men s tako silo, da sc ie avtomobil prc- vrnil in zdrčal nizdol. Filipaneič in šofer sta ostala licpo.škodovana. Trgovtc Sler- lek je bil na mestu nirtev z zdrobljeno glavo. njegova soproga si je zlomila obe roki, kavamar Havidovic eiio nogo, čev- ljar Bndic pa si je pretrescl 'liožgane in dobil težkc notranje poškodbe. Sterleko- vo truplo so prcpcljali v mrtvasnico, po- nesrečcne potnike pa vCelie v bolnico. Sofcr Brcnc jc bil tako.i arotiran in od- veden v zapor. Prosveta. Ustava kralieviiie Srbov. Mrvatov in Slovencev. Zbirka zakonov siiopič 1., v Ljiibljani 1921. Založila Tiskovna za- druga. Ccna 12 K, po pošti 1 K'vec. — Pravkar je izšla »Vidoydanska ustava«, katera sc naroči pri Tiskovni /adrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. »Moj dom«. Pod tem naslovom ;u' izšla v Ljubljani dm 20. tin. j)rva stcvii- ka glasila Pokrajinske zve/c clriistev hisnih poscstnikov za siovcnuo v i-iub- ljani. Tehiilčna meiiaiiika v elemeiitariii obliki kot osnovna podlasa strojegradbi. Prvi del: Melimiika tugih teles. Za studij i„ prakso sestavil ing. Leo Novak. Zalo- /ila Jugoslovanska knjijjarna v Ljubljani. Ccna vezani kujigi 260 K. Strojui lelinl- ki smo lahko vesell te knjige. Mchanika, snov, mnogim tako pusta in ncprikupna. ic tu obravnavana na način. ki zasluži poz'ornoist. Kdor• ve. kako- težko je uvajati zaecinika v to vedo, kako je odvisno vse nadaljne razumevanje in praktična npo- raba od tega, kako jo .ic spoznaval, bo pritrtlil iivodnemu stavku. S pregledno •:U'V. 99 »NOVA iiOÜÄ* Stran 5. Usfsnovijsna 13Gi Hranilnica mestne občine Celje 22 -a Ustanogljena 1854. \T lastni palaci i?z*i teolocLsrox»** (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Stessja hrasulrJti vlog K 25,000.006. ========= Vrednos* rezervnega zaklada K 8,000.000. iiRAftJL^E vloge, W se sprejemajo od usako- gar, Kliuajo najpopolnejšo uarnos! in ugodno obrestovanje. Pošlne položnice strankam brez- plačno vii raipolago. Reninino plačuje zauod iz suojcga. SPREJEMA tudi u wnrno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. 1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednosinih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila nöjkulantneje. IZPLAČ1LA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. Fosoj^a vseh vrst pod najugodnejšinii pogoji. Brezplačna pojasrcifa in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. razporejeno vsebino, z jasnimi slikami in, bodi tndi to omenjeno. z lično pisavo na- pravlia knjiga žc pri površnem pregicdo- ! vanju prijeten vtis. Poglavitna vrlina pa i tičhkot že rečeno. v načinu obravnava- I nja. Mehani'ko lahko podajamo na dvojöTi način: kot abstraktno vedo, ki je sama scbi nanien, ali pa kot vcdo. ki služi ži- vhn praktičnim potrebam tehnike, veda. ki usposablja tehnika, da more razrešiti in izpolniti tehnkškc naloRC. Pisatelj sc je j držal dru^e poti in rxxlal knjiso, ki bo i strojnemu tehniiku, ki mn je' predvsem ¦namcnjena, dobro shižila v vsakem ozi- ni- Snov je podana v laliko umljivem j slogu. prepletcna z