Varčna Panthera spet nagrajena Projekt lex namenjen tudi ■ mm m • • • • v • • ■ *v • i • mladim V krizi se rojevajo najboljše in najprodornejse ideje JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 89 (21.326) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 18. APRILA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 971124 666007 50418 /T» • • Trije župani • v v • iscejo večino Marjan Kemperle Trije župani na Tržaškem so se v četrtek znašli v škripcih. Vsi trije so iz vrst Demokratske stranke. Miljskega župana Neria Nesladka sta ob glasovanju resolucije njegovega »večinskega partnerja« iz vrst Slovenske skupnosti Danila Šavrona o reformi krajevnih uprav, rešila pred porazom svetnika iz vrst opozicije. Dolinski župan je - ob glasovanju sklepa o ne-pristopu občine v zvezo občin - tvegal »odstrel«, ker naj bi - tudi on -postal tarča ostrostrelcev iz večine. Sandy Klun se mu je zelo elegantno (beri: z očitno zelo prepričljivim prepričevanjem) izognil s preložitvijo razprave na ponedeljek. Tržaški župan Roberto Co-solini je zastavil vso svojo politično težo na sklep o prodaji delnic družbe Hera. A ni mogel pretehtati odsotnosti v vrstah njegove lastne stranke in posledično preprečiti (prvič odkar je postal župan) nesklepčnost seje. Tudi njega čaka v ponedeljek popravni izpit. Dejstvo, da so trije župani iz vrst Demokratske stranke ob dveh tako pomembnih zadevah, kot sta preustroj občin (Milje in Dolina) in ekonomska prihodnost občine (Trst) ostali brez večine, kaže na vidno nezadovoljstvo koalicijskih partnerjev. Le-vosredinske koalicije so se zrahljale, tleči politični konflikti so se zaiskrili, vse to pa postavlja pod vprašaj ne le učinkovitosti nadaljnjega upravljanja, temveč morda celo njihov obstoj. zda - Predsednik ZDA Barack Obama sprejel italijanskega premierja Mattea Renzija Skupni napori za izhod iz krize šolstvo Pomemben dan za Skedenj TRST - Ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija se je včeraj začelo »uradno« prenavljanje poslopja šolske stavbe na Rebri De Marchi v Škednju, v kateri bodo po končanih delih našli prostor slovenska vrtca - škedenjski vrtec in vrtec Jakoba Ukmarja od Sv. Anem osnovna šola Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič in italijanska osnovna šola De Marchi. Na 4. strani opčine - Občni zbor manjšinske krovne organizacije SSO: Razlike, a brez polemik Drago Štoka se je po devetih letih poslovil od predsedniškega mesta OPČINE - Ostanimo svobodni in avtonomni. To je bilo geslo sinočnjega občnega zbora Sveta slovenskih organizacij, ki je potekal pod vtisom odhoda Draga Štoke s predsedniškega mesta. Njegovi najožji sodelavci so mu poklonili darilo (foto Damj@n), Štoka je za opravljeno delo prejel čestitke vseh gostov. Za krmilom krovne manjšinske organizacije je bil tri mandate (skupaj devet let). V svojem poročilu je izpostavil razlike, ki so doma v slovenski manjšini, probleme pa je treba reševati z dialogom, je dejal. Na 3. strani WASHINGTON - Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je včeraj sprejel italijanskega premierja Mattea Renzija, s katerim sta soglašala, da so za izhod iz gospodarske krize in za ponovno rast potrebni skupni napori. Renzi je v tej zvezi poudaril, da so ZDA za Italijo model, ki mu je treba slediti, Obama pa je povedal, da je Renzi na pravi poti za izvajanje potrebnih reform. Sicer je ameriški predsednik na skupni novinarski konferenci v Beli hiši obljubil sodelovanje pri soočanju s poplavo mi-grantov iz Libije in drugih afriških držav, vendar pa je govoril le o spodbujanju sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v regiji. Renzi je povedal, da ceni ameriško podporo pri vprašanju, ki ni le varnostno, ampak gre za pravičnost in človeško dostojanstvo. Zatrdil je, da bodo v naslednjih tednih videli rezultate zaveze. Na 18. strani Hera: kakšen razplet v občinskem svetu? Na 4. strani Slovenija: zagonetka o odškodninah ezulom Na 4. strani Sindikat slovenske šole z edino slovensko listo Na 12. strani Po Gorici 83-letnik taval in razbijal avte Na 13. strani V Šempetru pokradli orodje vrtičkarjem Na 13. strani Park pri Svetem Ivanu, Trst sobota, 18. in nedelja, 19. aprila od 9h do mraka | prost vstop RAZSTAVNO--PRODAJNI SEJEM # RASTLIN IN * VRTNE OPREME www.hortitergestini.it LOGARSKA DOLINA gorica - Glasbena matica in SCVG E. Komel ^ečaj *eh Deželni odbornik poziva predsednikov . . . ■r. sosednjih držav k vzpostavitvi sodelovanja L TI J LOGARSKA DOLINA - Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške so se včeraj v Logarski dolini sešli na tristranskih pogovorih, na katerih so podprli širitev EU na Zahodni Balkan, pa tudi nadaljnji razvoj unije. Na 3. strani 2 Četrtek, 16. aprila 2015 ALPE-JADRAN / skgz - Zaključni posvet evropskega projekta LEX rim - Srečanje na ministrstvu za šolstvo Prilika za čezmejno Vladni am?ndma v . i ... za slovensko srečanje mladih glasbeno šolstvo Slovenskim in italijanskim dijakom je spregovoril tudi zgodovinar Štefan Čok fotodamj@n RIM - Italijanska vlada bo predložila amandma za rešitev vprašanja glasbenega šolstva Slovencev v Italiji, v sodelovanju s poslanko Tamaro Blažina ga bodo pripravili na ministrstvu za šolstvo, predvideval pa bo akreditacijo za nudenje glasbenega študija na pre-dakademski ravni, ki je bo deležna ena od slovenskih glasbenih šol v Italiji. To izhaja iz četrtkovega srečanja v Rimu med poslanko Blažinovo in podtajnico pri ministrstvu za šolstvo Angelo D'Onghia, ki je med drugim pristojna tudi za glasbeno šolstvo. Posl. Tamara Blažina (levo) s podtajnico Angelo D'Onghia TRST - Čezmejno sodelovanje, predvsem med mladimi, je večkrat predmet obravnave, včasih pa ostane le na papirju. Lep primer konkretnega stika med mladimi iz dveh obmejnih območij pa je predstavljal včerajšnji prvi del zaključnega posveta evropskega projekta LEX v okviru Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, ki se je odvijal zjutraj v Trgovinski zbornici v Trstu, ob prisotosti dijakov nekaterih slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in dveh italijanskih srednjih šol iz slovenske obale. Delovna jezika sta bila italijanščina in slovenščina. Dijakom je najprej spregovoril zgodovinar Štefan Čok, ki je orisal pestro, ostro, včasih brezpogojno zgodovino našega kulturno bogatega prostora, v katerem živita slovenska in italijanska manjšina na obeh straneh meje, s prispevkom naslovljenim »Konflikt, sožitje, integracija: večine in manjšine med Italijo, Slovenijo in severnim Jadranom.« Dotaknil se je dogodkov, ki so zaznamovali 20.stoletje, družbenih vprašanj in različnih pogledov na politično dogajanje, vse do današnjih dni. Sledil je pozdrav Livia Semoliča, projektnega managerja evropskega projekta LEX, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Poudaril je, kako pomembno je konkretno udejanjanje prepotrebnih stikov med manjšinama, predvsem med mladimi. »Med vsemi dejavnostmi projekta je bila najvažnejša prav vez s šolami, ki je najpomembnejše področje, s katerim se moramo ukvarjati.« V drugem delu je Andrea Bartole podal prispevek o pravni zaščiti avtohtonih manjšin, s splošnim pogledom na evropske manjšine in specifičnim pogledom na italijansko manjšino v Sloveniji ter slovensko v Italiji. Slovenska manjšina v Italiji ima dva temeljna zakona, na katera se sklicuje, ko je govor o zaščiti: to sta deželni zakon št. 26/2007 ter državni zakon št. 38/2001. Italijanska skupnost v Sloveniji pa je poleg madžarske posebej omenjena v slovenski ustavi, nima pa skupnega državnega zakona, ki bi jo ščitil, temveč veliko manjših zakonov, ki jo ščitijo na različnih področjih. Dela se v smeri, da bi tudi italijanska manjšina imela temeljni zakon, na katerega bi se lahko slicevala na vseh področjih, je povedal Bartole. Zaključil je s predstavitvijo današnje organiziranosti obeh skupnosti, na kulturnem, političnem in šolskem področju. (bf) Zaključni dogodek projekta bo v sredo, 29. aprila TRST - V dvorani Trgovinske zbornice so včeraj na tiskovni konferenci ob zaključku standardnega evropskega projekta LEX v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, predstavili zaključke projekta. Cilj projekta, katerega vodilni partner je Slovenska kulturno-gospodarska zveza, je bil omogočiti popolno družbeno integracijo manjšin v čezmejnem prostoru. Predsednik SKGZ, Rudi Pavšič je poudaril pomembnost sodelovanja med Italijo in Slovenijo in zelo uspešnega sodelovanja z Italijansko unijo, ki se že vrsto let krepi prav na podlagi evropskih projektov. »To sodelovanje vzpostavlja klimo dialoga, ki je predpogoj, da se določena vprašanja rešujejo. Upamo, da se bo ta pospešenost sodelovanja usmerila tudi do Hrvaške. Priložnost za to bo že naslednji teden, ko bo italijanski predsednik Mattarella obiskal Slovenijo in Hrvaško.« Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul je prav tako poudaril izredno pomembno vlogo, ki se je vzpostavila s projektom LEX: to sta medsebojno spoštovanje in razumevanje sosednje skupnosti, ki so temelj sodelovanja. Projektni manager Livio Semolič je bil mnenja, da morajo ti evropski projekti sprožiti sodelovanje, ki potem ostane v prostoru: pri tem so najpomembnejši dejavniki šole in javne uprave. Delati moramo v smeri, da pripravimo okolje, v katerem zakone udejanjiti, ne smemo se omejevati na analizo naših zakonov. Odličen primer tega je vidna dvojezičnost na avtocestah, ki se končno pojavlja. Zaključni dogodek projekta bo v sredo, 29.aprila, v reprezentančni dvorani dežele FJK na Velikem trgu v Trstu ob 9.30. Prisotni bodo predsednica dežele Debora Serracchiani, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, tržaški župan Roberto Cosolini, senator Miloš Budin, Bojan Brezigar za Primorski dnevnik in urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai, razprava pa bo tekla o tem, kako nadgrajevati zaščitne norme, ne le v korist manjšin, a celotnega skupnega obmejnega prostora. (bf) Problematika glasbenega šolstva ostaja nerešena, čeprav je od sprejetja zaščitnega zakona minilo že štirinajst let. Petnajsti člen zakona predvideva ustanovitev avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju, a se to ni nikoli uresničilo, tudi zato, ker je kmalu zatem prišlo do reforme sistema konservatorijev. A mimo teh tehničnih formalnih težav je Blažinova, ki se je bila v preteklosti že sestala z visokima ministrskima funkcionarjema Mancinijem in Livonom, kar pa ni prineslo želene rešitve, na četrtkovem srečanju, ki se ga je udeležila tudi podtajničina svetovalka Lucre-zia Pellacci, dejala, da dodatno odlašanje pri reševanju tega vprašanja ni sprejemljivo. Slovensko glasbeno šolstvo v Italiji mora nujno dobiti formalni status in uradno akre-ditacijo, na podlagi katerega bi lahko črpalo sredstva iz zaščitnega zakona, ki znašajo dobrih petsto tisoč evrov. Kot so sporočili iz poslankinega kabineta, je podtajnica DOnghia pokazala veliko občutljivost do tega vprašanja ter sodelavki Pellaccijevi naložila pripravo besedila, ki bi ga oblikovali skupaj z Blažinovo in bi ga na koncu v obliki amandmaja predložila vlada. Na vprašanje glasbenega šolstva je vezana tudi načrtovana šolska reforma, znana pod imenom Dobra šola, ki med drugim predvideva tudi okrepljen glasbeni pouk na šolah. Poslanka in podtajnica sta tu soglašali, da je za zagotovitev glasbenega pouka v slovenščini najbolj ustrezen način ta, da se podpiše konvencija med šolami in slovenskimi glasbenimi centri v Italiji. Pravzaprav bo tu ministrstvo upoštevalo le en glasbeni center, ki bi tako prejel akreditacijo, na podlagi katere bi lahko sklepal konvencije s šolami. Če bi želeli akreditacijo podeliti tudi drugi glasbeni šoli, bi to terjalo izredno zapleten postopek in bi utegnilo tudi priti do zamud, je bilo rečeno na srečanju. Zadevni amandma je že pripravljen, poslanka Tamara Blažina in podtajnica Angela D'Onghia pa se bosta v kratkem ponovno sestali in skupaj sledili pripravi postopka, ki bo lahko privedel do končne rešitve vprašanja glasbenega šolstva, so prepričani v kabinetu Blažinove, kjer ocenjujejo četrtkovo srečanje za konstruktivno in konkretno. čedad - Predstavili trijezično pravljico Hudič in gubanca Na fotografiji levo naslovnica publikacije nm ČEDAD - Pravljica, ki jo lahko beremo, gledamo ali pojemo. Tako je rimska založba Sinnos povzela vsebino majhne, vendar pomembne publikacije, ki so jo predstavili v mestnem gledališču v Čedadu. Gre za trijezično knjižico 'Il diaul e la gubane' (Hudič in gubanca), ki jo lahko beremo v italijanski, furlanski in slovenski verziji. Ideja o knjigi o gubanci se je rodila ob srečanju med pisateljico Chiaro Carminati, ilustratorko Pio Valentinis in otroci vrtcev iz Čedada v okviru pobude Nati per leggere (Rojeni, da bi brali), ki jo je organizirala čedajska mestna knjižnica. Idejo je podprla Deželna agencija za furlanski jezik (Arlef), sodelovali so tudi Občina Čedad, Če-dajska banka in Kulturno društvo Ivan Trinko. Pred skoraj tristo otroki osnovnih šol iz Čedada in okoliških občin je pisateljica prebrala besedilo, medtem ko je ilustratorka v živo narisala ilustracije na velik zaslon. Sodelovali sta tudi Tiziana Perini in Anna Bernich, ki sta na zelo privlačen način recitirali del zgodbe v furlanščini in slovenščini. Na koncu predstavitve sta prinesla svoj pozdrav odbornik Občine Čedad Mario Strazzolini in, v imenu Arlefa, Marco Stolfo, ki je med drugim povedal, da »imajo jeziki vrednost, pravico in resurz za vsakogar«. »Brati, gledati in poslušati zgodbe v treh jezikih je zabavno in poučno. Jezikovna raznolikost je tisto, kar zaznamuje našo deželo in zasluži, da ji namenjamo pozornost in da jo skušamo ovrednotiti tudi za prihodnje generacije.