Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, Rokopisi se ne vrača,io. Flaea in toži se ? Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri počtni hranilnici št 14 IH4 —^———o w Ali ste kdaj razmišljali o tem, čemu ima kostanjev plod tako bodičasto ohišje? Čemu imata oreh in lešnik tako trdo lupino? Vidite, to je samo skrb za zarod, skrb za mladino. S čudovito modrostjo in z občudovanja vrednimi sredstvi skrbi narava za mlado življenje in ga že v kali zavaruje tako, da je takoj usposobljeno za borbo proti vsem sovražnim silam^Kostanjev plod ima bodičasto ohišje, ki ga varuje pred preveliko požrešnostjo raznih živali. Kazen tega sokovi zunanje lupine v razkrajanju primerno pripravijo tla, da more mlado bitje — kal s svojimi nežnimi koreninicami takoj srkati hrano iz zemlje, kakor hitro se pojavi klic življenja v njem. Takih in podobnih primerov, ki vzbujajo občudovanje največjih učenjakov na svetu, je v kraljestvu prirode brez števila. Mnogo jih poznamo, mnogo nam jih znanost sproti odkriva. Ni pa naš namen, pisati naravoslovno razpravo s tega področja, temveč hočemo le opozoriti, da mora biti po teh vzgledih tudi v organizaciji človeške družbe shvb za mladine izhodišče vsega našega dela. V zasebnem, doma^ čem življenju to itak vsakdo čuti, čeprav se morda tega umsko ne zaveda. Samo pomislite, kako ste veseli, če se vam sinovi in hčere dobro razvijajo. Njih uspeh je vaš ponos, njih neuspeh vaša grenka bolečina. Skrb za zarod, za mladino je tista skrivnostna gibalna sila, ki kakor motor v stroju drži vso silo v človeku v trajni tvorni napetosti. Ta z rokami, drugi z glavo, vsakdo pač, kakor mu je dan položaj v življenjski borbi, se trudi, da bi utrl mladini čimbolj gladko pot in ji preskrbel čim več sredstev za uspešno življenjsko borbo. To je osnovni klic človeške na-ture, ki mu v enaki slepi pokorščini sledi ljudo-žrski divjak tam kje sredi Avstralije kakor tudi najbolj kulturen in civiliziran človek sredi kakega velemesta. Kakor hitro smo spoznali to vestnost prirode za zarod, to skrb za bodoče pokolenje v zasebnem, recimo v družinskem krogu, tedaj se nujno rodi vprašanje: Kake je z mladino v javnem življenju? Za nas je posebno važno, kako je z mladino v kmetskem gibanju. (Da nas ne bo nihče hote ali nehote razumel napačno, moramo posebej povedati. da tu ne mislimi te ali one stranke, temveč kmetsko gibanje. To gibanje je namreč staro tisočletja, starejše kakor na primer krščanstvo. Brez števila strank je medtem izginilo, narodi so izmrli, države so razpadle, kmetsko gibanje pa je ostalo in bo ostalo, doklei bo človek obdeloval zemljo.) Kako je torej s kmetsko mladino? V trenju naših dni, v trenju dobe, ki je za usodo mnogih pokolenj pri nas bolj važna kakor se tega sami zavedamo, si moramo biti v tem vprašanju popolnoma na jasnem. 'Mladina se dransi Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo bili mi'tisti, ki smo se prvi zavedli najbolj osnovne dolžnosti — brige za mladi zarod. Mi nismo r.nali in gonili vaške' mladine v halje in frake, nismo je podili v tovarne in kasarne, ampak smo ji pokazali — vas. Čeprav to morda nekako čudno zveni, vendar je res, da smo šele mi pokazali mlademu slovenskemu rodu svetost doma, vasi in — kmetskega dela ter ga opozorili na vse dolžnosti in zlasti tudi pravice, ki izvirajo iz tega. Z veseljem, s ponosom in z ljubeznijo lahko ugotovimo, da je mladina ta dih naglo razumela in si ga s sebi lastno svežostjo osvojila. I'o naših vaseh je šlo in še danes gre kakor pomlad. Mesto zločinske potuhnjenosti, mesto hlapčevske vdanosti, ki se izraža v nevednosti in divjosti, veje po naših vaseli dih bmelshe samozavesti in ponosa, ki hoče priboriti vasi njeno resnično ceno, delovnemu človeku v vaški skupnosti na njegovo človečansko dostojanstvo. To je na slovenskih tleh najvidnejši in najuspešnejši znak resnične narodne svobode. Mladina v žaru teh idej z brezpriincrnim junaštvom, s ponosnim prezirom in z jekleno odločnostjo razbija na vasi okove in lomi verige, ki jih je naš narod podedoval iz svoje zgodovine. Za to veliko delo moramo biti slovenski kmetski mladini iskreno hvaležni. Kajti samo v tem delu in njega uspehih je zagotovljen obstoj slovenskega naroda, obstoj in napredek Jugoslavije pa tudi razvoj tiste slovansko skupnosti, po kateri mi hrepenimo. čzsai Prav radi teh uspehaov slovenske kmetske mladine so na delu vse temne sile, ki bi rade zatrle prirodni razvoj. l'o eni strani kradejo mladini vnaiije ogrodje njenih idej, po drugi pa skušajo izkoriščati napake, ki jih je kdaj kdo zagrešil, oziroma malomarnost starejše generacije. Prvo kot drugo je brezploden poskus. Mi smo namreč tako človeški in tako pošteni, da svoje napake priznavamo, hkrati pa tudi tako odločni, da se iz njih učimo. Mi vemo, da pod božjim soncem ni nihče nezmotljiv. Zato se nam zdi tudi popolnoma prirodno, da se iz naših zmot razen nas sainih uče tudi vsi, ki prihajajo za nami. Kakor je zdrav kmetski oče ponosen na napredek svojega sina, tako smo vsi kmetski ljudje ponosni na uspehe vse vaške mladine. Iz tega ponosa, ki ga narekuje prizadevanje po medsebojnem popolnem razumevanju, izvira sožitje, ki je močnejše kakor podlo natolcevanje katerega koli zunanjega ali notranjega sovraž- nika. Novi časi stavijo sproti nove naloge in zahtevajo vedno močnejših in čistejših značajev. Saj vemo. da je mladina vedno bila idealna, zato smo prepričani, da bo pokazala toliko več idealizma sedaj, ko mora hiti vsak poedinec v okviru vaške skupnosti močan steber in vedno delaven član. v službi bmelske ideje in kmetskega gibanja. Vse, kar danes vaška mladina dela, je treba motriti in presojati s tega vidika. To generaciji, ki odhaja, olajšuje razumevanje za ono. ki prihaja, pa tudi obratno. Iz razumevanja pa se rodi povezanost, močnejša od političnih gesel in močnejša od intrig. To je povezanost iz zavesti življenjske skupnosti, ki mi z železno brezobzirnostjo pravi, da mene brez očeta ne hi bilo in da sina brez mene tudi ne bi bilo. To pa rodi medsebojne vezi, ki so neraz-družuc. Zato je prav malenkostno, ce kdo hoče delati »probleme« iz reči. ki so za nas tako preproste, kakor dejstvo, da brez sonca ni dne. Pravijo nekateri, da so Slovenci, o nas pa, kakor da nismo. Za slovensko vas o tem sploh ni debate, sicer se ne bi mogla imenovati — slovenska. Nam je slovenstvo temelj, jezik in naša kulturna svetinja, ki jo cenimo enako kakor svetost in nedotakljivost slovenske zemlje. Ta