obilnimi žtcvilčnimi j primeri, ki navajajo, kako je treba teo- j retic.no izpeljaire zaključke praktično | vporaWiati. Mehanika je važen del stro- j kovnecai znanja in posebno strojnik jo ;, potrebuje vsak čas- Zaio niislim, da pri- j čujoča knjiga ni samo prirnerna za tchni- I ski naraSčaj, ampak bo dobrodoSla tudi ; izvTSnjoeemii tehnJkn. Z OZi,-oin na tcr- minologijo moramo reči, da \c pisatelj ! srečno zbral doinače izraze. tako. da' ne občutimo nobciie notrebc po posebnem slovareku. Razprave se čitak) gladko. "tebnični pojmi so umljivo podani. I ma mo tu kniijco.ki jo laliko vsporedimo s pri- | znaiiimi knjigami te stroke iz nemške tc- I hniške literatii-rc. R. F. | MADŽARI KONCENTRIRA.IO CETh: OB NAŠI ME.JI. — DESETKRATNA i MADŽARSKA PREMOC. -L PREGA- NJANJE NAŠEGA NARODA V FVAKU- IRANEM OZEMUU. Beograd, 2(>. av.e:. Po vcsteli tukaj- snjih üstov so Madžari porabiii evakuaci- jo Baranje za koncentraciio močnih od- ; delkov voja§tva ob na5i meii. Pravijo, da i zato. da bi mogla madžarska vojska n- I spešno ščititi Baranjo in Bajo. Ententna ! komisija sama je privojila v tako poveča- 1 nje madžarskih čet na naših mejah. Po- ! veljnik ju^oslov. posadke na scverni me- i ji Coiak-Antič potrjuje, da imajo Madža- j ri na meji desetkratno premoč. Porabili ¦ so evakuacijo Baranje, da postavijo na j niejo tako močno vojsko, da bo v bodoče j nemogoč kak ponovni sluča.i. kakor se je zgodi! spomladi, ko sta Jnsoslavija in Madžarska z grožnjo oborožene inter- vencije preprečili povratek Karla Habs- bnrškega. ! Bcograd, 26. avg. Madžari so v eva- ! kuirancm ozemlju pričeli zelo grdo posto- pati z narodom in tirajo naše liudi v ječe v Seffedin. Pašič pojdc na dopust. Beograd, 26. avg. Min. preds. Pašič danes ni mogel sprejemati strank, ker sc j ni počutil dobro. i Beograd, 26. avg. Tu krožijo vesti o j odpotovanju min. preds. Pašiča. üovori- ce, da ga bo nadomeščal minister Pribi- čevič. niso točue. Min. svet ie določil kot PaSičeveKa namestnika ministra Trifko- viča. AmnestUa. Beograd, 26. avg. Ministrstvo za pra_ vosodje je začelo sestavljati seznam ob- soiencev. ki bodo pomiloščeni, ko stopi novi kralj Aleksander na prestol. Mlrovna pogodba med Zediujenimi Drža. vami in Nemčiio. Berlin, 26. avg. Mirovna pogodba med Združenimi Državami Sev. Am. in N'eniajo je bila danes podpisana v smisln versaillske mirovne . pogodbe, vendar brez doloCb o Zve^i narodov. Proti političnemu preganjanju zadruž- ništva. Basel, 26. avg. Mednarodni zadružni kongres Je sprejel resolueijo proti politič- nemu preganjanju zadružnistva na Mad- žarskem in na Rusinskem. •¦ Ustava kralj e vino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deseti oddelek. Državno gospodarstvo. Ölen CXHI. Vsako leto odobruic narodna skup- ščitia državni proraüun, ki vel.ia samo z« leto tlni. l^roraüiin se mora prcdložit! narodni skii'pseini najkasiie.ie v enem mesecu oci eine njenega sestanka. Istoeasno s prora- ciinom se predloži narodni skupšščini v vpogled in odobritev tudi zakliticni rä- ČLin posled-njega minulega račnnskega leta- Narodna skupsčina ne snie poviše- vati predložcnih partij, sine pa jih zniže- vati in.izpuščati. ProraČMui se odobruje po partijah. Kakio se sestavija in izvr.