« (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 16. aprila 2015 355 Na občnem zboru SSO spravljivi toni, a tudi poudarjanje razlik v manjšini Popolno sozvočje s Slovensko skupnostjo, v odnosih s SKGZ še »manevrski prostor« ' i/ ' OPČINE - Ostanimo svobodni in avtonomni. To je bilo geslo včerajšnjega občnega zbora Sveta slovenskih organizacij, ki je potekal pod vtisom odhoda Draga Štoke s predsedniškega mesta. Za krmilom krovne manjšinske organizacije je bil tri mandate (skupaj devet let), glavna kandidatka za njegovo nasledstvo je menda Franca Padovan, sicer števerjan-ska županja. Novo ožje vodstvo bo vsekakor izbrano na prvi seji sinoči izvoljenega odbora, v katerem so predstavniki iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine. Štoka je v svojem poslovilnem poročilu predvsem obnovil prehojeno pot in izpostavil tri temeljna načela poslanstva SSO, ki so slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Vsa tri načela se Štoki trenutno zdijo ogrožena. Podčrtal je skupne poglede med SSO in Slovensko skupnostjo, ki sta - tako Štoka - edina subjekta, ki se, ko gre za življenjska vprašanja manjšine, ne prilagajata dnevni politiki. Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča je Štoka označil kot človeka, ki je tudi v zaostrenih razmerah med Slovenci vedno ohranil mirno kri. SKGZ in SSO imata o marsičem zelo različna stališča in različne vizije razvoja slovenske manjšine, kljub temu je Štoka prepričan, da obstaja v sodelovanju med krovnima organizacijama še »manevrski prostor«. Edina puščica, ki jo je predsednik namenil kolegu Pavšiču, se je nanašala na »še nerešeno vprašanje skupne imovine«, ki jo je SKGZ »podedovala« od Jugoslavije. Pavšič je priznal, da sta s Štoko »dobro jadrala in da njun včasih tudi težaven dialog ni nikoli prerasel v prepire«, SSO pa je pozval, naj se ne boji izzivov, ki jih prinaša čas, »ker se manjšina ne more in ne sme le braniti«. Pavšič je za oktobrski občni zbor napovedal »radikalne spremembe« tudi v svoji organizaciji. Veliko laskavih besed je Štoka namenil ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Zmavcu. Slednji bo predsedniku Borutu Pahorju predlagal, naj odlikuje Štoko, dokler bo on minister, Uvodno poročilo Draga Štoke na www.primorski.eu Na levi gostje in delegati na občnem zboru SSO in desno dosedanji predsednik Drago Štoka, za njim Franca Padovan, ki bo najbrž njegova naslednica fotodamj@n je dejal, bo politika Slovenije v odnosu do manjšine slonela predvsem na odnosih s SSO in SKGZ. Občni zbor v dvorani Zadružne kraške banke je na splošno potekal v spravljivih tonih. Predsednik ZKB Adriano Kovačič se je uvodoma zahvalil Što-ki za opravljeno delo, slovenski manjšini je sicer voščil manj pritoževanja in več iskanja rešitev. Optimistično naravnani so bili dejansko vsi pozdravi, začenši z uvodnim tržaškega župana Roberta Co-solinija. Štoko je označil kot človeka dialoga, župan pa je izrecno pohvalil tudi Igorja Švaba, tržaškega predsednika SSO in »izvrstnega občinskega svetnika in predsednika zelo pomembne občinske komisije«. Tudi poslanka Tamara Blažina in deželni odbornik Gianni Torrenti sta se pridružila čestitkam odhajajočemu pred- sedniku. Parlamentarka Demokratske stranke meni, da bi se morali Slovenci aktivneje vključiti v spremembe, ki se dogajajo v širšem in ožjem okolju, medtem ko je Torrenti postavil v ospredje dobre odnose med manjšino in Deželo, tudi kar zadeva novih pravil financiranja slovenskih ustanov. V optimističnem tonu sta bila tudi pozdrava Maurizia Tremula (Unija Italijanov) in predsednice paritetnega odbora za slovensko manjšino Alenke Dobrila. Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec še vedno računa, da se bo v sklopu izvajanja deželne reforme našlo primerne rešitve za narodno mešane občine in istočasno za slovensko manjšino. Deželna predsednica SSk Fulvia Premo-lin je zaželela novemu vodstvu SSO, da nadaljuje po Štokovi poti. Sandor Tence logarska dolina - Srečanje predsednikov Slovenije, Hrvaške in Avstrije Podprli širitev EU na Zahodni Balkan ter konkurenčno in solidarno Evropo LOGARSKA DOLINA - Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške so se včeraj v Logarski dolini sešli na tristranskih pogovorih, na katerih so podprli širitev EU na Zahodni Balkan, pa tudi nadaljnji razvoj unije, ki bi s tem postala konkurenčnejša. Dotaknili so se tudi odnosov z Rusijo v luči ukrajinske krize. Kljub neprijaznemu vremenu so srečanje sklenili s sprehodom. Predsednik republike Borut Pahor je na novinarski konferenci po pogovorih s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarovic in avstrijskim predsednikom Heinzem Fisc-herjem menil, da EU širitve na Zahodni Balkan ne sme videti kot tehnični problem, temveč je to zapleten politični proces in mu je zato treba posvetiti pozornost. »Ne vidim druge priložnosti za mir, varnost, blaginjo, spravo, ne samo na Zahodnem Balkanu temveč širše v tem delu Evrope, kot vključitev teh držav v EU v razumnem roku.« »Če bo EU videla približevanje teh držav kot tehnični proces, ne politični, potem utegne zamuditi politično priložnost in ta prostor utegne postati prostor geopolitičnih trenj, namesto da bi imel evropsko perspektivo,« je še ocenil Pahor. Avstrijski predsednik je EU označil za eno od pravilnih potez po drugi svetovni vojni in poudaril, da še »nismo pri koncu, temveč jo moramo razvijati Fischer, Grabar-KItarovičeva in Pahor v Logarski dolini ansa naprej«. To po njegovih besedah zadeva tudi Zahodni Balkan. »A za vstop v unijo morajo za vse veljati enaka pravila,« je še dejal Fischer. Z njim se je strinjala tudi Grabar-Kitaroviceva in dejala, da morajo imeti države, ki želijo postati članice unije, jasno perspektivo, pod pogojem, da vse izpolnijo enake kriterije. »Proces širitve je okrepil EU in se mora nadaljevati,« je poudarila. Širitev unije bo tudi glavna tema konference v okviru procesa Brdo-Brioni 7. junija v Črni gori, na katero je povabljen tudi Fischer. Predsedniki so včeraj govorili tu- di o sedanjosti in prihodnosti Evropske unije, brez katere po besedah Pahorja ne bi v miru obeleževali 70. obletnice konca druge svetovne vojne. Je pa vprašanje, ali obstoječa mentalna in institucionalna struktura EU ustreza potrebam prihodnosti. Danes lahko ugotavljamo, da EU trenutno ni najkonku-renčnejša na svetu in da so jo nekatere države prehitele. Kot je še dejal slovenski predsednik, rešitev vidijo v institucionalnih in drugih spremembah, ki morajo EU ohraniti konkurenčno in solidarno. Včeraj so se zato dogovorili, da se bodo konec avgusta v avstrijskem Alp-bachu vsi trije udeležili konference o evropski prihodnosti. Pahor je predlagal, da bi nanjo povabili tudi mlade, da bi skupaj ugotovili, kako bi bila unija kon-kurenčnejša in bolj solidarna. Predsedniki so se v pogovorih dotaknili tudi nekaterih aktualnih vprašanj v svetu. »Lahko ugotovimo, da je varnostnih problemov danes več, kot jih mednarodna skupnost lahko reši,« je dejal Pahor. Avstrijski predsednik je pri tem izpostavil vprašanje ukrajinske krize oz. s tem povezanih odnosov med EU in Rusijo. Izrazil je željo, da bi se evropska politika po eni strani držala načela, da v 21. stoletju lahko spreminjamo meje le s pogajanji, po drugi strani pa bi priznala, da imata Evropa in Rusija veliko skupnega, skupnih interesov, in da morata biti druga do druge spoštljivi. To je po njegovem v interesu tako Bruslja kot Moskve. »Ukrajinsko krizo lahko rešimo le s političnimi sredstvi ob upoštevanju suverenosti in ozemeljske celovitosti držav,« pa je izpostavila hrvaška predsednica. Zaradi ravnanja Rusije v zvezi z Ukrajino se številni evropski voditelji letos ne bodo udeležili letošnje parade v Moskvi ob dnevu zmage 9. maja. Med njimi sta tudi Fischer in Grabar-Kita-roviceva, medtem ko se Pahor še ni odločil glede udeležbe na paradi. (STA) greenpeace »Nesprejemljiv hrvaški program črpanja nafte« LJUBLJANA - Program raziskovanja in črpanja nafte oziroma plina v Jadranu, ki ga je pripravilo hrvaško ministrstvo za gospodarstvo, je za Greenpeace v Sloveniji nesprejemljiv. Spremljajoča študija pa je pomanjkljiva, saj je večina konkretnih ukrepov za preprečevanje oz. blažitev negativnih učinkov na okolje zgolj predvidenih, so sporočili.Okoljska organizacije je ta opozorila zapisala tudi v pripombe na hrvaški program, ki jih je posredovala ministrstvu za okolje in prostor. Od Slovenije zdaj pričakujejo, da se bo do programa opredelila negativno. Hrvaška načrtuje raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov na 29 raziskovalnih območjih v Jadranskem morju, v četrtek pa se je v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje v Sloveniji zaključila 30-dne-vna javna razgrnitev gradiva, ki so ga pripravili na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo. Greenpeace v Sloveniji ugotavlja, da je gradivo pomanjkljivo in bi ga bilo treba na številnih mestih izpopolniti ter nato ponovno dati v javno razgrnitev. Študija, ki spremlja program, namreč ni celovita in ne vsebuje konkretnih ukrepov za preprečevanje oz. blažitev negativnih učinkov na okolje. Kot so našteli, študija predvsem ne opisuje in upošteva vplivov morebitnih pridobljenih ogljikovodikov na podnebje in biotsko raznolikost, ne zajema kumulativnih, dolgoročnih in posrednih vplivov na okolje in ljudi, manjkajo informacije o vplivih čiščenja morebitnih izlivov nafte na okolje in ljudi. Sporno se jim tudi zdi, da bo moral nadzor nad onesnaženjem v večini primerov izvajati onesnaževalec. Študija pa prav tako popolnoma ignorira vpliv programa na podnebne spremembe, so opozorili. O velikem pomenu tega spornega projekta za slovensko javnost priča tudi uspešnost kampanje S.O.S. za Jadran. V treh tednih je svojo podporo skupini nevladnih organizacij, ki se na Hrvaškem bori za ukinitev teh načrtov, v Sloveniji oddalo več kot 10.000 posameznikov in organizacij. (STA) 1 2 Sobota, 18. aprila 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - V ponedeljek razprava o prodaji delnic skupine Hera V večini računajo, da bo sklep o družbi Hera prodrl Nesklepčnost, zaradi katere so morali v tržaškem občinskem svetu v četrtek zvečer prekiniti sejo in preložiti razpravo o morebitni prodaji občinskih delnic skupine Hera, je povzročila marsikatero preglavico v levosredinski večini, v glavnem pa v Demokratski stranki. Med najbolj prizadetimi je bil predsednik proračunske komisije Igor Švab, ki si je v zadnjem času zelo prizadeval in delal na tem, da se bo vse srečno izteklo. Zaradi četrtkovega dogajanja ni spal vso noč. Stvar je zelo jasna, je poudaril: ali se podpre možnost, da lahko tržaška občinska uprava proda delnice in s tem odpre finančno razpoložljivost za naložbe v javna dela in torej obogati in ovrednoti ozemlje, ali pa se odločimo za neka demagoška načelna stališča, češ da mora ostati vse v javnih rokah. Toda v primeru, da sklepa občinske uprave ne bi sprejeli, bi se lahko dela, kot so tista na šolski stavbi v Škednju, ki so jih uradno predstavili včeraj (o tem poročamo na drugem mestu), kmalu ustavila. Ista usoda bi lahko doletela vsa druga načrtovana javna dela, ker se bo enostavno zmanjšala finančna razpoložljivost, je opozoril Švab. Kaj pa se je v resnici zgodilo v četrtek? Res je, da so bili nekateri občinski svetniki Demokratske stranke odsotni, je dejal Švab: za enega smo vedeli, da bo odsoten, za druga dva pa ne, je še povedal predstavnik stranke Slovenske skupnosti. O tem so se že včeraj pogovarjali s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, dejstvo pa je, da bodo morali zadevo razčistiti s po- Igor Švab krajinskim tajnikom DS Neriom Neslad-kom. V levosredinski večini vsekakor računajo, da bo sklep o možnosti prodaje delnic na novi temu namenjeni seji, ki bo v ponedeljek, prodrl. Takrat bo seja v drugem sklicu in bo za sklepčnost zadoščala prisotnost tretjine števila občinskih svetnikov. Skratka, za zaključek zgodbe o Heri bo potrebno počakati do ponedeljka. Glasov za odobritev sklepa o prodaji delnic naj bi bilo torej dovolj, četudi bodo najbrž glasovali proti skoraj vsi predstavniki Zveze levice oziroma Svobode, ekologije in levice. Vodja svetniške skupine SEL Marino Sossi je glasno zavpil proti sklepu občinskega odbora, medtem ko je njegov strankarski kolega Mario Reali napovedal, da bo glasoval z večino. Pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Peter Behrens pa je včeraj v tiskovni noti izrazil nasprotovanje »privatizaciji Here« in predlagal, naj se upravljanje tako pomembnih storitev ponovno vrne neposredno v javne roke, kot se je npr. dogajalo v Trstu z nekdanjo Acegat. Neznanka bo tudi obnašanje des-nosredinskih občinskih svetnikov. Kaže, da občinskega svetnika občanske neodvisne liste Maurizia Ferrare (ki naj bi sklep podprl) na seji ne bo, drugi, kot so Roberto An-tonione (mešana skupina) ali Franco Ban-delli in Alessia Rosolen (Drugi Trst) pa bi se lahko tudi vzdržali. A.G. »Kdor bi moral zagotiviti sklepčnost, tega ni storil« Četrtkovo razpravo v tržaškem občinskem svetu o možnosti prodaje občinskih delnic skupine Hera so prenesli na ponedeljek, 20. aprila. To je bilo pod županovanjem Roberta Co-solinija tudi prvič, da je bila seja nesklepčna, je povedal predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič. Predsednik Furlanič, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da tisti, ki bi bil moral zagotoviti sklepčnost, tega ni storil. To se pravi? Demokratska stranka. Eno so politične igrice opozicije, ki so v mejah dovoljenega oziroma popolnoma logične v primeru tako pomembnih sklepov. Drugo je, če je seja nesklepčna zaradi previsokega števila odsotnih v vrstah večine, zlasti v vrstah ti- Iztok Furlanič ste stranke, ki bi morala braniti ta sklep z zobmi. Opozicija je torej to upravičeno izkoristila in opravila svoje. Enostavno je preštela število občinskih svetnikov večine. Ko so v vrstah opozicije ugotovili, da večina ni zagotavljala dovoljšnjega števila občinskih svetnikov, so zapustili dvorano in se poslužili te strategije. Naj še poudarim, da so bili občinski svetniki Svobode, ekologije in levice vsi prisotni. Občinski svetnik Zveze levice Marino Andolina pa je bil že pred dnevi najavil, da bo odsoten. Zaradi tega nam ne morejo nič očitati. Kakšna seja bo v ponedeljek? V ponedeljek se bo meja sklepčnosti znižala na tretjino števila svetnikov in ne bo težav iz tega vidika. Bodo pa druge težave... Kakšen razplet pričakujete? Zadeva bo jasna samo v