temelj pa pri nas ne izključuje — jugoslovanstva, ampak nam prav preko njega kaže v — vseslo-vansko kmetsko skupnost, ki vodi v človečanstvo. To je bil naš program izza dne, ko smo se zavedeli svojega poslanstva, to je danes in ostane. Ne trdimo, da smo ga že rešili in izpolnili, ponosno pa lahko rečemo, da ga nismo nikoli zatajili. In ne tajimo ga niti danes. Niti po svetu niti pri nas ne manjka dandanes ljudi, ki bi radi odvrnili pozornost od sebe na ta način, da kažejo na resnične ali namišljene nevarnosti od koder koli. Pri tem se često zgodi, da taki ljudje z dejanji teptajo tisto, kar z besedo najbolj proslavljajo. Slovenska vas po zaslugi zdrave kmetske mladine »e, kam drži njena pot." Zato lahko s ponosom, z živo vero in z zaupanjem v moč svoje življenjske sile gleda v bodočnost. BUISHIKGVA pratika za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski koledar že od nekdaj. Kdor svojega stanovskega časopisa ne podpira in se zanj ne trudi, ta je škodljivec, ne samo kmetom kot takim, temveč vsemu kmetskemu gibanju. && &wihvcit - Jesensko deževje povzroča bolehnim ljudem razne neprilike. Nekatere trga po udih, drugi tožijo o nahodu, vmes jih je pa tudi nekaj, ki jim vročina zmeša delovanje možganov. Med te zadnje bi skoraj šteli naše zveste prijatelje iz »Slovenčeve« dežele. Že nekaj časa jim ne delujejo prav niti oči niti ušesa niti drugi važni organi v glavi, ki jih navadno smatramo za ponos in odliko človeškega dostojanstva. V takem stanju so ondan čitali uvodni članek »Čujte klic časa« v številki našega lista. Strašansko jim je moral zlesti v mozeg, ko. so potrebovali več kot teden dni. da so po dolgih sejah in posvetovanjih kihnili, pa ne morda na naš članek, ampak na tovariša senatorja Ivana Puclja, ki jim je menda poleg vseh drugih težav tudi obtičal v želodcu. ■ v* kolikor se to slovenčevsko kašljanje tiče tov. Ivana Puclja. se nam niti ne zdi vredno odgovarjati nanj. Ivan Pucelj ni deloval niti v klo-štrih niti v spovednicah, ampak javno. Vsa javnost je ves čas lahko njegovo delo zasledovala, ga ocenjevala in ga lahko svobodno presoja še danes. Ivan Pucelj se ne poslužuje v svojo obrambo pandurjev, ampak mu zadostuje za legitimacijo v javnosti njegovo javno delovanje. Čudimo se le, kako je bilo mogoče, da so kdaj prihajali tako vdano v skromno hišo v Kolodvorski ulici 7 v Ljubljani mnogi odlični možje iz »Slovenčeve« dežele. Kaj jih ni bilo nič strah, da jih okuži ta prekleti Janez Pucelj, ki »oči-vidno ne ve, s katere strani in na katero stran naj bi govoril«?! Nam se pa le močno zdi — in mnogo poštene javnosti je z nami enakih misli — da namreč mnogi ne vedo, kam in na katero stran naj se skrijejo, kadar se oglasi jedka in duhovita satira tov. senatorja Ivana Puclja. Seveda, mož je prav kmetsko zdrav in za želodec pokvarjene gospode prav neprikladna hrana. Torej glede tega »Slovencu« lahko prepustimo m privoščimo trud. Bolj se je še siromak osmešil s tistim javkanjem, s katerim skuša V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani se je v nedeljo dopoldne zbrala množica delavstva k velikemu zborovanju, ki ga je sklicala strokovna komisija skupno z ljubljanskim medstrokovnim odborom, da protestira proti poslabšanju socialne zakonodaje in proti novemu navalu draginje, ki ograža delavskim družinam tudi možnost naj-skromnejšega onstanka. Zborovanje je vodil stari borec za delavske pravice Mlinar, obširno pa sla poročala tajnik Delavske zbornice Filip Urat-11 ik in strokovni tajnik Tome. V resolucijah, ki so bile na koncu sprejete z živahnim odobravanjem, se je zbrano delavstvo odločno zavzelo za obrambo § 330. obrtnega zakona, ki določa, da zastarajo terjatve delojemalcev nasproti delodajalcem iz službenega razmerja šele po treh letih. Predstavniki delodajalcev so nedavno na neki seji Zbornice za T01 sprejeli sklep, naj se ob sprejetju novega finančnega zakona izposluje, da bi takšne terjatve zastarale že po šestih mesecih, kar bi bilo za delavce brez dvoma znatno prikrajšanje njihovih pravic. V sporih za te terjatve gre največkrat za primere neizplačanih nadur in odškodnine v zvezi z odpovednim rokom. V resoluciji proti draginji navajajo zboro-valci, da so iz časa prosperitete do letos poskočile cene živilom v toliko meri, da znaša mesečni strošek za prehrano v srednji delavski družini, ki je pred leti izhajala še z mesečnim proračunom 599 din, danes že 721 din. Če bi se vzporedno z naraščanjem draginje gibala tudi višina mezd, bi moral delavec danes zaslužiti vsaj 60 par do 1 dinar več na uro, kakor je pred nekaj leti. Te številke nam nazorno pričajo, da zadnja mezdna gibanja v vseh naših gospodarskih panogah ne gredo za izboljšanjem položaja delavskih družin v pravem pomenu besede, teimeč samo ■ felie Č€IS€I J oporekati izvajanjem samega članka. Ze v naslovu se. mu je zmešalo. Pravi, da je naš naslov »proseč«, a za vsakega zdravega človeka je — svareč. Potem kašlja o Sokolu, komunizmu, o Mar-ksu in podobni mešanici, čisto v slogu časa. ko so na vrsti koline, a je revež »Slovenec« deležen samo — godlje. Rovtarsko poveličevanje devištva je znano tu in onkraj meje. Zato, dragi slovenčevci, vedite, da mi ne potrebujemo nobenih praškov in čajev za izpiranje svojih dejanj. Kar storimo, storimo v zavesti polne odgovornosti in smo vedno pripravljeni nositi posledice. Zato nam ni treba nikdar nikogar prositi, ampak s polno pravico lahko povemo in odločno svarimo, da tisti, ki nimajo toliko morale, da bi za svoja dejanja odgovarjali, nimajo pravice do javnega delovanja. Uravnajo naj najprej svoje lastne zablode in polomije, potem bomo šele govorili z njimi. ££#*7esincf ^aJisnfoa Po podatkih naše državne statistike za leto 1934/35. je bilo v Jugoslaviji 21 475 umobolnih in 58.127 pohabljenih, 329.066 oseb je iskalo zdravje v bolnicah in sanatorijih 237.113 oseb so pregledale razne zdravstvene ambulante, 6447 otrok je bilo zdravljenih v šolskih poliklinikah, 45.067 oseb je obolelo na raznih nalezljivih boleznih. 