šuje prora- ciiii, sc pr-cdpišc z zakonom. Prihranc.k ene proracunsko partije ali enega proračunskega leta se ne sme i)otrošiti za kritje potreb druge partije ali J^uxeKa leta brez odobriivo narodne -skiüpscino. Clcn CXIV. Uokler narodna skupge-ina nc odo- bn prc'Mozencga proračuna. sme odo- bravati dvanajstine za en ines-ec ali vce meseeev. Ako je narodna skupSčina razpuščena, preden je proračun rešen, se proračun minulega računskega leta z ukazoin podališa najdalje za štiri mese- ce. Clen CXV. Državni davki in splošnc državne davščine se ustanavljajo samo /. zako- nom. 0 državnih posojilih sklepa narodna skupščina. Vlada ie dolžna narodni skuipščini predložiti točno poroeilo. po- verieno po glavni kontroli. ali so pogod- bč o posojilih skleniene in izvršonc v 7iiiislii /nkona- Clen CXVI. I'avena obveznost je splosna in vse državne davščine so enake za vso dr- žavo. Davek se plačuje po daveni nioCi in progresivno- j Kralj in prestolonaslcdnik plaeujeta j državni davek od privatne imovinc. Tz državne blagajne se ne sme da- jati nobena stalna ali začasna podpora. nobeno darilo in nobena nagrada, a-ko niso utemeljene v zakonu. Clen CXVII. Državno imovino upravlja minister za finance, kolikor zakoni ne določajo drugače. Kako se odsvajaio državne imovi- ne, o tern izidc poseben zakon. Pravica monopolov pripada dr/.avi. Rude, zdravilne vode, zdravilni vrelci in prirodne sile so državna last- nina. 0 dajanju rudarskih. indiistriiskih ali kakršnilikoli drugih koncesij izide poseben zakon. Clen CXVIIT. Za pregledovanje državnih računov in nadziranje nad izvrševaniem držav- 'iCRa proračuna in oblastnih proračunov obstoji glavna kontroia kot vrliDvno ra- čunsko sodiščc. Predsednika in članc ž -g 2 L Junger Lud......jj-----2--------- Janžek Martin. . . . |;-----111 — Jerič Šimon......||— 1-----6 1 Knes Bernard.....I-----1 1------ Rebeuscbeg Franc. . 1 2 2 — 28 — Suppan !van.....!— 1-----2 — ! Zavodnik Andrej. . .------— 2 3 — Senič Franc.....------ 113 — Pavlinc Franc.....j—'------1 2 — Fridrih Ivan.....j--- 11------- Volsk Adolf......|—' 1-24- Lapornik Ivan.....ij— 2 — 1 8 — Hohnjec Viktor. . . . j------ 1 — 3 — Pungeršek fvan ... |— 1 1 — 3 1 Leskošek Ivan. ...!—. 1 1------— Urbančič Adolf. . . . || 3 2 1 - 2 — Zany Viktor......\------6---------- i ; | Esili Matija.....i------------------- i li : I Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarn.1 v Celju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. KdQr me ilijohe v Celju na hrano if« siano- wsunje, naj to prijavi uredništvu tega iista ter obenem, pod katerimi plačilnimi in drugimi pogoji. Meblovono sobo išče trgovec proti dobri plači v sredini mesta. Ponudbe na upravo pod A.' B. 2—2 Rzjava kojom podpisani izjavljujem, da mi je Banka Beogradska Zadruga d. d. pri- godotn inoje velike ntsreče od požara, kojorn mi je izgorjelo seno, Stala i dru; *mt JgMtfl^N'BkTW Yfet M^ mjpmm Sprejenia hpanälno wlogt» In jih sz^rjrs vceiju "I*».J§TNI DOMW Äs.i,(4r!o) nežervnl xaklaisi 128.000 K. Rentnino in invalidski duvek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem žaračunala. 