trenutku glasovanja. Pozicije v večini so jasne, v vrstah opozicije pa so manj jasne, saj ni gotovo, kdo bo glasoval za ali proti oziroma se bo vzdržal. Zaradi tega je vsaka napoved nemogoča. A.G. Ženska v morju pred pomolom Audace Iz morja pred pomolom Audace so včeraj okrog 14. ure potegnili 60-let-no žensko. Sprva je kazalo, da je ženska, ki sta jo iz morja rešila dva policista, mrtva, a se je hitro izkazalo, da je še pri življenju. Na kraj dogodka so se pripeljali gasilci, obalna straža in reševalci službe 118, ki so ponesrečenko odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico. Na kontrolni pregled so odpeljali tudi dva policista, ki sta zaradi skoka v morje kazala znake podhlajenosti. Ker ženska pri sebi ni imela osebnih dokumentov, njena identiteta sprva ni bila znana. Potapljači gasilske reševalne službe so na dnu morja iskali torbico poškodovanke, a po natančnem pregledu morskega dna niso našli nič, kar bi prispevalo k identifikacij i. Poškodovanko je pozno popoldne identificiral sin, ki je pogrešano mamo iskal na policiji. Zasegli ponarejene srajce Tržaška finančna straža in cariniki so predvčerajšnjim zasegli 2480 srajc s ponarejenimi etiketami »Made in Italy«. Ponarejene srajce so s tovornjakom prišle iz Turčije, namenjene pa so bile v Veliko Britanijo. Ker je ponarejanje prekršek, za katerega je treba plačati globo, ali kaznivo dejanje, za katerega je predpisana zaporna kazen, so preiskovalci obvestili lastnika blagovne znamke, ki ima sedež v Turčiji in v VB. aktualno - Stališče slovenskega pravosodnega ministrstva Zagonetka o odškodninah ezulom Na ministrstvu pravijo, da je pristojna komisija zavrgla vloge t.i. optantov, ki pa so vseeno dobili denar Pred kratkim smo poročali o odškodninah, ki jih je iz Slovenije v zadnjih letih dobilo okoli 1500 istrskih beguncev, sicer italijanskih državljanov. Po ocenah ezulskega združenja Unija Istranov (Unio-ne degli istriani) naj bi iz slovenske državne blagajne v ta namen že prišlo približno 700 tisoč evrov (najvišja odškodnina znaša 12 tisoč evrov, v povprečju pa gre za precej nižje vsote). Na prošnjo nekaterih občil (med njimi je tudi Primorski dnevnik) so iz slovenskega pravosodnega ministrstva sporočili naslednje: Glede vprašanj odškodnin osebam iz Italijanske republike pojasnjujemo, da gre za splošno ureditev Republike Slovenije iz leta 1996, ki ni nič novega in je uporabljana od leta 1997- torej za Zakon o popravi krivic. Po tem zakonu se zaradi protipravne povojne usmrtitve ali obsodbe v političnem kazenskem postopku ali upravno kazenskem postopku, povzročenem v obdobju 1945-1990plača odškodnina tem osebam ali njihovim svojcem v imenu Republike Slovenije. O statusu in pravici do odškodnine odloča Komisija Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, pri čemer kaže izpostaviti, da je ta komisija nekaj vlog t. i. optantov že obravnavala in jih, ker jim je bil status urejen že s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947, zavrgla. Ministrstvo za pravosodje ni seznanjeno z nobenimi sodbami slovenskih sodišč na podlagi kakšnega novega zakona, ki bi določale odškodnine optantom zaradi "komunističnega nasilja". Na ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič, torej potrjujejo, da obstaja zakon o popravi krivic v obdobju 1945-1990 Minister Goran Klemenčič in da imajo oškodovanci pravico do odškodnin. Ministrstvo pa opozarja, da je komisija zavrgla nekaj vlog istrskih beguncev, ker je ugotovila, da je njihov status urejen že s Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947. Sporočilo iz Ljubljane ne pojasnjuje od kod denar za istrske begunce, kar ostaja zagonetka. Gre namreč za realne od- škodnine (denar) in ne za obljubljene vsote. Na pravosodnem ministrstvu priznavajo, da bi lahko takšne odškodnine slonele na slovenski zakonodaji iz leta 1996, hkrati pa navajajo Pariško mirovno pogodbo, ki "de facto" v sklopu vojnih reparacij nalaga Italiji, da ezulom izplača odškodnine (posledični Rimski sporazum iz leta 1983). Zanimiv je podatek, ki ga je navedel predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota. »Res je, da so na ministrstvu zavrgli vse prošnje po odškodninah, do katerih pa so se istrski begunci dokopali s pomočjo nekaterih slovenskih odvetnikov,« je včeraj ponovil Lacota. Denar za odškodnine je v vsakem primeru prišel iz Slovenije. Komisiji za popravo krivic v novem sklicu predseduje Maja Pučnik Rudi. S.T. prosek - Priseljenci so začeli »spoznavati« novo okolje Zakaj niso obvestili o prihodu? Predsednik rajonskega sveta Cattaruzza za poseg socialnih služb - Prispevki Dežele za integracijo azilantov in drugih priseljencev Priseljenci na Proseku fotodamj@n Eritrejski in somalski priseljenci, ki živijo od srede na Proseku v poslopju zraven Kulturnega doma, so začeli »spoznavati« novo okolje. Včeraj zjutraj se jih je nekaj podalo čez cesto v bližnjo trgovino Coop po kilogram sladkorja. Uslužbencu za blagajno se je čudno zazdelo, ko so plačali z bankovcem za 50 evrov. Hoteli so zamenjati tudi bankovec za 100 dolarjev, zato jih je uslužbenec napotil v bližnjo banko. Nekateri so si priskrbeli britvice za britje, povprašali pa so tudi po čaju. Nekaj se jih je sprehodilo proti središču vasi, do trafike, kjer so si nabavili cigarete. Na Proseku je nameščenih 28 priseljencev, 15 pa v poslopju na Mejdulah na Kontovelu. Njihov prihod ostaja tema pogovorov med vaščani. Predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruz-za je pozval občinsko socialno službo, naj poseže, da bi preverila, v kakšnem stanju se priseljenci nahaja- jo. Rajonski svetnik mešane skupine Daniele Prelaz je v pismu podžupanji Fabiani Martini spomnil, da še čaka na odgovor o krvavem dogodku izpred pol leta na Opčinah (priseljenec je posilil domačinko), obenem pa je vprašal, zakaj ni bil rajonski svet obveščen o prihodu priseljencev in mu ni bila tako dana možnost, da se izreče o zadevi. O priseljencih je bil govor tudi na deželni ravni. Deželna uprava je na predlog odbornika za solidarnost Giannija Torrentija odobril 12 projektov, ki so jih predložile krajevne uprave za spodbujanje integracije prosilcev za azil in drugih priseljencev. Skupni prispevek znaša 122.200 evrov. Devinsko-nabre-žinska občina bo za 18 gostujočih azilantov prejela 7 tisoč evrov, repentabrska občina za 10 priseljencev pa 5.200 evrov. M.K. / TRST Četrtek, 16. aprila 2015 5 javna dela - Uradni začetek prenove šolske stavbe Skedenj: pomemben dan za domačo šolo Obisk župana Cosolinija ter odbornikov Grimove in Dapretta »Igor, priporočam se za škedenjsko šolo.« Te besede je po njegovem pričevanju občinskemu svetniku Slovenske skupnosti in predsedniku proračunske komisije tržaškega občinskega sveta Igorju Šva-bu malo pred smrtjo dejal danes žal že pokojni škedenjski kaplan Dušan Jakomin. G. Jakomina je očitno skrbela usoda šole, ki je že štiri leta v »izgnanstvu« v začasnih prostorih v Ul. Svevo v pričakovanju prenove stavbe na Rebri De Marchi, kjer se je bil pouk začel daljnega leta 1850. Včeraj pa bi bil pokojni kaplan gotovo vesel ob novici, da so se prenovitvena dela končno začela in da se bodo škedenjski otroci morda čez leto dni lahko vrnili v svojo »staro« šolo. To je vsekakor upanje vseh, ki so se včeraj dopoldne udeležili krajše slovesnosti ob »uradnem« začetku prenove stavbe na Rebri De Marchi, v kateri bodo po končanih delih našli prostor slovenska vrtca - škedenjski in vrtec Jakoba Ukmarja od Sv. Ane - dalje Osnovna šola Ivana Grbca-Marice Gregorič Stepančič in italijanska osnovna šola De Marchi. Delovišče je sicer odprto že od začetka aprila, včeraj pa je doživelo obisk učencev, učiteljev in ravnateljev tako slovenskih kot italijanskih šol ter predstavnikov občinske uprave na čelu z županom Robertom Cosolinijem, ki je izrazil zadovoljstvo ob začetku tako zelo pričakovanih in dragocenih del ter poudaril, kako je njegova uprava dala prednost šolam, obenem pa zaželel uspešno delo izvajalcem. Da je pozornost do šol oz. šolskih stavb ena od prioritet občinske uprave, sta poudarila tudi odbornika za javna dela in šolstvo, Andrea Dapretto in Antonella Grim. Prvi je spomnil, da so se dela lahko začela, ker je vlada odmrznila potrebna sredstva, ki so bila podvržena omejitvam pakta stabilnosti, ter napovedal popolno Ravnatelj Marijan Kravos foto damj@n prenovo stavbe, tako da se bodo učenci vrnili dejansko v novo šolo, tako kot predvideva vladni odlok. Dogodek je zelo pomemben tudi za Škedenj, ki je ostal brez šole, je dejal Dapretto, ki se je zahvalil tudi prisotnim načrtovalcem in izvajalcem, medtem ko je Grimova dodala, da je uprava želela dati prednost prenovi stavbe, v kateri sobivata tako slovenska kot italijanska šola. Tako se bo lahko na najbolj preprost način oblikovala resnična skupnost, je dejala odbornica. Da je to pomemben dan za skupnost, je prepričan tudi svetnik Igor Švab (prisotna sta bila tudi njegova kolega Roberto Decarli in Mario Ravalico), ki se je zahvalil občinski upravi za vlaganje v obnovo šolskih stavb. Zadovoljstvo sta izrazila tudi ravnatelja obeh šol. Medtem ko je ravnateljica italijanske večstopenjske šole Italo Svevo Marina Reppini poudarila sodelovanje in stalno izmenjavo s slovenskimi šolami, je ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kravos, ki je pozdravil tudi v imenu predsednika zavodskega sveta Borisa Sto-parja, dejal, da se z začetkom del zaključuje poglavje, ki se je začelo leta 2001 s požigom šole pri Sv. Ani in strukturnimi težavami v Škednju. Zato je to praznik za Škedenj, a tudi za Sv. Ano, ki bosta tako imela na voljo dostojno šolsko poslopje. Ivan Žerjal Akustično • • V I prijazna sola Dela v stavbi škedenjske šole, ki so se nedavno začela, spadajo v prvo tranšo prenove, ki bo trajala predvidoma devet mesecev. Načrtovalec je občinski arhitekt Jure Krečič skupaj z geometri Nordiom, Cainijem in Sto-gausem. V tem času bodo med drugim poskrbeli za utrditev statičnosti stavbe, zlasti kar zadeva podstrešje, pa tudi za nov omet in izolacijo v luči zagotovitve energetskega prihranka, odstranili bodo arhitektonske pregrade, vgradili dvigalo, postavili zunanje stopnice, stavbo prilagodili protipožarnim normam ter prenovili sanitarije, ogrevanje in električno napeljavo. Prav tako bo v prenovljeni stavbi našla prostor jedilnica, šola pa bo po novem tudi akustično prijazna. Za drugo tranšo del morajo še izdelati načrt in izbrati izvajalca, zato ni Arhitekt Jure Krečič foto damj@n še znano, kdaj se bo začela in koliko časa bo trajala. Vsekakor je predvidena ureditev zunanjih fasad ter dvorišča s postavitvijo razsvetljave in igral. Poseg bo vsega skupaj vreden okoli 1,8 milijona evrov, od katerih 1.166.000 za prvo in okoli 700.000 evrov za drugo tranšo. Škedenjski malčki in šolarji bodo verjetno še prihodnje šolsko leto 2015/2016 preživeli v začasnih prostorih v Ul. Svevo, po optimističnih napovedih bi se lahko v prenovljeno šolo vselili v šolskem letu 2016/2017. (iž) Predstavnike občinske uprave so pričakali škedenjski šolarji fotodamj@n Sv. Ivan: montažne hiše vrtca kmalu le spomin Montažne hiše, v katerih je skoraj štirideset let »začasno« deloval svetoivanski vrtec (na sliki FOTO DAMJ@N), bodo kmalu samo še spomin. Jeseni bi se morala namreč nadaljevati dela za dokončanje novega poslopja, v katerem bodo našli svoj prostor italijanski in slovenski oddelki krajevnega občinskega vrtca Nuvola Olga-Oblak Niko. Gre pravzaprav za dve med seboj povezani stavbi, od katerih so eno pred nekaj meseci že zgradili (v njej bodo učilnice, jedilnica za približno dvesto oseb in prostori za druženje) v okviru prve tranše del, ko so odstranili tudi večino montažnih hiš, drugo pa bi morali začeti graditi v teku letošnjega leta. Tako je včeraj povedal tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto, ki je pojasnil, da bo druga tranša del, za katero je namenjenih 940.000 evrov, obsegala dokončanje druge stavbe, kjer bodo našle prostor sanitarije in uradi, zatem je predvidena še tretja tran-ša v vrednosti 450.000 evrov za ureditev zunanjosti s parkiriščem, območjem za igranje in didaktične dejavnosti ter dostopi za pešce. Po besedah odbornika Dapretta naj bi izvajalca del izbrali 30. junija, dela pa naj bi se začela v septembru oz. oktobru, trajala na naj bi 270 dni oz. devet mesecev, zaključek je predviden po izteku poletja leta 2016. Kompleks novega vrtca bo tako obsegal 840 kvadratnih metrov s tremi nadstropji, v njem pa bodo ob učilnicah in igralnicah še prostori za prvo sprejemanje, slačilnice, sanitarije, jedilnica in uradi, vse seveda ob upoštevanju potrebnih varnostnih kriterijev, novi vrtec pa bo otrokom in osebju končno omogočil brezskrbno bivanje. (iž) oš ribičič od sv. jakoba - Ogledali so si izvidniški čoln obalne straže Učenci v Luški kapitaniji Osnovnošolci so obiskali prostore na nabrežju in stopili tudi v komandno sobo pristaniškega poveljstva Učenci in učitelji Osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu smo se z veseljem in velikim zanimanjem odzvali povabilu kapitana izvidniškega motornega čolna CP 822 Angela Teste in si ogledali Luško kapitanijo v Trstu. Pretekli teden smo se odpravili na obrežje, kjer nas je pred veliko palačo tik ob morju vljudno sprejel kapitan Luca Torcigliani, ki je organiziral voden obisk Luške kapitaniije. Po dolgih hodnikih nas je popeljal do modre dvorane, kjer nam je pokazal zanimive, a zelo žalostne posnetke o reševanju ljudi na morju, ki bežijo iz revnih dežel. Nato je vljudno odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki smo mu jih zastavili v zvezi s tem nevarnim, a zelo pogumnim delom. Potem smo se napotili v višje nadstropje palače, kjer je nameščen komandni prostor. Tu smo si ogledali velike ekrane, na katerih je bilo videti mnogo ladij, ki so se približevale ali so bile že zasidrane v Tržaškem zalivu. Uslužbenci so nam povedali, da velike ladje morajo spoštovati mnogo pravil in da morajo pluti po točno določeni in začrtani morski poti. Izvedeli smo, da v tržaški zaliv pripluje dnevno od 20 do 30 tankerjev ali drugih velikih ladij. V komandni