450.982 je Lilo kožnih in venerično bolnih, 148.946 oseb se je zdravilo zaradi malarije, 179 050 oseb je bilo zdravljenih pri raznih bolniških blagajnah. Vsega skupaj je torej iskalo v teku enega leta skoraj milijon ift pol Jugoslovanov zdravniško pomoč, ali deset odstotkov vsega prebivalstva. To so številke, ki zgovorno dokazujejo, da Jugoslovani nismo še daleč tako zdrav narod, kakor se sicer radi ponašamo pred svetom. Zlasti bi se morali vsi zamisliti nad izredno velikim številom ljudi, ki so se zdravili zarad kožnih in spolnih bolezni. za tem, da delavci krijejo razliko, ki jo je narasla draginja prinesla na živilski trg. Protestom delavstva se solidarno pridružujemo tudi kmetje. V Sloveniji, kjer sta delavec in kmet tako tesno povezana, da je marsikdaj težko določiti prehod med kmetom in delavcem, je to ne samo ukaz našega socialnega pojmovanja. ampak vrhu tega še ukaz samih razmer. Saj vemo, da so med najcolj izkoriščanimi vprav tisti naši sinovi in hčere, ki nepoučeni padejo v kremplje izkoriščujočemu kapitalu. Zato mora biti borba pri izmozgavanju složna in kmetom delavci v svojih prizadevanjih za vzgled. zemljea. iu lezroe£ Kmetje smo nenadoma postali za nekatere ljudi trgovski predmet. Kakor gobe po dežju rastejo preroki in nas hočejo po vsej sili prepričati, da smo kmetje prav za prav sami zase šleve, ki nam ni dano nič drugega, kakor da garamo od zore do mraka in še pozno v noč, zraven pa plačujemo, kar in kolikor kdo od nas zahteva, ter vrhu tega še stradamo. Ti preroki, ki si včasih ogrinjajo bolj slovansko - narodno, včasih jugoslovansko, včasih spet versko suknjo, nas spominjajo najrazličnejših dolžnosti, katerih se pa sami zase prav ne-krščansko malo zavedajo. Opozarjajo nas, da so šole občinska last, zgrajena z našimi žulji. Zato pa pravijo, da bi v šolah morali odločati ne mi, ampak oni. Bog razumi tako modrost! Nam kmetom na noben način ne gre v glavo. Vprašamo samo, kdo je gradil stotine slovenskih cerkva po gorah in holmih in gričih? Kdo je na krvavo oguljenih ramenih vlačil ka- menje za te hiše božje? Ali ni bil to slovenski kmet? In kdo ima danes v njih najmanj odločilne besede? Ali ni ta opeharjeni siromak spet — slovenski kmet? Pa nam pravijo tudi, da smo božji najemniki. 0, ko bi le ti ljudje hoteli to res upoštevati in se po tem ravnati! Če mi jemo kruh, ki ga nam za trdo delo daje zemlja po božji volji, izkazujemo že s svojim delom Bogu in zemlji dovolj hvaležnosti. Vprašamo pa, čigavi najemniki so vsi tisti "zajedalci. ki jedo naš kruh? S čim nam za ,to izkazujejo hvaležnost? Norčujejo se iz nas in naših otrok, ne da bi kdaj okusili sladkost in bridkost, pa tudi vso težko življenjsko odgovornost očetovstva ali materinstva. Kdo je tedaj po Adamovo raztrgal pogodbo z Bogom? Mi kmetje, ki z vestnim izpolnjevanjem svojih naravnih dolžnosti izvršujemo tudi božjo voljo — ali pa tisti vsiljeni jerobi. ki se odtegujejo temeljnim dolžnostim vsakega bitja. Ali ti ljudje res mislijo, da se bomo kmetje brez konca dali pehariti s svetohlinskim javkanjem in z grožnjami? Bog ni tako slaboten, da bi potreboval za obračun z nami takih ljudi. On vidi v naša srca in ve, da mu po besedah Kristusovih služimo — »v duhu in resnici«. »Pojdi in stori tudi ti tako!« kličemo z besedami svetega pisma vsakomur, ki hoče imeti z nami kaj opravka. Potem se bomo šele mogli kaj pomeniti! €rna senca nad gro&cm Neki paranoik (duševno bolan človek) je napisal v soboto opoldne notico v »katoliški tisk« pod gorenjim naslovom. Na vsebino opozarjamo v prvi vrsti psihijatre in z bolnikom se ne bomo prepirali. Njegove izdajatelje, agitatorje in tiste, ki to blagoslavljajo, pa vprašamo: ali je to tista katoliška renesansa (preporod), ki naj obnovi svet v Kristusu, ali se hoče s takim delom uveljaviti načelo, da uravnaj in vodi vse javno in zasebno življenje — vera? Ta odgovor bi radi od cerkvenih krogov — ne od paranoikov — čimprej, da ne bo licemerskih vzdihov in jezuitskega zavijanja oči, kadar bodo nam dane svoboščine, da poplačamo z enako mero in po nabranih zaslugah. Saj je že nevidna roka na beli steni zapisala: Mene, Tekel, Ufar. Še tri črke, pa bo zapisano. Vzorno gospodarsko Naše državno gospodarstvo je prav svojevrstno. V Dalmaciji ima podjetje »Dalmatienne«, ki je last tujega kapitala, od naše države odstopljene v brezplačno izkoriščanje vodne sile rek Krke in Cetinje. Poleg tega je država temu tujemu podjetju priznala še popolno davčno prostost. Spričo tega to tuje velepodjetje ne plačuje seveda nobenih občinskih in ne banovinskih doklad. Občine so zaradi tega občutno oškodovane, ker jim odpadejo kaj lepi dohodki. Zato pa občinam država iz svojega plačuje vsako leto primerno odškodnino. Letos prejmejo splitska in nekatere druge občine v Dalmaciji na račun te odškodnine od države — poldrugi milijon dinarjev! Tako je torej naše vzorno javno gospodarstvo! Ni dovolj, da tujcu puščamo brezplačno izkoriščanje svojih prirodnih bogastev! Celo tako daleč gremo, da sami iz svoje beračije plačujemo davke za rejene tuje kapitaliste. Spričo tega potem ni nič čudnega, če pomeni Balkan židovskemu in drugemu mednarodnemu kapitalu — obljubljeno deželo! Ali pa kdaj spričo - takih razmer naši vodilni krogi pomislijo, kaj se mora nujno zgoditi, če lačni le predolgo sitega krmi? Kje je tu zaspala naša tolikanj slavljena svoboda? Kar so nam junaki priborili s krvjo, to zapravljamo sedaj s svojo ponižujočo omejenostjo! Doklej pojde tako?l ^CJ pap<£xvffcie delovnila ffSf asggig£< ... dokler velei pri opran z Radionom Dve gospodinji ... obe imata radi snežnobeSo perilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Rvarišicami, zato je bil tvoj odhod za nas težka ■guba. Upamo pa, da nas ne boš pozabil in pustil našega pokreta, ker si bil zvest pristaš ibanja. Zato Ti želimo vsi tovariši in tovarišice nogo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu. Naša društvena knjižnica je začela redno po-ovati. Knjige se izposojujejo vsak teden dva-at, in sicer ob nedeljah dop. od 8—10 in ob trtkih zvečer od 7—8. Knjižnica posluje pri ijižničarju tov. Antonu Oselju, Voglje 41. Ker > knjižnica kmalu zboljšala svoje knjige, jo em bralce^in toplo priporočamo za poset, Vojnik Seja okrožnega odbora Društva kmetskih ntov in deklet se vrši dne 5. decembra t. 1. ob uri zjutraj v društveni sobi v Vojniku. Dnev-red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Konstituira-; kulturnega odseka in ustanovitev lastne jižnice. 3. Določitev datuma in programa za »svetno-orgaiuzatorični tečaj v Vojniku. 4. Tisk. Prireditev. 