's68-59 Hranilne vloge: 8,000.000 K Jetika! Specialist za pljučne bo- lezni Dr. Pečnik ordinira v torek in petek : 11—12'in 2—4 ure v Mariboru, Razlagova ul. 21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. ž. MovFStnB tiskouine izvršuje v najmodernejši izpeljavi w ;BukovoogljeI nadiobno in debelo, prodaja»lesna trgovina« Stefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33)- CENE ZMERNE! TRGOtlilA Hü PflDK Oeije, Kralfii Petra c. - ÄP ortporoča za - ^ nfnogobrojnt obisk - V zaibgl vse move so- ? Kolske potrebočine I - IPOSTREŽBA TOČNA! .,.'- JiitU''.:JJv.'... Zaradi preselitve se proda fiohištvo, gospodarsko orodj^, ma jo- like ltd. Schiitz, Liboje pri Petröv- čah, tovarna majolik. 3—2 1. 3ex & sinff Ljubljana tifiiii&jska cesta St. 15 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev 1348 za rodblno in obrt. ]2--n Fisalni stroji Adier ,.,. za rodbino in obrt. «^-^E?|J ., Stroji za plBtenje TOt (Strickmaschinen). fSMj^^W^ üozna bolBsa t^ Ceniki zastonj in franko. Štavbeno in gälsttt" terijsko k?epar&tvo " M..........¦¦ upas* in jTU-sr^lIi? — iiwf»» CELJE Glavni trg 4, 55 -33 (prej Pacchiäffo). Nl. Ropasf Celje. Telefon št.i 107. ; Zaloga novih ter preigranih ktaaBrj«^ in ip:enif8 samo prvovrstnih tvrdk. Vsa po^ pravila in uglašanja točno In strokovnjaško. : Izposojevanje %la^i^jev in ini^mlin« : Telefon si- 107. Änl. Joftta uasl. Fi'anjo Dolžan Colje, %ral|a Petra cesfa 8 se prlporoča za izdelavo vsakovrstnlh | stavbenih In galanterijskill del. Kritja I ¦ atroh, zvouikov, popravila istih, na- M B prava strolovortov ltd. Izvrslt.'v točaa. 1 Oeue zmerne.Za izvrÄena dela so jam&l, " Za vzorčni seme^j v Pfagi ter* za velesejiln v Ljubljani eddajamo legitimacije in1 ¦ Istotako predajamo flM 5111 ft vozne listke za vse /jllflltti žeL Proge Jus°sla- MllvlllliS vije in Nem. Avstrije. ,BALKAN( d- d. za modnapodsie tfäasport«. Podružnica: Wlar«lbopf Aleksandrova cesta 38. Telefon 375. Brzojavi: Spedbalkan. Hfl 1 fäßii B tW gM\ &i c^.iB^ ravtto Ear čnozemsftva no vcidošlega blau», iet* e© boslet© * 777 13-9 Brinjevec zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo parna veležganjarna Robert DJEHL v Celju. Oglejte si manuf aKturne trgovlito Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojasnici prestolcnasledaika Alexandra Priporoča se vsem odjemalcem: na ilfobeao in debfiSo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obSeke, cefir, sis on in raznovrstno manuf aktu mo blago. g—¦—mrnmmm——¦—a—¦——-------------j^ iji ; I Jadranska banKa 1 ^«^ -...„*.,- .^-^ ^^ Ti ^ ^^ O0a*ij»» Sarajevo, SulSt, SibeniSc, I Beograd, Dubrovmk, Kotoi-, Krani, ^^ ^ J^ -| |ß zadar, Zagreb, T^st, Wien. 1 « ¦ - B^ ^ «^ h^niine kmaitcc, Sir© m Po&lovne zveze z vsemi večft- Stsäät-ss: ss fnpxiuTo%Trcpöd^unao«.nei^poBoii. a *** + ***-*»._