sobi je bilo tudi dosti radijskih sprejemnikov, preko katerih se uradniki pogovarjajo s komandnimi stolpi ladij v zali- Svetjakobski osnovnošolci z učiteljicami in osebjem tržaške Luške kapitanije vu. Na mizah pa je bilo več različnih telefonov, s katerimi so povezani s ostalimi silami javnega reda in prvo pomočjo v primeru potrebe ali nesreče na morju. Nato smo se podali na pomol pred Luško kapitanijo. Tu nas je čakal izvidni-ški motorni čoln s posadko. Kapitan Angelo Testa nas je s svojima sodelavcama sprejel na čoln in nam ga do potankosti razkazal. Obrazložil nam je vlogo in delo obalne straže in kako se upravlja tak super hiter motorni čoln. Na izvidniškem motornem čolnu smo se super lepo imeli. Zibali smo se v rahlih valovih, sonce nas je pri- jetno grelo in rahel veter nas je nežno božal. Nazadnje smo si na pomolu privoščili še slastno malico. Tako je bilo našega obiska v Luški kapitaniji konec. Spoznali smo, da tu opravljajo najrazličnejša dela vezana z morskim prometom in pomorskimi dejavnostmi. Razumeli pa smo, da je glavna naloga obalne straže pomagati ljudem na morju, ki potrebujejo pomoč. Vsem, ki so nas toplo sprejeli in vljudno vodili po Luški kapitaniji se prisrčno zahvaljujemo. Učenci in učitelji OŠ Josipa Ribičiča Bazen pri Sv. Ivanu poimenovan po Mariu Penzu Svetoivanski bazen bo poimenovan po dušnem pastirju Mariu Penzu, ki je za ta mestni rajon dobra dela opravljal kar pol stoletja. To vest je ob desetletnici smrti širokogrudne-ga duhovnika, ki je umrl na današnji dan, sporočila Občina Trst. Občinski odbor je na pobudo podžu-panje Fabiane Martini in odbornika za šport Edija Krausa sprejel odločitev, ki se je najbolj veselijo župlja-ni svetoivanske župnije in tudi tamkajšnji laični prebivalci. Ti so namreč pred časom predlagali, da bi desetletnico smrti don Penza obeležili s poimenovanjem bazena po njem. Možgani imajo radi šport Ukvarjanje s športom, čeprav zgolj in popolnoma rekreativno, čudežno vpliva na duševno zdravje. O tem so prepričani Občina Trst, Zdravstveno podjetje, SISSA, odbor Coni, Univerza v Trstu in neprofitna organizacija le Buone Pratiche, ki so lansirali projekt Šport, čustva in možgani. Njegov namen je staršem in šolarjem pojasniti, zakaj telesna rekreacija ugodno vpliva na um, in preprečiti debelost otrok. V prvi fazi projekta bodo organizirali seminarje za starše in trenerje. V drugo fazo projekta pa bodo vključili 255 mladostnikov, ki bodo v prihodnjih dveh šolskih letih po štiri ure na teden trenirali različne športe. e Sobota, 18. aprila 2015 TRST / dolina Odprtje razstave Spomini s fronte 1914-1918 Dragoceni »podstrešni« spomini v preurejeni Pangercevi hiši Bogata zakladnica spominov iz tragičnega obdobja prve svetovne vojne je iz zaprašenega podstrešja dobila svojo pravo namestitev v preurejeni Pangerčevi hiši v Dolini. Pravi zgodovinski zaklad je odkril potomec Josipa Pangerca Marko Manin, ki je zgodovinsko zapuščino pradeda najboljše valoriziral, predvsem ob pomoči in navdušenju predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Basse Poropat, saj je Ma-nin potrkal na njena vrata in dobil poslušno uho. Preko sodelovanja v projektu Me-tamorfoza obmejnega mesta, katerega je bila pobudnica Pokrajina Trst v sodelovanju z občinama Dolina in Milje, samim arhivom družine Pangerc, Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK, Hišo filma in tržaško delegacijo italijanskega sklada za okolje FAI je razstava Spomini s fronte 1914-1918 končno dočakala svoj krst. Pred slavnostnim rezom rdečega traku so krajšo slavnostno prireditev popestrili pevec Hao Vang ob glasbeni spremljavi Gabriela Aviana, pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič, prisotne pa so pozdravili Fotografski utrinek s slovesnosti v Dolini fotodamj@n župan Občine Dolina Sandy Klun, predsednica pokrajine Bassa Poropat in pobudnik razstave Marko Manin, povezovala pa je Loredana Gec. Kot je povedal župan Klun, se k tem dodaja še tretji junak te zgodbe, in sicer Josip Pangerc. »V gradivu in pričevanjih, ki jih je zbral Josip Pangerc, lahko razberemo v kakšen vrtinec dogajanja se je ujelo življenje navadne družine, ki hkrati lahko zrcali življenje vseh naših prednikov,« je še dejal Klun, ki je primerjal vsebino razstave s pravo časovno kapsulo. Josip Pangerc (1868-1925) pa je bil nadvse dejaven član rodbin Pan- gerc-Manin. Bil je nekdanji deželni poslanec in dolgoletni dolinski župan, hkrati pa markantna osebnost krajevnega družbenopolitičnega tkiva. Osrednja razstavna soba je posvečena ravno Pangerčevi 90. obletnici smrti. V njej in ostalih sveže preurejenih prostorih najdejo prostor zemljevidi, slikovno gradivo, spomini družinskih članov, ki ustvarjajo pravi dnevnik takratnega dogajanja. Razstavo, ki so podprli še podjetje Miot, družba za naftovod SIOT ter združenje pokrajin UPI, bo na ogled do 28. septembra. (mar) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 18. aprila 2015 KONRAD Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 6.05 in zatone ob 19.42. Jutri, NEDELJA, 19. aprila 2015 LEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro jug, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. Mali MARTIN je okrepil družinsko ekipo KK Jogan. Z Alessio, Matijo in Matejem se veselimo prijatelji ¿j Čestitke CI3 Lekarne Do nedelje, 19. aprila 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Nona MARISA, danes se bomo zbrali, da bomo tvoj 60. rojstni dan praznovali. Vse tisto, kar te najbolj razveseli, ti naše srce danes želi! Kevin, Naya, Antonio in Pietro. Naj se ve, naj se zna, da naša MAMA jih 60 ima. Vse najboljše ji zakričimo in se z njo veselimo! Carol in Paolo ter Nicol in Luca. mí Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.30, 21.00 »Fast & Furious 7«. ARISTON - 16.45, 18.30 »L'amore non perdona«; 20.30 »II padre«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Fi-glio di nessuno«; 18.00, 21.45 »Citi-zenfour«. FELLINI - 15.45 »Ooops! Ho perso l'ar-ca«; 17.30, 19.30, 21.40 »Wild«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.00, 21.00 »Mia madre«; 16.15, 20.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 21.50 »Latin lover«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40 »Bacek Jon«; 13.10, 15.10 »Domov«; 14.10, 16.10 »Domov 3D«; 18.30 »Gorčilo -Si me prišel pogledat«; 13.50, 15.30, 17.10, 18.10, 20.00, 21.00, 22.40 »Hitri in drzni 7«; 16.20, 20.30 »Kdo = mi2«; 21.10 »Let domov«; 16.30, 18.15, 20.40, 22.35 »Nočni lov«; 17.40, 21.20 »Odklikana«; 14.00, 15.20 »Pe-pelka«; 19.25 »Sosedov fant«; 18.50 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Humandroid«; 16.00 »Home - A casa«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Black Sea«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 17.45 »Cenerentola«. SUPER - 16.30, 18.45, 21.30 »Bičemo prvaci sveta«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 16.15, 18.00,19.00, 20.15,21.00, 21.45 »Fast & Furious 7«; 15.10,17.30,19.50,22.10 »Black Sea«; 17.45 »Cenerentola«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.05 »Human-droid«; 16.15,18.10, 20.05, 22.00 »Se Dio vuole«; 15.50,17.55, 20.00, 22.05 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 15.40 »Home - A casa«; 16.15 »Ooops! Ho perso 1'arca«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 16.20 »La famiglia Belier«; 18.10 »Humandroid«; 20.15, 22.15 »Black Sea«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mia madre«; Dvorana 4: 16.45, 20.30, 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 22.00 »Humandroid«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 20. aprila, skupne govorilne ure (roditeljski sestanek), in sicer ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. Vabimo starše, da se govorilnih ur udeležijo polnoštevilno. DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bodo v sredo, 22. aprila, od 18.00 do 19.30 na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNI-GOJA vabimo na veselico ob 20. obletnici poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju, ki se bo vršila v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 23. aprila, ob 19.30. Zaželena je prisotnost bivših učencev. Pričakujemo vas! VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽI- NI vabi starše na predavanje o »buliz-mu«. Srečanje bo vodila psihologinja Samuela Bandi v četrtek, 23. aprila, ob 16.30 v prostorih večstopenjske šole. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so v teku vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2015-16. Obrazci so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici, Nabrežini 102. Prošnje najkasneje do 15. maja v uradu, Nabrežina Kamnolomi 25. Info na tel. 0402017375. M Izleti Proseku Nastopajo DePZ Kraški slavček - Krasje (Nabrežina -Trebče) Zbor Vikra (Nabrežina -Vipava) vodi Petra Grassi Zbor Jacobus Gallus (Trst) vodi Marko Sancin Deželno zborovsko SKD Fran Venturini združenje USCI-FVG in Zveza slovenskih kulturnih v sodelovanju z društev Zvezo slovenskih kulturnih vabita na društev Koncert in pod pokroviteljstvom Občine Dolina nabožne glasbe vabi na koncert revije OD RENESANSE PRIMORSKA DO DANES POJE v sklopu deželne revije danes, 18. 4. 2015 ob 18. uri Paschalia 2015 danes, 18. aprila 2015, ob 20.30 Boljunec Občinsko gledališče v cerkvi sv. Martina na France Prešeren AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. aprila. Tel. 040-229439 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH V VOLČJEM GRADU bo ponovno odprt ob sobotah in nedeljah do 26. aprila. HB Osmice S Poslovni oglasi mladanski izlet v Arboretum Volčji Potok in Kamnik z okolico v četrtek, 7. maja. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). Turistične kmetije 0 Mali oglasi BLIZU OPČIN prodajamo kraško hišo (180 kv.m.) potrebno prenove, z velikim vrtom (2500 kv.m). Tel. št. 3405706725. IŠČEM KNJIGO avtorja Lojza Kovači-ča »Prišleki, 3. del«, Slovenska matica, leto 1985. Tel. št.: 348-5165977. NA OPČINAH dajemo v najem opremljeno samostojno stanovanje: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica in velika terasa. Tel. št.: 040-211936. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. PRODAM čebelarske potrebščine in sa-tnice žnidaršič. Tel. št. 335-6479875. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za narodno nošo. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. prej do novice www.primorski.eu1 KRU.T IN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabita na spo- BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. ¿Pogteßfw podjetje s OPfdft^KI hI M ItRl ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 / ŠPORT Sobota, 18. aprila 2015 7 KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 vabi danes, 18. aprila ob 20.30 na predstavitev knjige Antoniette Moro TUTTE LE ANIME DEL MIO CORPO (Diario di una giovane partigiana) Večer bo obogatil MoPZ Kraški dom Repentabor pod vodstvom Vesne Guštin 13 Obvestila CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.harmoni-ja@gmail.com. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča prijavljene na nadaljevalni tečaj, da bo prvo srečanje danes, 18. aprila. Zbirališče na parkirišču kolesarske steze nad Ricmanji ob 14.15. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina danes, 18. aprila, od 20. ure dalje. Prisotni bodo pokušali in nagradili prva štiri uvrščena vina vsake sorte, ki jih je strokovna komisija ocenila. Info na tel. 349-4599458; 040-411635. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH vabi člane na redni občni zbor v prvem sklicu v nedeljo, 19. aprila, ob 8.00 in v drugem sklicu v sredo, 29. aprila, ob 18.00 v prostorih društvene gostilne na Opčinah (Alpinska ul. 18). KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 10. do 20. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8 (Il.nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Poreču od 20. do 30. junija. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Radencih, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, prireja v nedeljo, 19. aprila, drugi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice - Mali Kras, dolina Glinščice gledana z viška«. Za odrasle in družine (otroci od 10. leta). Odhod ob 10.00 pri sprejemnem centru doline Glinščice v Boljuncu. Info in prijave na tel. 040-8329237; info@riser-vavalrosandra-glinscica.it (od pon. do pet., 9.00-13.00). SZSO - TRST obvešča, da organizira vsakoletno Jurijevanje v nedeljo, 19. aprila, na Jezeru. Začetek bo ob 8.30 na travniku, skupni taborni ogenj pa bo ob 15.30. Toplo vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo proslava v Sajevčah v nedeljo, 19. aprila, ob 11. uri (in ne 18. aprila). Odhod avtobusa ob 8.30 iz Padrič; v torek, 21. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ŠEMPOLAJSKA ŽUPNIJA sporoča, da bo župnik, letošnji zlatomašnik Jože Markuža, obhajal svojo zlato mašo v nedeljo, 19. aprila, v nabrežinski župnijski cerkvi ob 17. uri. V šempolajski cerkvi pa v nedeljo, 26. aprila, ob 10.30. Vabljeni! DSMO K. Ferluga vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Miljah v ponedeljek, 20. aprila, ob 9. uri v prvem in v sredo, 22. aprila, ob 20. uri v drugem sklicu. Na občnem zboru bo možno poravnati članarino za tekoče leto. KRU.T IN SPDT vabita na srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 20. aprila, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, Il.nad. Prijave in dodatne informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. SKGZ za Tržaško obvešča člane Pokrajinskega sveta, da bo seja v ponedeljek, 20. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). Sledilo bo ob 20. uri zasedanje individualnih članov. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v dvorani zadruge Skala v Gropadi št. 82 v torek, 21. aprila, ob 18.30 v prvem in v sredo, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za odgovorne pri izvajanju procedur samokontrole nad higieno živil z aplici-ranjem principov sistema HACCP. Tečaj bo potekal 21. aprila, od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. 