6. Slučajnosti. Vse funkcionarje prosim, da se seje zanes-o udeležijo. — Franc Potočnik, predsednik. Zagradec pri Grosupljem Žalostna novica mi je danes potisnila v roko co. Nenadoma in na tragičen način se je za dej ločil iz naše srede naš navdušen kmetski :retaš Novljan France. Bolečina mi stiska srce, ko moram poročati mladi, tako bridko pogrešani žrtvi. Po nalogu nekih oseb, ki imajo danes vso zobzirno komando v rokah, so v Zagradcu v lači gramozni jami dne 24. novembra kopali moz. Tudi 341etni France, Novljanov edin ponos domačije in močan up bodočnosti, je komandiran k temu delu, ki pa zahteva vse-or potrebne previdnosti in primernih varnih ukrepov. Seveda, sedanjim komandan-pa je malo mar za ljudi, njim gre samo za tando. Tako v svoji napihnjeni lahkomišlje-i niso nič poskrbeli za varnost pri delu. Za- 0 take brezvestne malomarnosti se je zgodila šna nesreča. Ko so fantje na ukaz teh lahko-Ijenih komandantov' vrtali za streljanje, se je njimi utrgala cela plast in kamenje je pod-> in strahovito razmesarilo našega vrlega iceta. Sicer smo takoj priskočili na pomoč, 'icali grosupeljskega zdravnika g. dr. Pod-itnika in obvestili tudi ljubljansko reševalno a jo. toda našemu Francetu ni bilo pomoči, štirih urah nepopisnega trpljenja je v ljub-skem Leonišču podlegel poškodbam in se sv, v beli krsti vrnil k žalujočim svojcem in ■tim prijateljem. Kako silno nas je udarila ta nesreča, bo ra-iljivo. če povemo, da je bil pokojni France no naš vzoren in delaven pristaš, zraven 1 pa izvrsten gospodar in obrtnik-samouk. Ijar, kovač, mizar, sodar, kolar, mesar, tesar, itka vse, kar potrebuje kmetska hiša. In kar lapravil, je naredil odlično. Njegovo priljub-ost je kazalo veliko število kropilcev, ki so i solzami v očeh prihajali poslavljat od ne-ibnega Franceta. Ves je bil zasut s šopki in jem, 10 krasnih vencev mu je poklonila v 0 ljubezen svojcev in prijateljev, a tudi iz-no veliko število onih, ki smo pokojnika spre- 1 do grobnih vrat, je pričalo, s kako bridkostjo loslavljamo od njega. Za pokojnim žalujejo starši in sestre, ki jim m ponovno izrekamo svoje najgloblje sožalje. Tebi pa, blagi naš zvesti France, bodi lahka lača gruda v preranem grobu. Tvoja žrtev bo bodrila in krepila v borbi za zmago po-le kmetske misli! Kakor bo lahkomišljenim landantcm Tvoj grob večen očitek, tako bo i misel nate sveta in v naših srcih na Tebe no lep spomin. Živel boš v nas, ker si nam vzor! Zato še enkrat: Mir ti bodi, dragi nce! Prijatelji. Dopisi J. T. V.: Obnovitev ivsnic pri Sv.flcl" fenbu pri Središču Vinogradniki in sadjarji naše okolice že več let sem pogrešamo javno trsnico in drevešsn>»0) ki bi v zadostni množini, primerni k&kovo**^ ^ v domači zemlji vzgojeni materiij oddai?*^ ua razpolago, zato se je ob raznih prith«iJv c » - ■ i činiteliev pri obnovi goric '%t tfil r JvrLten iii poceni trsni material, vz fojen v:;V!a- a iu opoziera«: «Samo meje so postavljene, v katerih sme vlada uporabljati svojo oblast.« Resnično, tudi slepa kura najde zrno! škoda, da »Slovenec« v nadaljnjem filozofiranju ne pove, kaj -e more in kaj se mora zgoditi v državah. kjer bi vodilni preko postaviienih uporabljevali svojo oblast. meja // Pod tem lepim naslovom žehta glavno glasilo katoliške akcije »modrijane glasila slov. krščanskih socialistov«, člančič je pisan s tisto utrujenostjo, ki mori zadnje dni ta glasila, zato je tako zelo nejasen. Šele pri pazljivejšem Čita-nju smo našli vzrok, ki je rodil psovanje. Menda je to takole povedano: »zraven pa še namiguje, da so vsega krivi le vodilni možje, ki naroda niso drugače usmerili.« Presneti grešniki! »Vodilni možje« pri »Slovencu« so navajeni samo na živijo in ploskanje in kdor noče s tem nadaljevati, pojde v pekel, parkelj ga bo vzel, pa naj je še tako krščanski! fon&t cesnico- Pred nekaj dnevi je imel na ljudski univerzi v Beogradu v okviru »Ustmenih novic« predavanje odkritosrčen šumadinski kmet Jovan Džena-dič o temi Kaj misli gospoda o vasi in kaj misli vas o gospodi (pa ne pokvarjeni). 0 tem intere-santnem predavanju poroča na kratko revija »Javnost« in pravi, da je Dženadič v svojem govoru poudarjal med drugim: »Kakšen interes naj imamo mi srbski kmetje na tem. da se vzdrži spoi- s Hrvati? Kaj je meni hrvatski kmet storil zalega in zakaj bi se jaz boril proti njegovim pravica-^? ... Njegovo težko delo in njegova uso-' da sta p M- ,«ka, kakor kmeta v Šumadiji in ako obstojajo kaki spori med Srbi in Hrvati, morejo ti spori biti samo v interesu pokvarjene gospode, a ne kmeta.« »Javnost« nadalje izvaja: »C pet minut ni mogel Dženadič priti do besede odobravanja, ki se ga je udeleževala vsa dvor Ta aplavz lahko služi kot najboljši dokaz, d? samo srbski kmet, marveč tudi široki sloji ščanstva, mladine in inteligence najiskre žele, da pride do sporazuma s Hrvati in d.' v najširši meri ugodi njihovim upraviče zahtevam.« Sedaj pa primerjajte govor hrvatskega i fesorja poslanca Jelašiča, ki ga je imel f nekaj dnevi v Dalmaciji in govor poštenega alnega srbskega kmeta, pa si boste takoj na nem, da med gospodo nekaj ni v redu! 7'i4>i$ki pt&htei Dne 11. tega meseca ravno na fižolov smo blagoslovili v Zrečah novo krčmo, ki st nazivala »Tujski promet«. Vse hribovce, z člane, ki radi podpirajo tujski promet, vab da nas pri prihodu v Žreče zanesljivo počas posetom. V krčmi se točijo izključno samo ma črna vina. Če bi se pa kje našla črna sla' bi tudi s to postregli. Poleg vseh navedenih brot povemo tudi, da oddajamo sobe za ti Vse drugo vam preskrbijo dalmatinski kroši ji — samo rečt je treba. Zaupnik tujskega promet Čudni narod V poročilu pod naslovom »Javorski u pred sodiščem« poroča »Jutro« tudi tole: »P sednik: To je bila enorazrednica, a šolsko s ste imeli v župnišču. — Župnik: Da, 29 let dajal zastonj sobo za šolo.« — Nadalje pravi je zadnje dve leti zahteval najemnino. Ali n žalostna slika naše vasi. Kmetje sezidajo far^ dajejo biro in z vsem rede župnika. Ta pa m da daje sobo »zastonj« in pozneje še računa jemnino. Domači dogodki X Na Lukovici je umrla pred dnevi v vis starosti 81 let kmetica Marija Mravlje roj Druškovič, mati narodnega poslanca Milana Mi ljeta. Pokojnica je bila blaga žena, izvanre pridna in varčna gospodinja. Svojim otrok vzorna, skrbna, ljubezniva in dobrosrčna m Naj ji bo lahka ljubljena domača gruda. Njer prizadetim naše iskreno sožalje. X Živinski sejem v Ljubljani se zaradi žavnega praznika dne 1. decembra vrši dan prej, to je v torek, dne 30. novembra 1937. X Strog pasji kontumac je razglašen Ptuju. Pse, ki bi se klatili okrog brez nago nika, sme konjač takoj prijeti. X Banovinska cesta černuče—Šmartno o. ne zaradi preureditvenih del do 4. deceml letos za avtomobilski in sploh vozni pror zaprta. X Plamen je zajel kmeta Juraja Majiča, je v Pirovcu pri Sibeniku kuhal žganje. Ne doma je