040-362941. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 21. aprila, ob 20. uri na sedežu v Doberdobski ul. 20/3 na Opčinah. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, obvešča člane, da bo potekal redni občni zbor, ki bo volilnega značaja, v sredo, 22. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor v sredo, 22. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu na Opčinah (Pro-seška ul. 131). VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na svojem sedežu na Opčinah (Proseška ul. 131). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 23. aprila, na zadnje predavanje iz letošnjega niza predavanj. Predaval bo znani predavatelj, psiholog, teolog in filozof, magister Silvo Šinkovec na temo »Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega«. Začetek ob 20. uri v dvorani Finžgarjeve-ga doma, Dunajska cesta 35 - Opčine. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra, ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v aprilu: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Info od ponedeljka do sobote na tel. št. 040-299099 (od 8. do 13. ure). PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi v petek, 24. aprila, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na »krst od Pusta«. SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z Mospom vabi v petek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na Dan ustvarjalnosti. Poleg slovesne podelitve nagrad zelo uspelega literarnega natečaja bodo mladi nastopali z recitacijami in glasbenimi vložki. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 27. aprila, ob 7. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma na Proseku. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46. SDGZ obvešča, da bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Člani, ki bi želeli obiskati EXPO, naj javijo na info@sdgz.it najkasneje do 30. aprila. V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno. SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje nagrado Zlato zrno za umetniške dosežke mladih iz naše Dežele v obdobju 2013-2015. Predloge posameznikov in ustanov prejema do 30. aprila. Podrobne informacije na www.skladtoncic.org. FOTOVI DEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr. 13 Prireditve DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi na Koncert sakralne glasbe, od renesanse do današnjih dni, v okviru revije Paschalia 2015 danes, 18. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Nastopala bosta Vikra in MePZ Jacobus Gallus. KONCERT NABOŽNE GLASBE »Od renesanse do danes« v organizaciji Deželnega zborovskega združenja USCI FJK in ZSKD bo danes, 18. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina na Proseku. Nastopajo DePZ Kraški slavček-Kra-sje (Nabrežina-Trebče) in Zbor Vikra (Nabrežina-Vipava) pod vodstvom Petre Grassi ter Zbor Jacobus Gallus (Trst), dirigira Marko Sancin. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu danes, 18. aprila, ob 18. uri. Nastopajo: ŽePZ Roža Portoroža, MoPZ DU Jagodje (Dobrava), ŽePZ Žarek (Slap ob Idrijci), MePZ Triglav (Split), MoPZ Fran Venturini (Domjo) in Vokalna skupina Vinika. Koncert organizira SKD Fran Venturini v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Občino Dolina. KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 18. aprila, ob 20.30 na predstavitev knjige »Tutte le anime del mio corpo - diario di una giovane partigiana« avtorice Antoniette Moro. Knjigo bo predstavila Sara Matijacic, v sodelovanju z avtoričino hčerjo Loreno Fornasir in zgodovinarko Anno Di Gianantonio. Predstavitev bo v italijanščini. Večer bo obogatil MoPZ Kraški dom Re-pentabor pod vodstvom Vesne Guštin. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert Švedske zborovske glasbe. Nastopajo Komorni zbor Ave, Hillevi Martinpelto - sopran in Tilen Bajec - orgle. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja »Na svetu smo vsi bratje« za osnovne šole in otroške vrtce v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Nastopila bo dramska skupina Slovenskega odra z igro Lučke Susič »Čarobno ogledalo«. Sledilo bo podeljevanje nagrad in priznanj za likovni natečaj. Na ogled bo razstava izdelkov vseh mladih risarjev. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, ŽPZ Prosek Kontovel in MoPZ Vasilij Mirk vabijo na Spomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled komedije »Mrtvi ne plačujejo davkov«, v izvedbi Dramskega odseka Prosvetnega društva Štan-drež. MEPZ LIPA, v sodelovanju s SKD Lipa, vabi na Dobrodelni koncert v spomin na Aleksandra Ražma, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Koncert bosta oblikovala MoPZ Glemonensis iz Humina (Gemona) in MoKS Stane Malič z Opčin. Uvodoma bodo zapeli otroci OV Ubald Vrabec in MePZ Lipa. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je na ogled tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta do nedelje, 19. aprila. Urnik: ob sobotah 16.00-19.00, ob nedeljah 9.00-12.00 in 16.00-19.00. Razstavljeni bodo tudi keramični predmeti Gabriele Osbich Pison in umetniške fotografije Sonje Osbich. DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 20. aprila, v Peterli-novo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje z raziskovalcem naše bližnje preteklosti Igorjem Omerzo ob izidu njegove najnovejše študije Veliki in dolgi pohod Nove Revije. Začetek ob 20.30. KRAJEVNA SEKCIJA VZPI ANPI REPENTABOR, v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor (Slo) in pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor, vabi ob 70. obletnici osvoboditve, v vaški dom v Dolu (Slo) na predstavitev knjige Ezia Romanoja »Ženska brez obraza« 22. aprila. Pričetek ob 20. uri. NŠK IN VZPI-ANPI vabita na predstavitev knjige Marine Rossi »Soldati dellArmata rossa al confine orientale«, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma, Ul. Fil-zi 14. Z avtorico se bo pogovarjal Jože Pirjevec. DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev knjige avtorice Marte Ascoli Auschwitz je tudi tvoj (Mladika 2014), ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 17.30 v občinski dvorani Millo v Miljah, Trg Republike 14. Sodelovali bodo prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Dunja Nanut, avtoričin sin Davide Puzzolo in urednica Nadia Roncelli. Predstavitev knjige sodi v program dogodkov Občine Milje ob 70. obletnici osvoboditve. PRAVLJIČNA GOSTA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri obiskal par pravljičnih gostov, to sta mama in sin oz. glasbenika Aleksandra Pertot in Florjan Suppani. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v četrtek, 23. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Začetek ob 9. uri v Ul. Massimo dAzeglio, pri obeležju štirih mladih partizanov GAP; ob 9.30 bodo položili venec na obeležje 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne s predstavniki občine in Zveza borcev. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA, ob 70. obletnici osvoboditve, bo s krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v petek, 24. aprila: ob 19.15 spomenik padlim NOB v Rep-nu, slavnostna govornica Živka Persič, sodelujejo učenci OŠ A. Gradnik, MoPZ Kraški dom; ob 19.45 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 19.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu; ob 20.00 v veži županstva na Repentabru otvoritev razstave o drugi svetovni vojni v organizaciji VZPI-ANPI, v sodelovanju z Ivanom Kocmanom in učenci OŠ Alojza Gradnika, nastopa MoPZ Kraški dom. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bodo polagali vence v petek, 24. aprila: ob 17.00 spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu, ob 17.30 spomenik NOB v Križu. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, bo polagala vence pred spomenike padlim v soboto, 25. aprila: ob 7.30 Županstvo; ob 7.40 Slivno; ob 7.50 Medja vas; ob 8.00 Devin; ob 8.05 Vižovlje; ob 8.10 Cerovlje; ob 8.15 Mavhinje; ob 8.25 Prečnik; ob 8.40 Trnovca; ob 8.45 Praprot; ob 8.55 Šempolaj; ob 9.10 Križ; ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost: nastop nabrežinske godbe; pozdrav župana; priložnostni govor Giorgio Zeriali; zborovski nastop. OBČINA DOLINA, sekcije VZPI-ANPI in Slovenska kulturna društva iz Brega vabijo na osrednjo občinsko proslavo ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma v soboto, 25. aprila, ob 16.30 pri občinskem spomeniku padlim v Dolini. Nastopajo združeni pevski zbori, pihalni orkester Breg, Nižja srednja šola Simon Gregorčič in recitatorji. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Gorazd Bajc. Zbirališče ob 16. uri pred Občino. SKP IN SIK vabita, ob 70. obletnici osvoboditve, v soboto, 25. aprila, na praznik v Ljudski dom v Podlonjerju: ob 13. uri odprtje kioskov, ob 15.30 polaganje vencev in govor tov. Iztoka Furlaniča. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto, 25. aprila, približno ob 12.30 na tradicionalni koncert v Rižarni. FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE bo v Kulturnem domu Skala v Gropadi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gropa-da-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna skupina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK, v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da bo razstava »Lonjer, partizanska vas« na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'rici na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka 10.00 - 18.00. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah od 9. do 14. ure in ob nedeljah od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. Prispevki Namesto cvetja na grob bratranca Da-nimirja daruje sestrična Vesna 40,00 evrov za VZPI ANPI Dolina Mačko-lje Prebeneg. V spomin na Milko Milič vd. Peric darujeta Lidija in Vladimir 25,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na Milkota Puriča darujeta Božica in Milko 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. Namesto cvetja na grob Danimirja Žerjala daruje Marta Slavec 50,00 evrov za VZPI iz Doline. Namesto cvetja na grob botra Danija daruje Vojko Slavec 50,00 evrov za KD V. Vodnik iz Doline. e Sobota, 18. aprila 2015 TRST / gospodarstvo - Seminar na temo, ki obravnava izhod iz začaranega kroga gospodarske krize V krizi se rojevajo najboljše in najprodornejše ideje Pogovor s podjetnikom, poslovnim motivatorjem in pisateljem Paolom Ruggerijem V finančnih težavah je vse več srednjih in malih podjetij, brezupen položaj pa je marsikoga pahnil na rob preživetja. In čeprav je vzdušje v italijanskem gospodarstvu nekoliko boljše kot prva leta po izbruhu krize, to še ni dovolj dobro. O tem, kako doseči zagon gospodarstva Podjetnik, motivator in pisatelj paolo Ruggeri (FotoDamj@n) in kako z enostavnimi protikriznimi ukrepi pomagati malim in srednjim podjetjem, je beseda tekla na četrtkovem posvetu na IV. pomolu, kjer je predaval priznani podjetnik, poslovni motivator in pisatelj Paolo Ruggeri. Predavanje, na katerem so zabeležili odličen obisk, kar potrjuje tezo o tem, kako pomembna so za podjetnike motivacijska srečanja, so or- Ah, ta ščuka ... Zgodba o ščuki, ki v akvariju živi z drugimi ribicami, vse dokler se med njo in sostanovalke ne postavi pregrada iz pleksi stekla, je za Paola Ruggera sodobna mantra za rutino. S prispodobo o ščuki je predavatelj želel razložiti, kaj se zgodi rutinskim osebam, ki se upirajo novostim. Nauk zgodbe o ščuki je namreč, da bodo tradicionalne podjetnike, ki so se vdali malodušju, prehiteli drznejši, kreativnejši, sodobnejši in predvsem virtualnejši podjetniki. Vsekakor zelo sodobna mantra za uspešnost, a morda ne preveč izvirna, saj smo pred nedavnim (ne)nasedanju ščuke prisluhnili že na nekem drugem predavanju, kjer si je drug predavatelj za izhodišče svojega predavanja izbral popularno ščuko in njeno zaletavanje v plek-si pregrado ... ganizirali SDGZ z Euroservisom, ZKB in družba Open Source Management FJK. Predavatelj, ki je prepričan, da se v krizi rojevajo najboljše ideje, je pozval k povezovanju, iskanju preprostih in sodobnih rešitev ter iskanju sinergij. Z nami je na kratko spregovoril o protikriznih ukrepih in predvsem o tem, kako bi mala in srednja podjetja lahko dosegla uspeh v svojem poslu. Kakšne nasvete bi dali podjetnikom, ki so se znašli v začaranem krogu gospodarske krize? Po mojem bi vsak podjetnik moral podrobno analizirati razloge za krizo znotraj podjetja. Nato bi moral izstopiti iz t.i. cone ugodja in začeti sanjati o uspehu. Če je podjetnik strasten do svoje ideje, so sanje bolj jasne, duh dvignjen, osredotočenost jasna in vizija odlična. Biti strasten v tem smislu pomeni biti zagnan, osredotočen in neustavljiv. Strast do nečesa se začne tam, kjer se energija konča. Bržkone je potreben tudi pogum? Nedvomno. Pogum je potreben tudi pri sprejetju odločitve, da je napočil čas za spremembo našega razmišljanja. Pogosto smo preveč konservativni in razvajeni. Mnogi ljudje so prepričani, da ni treba živeti drugače, kot so včeraj. Kako bi danes morali živeti oz. razmišljati podjetniki? Bistveno je, da podjetja v krizi spremenijo strategijo. Kot primer naj navedem krizo v gradbeništvu: mnoga gradbena podjetja še naprej delajo tako, kot da krize ne bi bilo, namesto da bi se začela bolj sistematično ukvarjati s posodabljanjem in prenovo stanovanj, v katerih živijo ostarele oseb, ki v današnjih časih dosegajo vedno višjo starost. Ponavljam, treba se je prilagoditi novim razmeram in spremeniti miselnost. Kaj pravzaprav loči tržaška podjetja od tistih, ki obratujejo v severnovz-hodnem delu Italije? Ker Tržačani živijo ob državni meji, so že po naravi bolj dovzetni za sodelovanje s podjetji iz drugih držav. To mednarodno poslanstvo bi tržaški podjetniki morali obrniti sebi v prid. Katere so danes zakonitosti marketinga in kakšen potencial imajo spletne platforme? Brez družbenih omrežij danes ne gre. Vsako podjetje, ne glede na to, kaj ponuja, danes mora postaviti svojo virtual-no parcelo. Lahko je podjetnikova izložba, trgovina, delavnica, testni poligon ali de-batni krožek. V teh kriznih časih je to orodje, ki z minimalno investicijo prinaša odlične rezultate. Seveda, če podjetnik to slovensko stalno gledališče RDEČI IN SUPERNEDELJSKI PROGRAM Gledališče EU Vesna Pernarčič piaf, edith piaf v nedeljo, 19. aprila, ob 17.00 z italijanskimi nadnapisi Velika dvorana www.teaterssg com Urniki in postaje brezplačnega avtobusnega prevoza PRVI AVTOBUS (Seslja n) 15.30 - Sesljan, parkirišče 15.40 - Nabrežina, trg 15.45 - Križ, avtobusna postaja 16.00 - Zgonik, pred županstvom 16.15 - Prosek, Kržada DRUGI AVTOBUS (Opčine) 16.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 16.10 - Trebče, trg pri spomeniku 16.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 16.20 - Bazovica, pred cerkvijo TRETJI AVTOBUS (Milje) 16.00 - Milje, avtobusna postaja 16.05 - Zavije, avtobusna postaja 16.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 16.15 - Dolina, pred županstvom 16.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 16.25 - Boršt, avtobusna postaja 16.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja mlada podjetnika - Ustanovila podjetji Pogumno! Alex Vescovi in Martina Micalizzi izkoristila davčne olajšave za mlade Več mladih izkorišča davčne olajšave, ki jih italijanska zakonodaja ponuja novopečenim podjetnikom pod 35. letom starosti. Mladi podjetniki, ki zaslužijo manj kot 30 tisoč evrov, v skladu s tem režimom plačujejo v prvih petih letih samo pet odstotkov davkov. To priložnost je na primer izkoristil mlad par, ki je pred kratkim skočil v podjetniške vode. 27-le-tni Alex Vescovi iz Sesljana je raču-nalničar, enako stara Martina Micalizzi, doma iz Milj, pa fotografinja. Odprla sta vsak svoje samostojno podjetje in med seboj sodelujeta. »Kakih pet let sem delal v podjetjih, kjer sem na področju računalništva nudil pomoč posameznikom in podjetjem. Pred kratkim sem se odločil izkoristiti olajšave, ki jih država ponuja mladim,« je povedal Vescovi, ki je ustanovil svoje podjetje AuxBit (www.auxbit.it). Vescovi nudi pomoč in svetovanje pri uporabi računalnika, pripravlja tudi tečaje za začetnike, »ker tudi babice bi se morale danes naučiti pošiljati elektronska sporočila«. Enako je storila Martina Micalizzi, navdušena fotografinja, ki je ustanovila podjetje M art Photos (www.martphotos.it) in prireja tečaje modeliranja slik ter tečaje fotografije za otroke. Skratka ni res, da mladi nimajo dovolj poguma, da bi se preizkusili v svetu podjetništva, le da potrebujejo nekaj pomoči. (af) evroobmočje Zniževanje cen se je marca upočasnilo Zniževanje cen v državah z evrom se je marca upočasnilo. To je spodbuden podatek, ker je v zadnjih mesecih med nosilci ekonomske politike kakor tudi v akademskih in poslovnih krogih veliko govora o grožnji deflacije na evrskem območju in seveda o tem, kaj bi deflacija pomenila za gospodarstvo evropskih držav. Zadnji podatki pravijo, da so se cene življenjskih potrebščin v povprečju znižale za 0,1 odstotka na letni ravni, potem ko je bila februarja letna stopnja deflacije pri 0,3 odstotka. Vzrok za upočasnitev je v počasnejšem padanju cen energentov. Tudi v celotni EU je bila marca letna stopnja deflacije pri 0,1 odstotka, kamor se je znižala s februarskih 0,3 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Še vedno pa stopnja inflacije ostaja daleč od cilja Evropske centralne banke (ECB), ki je tik pod dvema odstotkoma na letni ravni. V državah z evrom so se marca najbolj podražile gostinske storitve, najemnine in tobačni izdelki, medtem ko so stopnjo inflacije potiskale navzdol pocenitve pogonskih goriv, kurilnega olja in telekomunikacij. Pomladanski koncert Godbenega društva Prosek Godbeno društvo Prosek prireja v nedeljo, 19. aprila, tradicionalni Pomladanski koncert. V Kulturnem domu na Proseku bodo ob 18. uri na oder stopili domači godbeniki, ki se jim bosta, tako kot vsako leto, pridružila še proseška zborovska sestava. Večer bodo sooblikovali Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Marko Štoka, Moški pevski zbor Vasilij Mirk pod taktirko Gorana Ruzzierja in seveda člani pro-seške godbe na pihala z maestrom Ivom Bašičem na čelu. Obeta se prikupen večer glasbe za vse okuse in starosti, ki je med domačo publiko priljubljen, saj ponuja uspešen splet petja in glasbe. orodje zna uporabljati. Danes šteje tudi to, da se stranke zaljubijo v vrednote podjetja in ne zgolj v njegov izdelek. Na družbenih omrežjih veljajo drugačne zakonitosti marketinga, kajne? Da. Oglas na družbenih omrežjih ne sme biti le vizualen, tu ne gre za brezplačno oglasno desko, kamor lahko podjetniki pripenjajo reklamne plakate. Potreben je način komunikacije. Podjetniki morajo preučiti avditorij, narediti strategijo, določiti vsebine, zastaviti realne cilje in zgraditi odzivno in kvalitetno bazo uporabnikov, ki jim bodo sledili. Uspešen podjetnik si bo ustvaril skupnost oboževalcev in z njimi stalno komuniciral - na ta način se lahko bistveno poveča prepoznavnost podjetja in - kar je najpomembneje - povzdigne se lahko tudi prodaja. Soneta Čoralič slovensko stalno gledališče RDEČI IN SUPERNEDELJSKI PROGRAM Gledališče EU Vesna Pernarčič PIAF, EDITH PIAF v nedeljo, 19. aprila, ob 17.00 z italijanskimi nadnapisi Velika dvorana BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com repentabor - Zborovsko srečanje Pesem prijateljstva zadonela na Colu V Kulturnem domu na Colu je preteklo soboto že tretje leto zapored steklo zborovsko srečanje Pesem prijateljstva. Pobudnik srečanja sta kulturno društvo in moški pevski zbor Kraški dom, ki je tudi odprl večer s prisrčnim pevskim pozdravom. Program so oblikovali Združeni mešani pevski zbor Repentabor, ki združuje pevce iz slovenskih vasi Vrhovlje, Dol pri Vogljah in Voglje ter pevce iz sosednje občine Repentabor, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice ter zbora S. Maria di Le-stans in Vox Nova iz Spilimberga. Vsak zbor se je občinstvu predstavil s šestimi pesmimi, med katerimi so poleg avtorskih prevladovale slovenske ljudske pesmi, medtem ko je Moška vokalna skupina Lipa v svoj repertoar vključila tudi nekaj dalmatinskih pesmi. Posebno vzdušje so na koncu ustvarili gostje iz Spilimberga, ki so publiki ponudili zanimiv izbor napevov različnih kultur: segli so od južnoafriških napevov vse do argentinskih in bolgarskih, svoj nastop pa so sklenili z dalmatinsko pesmijo, s katero so se želeli pokloniti in zahvaliti organizatorjem. Skupni imenovalec večera je bila torej glasba, natančneje pesem, ki združuje in bogati človeka, a ne samo. Ob petju se ustvari tudi prijetno in sproščeno vzdušje, kot dokazuje prav sobotno pevsko srečanje. M. Gustin / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. aprila 2015 9 SLOVENIJA TA TEDEN Pivo pod tujo zastavo z rdečo zvezdo Darja Kocbek S prodajo pivovarski nadnacional-ki Heineken se je ta teden končala zgodba o pijačarsko-trgovsko-medijskem hol-dingu Pivovarne Laško. S to družbo se je pred petnajstimi leti ob podpori politike rodila ideologija slovenskega nacionalnega interesa, ki pravi, da morajo ključna podjetja - ta pa sproti in arbitrarno določa politika - ostati v domači lasti. Zgodba o nacionalnem interesu se je leta 2000 začela z idejo vodstva Pivovarne Laško, da bi oblikovali holding, v katerem bi združili slovenske proizvajalce pijač. Vzpostavljati so ga začeli s prevzemom proizvajalca mineralne vode in sladkih pijač Radenska. Nato sta leta 2001 Pivovarna Laško in Radenska skupaj kupili nekaj manj kot 25 odstotkov delnic Pivovarne Union iz Ljubljane, ki je pred tem prevzela proizvajalca sokov Fructal iz Ajdovščine. V Unionu so vstop Laškega in Radenske v lastništvo razumeli kot sovražno potezo, zato so začeli iskati strateškega zaveznika, ki so ga našli v družbi Interbrew v Belgiji. Tako se je začela pivovarska vojna, ki se je končala leta 2005, ko je Interbrew, ki se je po združitvi z brazilsko pivovarno Ambev preimenoval v InBev, svojih dobrih 40 odstotkov delnic Uniona prodal Pivovarni Laško. Kaj drugega kot umik iz lastništva Uniona mu tudi ni preostalo, saj pristojni državni organi na čelu z uradom za varstvo konkurence niso opravili svojega dela in so odločali v prid Pivovarni Laško. Vodstvo Pivovarne Laško se je takrat razglasilo za zmagovalca pivovarske vojne in kmalu zatem začelo menedžerski prevzem družbe. Ta prevzem so izvedli v letih 2008 in 2009. Družbe v skupini so z njim prezadolžili, davkoplačevalcem pa naprtili breme za sanacijo bank, ki so jim na lepe oči od- obravale kredite, s katerimi so financirali prevzem. Prodaja Pivovarne Laško koncernu Heineken je svojevrstni bankrot nacionalnega interesa. V tuji lasti zdaj ni le Pivovarna Laško (Heineken je v tem tednu postal njen 51-odstotni lastnik, a namerava do konca leta objaviti ponudbo za prevzem še preostalih 49 odstotkov delnic). Radensko je lani kupil češki proizvajalec pijač Kofola, Fructal je od leta 2011 v lasti srbskega proizvajalca sokov Nektar. V času pivovarske vojne leta 2003 je Pivovarna Laško s povezanimi osebami (ki jih regulator trga ni hotel videti) postala še lastnica časopisne hiše Delo, ki izdaja osrednji dnevni časopis v državi, in si tako zagotovila medijsko podporo ideji o oblikovanju pijačarskega holdinga in za kasnejši menedžerski prevzem. Delo je v času desnosredinske vlade Janeza Janše leta 2005 prepustilo »v upravljanje« politiki, v zameno pa od nje dobilo pravico do nakupa delnic največje trgovske družbe v državi Mercator. Delnice Mercatorja je Pivovarna Laško pred desetimi leti kupila od državnih kapitalske in odškodninske družbe. Ta posel naj bi bil sklenjen kar v pisarni takratnega predsednika vlade Janše, ki si je tako želel zagotoviti vpliv na uredniško politiko časopisne hiše Delo in s tem še na uredniško politiko časopisa Večer, ki je tretji največji dnevnik v državi. Mercator je od lanskega leta v lasti hrvaške družbe Agrokor. Delo je lani Večer prodalo družbi Dober Večer, ki sta jo sicer ustanovila domača lastnika, kdo pa je ta nakup v resnici financiral, še zmeraj ni znano. Tako je iz holdinga Pivovarne Laško na prodaj le še Delo. Na prodaj je še vedno tudi nacionalna telekomunikacijska družba Tele- kom, ki je na seznamu 15 državnih podjetij za prodajo, ki ga je pripravila prejšnja levosredinska vlada Alenke Bratušek in ga je pred dvema letoma potrdil državni zbor. V imenu države Telekom prodaja Slovenski državni holding (SDH). Ta teden se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb. Oddal jo je le britanski investicijski sklad Cinven, ki je znan po prevzemih telekomunikacijskih operaterjev v Franciji in na Nizozemskem. Deutsche Telekom, ki je od leta 2013 neuradno za vlado veljal za najbolj zaželenega strateškega partnerja za nakup slovenskega Telekoma (predsednik sedanje levosredinske vlade Miro Cerar je letos celo javno priznal, da sta se, ko je bil na obisku v Berlinu, z nemško kanclerko Angelo Merkel pogovarjala o prodaji Telekoma), ponudbe ni poslal. Sklad Cinven naj bi ponudil precej nižjo ceno od pričakovane. Namesto med 130 in 140 evrov naj bi za delnico Telekoma ponudil le med 120 in 125 evrov, kar pomeni, da bi kupnina znesla 800 milijonov evrov. Iz SDH so takoj sporočili, da postopek prodaje Telekoma kljub temu nadaljujejo. Komur koli ga bodo na koncu prodali, bo iztržek za z dolgovi vse bolj obremenjen državni proračun in s tem za slovenske davkoplačevalce bistveno nižji, kot bi bil, če bi ga prodali, ko je posloval še z lepimi dobički in še ni bil obremenjen s 300-milijonskimi odškodninskimi tožbami tekmecev. Tudi 114,3 milijona evrov, kolikor je za Pivovarno Laško odštel Heineken, niti približno ni toliko, kolikor je davkoplačevalce stalo pokritje luknje v bankah, ki jo je v zadnjih petnajstih letih z občutno pomočjo politike, leve in desne, povzročila Pivovarna Laško. laibach Napravimo Slovenijo spet sproščeno LJUBLJANA - Skupina Laibach bo ta konec tedna končala svoj pohod po slovenskih mestih z dvema koncertoma, danes v Velenju in jutri v Krškem. Aktualno turnejo skupine vodi misel Napravimo to deželo spet sproščeno!. Minulo soboto so Laibachi nastopili v munchenskem Residenz-teatru in s tem okronali svoje sodelovanje pri gledališki predstavi The Dark Ages. Laibachi, ki bodo letos praznovali 35 let delovanja, po Sloveniji predstavljajo svoj zadnji album Spectre, ki je lani izšel pri založbi Mute. Skupina hkrati s slovensko turnejo sklepa tudi skorajda leto trajajoč pohod po evropskih odrih. Albumom Spectre je, kot so ob začetku turneje za Slovensko tiskovno agencijo povedali Laibachi, pravzaprav manifest partije, ki smo jo ustanovili z njim. Tedaj so napovedali, da bodo s to partijo v bodoče še veliko strašili. Album je požel precej pozitivnih kritik, med drugim je britanski časnik The Guardian skupino označil za ponovno pomembno: «Pred desetletjem se je zdelo, da je skupina prav tako nepomembna kot spomenik maršala Tita, ki ga na smetišču v Sloveniji razjeda rja. A na albumu Spectre skupina odprto razmišlja o Snowd-nu, WikiLeaks, protestnih gibanjih, nestanovitnem evru in Arabski pomladi. Čas je, da začnemo ponovno spremljati to nadvse nenavadno in pogosto nerazumljeno skupino.