bil ves v ognju. Kmetje so mu krikn naj skoči v morje, kar je ta res storil in se ta rešil strašne smrti v plamenih. mladina Za poglobitev dela V nedeljo 28. novembra se je vršila v Ljubljani seja glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, ki je trajala ves dan. Seje so se udeležili odborniki v tako častnem številu, da so že s tem pokazali svojo zavednost in izpričali, kako pojmujejo važnost kmetsko-mladinskega prosvetnega, socialnega in organizacijskega dela na vasi. Mladina se zaveda, da bo zagotovila zmago svojim idejam šele tedaj, ko bo vas vsa enotno prepojena z novo prosveto in se vaški človek ne bo dal begati niti slepilnim obljubam. Zunanja svoboda raste iz notranje, notranja pa iz resnične pro-svete. V tem oziru je delo organizirane kmetske mladine že doslej rodilo lepe in pomembne uspehe, a velike naloge še čakajo čvrstih oračev. Treba bo z ustanavljanjem knjižnic poskrbeti vasi primernega čtiva. Ni samo dovolj, da čjovek čita, ampak je tudi važno, kaj čita. Prav v tem pogledu je bila doslej vas vse preveč prepuščena sama sebi, golemu naključju in pa takim vplivom, ki vaškemu življu niso bili v korist. Tu bo kmetska mladina po svojih najboljših močeh skušala opraviti veliko nalogo resničnega duhovnega preporoda na vasi. Podobno je z odrskimi prireditvami, ki morajo biti smotrno organizirane in premišljeno izbrane. Živa beseda na odru vpliva še mnogo bolj neposredno kakor pisana beseda v knjigi. Tudi na tem polju bo Zveza po svojih društvih skušala dvigniti zastavo resnične kmetske prosvete in tako pomagati vasi v novo rast. Podrobno so nato obravnavali odborniki vprašanje drugih kmetsko prosvetnih, organizacijskih in propagandnih prireditev: pevskih in glasbenih, kmetsko-mladinskih delovnih tekem, zlasti pa še vprašanje vse globlje in širše izgraditve lastne organizacije. Prisotni so dokazali, kako spoštujejo predloge, sklepe in nasvete zadnjega občnega zbora. Poleg tega so mnogi dali tudi toliko osebne pobude, da ije bilo veselje gledati to složno razgibanost in mora zato vsak pošten kmetski človek vrli mladini, temu upanju naše vasi, želeti pri njenem delu kar največ uspeha in ji po svojih močeh pomagati. * Voglje Preteklo nedeljo se je poročil agilni član Društva kmetskih fantov in deklet Voglje tov. Franc Skolj z gosp. Francko Likozar s Primsko-vega. Tov. Skolj je bil ustanovitelj, 2 leti predsednik in 1 leto odbornik našega društva. Kot tak je mnogo pridobil za našo organizacijo in nas mogočno vodil pod zelenim praporom. Kaj se godi po svetu uprašanje slično kakor v severni Kitajski z osnovanjem »odborov za ohranitev miru« v katerih bi bili Kitajci in zastopniki krajevnih uprav pod japonskim vodstvom. V Šanghaju so v. tem pogledu nastale težkoče, ker so Kitajci odklonili sodelovanje v takem odboru. Ministrski predsednik Konoje je novinarjem izjavil, da računa Japonska z osnovanjem takih lokalnih vlad tudi v drugih pokrajinah Kitajske. Če se bo kateri izmed teh lokalnih uprav posrečilo razširiti vpliv preko polovico Kitajske, bi bila Japonska pripravljena priznati jo kot kitajsko osrednjo vlado. Tako torej vidimo, da se v zunanjem svetu nebo še vedno ni zjasnilo in minevajo dnevi neprenehoma v krvavih zarjah. Kam bo to privedlo človeštvo? Kdo ve dati odgovor na to tako usodno vprašanje?! Kmeislka Med Nemčijo in Madžarsko je bil nedavno sklenjen v Berlinu poseben dogovor. Po gospodarski pogodbi bodo Madžari dobavljali Nemcem pšenico, rž in koruzo. Določene so bile tudi cene količine blaga in roki za dobavo. Poleg tega so Madžari v Berlinu dosegli, da bo odslej v Nemčiji zaposlenih pet namesto 3000 madžarskih sezonskih delavcev. V okviru političnega sporazuma se je nemška vlada zavezala, da bo ukinila vso narodno-socialistično propagando med nemškimi manjšinami na Madžarskem. Vplivala bo tudi na nemški tisk, da bo prenehal napadati Madžare, prav tako pa bo morala madžarska vlada poskrbeti, da se bo čimprej prenehala kampanja madžarskih listov proti Nemčiji. postojankah, ki so okrog 180 km južno od Nan-kinga, kjer so se japonske čete s severa in za-pada že sestale ter prodirajo sedaj skupno proti omenjenemu mestu. Odpor Kitajcev postaja močnejši, čim bolj se Japonci približujejo Nankingu. Danes so bili ogorčeni boji v gozdu blizu Vusiha, kjer so Kitajci zgradili obrambne postojanke, in skušajo ustaviti nadaljnje prodiranje Japoncev. V severnih pokrajinah so japonske oblasti imenovale vojaška sodišča, ki imajo nalogo vzpostaviti red in mir. V Tiencinu je bilo proglašeno V Franciji je dobila Chautempsova vlada po razburjenjih, ki so ga s svojimi prevratnimi nakanami in pripravami povzročili desničarski elementi, sedaj pri glasovanju o vladnem predlogu za povišanje uradniških plač pomembno zaupnico. Italijanski vojvoda d'Aosta, katerega je imenoval Mussolini za abesinskega podkralja. V Španiji še vedno divja vojna in kljub barantanju velesil ni izgleda na skorajšen konec tega klanja. Ministrski predsednik Negrin je izjavil, da pričakujejo v kratkem že dolgo napovedane velike ofenzive generala Franca. Negrin meni, da bo njegova prihodnja rezidenca v Saragossi, čeprav še ne v bližnji bodočnosti. Poudaril je, da bo državljanska vojna končana šele v dveh letih. S to izjavo se ponovno demantirajo vse vesti o za-ključitvi skorajšnjega premirja. Dr. Negrin je nadalje napovedal, da namerava vlada militari-zirati vso vojno industrijo ter jo odteamiti nadzorstvu sindikatov. Na Daljnem vzhodu je položaj na bojiščih še vedno popolnoma nejasen. Po padcu Vusiha, približno 200 km zapad-no od Šanghaja, so si japonske čete postavile za cilj mesto Šangčov. Sedaj se vrše tudi boji na j Ta lepa gospa je žena inž. Delonclea, ki je imela v rokah eno od glavnih vlog pri z&roti francoskih prevratnikov. obsedno stanje, ker se čutijo tamkaj Japonci zelo nesigurne. V Šansiju ima Japonska vojska gverilske boje z 8 kitajsko armijo, ki napada prometne zveze na osvojenem ozemlju. Več tisoč kitajskih vojakov preži na transporte življenjskih potrebščin z japonskih oporišč k predstražam. Japonskim letalskim silam se še ni posrečilo odkriti novega središča kitajskega letalstva. Sporedno z borbami za čangčov so japonska letala ponovno bombardirala Nanking in Kanton, kjer so povzročila veliko škodo in mnogo žrtev med prebivalci. Parlament je načrt zakona sprejel s 518 glasovi proti 6. 