« PISMA UREDNIŠTVU Moje pismo Mattarelli nosi datum 25. marca Odgovorni urednik našega časopisa Dušan Udovič je svoj zadnji uvodnik posvetil sestavi in delovanju t.i. skupnega zastopstva. Soglašam z njegovo oceno, da je taka oblika 'zastoptva' že dalj časa preživeta, kot tudi že dalj časa teče več ali manj zavzeta razprava o tem, kako naj slovenska narodna skupnost v Italiji izoblikuje nek nov, skupen, nesporen, legitimiran in funkcionalen zastopniški organ. V istem uvodniku pa se je pritihotapila po mojem skromnem mnenju neopravičena in najbrž meni namenjena puščica, ki je bržkone sad nesporazuma. Mislim na 'spomenico' Mattarelli ob skorajšnjem obisku v Ljubljani, ki je ni bilo - ne skupne in ne samostojne. Zgodilo pa se je, da sem 25. marca (!) v Rimu zastopal Deželni svet FJk na posvetu parlamentarne komisije za boj proti mafij, ki so se je bili ob drugih udeležili tudi predsednika obeh vej parlamenta ter predsednik države Sergio Mattarella. Ker je bila to priložnost, da novoizvoljenega predsednika prvič neposredno srečam, sem mu izročil pismo. V njem sem med drugim predsedniku na kratko predstavil sebe in stranko, ki jo zastopam v deželnem svetu, mu (kot marsikdo pred mano) izrazil čestitke ob iz- m volitvami in voščil uspešno delo. Obenem sem mu izpostavil takrat dokaj vroči politično-insti-tucionalni tematiki, ki nas zaskr-bljata: snujoči se državni volilni zakon brez pričakovanih garancij o zastopanosti slovenske manjšine v na novo oblikovanem parlamentu in deželno reformo krajevnih uprav, ki uvaja nemajhne spremembe tudi na narodno mešanem in zaščitenem območju. Predsednika RS Boruta Pahorja, ki bo prihodnji teden gostil italijanskega kolego, sem na sestanku z zastopniki manjšine, ki jih je sam povabil, mislim da dolžnostno seznanil z vsebino tega pisma, ki je sicer staro več kot tri tedne in je bilo vročeno ob čisto nepovezani priložnosti, vendar zaobjema določene tematike, ki so morda še vedno aktualne. Le to. Nobenega poskusa soliranja, preskakovanja ostalih ali 'zatežitve' visokega predstavnika. Nakar je Dušanova bojazen, da »izpademo kot nerazviti pro-vincialci, ki ne vedo, kaj hočejo«, vsekakor legitimna in kot spoštovanja vredno mnenje dragega prijatelja je ne bom komentiral. Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk kmetijstvo - Bliža se čas ukrepanja Črna pegavost, nevarna bolezen vinske trte Med nevarnejše glivične bolezni vinske trte spada že vrsto let tudi črna pegavost ali eskorioza. Ogled vinogradov nam potrjuje veliko razširjenost te bolezni, ki lahko ob nepravilnem in nepravočasnem zatiranju povzroča hude posledice v trtnih nasadih. Zato je koristno, da nakažemo te posledice in opišemo znake glivičnih napadov. Vinogradnik naj sam presodi, če in v kakšen obsegu, je v njegovem vinogradu bolezen prisotna in temu primerno naj ukrepa. Problem je zelo aktualen, saj začne glivica napadati v mesecu aprilu, še posebej, če je pomlad zelo deževna. Okužbe rozge so sicer možne vso rastno dobo. Čez poletje in jeseni pa se zgodi le malo okužb, katerih glavno obdobje je začetek razvoja poganjkov. Bolezen povzroča glivica Pho-mopsis viticola. Boleznski znaki se pojavijo na listih, poganjkih in grozdih. Tipičen znak je na poganjkih, kjer opazimo temne pike, ki se po dolžini poganjka med seboj združujejo. Podobne pege se pojavijo tudi na viticah, listih in grozdnih pecljih. Zaradi nadaljne ode-belitve poganjkov obolelo tkivo po dolžini značilno razpoka. Junija se običajno pokažejo na listnih žilah majhne črnkaste pegice. Na najstarejših listih se te pegice združujejo v vijoličastočrne pege, ki so obdane z rumenim robom. Napadeni listi se izmaličijo, listna ploskev se naguba in nakodra, robovi pa se povijejo navzdol. Kolikor mlajši je list v času okužbe, toliko bolj se izmaliči. Bolezen povzroča tudi odmiranje očes, ki spomladi sploh ne odženejo. Okužene rozge postanejo jeseni svetlo sive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi se skozi skorjo prebijejo črne bradavičaste tvorbe, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet kuži-jo poganjke in liste. Če podgobje glive preraste v les, lahko odmrejo celi šparoni. Kako ukrepamo Proti črni pegavosti preventivno ukrepamo tako, da po rezi takoj ostra-nimo iz vinograda okuženo rozgo in jo sežgemo. Če pa se je bolezen že prejšnja leta pojavila v vinogradu, je najbolje, da škropimo. To storimo prvič, ko se odpro očesa in dosežejo poganjki 2 - 3 cm in drugič po 8 - 10 dneh, ko zrastejo od 6 do 10 cm. Za zatiranje uspešno uporabljamo več fungicidov, najboljši so pa tisti, ki vsebujejo MAN-KOZEB (Dithane M45, Fungi MZ ipd.). Učinkoviti so tudi posegi s pripravki na podlagi FOLPETA (Folpan 80 WDG) in METIRAMA (Polyram DF). Tudi žveplo, čeprav z manjšim učinkom, se lahko uspešno uporablja proti tej bolezni. Uporaba žvepla je dovoljena tudi pri ekološkem varstvu trte.V naslednjih pomladanskih in poletnih fazah trtnega razvoja niso več potrebni specifični posegi proti črni pegavosti, ker jo uspešno zatiramo s škropljenjem proti peronospori. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB ljubljana - Predavanje inž. Franca Cossutte Doprinos k spoznavanju slovenskega ribištva LJUBLJANA - Predsednik nastajajočega Ribiškega muzeja v Križu Franco Cossutta je v atriju Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavil kulturno dediščino slovenskih ribičev od Barkovelj do Devina. Če ne bo zapletov, bodo muzej v Križu uradno odprli za javnost v mesecu septembru. Tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo i feel SLOVENIA SPIRIT SLOVENIA i NOVICE IZ SLOVENIJE Začutite Slovenijo, deželo med Alpami in Mediteranom, ki že v svojem imenu nosi ljubezen. Sam o v slovenščini se je po vsej državi ohranila edinstvena dvojina. V Sloveniji nikoli niste sami, saj se povežete z neokrnjeno naravo ali postanete glavni junak zgodbe o gorah in morju, gozdovih in vodah, poljih in vinogradih ter zemlji in nebu. Slovenska ljubezen je zelena zaradi gozdov, ki prekrivajo skoraj polovico dežele. Narava ponuja nešteto možnosti za aktiven pobeg v naravo, ki je od urbanih središč oddaljena le nekaj minut. Svežino oddiha v vseh letnih časih omogočajo vodni tokovi, ki jih je blizu 30 tisoč kilometrov Prvo, kar človek začuti v Sloveniji je zelen objem. Več kot polovica dežele je prekrita z gozdom, tu pa so še visokogorski in nižinski travniki, polja in naravni parki. Narava v Sloveniji navdušuje in navdihuje slovenske športnike, da segajo po najvišjih uvrstitvah in najboljših rezultatih. Aktivni so tudi rekreativni športniki in ljubitelji aktivnega oddiha v naravi, ki se z veseljem podajo po kilometrih pohodniških in kolesarskih poti. Prava posebnost so tudi aktivnosti na vodi, ki jih ponujajo slovenske reke. Te so v samem evropskem vrhu po priljubljenosti vodnih športov. Športne aktivnosti in zeleno ljubezen Slovenija zaokroži z zgodbo o zdravju. Občutite blagodejne učinke bogatih vodnih virov v 15 naravnih zdraviliščih, ki so s svojimi programi med najboljšimi v Evropi. Doživite slovensko ljubezen z vsemi čutili! Slovenija praznuje ljubezen tudi s svojim praznikom ljubezni. Gregorjevo, ki POMLADNI PRAZNIČNI DNEVI 24. OA. - 03. 05. 2015 Z6 od 98 €/ na osebo za 2 noči Obiščite Terme Zreče ter v času praznikov uživajte v zdravi domači kulinariki, se sproščajte v termalnih bazenih in savni ter se razvajajte ob pestri wellness ponudbi. 1 otrok do 12 let biva gratis, drugi otrok do 12. let biva 70% ugodneje (v sobi z dvema odraslima osebama) Najkrajši čas bivanja: 3 dni/ 2 noči. Informacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu ga praznujemo 12. marca, je dan, ko se ženijo ptički in s katerim pozdravimo prihod pomladi. Junija nazdravite ljubezni v Brdih na Briški poroki. Bodite priča tradicionalni poroki v objemu romantičnih briških gričev, barvitih vinogradov in sadovnjakov. Obiščite tudi Pomurje in Otok ljubezni, ki ga je naravno oblikovala reka Mura. Na njem življenje nikoli ne zamre, saj v sebi skriva bogato kulturno dediščino: od splavarjenja, mlinarjev, tkalcev in vse do pestrega ustnega izročila. Ustavite se v ljubljeni Ljubljani. Njene ulice ustvarjajo romantično vzdušje in pripovedujejo zgodbe o ljubezni znanih meščanov. Ena od njih je ljubezen največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna do Julije, katerega spomenik stoji v cen- tru mesta in je priljubljena točka za zmenke in srečanja. Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju Izjemno rastlinsko bogastvo z Bohinja že dolgo zbuja zanimanje botaničnih strokovnjakov in občudovanje ljubiteljev neokrnjene narave. Že od začetkov znanstvenega proučevanja slovenske flore so gore nad Bohinjem veljale za pravo zakladnico alpskega cvetja. Tisočletno sožitje človeka in narave je v Julijskih Alpah izoblikovalo življenjski prostor za številne alpske rastline. Spoznajte Bohinjske zaklade na 9. Mednarodnem festivalu alpskega cvetja, ki se v Bohinju odvija med 23. majem in 7. junijem. Srce Triglavske- na pomladno razvajanje v terme zreče. Pomlad se je prebudila in toplo sonce nas že vabi v svoj objem. Privoščite si dotik svežega zraka, zvok ptičjega petja, ki vam prekine tok misli, ter okus pristne domačnosti, ki vas napolni z zadovoljstvom in ugodjem. Pridite v Zreče, uživajte v domači pomladni kulinariki, se sproščajte v termalnih bazenih ter družite ob prijetnih sprehodih v okolico. Naredite nekaj zase in za svoje zdravje. Zdravilna termalna voda in srednjegorska klima ter edinstvena pohorska šota z naravno močjo zdravljenja ter ob pomoči strokovno usposobljenih ter izkušenih zdravnikov in terapevtov telesu povrnejo zdravje, moč in vitalnost ter preženejo bolečine. Zmerna aktivnost v naravi je tisto, kar okrepi srčno-žilni in dihalni sistem. Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, izvedljiva je preko celega leta ter primerna za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti. V Termah Zreče se lahko pridružite vodenim sprehod mimo slikovitega zreškega jezera pod vodstvom izkušenega vodnika. Dobrodošli. www.terme-zrece.eu HOTELS & RESORTS PRVOMAJSKE POCITNICE na Bledu ali v termah www.shr.si Informacije in rezervacije Bled: +386 4 579 16 00 Terme +386 2 512 22 00 booking@shr.si Rezervirajte poletne počitnice in izkoristite ugodnosti - 1 noč gratis in bivanje gratis za 2 otroka. ga narodnega parka predstavljajo najlepše gorske cvetlice. Čutiti je vpliv Mediterana, ki s svojo toplo klimo seže vse do najvišjih slovenskih vrhov. Na majhnem območju se nahajajo različni višinski pasovi s svojo vegetacijo, znotraj katerih vas prijazno pozdravijo barvne rože, mogočni gozdovi in mehek višinski mah. Doživite pestrost bohinjskega rastlinstva v času njegovega razcveta na Mednarodnem festivalu alpskega cvetja. Roža je najlepša tam, kjer raste. Bohinjska perunika je prav gotovo ena najlepših cvetlic, ki jih lahko občudujemo na območju Bohinja in je prava bohinjska botanična posebnost. Zaradi lepote in razkošnih cvetov so jo z naravnih rastišč prinesli tudi v vrtove. Pripada ji tudi čast, da velja za zaščitni znak Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju. Na raznolikem slovenskem področju, ki povezuje Panonsko nižino in Mediteran, domujejo tudi številke druge rastline. V bližini Ljubljane vas pozdravi Arboretum Volčji Potok, ki ga uvrščamo med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji. Sprehodite se med skrbno urejenimi vrtovi nekdanjega grajskega kompleksa. V Savinjski dolini obiščite Mozirski gaj, ki velja za enega najlepših parkov v tem delu Evrope. Ob negovanih poteh in zelenicah dajejo parku poseben značaj tudi kmečka hiša, kovačija, čebelnjak in drugi manjši etnografski objekti, ki prikazujejo kako so v preteklosti živeli domačini. Z daljšo zgodovino se spogledujte v ljubljanskem Botaničnem vrtu, ki v središču prestolnice deluje že od leta 1810. S tem velja tudi za najstarejši botanični vrt v jugozahodnem delu Evrope, v njem pa do-muje več kot 4500 rastlin. nas Tudi to zabavn vašo d aqu naji V vodr zabavo so najl prostir mero a linski t v te Največ bavnin vodnin whirlp< petali pa ne l Tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj Slovenijo i feel SLOVENIA SPIRIT SLDVEN \A Pohod ob žici in Tek trojk v Ljubljani Slovenska prestolnica utripa z bogato zgodovino. Na njenem območju so nekoč živeli koliščarji in kasneje Rimljani. Ljubljana Pohodnikom se zadnji dan na Poti ob žici pridružijo tekači Teka trojk. Edinstvenost tekaške prireditve je preizkušnja skupine treh tekačev. V cilju namreč velja tekmovalni čas je bila v času 2. svetovne vojne obdana z žičnato ograjo, današnji prebivalci pa z veseljem proslavijo obletnico dneva, ko se je prestolnica osvobodila okupatorjev. Pridružite se spominu osvoboditve na tradicionalnem pohodu na Poti ob žici ali se z dvema prijateljema, kot ekipa, udeležite Teka trojk. Ljubljana je med 7. in 9. majem še posebej aktivna! Glavno mesto Slovenije je bilo me 2. svetovno vojno obdano z žičnato ograjo. 