80 poslancev ni glasovalo. Takšne zmage še nobena francoska vlada v parlamentu zlepa ni dosegla. Za vladne načrte so glasovali komunisti, socialisti, radikalni socialisti, ves centrum in tudi nekatere desničarske stranke. Pod japonskim vodstvom Po zasedbi Šanghaja in ozemlja južno od iz-livs Jangceja, nameravajo Japonci rešiti upravno ...ouc jutarece, Ki se je pri- petila na ameriški železnici med mestoma Clii-cago in New Orleansom, pri kateri je bilo več sto potnikov mrtvih. V edmstou za bodočnost Sredi viharjev, ki pretresajo svet in nas, se obnavlja dan, ki pomeni v naši zgodovini najbolj slovesen praznik, dan, ko so se Slovenci, Hrvatje in Srbi po tisočletnem trpljenju združili pod skupno streho. Marsikaj smo doživeli v teh 19 letih sožitja. Naklonjeni so nam bili dnevi, polni veselja in zanosnih uspehov, hkratu nam pa zla usoda tudi ni prizanašala z udarci in grenkimi razočaranji. Naši medsebojni odnosi niso bili vselej taki, kakor bi jih bilo v interesu skupnosti želeti. Polno tujih podtalnih, skritih in zahrbtnih ter nam sovražnih sil je bilo in je še vedno na delu. da skale ali vsaj zagrene našo narodno slogo, ki spada med glavne pogoje zdravega razvoja in resničnega napredka. Vse to pa nam ne more zamegliti zdravega pogleda in žive vere v lastno bodočnost. Zavedamo se, da hrani narod v. sebi dovolj čvrstih sil, ki bodo znale premagati vse težave in ovire. Narod, ki je tako prekaljen v borbah in trpljenju, kakor so — vsak po svoje — Slovenci, Hrvatje in Srbi, ne more omagati in ne obstati na pol pota. Vedeti moramo, da so vse naše trzavice, vse notranje trenje in nesoglasja samo izraz iskanja boljšega, popolnejšega in plemenitejšega. Ideja svobode in bratstva, ki je ožarjala kosovske junake, Matijo Gubca, ideja svobode, za katero je padlo tudi toliko slovenskih sinov, je tudi naša last, ki nam je ne more vzeti nobena sila na svetu. Prav zato hočemo na dan našega zedinjenja pozabiti vse, kar nas loči in razdvaja. Kakor eden se v duhu zbiramo okrog mučeniškega prestola svoje narodne vladarske hiše, okrog prestola, ki so si ga postavili iz kmeta izvirajoči Karadjordjeviči. Saj vemo, da ta prestol kot simbol naše narodne suverenosti čuvajo duhovi velikih vladarjev, od vožda Karadjordje preko kralja Petra I. Osvoboditelja do mučeniškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. M)«.-.. - i' ....sft #s.«::>>:;•,i™ <•. -". "■ ■ ..»ji-« i - - -■ jfc ■ p w ms • t * ' i 1 *" --a-V , 'i^sTj - <* i* V., p Pffl&ktepe m: M S * Dokler bo ta prestol tako trdno zasajen v jugoslovansko zemljo, da se bo kakor neomajen granit dvigal iz nje, dokler bo naš kmetski narod gledal in kakor vedno doslej tudi imel v svojem vladarju junaškega borca, zaščitnika in voditelja. dotlej nas ni treba biti strah bodočnosti. Vsi hočemo zato žrtvovati vse svoje sile blagru naroda in sreči domovine. Ob takem skupnem prizadevanju smemo upati, da bo našemu mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru II., dano, dovršiti veliko zgodovinsko poslanstvo Ka-radjordjevičev v čast in ponos svojemu rodu in v srečo vsega naroda. S to željo slovenski kmetje zagotavljamo narod, da nas bo zgodovina vedno našla pripravljene! Doma in drn gri&anle slrcimlz Jugoslovanska nacijonalna stranka je priredita tekom jeseni številne shode po Vrbaski banovini in je zaključila sredi novembra z bano-vinsko konferenco v Banja Luki, ki so se je udeležili predsednik stranke g. Peter Živkovič, podpredsednik g. Jovo Banjanin. več senatorjev in narodnih poslancev. Konference se je udeležilo okrog 600 delegatov iz vse banovine, prisostvovalo ji je preko dva tisoč pristašev. !Vcve jisJotiinsfec crgaii»««ci]fc JNS so bile ustanovljene preteklo nedeljo v Sloveniji, in sicer v Sodražici, Ribnici, Medvodah in Žirovnici. Ustanovnih občnih zborov so se udeležili poleg delegatov banovinskega odbora OJNS tudi senator tov Ivan Pucelj ter narodna poslanca Albin Koman in Milan Mravlje. Kakor drugod je tudi v teh krajih zavedna kmetska in delavska mladina napolnila zboro-valne prostore ter z nepopisnim navdušenjem spremljala poročila govornikov. Borbenost na-cijonalno zavedne kmetske mladine raste in se širi kot vihar po naši deželi in osvaja ves mladi rod. Čim jačji je nanjo pritisk, tem odločnejše se mu mladina upira. V novih političnih organizacijah ne pričakuje ne služb, ne podpor, ne ovišanja. Ne prodaja svojega prepričanja za nobeno gmotno korist. Kljub temu se mladinske vrste množe in kujejo njeni značaji za borbo, ki jo čaka. Smradu je po naših vaseh vedno manj. ker se nazadnjaška in tujim idejam služeča poliHka umika čez mejo, odkoder je prišla k nam in v lepo slovensko vas. Kot črne dihurje jo prfeganja socialno in nacionalno zavedna kmetska mladina. To delo se ne bo ustavilo, dokler ne bo- očiščena naša dežela in naš človek vse pogubne navlake ki mu jo je izkore-ninjenska tuja politika prilepila na dušo. Srbijansita opcs?r'cf s* prireja manjše konference po raznih krajih Srbiije. na katerih poročajo govorniki o vsebini zagrebškega sporazuma. jCfcJčc predsednik narodnega pokreta »Zbor« je imel v nedeljo javen shod v Topoli. Na shodu je govoril tudi narodni poslanec Aca Lazarevič. Kme!©&© h&a ss. je imela v nedeljo veliko zborovanje v Novem Sadu. Na zborovanju je govoril odposlanec doktorja Mačka, narodni poslanec dr. Žiga Sclioll, in več poslancev b. Samostojne demokratske stranke JVarodnet je zasedala v torek in sredo preteklega tedna. Sprejela je proračun, ki ga je predložila vlada in ga izročila finančnemu odboru v pretres. Poleg tega je sprejela več mednarodnih konvencij in izvolila odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in sreskih sodišč. Poslanec Voja l.ažič je vložil interpelacijo na notranjega ministra zaradi -nvt; armiiskega generala louuča. Piecitanih je bilo tudi več drugih interpelacij, ki se nanašajo na razna gospodarska, socijalna in policijska vprašanja. Seje narodne skupščine so bile nato odgodene. Jzpfaci/c vlagateljev 3°/0 obveznicami Kakor poroča AA, je finančni minister na osnovi čl. 19, odst. 1 in 2 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov izdal pravilnik o izplačilu dolgov vlagateljem in drugim upnikom zavodov in zadrug. ki so pod zaščito. Čl. 1. a) Vlagatelji in drugi upniki zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito po uredbi z dne 23. novembra 1934, lahko zahtevajo do 28. februarja 1938, da jim zavod ali zadruga izroči na račun izplačila njihovih terjatev 3% obveznice, izdane po določilih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. b) Zavodi in zadruge so dolžne svoje obveznice, ki jih bodo imele ali ki jih bodo pozneje sprejele od Priv. agr. banke, dati v odplačilo dolga svojim upnikom, ki se jim prijavijo v navedenem roku. Upniki morajo sprejeti obveznice v njihovem imefiskem znesku. c) Če celotni znesek obveznic, tistih, s katerimi zavod ali zadruga razpolaga, in tistih, ki jih bo naknadno dobila od Priv. agrarne banke, ne bo zadoščal za poravnanje zahtev vseh prijavljenih vlagateljev in drugih upnikov, bo zavod ali zadruga razdelila obveznice med vlagatelje in upnike sorazmerno z njihovimi prijavljenimi terjatvami. Čl. 2. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga objavijo Službene novine. Z uredbo z dne 16. t. m. je bil podaljšan rok za sprejemanje prošenj za dovolitev zaščite denarnim zavodom do 23. februarja 1938. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je bila izdana v dobi najtežje gospodarske in bančne krize, ko so bili neodložljivi posebni moratorijski ukrepi za denarne zavode. Od takrat pa so se razmere znatno zboljšale ter je narasla tudi likvidnost denarnih zavodov. Poleg tega pa so imeli denarni zavodi dovolj časa. da precenijo svoje stanje ali da vsaj uerotove, če iim bo potrebna zaščita. Po izjavi Narodne banke in Poštne Hranilnice bo znaten del zamrlih terjatev denarnih zavodov mobiliziran. Iz vseh teh razlogov ni več potrebe, da se podaljša roK, v katerem morejo denarni zavodi zaprositi za zaščito, znova za eno leto, temveč se bo podaljšal le za tri mesece. Trgovinsko ministrstvo pa namerava izdati uredbo, ki bi v primera trenutne nelikvidnosti ali navala vlagateljev preprečila težke posledice za denarne zavode in za kredit v državi. V tem pogledu morejo služiti primeri ' drugih držav, zlasti onih v Sredni' Evropi za primer. V ffiM f* 3P «•» km ca. e r m © »Slovenec« poroča, da je prosvetni minister Magaraševič, ko se je v soboto mudil v Ljubljani, sprejel tudi deputacijo pod vodstvom odve'tnika in člana lju lianskega mestnega sveta dr. Kairu-šiča. Deputacija ga je prosila, naj izda ss. uršu-linkam v Ljubljani dovoljenje, da svojo sedanjo nižjo žensko realno gimnazijo postopno razširijo v višjo. Kakor pravi »Slovenec«, je g, minister deputaciji obljubil, da bo »dobronamerno vzel prošnjo uršulinskega samostana v razmotri-vanje«. Ali res nimamo nič bolj važnega dela. kakor širiti zasebne gimnazije, ko niti državnih ne znamo vzdrževati in ko iz njih prihajajoči naraščaj našega izobraženstva bije tako brezupen boj za skromni košček kruha? Dobro bi bilo. če bi kdo tudi o tem vprašanju blagohotno razmišljal. X Živa bakla. V Lipovcih pri Beltincih se je triletna Emica Forjan s svojim bratom igrala v svinjski kuhinji, kjer je pod kotlom gorelo. Bratec je odšel iz kuhinje in Emica je ostala sama. Odprla je vratica pod kotlom, da bi se grela. Čez par minut pa se ji je vžgala^ oblekca. Emica je takoj hitela ven in je na ves glas kričala. Ko je prišla na dvorišče, je bila že vsa v plamenu. Domači so jo opazili in ji takoj strgali gorečo obleko, toda ubožica je bila že vsa opečena. Poklicali so nemudoma zdravnika, ki pa ni mogel več pomagati. Emica je čez nekaj ur v silnih bolečinah izdihnila. X Sledove rimske stavbe je po naključju odkril delavec g. Jevšnikar, ko jo obdelaval svoj svet. Odkopal je večjo marmornato ploščo in lepega izklesanega rimskega leva, ki pa je bil že ves razjeden. Z odkopavanjem je potem strokovnjaško nadaljeval arhivar mariborskega muzeja prof. Baš. Ta je ugotovil, da gre za ostanke rimske stavbe. Mimo današnjega Gu-štanja je namreč nekoč vodila rimska cesta. X Sestradani in zmrznjeni pobegli kaznjenec v benediških gozdovih. Iz svetolenarških zaporov je pobegnil neki Jožef Svenšek, kjer je odsluževal daljšo zaporno kazen. Z večjim železom je razbil celični zid in preplezal glavni ograjni zid in nato izginil. Po treh dneh se je posrečilo orožnikom, da so ga iztaknili, ko se je ves zmrznjen in sestradan skrival po benediških gozdovih. Prepeljali so ga v mariborske sodne zapore. X Kojake iz Julijske Krajine, ki nameravajo zaprositi za državljanstvo kraljevine Jugoslavije, opozarjamo, da bo potekla veljavnost čl. 20. fin. zakona za leto 1937/38 konec marca 1938. Zato naj vsak vloži prošnjo za oprostitev taks čimprej. Prošnji je treba priložiti potrdilo o narodnosti in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov. Potrdila o narodnosti izdaja in prošnje sestavlja tajništvo društva »Tabor« v Ljubljani. X Huda nezgoda"v mlinu. V mlinu gospoda Vrtnika na Bregu je zgrabil transmisijski jermen 19 letnega mlinarskega vajenca Konrada Kolariča. Poškodovanec, ki ima zlomljeno desnico in precejšnje notranje poškodbe, je bil prepeljan v bolnišnico. X Smrt uglednega kmetovalca. Dne 24. novembra je preminul ugledni kmetovalec Jožef Berden v Babincih. Zadela ga je srčna kap v 60. letu Starosti. Pokojnik je bil doma iz Stre-hovcev v Prekmurju in je dolgo let živel v Ameriki, najdalj časa v Clevelandu, kjer je imel hotel. Po vojni se je vrnil v novo domovino ter si je tu s svojimi prihranki kupil lepo posestvo, nekdanji Obrezov gradič v Babincih. Bil je v vseh strokah napreden kmetovalec, po- sebno pa se je bavil z živinorejo. Sosedi so imeli v njem vedno prijaznega in postrežljivega svetovalca. Z njim je legel v grob vseskozi naroden in napreden človek, ki ga bomo ohranili v lepem spominu. Žalujočim svojcem izrekamo iskreno sožalje. X Nova gimnazija ustanovljena. Kakor znano je ministrski svet sklenil, da se v Mariboru ustanovi II. realna gimnazija. V ponedeljek se je pouk že pričel. Nova gimnazija je bila ustanovljena iz dosedanje realne gimnazije in bo imela svoje prostore v poslopju Državne akademije na Zrinjskega trgu. Je štirirazredna, imela bo deset oddelkov, in sicer v prvem in četrtem po tri, v drugem in tretjem pa po dva. V novi šoli bo osem razredov za dijakinje, dva pa za dijake, tako da bo prav za prav skoraj ženska realna gimnazija. Za začasnega ravnatelja je bil imenovan profesor na učiteljski šoli Ivan Prijatelj. Poučevalo bo 12 profesoric, ki so bile doslej na realni gimnaziji, pouk v novem zavodu bo pa samo dopoldne. Zdaj je v teku akcija, da se v Mariboru ustanovi popolna realna gimnazija in da se zainteresira banska uprava da zgradi v Mariboru novo šolsko poslopje. Mestna občina je pripravljena dati na razpolago potrebno zemljišče in sicer na desnem bregu Drave. Računali je, da bodo novo moderno šolsko poslopje za II. realno gimnazijo pričeli graditi že prihodnje leto. ZAHVALA Za premnoge izraze sožalj*a, za položene vence na grob ALBINA PREPELUHA kakor tudi za številno spremstvo na zadnji poti pokojnika se iskreno zahvaljuje pavla prepeluh z otroci O NAJBOLJ Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev sirovin in s tem tudi plugov V zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča t Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu r. z. z o. z. V Uu&laiti, Kolodvorska uiica 7 »v lastni hi*' nlAfitrtM« Dobavlja v*«; deželne pridelke tcaKor pšeuico rt, ječmen. ov«8 koruzo. ajdo itd Mlečke mlelke: pse-ničn: zdrob pJenčn<' moko ržt-no moko ajdovo moko. Koruzno moko Koruzni zdrob. pšenično in koruzno krmilno moko pšenične otrobe, ieSpreoj. ka*o Poljake pridelke- fcromoir fižol zel;e sadje seno m nalilo Stalna salona vseh umetn;h sjnojil trud. superlos-fata kalijeve soli. Toniasove žlindre. a;trofoskaia ap-nene«a iuSikfl čilskeaa -olitra itd 1 cemente n druao »lavn« zii-itop-ff. la Slovenijo opekarne »|lo-Karlova«- za srste z-dne to «tr°«n° ->r>eke. Dne 3. ciecemora 1.1. ob 9. uri se bo vršila „na licu mesta v Podborštu št. 10, p. Črnuče prostovoljna iavna bivše jerkove opekarne z vsemi poslopji in zemljišči. Prodajalo se bo skupaj in posamezno. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v občinski tvsarni na Težici. TISKOVINE »seh vrst; trgovska, uradne, reklamna, čoso-pise. knjige, večbarvni «lsk hitro ln pocenil TISKARNA MERKUR LJUBIJAIA, GREGORČIČEVA ULICA 23 T?ltF0* ŠltV IS-M Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu, i z p O S I u j e vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle naikulantneie i, JIU PLANINŠEK trgovska agentura bančnih poslov LJUBLJANI, Beethovnova ulica 14 I. nadstropje Telefon 35-10 to potreli zi mlekarstva slovite Lacta-, New Primat Milena-separatorje, vrče, Hoy-berg-aparate, naprave za izdelovanje sirovega masla, sirišča dobavlja: Tehniška poslovalnica ing. LTemkina ZAGREB, VLASKA 88 - TELEFON 84-75 prvo domače podjetje za gradnjo in ureditev mlekaren vseh vrst in kapacitet, naprav za hlajenje in za izdelavo mlekarskih strojev. Ustanovljeno leta 1927. — Strokovna in vestna postrežba. ZASTOPNIKI SE IŠČEJO! POZOR! Ta inserai dobro preciteite! Blago za zimske moške suknje, površnike, ženske plašče, moške in ženske obleke, barhente, tlanele, pletene jopice, triko maie in hlače, zimske rjuhe in deke. kovtre, damske in moške dežnike vseh vrst i. t. d. dobite najceneje edino pri splošno znani domači tvrdki F. I. Gori car, Ljutsljana Sv. Petra cesta 29 in 30 Na zalogi tudi velika izbira izgotovljenih damskih in otroških plaščev in hubertusov. — Pri nakupu nad din 100-— dajemo robček, nad din 200'— nogavice zastonj, in sicer le, ako se sklicujete na današnji inserat v Kmet^kem listu. X Starosta srbskih novinarjev je umrl. Bil je to g. Zivojin Kovačič, po poreklu Slovenec iz mariborske okolice. Deloval je kot novinar nad 50 let. X Na svinjskem in živinskem sejmu v Ptuju 25. novembra so bile naslednje cene: pršuta rji kg žive teže od 6—6'25 din, debele svinje kg žive teže od 6'50—7 din, plemenske svinje žive teže od 5—6 din, voli kg žive teže od 4'50—5'50, krave kg žive teže od 2—6 din, biki kg žive teže od 4 do 4'75 din, junci kg žive teže od 4—;4'50 din, telice kg žive teže od 4—5'75 din, konji obojega spola komad 550—6000 din, žrebeta obojega spola komad 950—2500 din. X V Pečovniku pri Celju se je vrgla na železniško progo slaboumna 171etna delavka Alojzija K. iz Kostanjevice. Dekle je že večkrat poskusila samomor, a so jo vselej in tudi zdaj pravočasno rešili. Celjska policija jo je nato odpremila v domovinsko občino. X Na progi Pragersko—Medvece se je smrtno ponesrečil delavec Leopold Vrečko iz Medvec. Prišel je pod vagon, ki mu je zadal več smrtnih poškodb. Žrtev dela so pokopali v Majšpergu. X Celo vrsto sleparij je zagrešil v Ljubljani neki Ivan Bogovič, krojaški pomočnik iz Križev-cev. Izdajal se je za zastopnika podjetij Gavrilovič (salame) in Teokarovič (manufaktura). Imel je ponarejen žig tvrdke Gavrilovič in je opeharil več uglednih ljubljanskih tvrdk za precej čedne zneske. Ko mu je začelo goreti pod nogami, jo je naglo popihal iz Ljubljane, policija pa je izdala za njim tiralico. Sepmi 5. decembra: v Ložu, Vidmu na Dravskem polju, Sv. Barbari v Halozah; 6. decembra: v Kranju, Novem mestu, Bohinjski Bistrici, Dobrni, Žužemberku, Murski Soboti, Ormožu, Sevnici, Sv. Nikolaju v Polju, Vuzenici; 7. decembra: v Metliki, Kamniku, Dol. Lendavi, Ormožu, Ptuju; 8. decembra: v Ljublijani, Tržiču, Sv. Mariji v Slivnici, Celju, Brežicah, Hrastniku-Dolu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah; 9. decembra: v Črnomlju, Vrhniki, Mokronogu, Turnišču, Dobovi; 10. decembra: v Mariboru, Ptuju, Sv. Juriju pri Celju-okolica; 11. decembra: v Domžalah, Kamniku, Skofji Loki, Tržiču, Celju, Brežicah, Sv. Lovrencu pri'Proz., Hrastniku-Dolu, Mariboru, Pre-valjah, Sevnici, Trbovljah. v Živinski s&jmzi Na živinskem sejmu v Kranju 22. novembra so se sukale cene živini in prašičem takole: voli I. vrste 6'50 din za 1 kg, II. vrste 6 din, III. vrste 5'50 din; telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 50 din, III. vrste 5 din; krave I vrste 5'50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4'50; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 8 din; goveje meso I. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12 din; goveje meso II. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 12 din; goveje meso III. vrsie, prednji 7 din, zadnji del 9 din; svinjina 16 din, slanina 20—24 din, svinjska mast 19 din za 1 kg. Zaupajte denar domačemu zavodu! Naprodaj pri: » !1S Cl! c« mešanica domačih čajnih rastlin! Kmetijski družbi r.z.zo.z. v Ljubljani M LJUBLJANI, Tavčarjeva ul. 1 leSelon štev. 28-47 reg. zadr. z pggmejeno zavezo Brzojavi: KmUskinom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 RAČUN PRI NARODNI BANKI O ^ A* ^ JPEskontuje raanica V t& ' kP* n - >crV' kratkoročna posojila izvršuje ostale denarne posle Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva ocialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 Na Lukovici ie umrla v nedeljo 28. novembra naša nadvse ljubljena mama. stara mati in teta, gospa Marija Mravlje roj. Briškovič v visoki starosti 81 let. Pogreb drage pokojnice se je vršil v torek, 30. novembra, na pokopališče na Brezovici pri Ljubljani. Nepozabno mamo bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujoči ostali