9. maja 1945 se je Ljubljana osvobodila žičnate ograje. Danes na ta spomin prirejajo največjo športno-rekreacijsko prireditev v Sloveniji - Pot ob žici. Že od leta 1957, ko so pohod organizirali prvič, želijo organizatorji spodbuditi gibanje in zdrav način življenja. Pridružite se številnim pohodnikom na 59. tradicionalnem pohodu Pot ob žici med 7. in 9. majem. Prireditev tradicionalno odprejo najmlajši, otroci ljubljanskih vrtcev, vrhunec prireditve pa je v soboto, ko se na Pot podajo ljubitelji pohodništva in prehodijo je del ali pa celotno traso okoli Ljubljane, dolgo 35 kilometrov. zadnjega, ki je prečkal ciljno črto. S tem želijo organizatorji spodbujati motivacijo, medsebojno pomoč in ekipni duh. Skupaj s prijatelji pre-tecite 12,5 ali 29 kilometrov dolgo progo po poteh nekdanje okupirane Ljubljane. Na Pot ob žici se lahko podate kadarkoli obiščite Ljubljano. Vseh 35 kilometrov krožne poti je označenih z oznako PST, Pot spominov in tovarištva in poteka skozi mestne četrti ter po obrobju prestolnice. Med drugim boste obhodili hrib Rožnik, ki meji na največji ljubljanski park Tivoli, prečkali enega najlepših evropskih pokopališč Žale, arhitekturno mojstrovino Jožeta Plečnika, in mimo astronomskega observatorija na hribu Golovec prispeli do Ljubljanskega barja, kjer so pred več kot 5000 leti našli najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Tradicionalna praznovanja pomladi Kresovanje je na Slovenskem izjemna kulturna dediščina, ki je prisotna še s poganskih časov. Sprva se je kresove kurilo na kresno noč, 24. junija, kasneje pa vet za dobro se imet' ) pomlad in poletje vas v vodnih parkih Sava Hotels & Resorts pričakujejo ia doživetja. Obljubljajo, da vas boo nasmejali, vas razmigali, požgečkali omišljijo, obudili lepe spomine in vam ustvarili še cel kup novih. aloop - četrti najhitrejši tobogan v evropi dete v termah 3000! iem parku Term 3000 je kar 11 zunanjih in pokritih bazenov za osvežitev, 3 in sprostitev. Najbolj pogumni se bodo povzpeli na 22-metrski stolp, kjer Dolj atraktivni tobogani: Aqualoop s 360-stopinjskim obratom, kamikaza s n padom ter zabavna tobogana z zvočnimi in vizualnimi efekti. Za pravo adrenalina bo poskrbel spust po vrvi nad bazeni, za najmlajše pa adrena-rampolini in velika napihljiva igrala. rmah ptuj je svetovno! :ji sistem toboganov v Sloveniji z 8 tobogani kliče k adrenalinskim in za-i spustom. Skupaj je na voljo šest zunanjih in šest pokritih bazenov, med ni atrakcijami so tudi bazen z valovi, počasna reka vodno-zračne masaže in Doli. Letošnje poletje boste spoznavali posebnosti tukajšnjih krajev, pokle-z gostoljubnimi domačini, ki bodo poskrbeli za vaše brbončice, manjkalo bo niti športnih in zabavnih spremljevalnih prireditev. se je tradicija kresovanja prenesla na predvečer praznika dela, 30. aprila. V Sloveniji pomlad pozdravijo s praznikom pomladi, Jurjevim, katerega praznovanje poteka 23. ali ponekod 24. aprila. Praznujte pomlad in moč sonca v Sloveniji na Jurjevanju in kreso-vanjih! Kresovanje ali prižiganje kresov ima v Sloveniji dolgo tradicijo, ki se jo praznuje na kresno noč, 24. junija. Na ta večer naj bi ljudje slišali govoriti živali ali občutili posebno moč rastlin, zaradi česar je bila kresna noč še posebej magična. Ogenj je predstavljal posebno simboliko, saj naj bi razsvetljeval in očiščeval. Danes se je v Sloveniji tradicija kresovanj prenesla na predvečer 1. maja, mednarodnega praznika dela. V številnih vaseh in mestih zakurijo kresove, z glavnim namenom druženja in zabave. Pridružite se jim na kresovanju na Rožniku v Ljubljani ali v Mariboru v Rušah, kjer vsako leto znova podirajo rekorde in zanetijo največji kres v državi. Skoraj je ni vasi ali mesta v Sloveniji, ki 30. aprila ne bi prižgala ognja. Pred kresovanji in ob začetku pomladi poteka Jurjevo oziroma praznik pomladi. Na ta dan, 23. ali ponekod 24. aprila, ozeleni narava, polja oživijo in živali se ponovno prično pasti na prostem. Jurjevo praznujejo skoraj po celem svetu, v Sloveniji pa je običaj najbolj priljubljen v Beli krajini in na Koroškem. V Beli krajini Zelenega Jurija oblečejo v zelenje, ki nato skupaj s skupino fantov hodi po vasi od hiše do hiše, prepeva koledne pesmi in prosi za darove. Podobno je na Koroškem, kjer Šentjurija ovijejo v slamo. S skupino fantov, ki imajo kravje zvonove in rogove po molitvi, se odpravi po vasi, kjer skupaj pojejo koledne pesmi in zbirajo darove. Zapojte skupaj z Zelenim Jurijem ali Šentjurijem, pomagajte jima zbirati darove in praznovati vstop v novo čudovito pomlad. Butični glamping v Beli krajini Najjužnejša pokrajina v Sloveniji, Bela krajina, vabi na odkrivanje naravnih lepot in bogate dediščine. Razvajajte se v Glam-pingu Malerič! Nadstandardno kampiranje v moderno oblikovanih hiškah s plavalnim ribnikom je nepozabvno doživetje. Nahaja se na obrobju Krajinskega parka Lahinja, na najvišji točki na koncu vasice Podlog, ki odpira 270° pogled na prečudovito pokrajino. Glamping apartmaji Malerič se nahajajo v idilični vasici Podlog ob reki Lahinji. Vsak izmed apartmajev je poimenovan po prepoznavni značilnosti Bele krajine. Vodomec je ptica, ki domuje ob počasi tekočih vodotokih, zaradi česar mu ugaja okolje reke Kolpe. Prepoznali ga boste po njegovem pisanem perju, ki ga loči od drugih ptic. Poleg Kolpe se preko Bele krajine vije tudi reka Lahinja. Njeno povirje je sestavljeno iz kraških izvirov, ki skupaj sestavljajo tudi Krajinski park Lahinja. Bela krajina nudi nešteto možnosti aktivnega oddiha v naravi. Podajte se na kolesarjenje ali pohodništvo. Po reki Kolpi se spustite v kanuju ali kajaku. Zaplavajte po mirnem toku ali razigranih rečnih brzicah, ki so v poletnih mesecih prav prijetna osvežitev. Reka Kolpa je leta 2010 prejela naziv Evropske destinacije odličnosti EDEN. Pokrajina je znana po lončarjenju, vezeninah, pletenju košar in belokranjskih pisanicah, velikonočnih jajcih okrašenih s čebeljim voskom. Okolje vas napolni z energijo, saj se v okolici na- hajajo številne energetske točke in vitalno-energijski centri. Podajte se po Belokranjski vinski cesti, ki jo sestavljajo trije vinorodni okoliši, črnomaljski, metliški in semiški. Privoščite si kozarec Be-lokranjca ali Metliške črnine, ki se ponašata s Priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Ob druženju bo prijal še kos belokranjske pogače. Dobrodošli v Beli krajini! vodomckaste dogodivščine vthermani laško Vodomček je maskota, ki ob obisku Thermane Laško nariše nasmeh na obraz. Je tisti, ki skupaj s prijaznim osebjem in visoko kvaliteto storitev pričara Počitnice z veliko začetnico. Vodomček se najbolje počuti v vodi. A termalna voda Laško ne učinkuje ugodno le nanj, tudi vas bo sprostila in razvajala. Pod edinstveno stekleno kupolo lahko v raznolikih vodnih dogodivščinah, uživajo celotne družine. Še Vodomčkov wellness namig: Izkusite edinstvene pi-vovske wellness tretmaje, ki naše telo razvajajo s posebnim pivovskim maslom. Slednje nahrani kožo in jo revitalizira. Kaj še torej čakate? Vodomček vas pričakuje odprtih rok in z nasmeškom na kljunčku. In če vas zanima, kako naš ptiček izgleda, preprosto odtipkajte www.thermana.si. Popolno razvajanje za pol cene DRUGA ODRASLA OSEBA IMA 50% POPUST , i.idjsrfir — JBfii V^IIP^ KODA: PRIMAVERA15% " ' — POSEBNA SPOMLADANSKA PONUDBA -DODATN115% POPUST OD 18.4.2015 DO 27.4.2015 HOTEL THERMANA PARK LAŠKO****SUPERIOR ZA DVE OSEBI ZA DVE NOČI ŽE OD 239,70€ HOTEL ZDRAVILIŠČE LAŠKO**** ZA DVE OSEBI ZA DVE NOČI ŽE OD 197,62 € OTROK DO 5 LET GRATISI IMETNIKI TERMANINE ZLATE KARTICE KORISTIJO ŠE DODATN115% POPUST! I i THERMANA Zašfeo Zdraviliška cesta 6,3270 Lažko +3B6 3 423 21 00 | info@thermana.si | www.thermana.si Pomlad v najboljših oazah dobrega počutja! Terme Šmarješke Toplice Bazeni in savne, kopeli in masaže, nordijska hoja, možnosti izletov,... 2x polpenzion 6. 4.-3. 5. 2015 3. 5.-21. 6. 2015 Hotel Šmarjeta**** 104 EUR 124 EUR Hotel Vitarium**** superior 124 EUR 132 EUR T: + 386 8 20 50 300 E: booking@terme-krka.si www.terme-krka.si TERME (^KRKK 1 2 Sobota, 18. aprila 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Deželni odbornik nagovarja center Komel in Glasbeno matico Poziva ju k sodelovanju, Trgovski dom priložnost Pripravljajo reakcijo »Zdi se mi primerno, da slovenski glasbeni šoli vzpostavita tesno sodelovanje, pri čemer naj ohranita vsaka svojo teritorialno identiteto. To bi jima zagotovilo finančno stabilnost in večjo privlačnost.« Tako pravi deželni odbornik Gianni Torrenti, potem ko se je med svojim četrtkovim obiskom v Gorici srečal tudi z vodstvom Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki skupaj z Glasbeno matico ponuja glasbeni pouk v slovenskem jeziku v goriški pokrajini. »Pripravljeni smo na sodelovanje. Nedvomno je čas, da poiščemo primerno pot in da se stvari končno premaknejo z mrtvega tira,« pravi predsednik centra Ko-mel Saša Quinzi, ki se strinja, da je treba preseči soprisotnost slovenskih glasbenih šol na Goriškem in da mora biti glasbeni pouk organiziran po ključu teritorialno homogenih območij. Čisto nova obzorja se glede vzpostavljanja sodelovanja odpirajo zaradi Trgovskega doma. Njegovo četrto nadstropje je že na razpolago goriškim Slovencem in njihovim ustanovm, vendar ga je treba obnoviti, sprostili pa se bodo tudi drugi prostori, ki so že prenovljeni in bi bili zaradi tega takoj vse-ljivi. »Trgovski dom nedvomno lahko predstavlja dodano vrednost za goriško glasbeno šolstvo,« pravi Saša Quinzi, ki se strinja, da bi bila v vidiku povezovanja skupna uporaba prostorov Trgovskega doma še kako smiselna. Četrto nadstropje Trgovskega doma je že obiskala predsednica Glasbene matice Milena Padovan. »Primerno bi bilo, da bi v Trgovskem domu dobili svoje mesto slovenski glasbeni šoli, razmisliti je treba, kako to izpeljati,« pravi Padovanova in pojasnjuje, da bi bilo vsekakor dobro vzpostaviti sodelovanje med Glasbeno matico in centrom Komel, saj se o tem govori že leta. Tako Pa-dovanova kot Quinzi napovedujeta, da se bosta o sodelovanju pogovorila znotraj svojih upravnih odborov, nedvomno so potem potrebna skupna srečanja, na katerih določiti kako zamisli in želje konkretno uresničiti v splošno zadovoljstvo in predvsem v korist otrok in mladih, ki se glasbe učijo. O slovenskem glasbenem šolstvu so razpravljali tudi na nedavnem zasedanju komisije za Trgovski dom. »Nadvse zaželeno bi bilo, da bi končno prišli do vzajemnega dogovora, ki bi oplemenitil vlogo obeh glasbenih šol na Goriškem. Dobiti je treba takšno sintezo, ki bi po eni strani zadostila potrebam glasbenih šol in ki bi po drugi tudi udejanjila pričakovano povezavo med njima,« poudarja predsednik komisije za Trgovski dom Livio Semolič, ki tudi sam opozarja, da lahko dogovarjanje pospeši ravno možnost vselitve v Fabianijevo palačo. »Ker se odpira konkretna možnost prisotnosti slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem v Trgovskem domu ali bolje rečeno povratka Gianni Torrenti v Fabianijevo palače, bi bilo zares lepo, če bi ta cilj dosegli s skupnimi močmi v najkrajšem možnem času. To bi bil tisti novi korak po vselitvi Narodne in študijske knjižnice v Fabianijevo palačo, ki bi še dodatno oplemenitil prostore in vlogo Trgovskega doma,« poudarja Livio Semolič. Svoj četrtkov obisk na Goriškem je Torrenti sklenil z napovedjo, da bodo slovenske ustanove v roku nekaj tednov prejele 70 odstotkov državnih prispevkov za leto 2015, ki ji bo dežela razdelila prejemnikom na podlagi zakona 38/2001. Glede vzpostavljanja sodelovanja med slovenskima glasbenima šolama je Torrenti tudi pojasnil, da je treba preveriti, ali bi bilo mogoče dobiti na razpolago sredstva, ki so bila predvidena za odprtje slovenske sekcije na tržaškem konzervatoriju Tartini, do česar kot znano še ni prišlo. (dr) GORICA V veljavi nova pravila, I • VVIfH | V V« II ki ščitijo domače živali Deželni svet FJK je odobril nekaj dopolnil k zakonu, ki ščiti domače živali. Psi po novem ne smejo biti privezani na verige, ki so nekam fiksno pritrjene, kvečjemu so lahko privezani na verigo, ki jim omogoča kolikor toliko prosto gibanje, vendar le za največ osem ur dnevno. Prepovedano je tudi beračenje oz. nabiranje miloščine v družbi psov pred marketi oziroma na javnih površinah, domače živali ne smejo niti predstavljati nagrade na šagrah, loterijah in nagradnih igrah, zapovedujejo zakonska dopolnila. Kdor bo obsojen zaradi trpinčenja živali, jih ne bo več smel posedovati. Lastniki psov morajo takoj sporočiti pasjemu matičnemu uradu izgubo, krajo ali smrt svojih hišnih ljubljenčkov. Kdor ne pobere pasjih iztrebkov, tvega 300 evrov globe. Psi bodo po novem lahko spremljali gospodarje na javnih prevozih in prostih plažah, vendar le s povodcem in nagobčnikom. Milena Padovan in Saša Quinzi (zgoraj), Trgovski dom v Gorici (desno) »Še naprej smo prepričani, da termoelektrarna na biomaso ne sodi v bližino hiš. Svoje stališče bomo utemeljili tudi z mnenjem zdravstvenega podjetja.« Tako pravi goriški občinski svetnik Giuseppe Cingolani, ki bo danes skupaj z drugimi svetniki iz vrst večine in opozicije pojasnil, zakaj še vedno nasprotujejo načrtu za gradnjo termoelektrarne v Tržaški ulici, potem ko je deželno upravno sodišče sprejelo priziv investitorja, podjetja Rail Services, zaradi česar je zdaj upravni postopek spet odprt. Cingolani poudarja, da je v načrtu več neznank, ne nazadnje investitorji niso pojasnili, kako mislijo izkoriščati odvečno toploto, kar je po zakonu obvezno. Vzdrževanje bregov Deželni odbor je na predlog odborni-ce Sare Vito odobril letni načrt za vzdrževanje rečnih bregov v Furlani-ji Julijski krajini in mu namenil 2.665.000 evrov. V goriški pokrajini sta predvideni košnja in odstranitev grmovja iz strug Soče, Tera in Birše. Kardiologija na prepihu Goriški kardiološki oddelek je na prepihu in mu preti zaprtje. Deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Zi-berna je včeraj vložil svetniško vprašanje, s katerim opozarja deželno predsednico Deboro Serracchiani, da novi deželni zdravstveni načrt predvideva tudi krčenja v goriškem kardiološkem oddelku. Po njegovih besedah v Gorici med drugim ne bo več dežurnega kardiologa, ki bi bil na razpolago ves dan in celo noč, kar pomeni, da bo treba za akutne primere bolnike čim hitreje odpeljati v Trst. gorica - Sindikat slovenske šole na volitvah za Višji šolski svet Edina slovenska lista Kandidata sta Peter Černic in Alenka Dobrila - Predstavitvi tudi v Trstu in Špetru - Volitve bodo 28. aprila Sindikalni predstavniki v avditoriju v Puccinijevi ulici (zgoraj), kandidat Peter Černic (spodaj) bumbaca IXOTftS" SK£ini - ul. Brass, 20 GORICA Infa: ftiMurn- - UL tH o+Ul JSZUV: rmwl Infotfcvllumhtarn II »Sindikat slovenske šole ni v nasprotju z državnimi sindikati, je pa edini, ki mu je slovenska šola prva in temeljna skrb.« To je bil glavni poudarek na včerajšnjem sindikalnem shodu v Gorici, kjer je bila predstavljena volilna lista Sindikata slovenske šole za Višji šolski svet; to je posvetovalni organ italijanskega šolskega ministrstva. Volitve bodo 28. aprila. Sindikat se ponovno predstavlja z listo Skupaj za slovensko šolo, na kateri tokrat kandidira Peter Černic, profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici; od leta 2003 je član goriškega pokrajinskega odbora sindikata, bil je že občinski svetnik v Sovodnjah ob Soči in predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini, obenem je predsednik Zadruge Goriške Mohorjeve. Ob Černicu, ki je nosilec liste, kandidira še Alenka Dobrila, osnovnošolska učiteljica na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu; bila je zaposlena v Uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK in pridobila je pomembne izkušnje na področju evalvacije in vrednotenja standardov znanja ter supervizije postopkov pri iz- daji učbenikov za slovenske osnovne šole. Goriška predstavitev je potekala v avditoriju višješolskega centra v Puccinijevi ulici. Da je to edina slovenska lista, je včeraj prvi poudaril tržaški šolnik Tomaž Simčič, ki je uvodoma tudi pojasnil naloge in pristojnosti Višjega šolskega sveta ter potek volitev. Sonja Klanjšček, ravnateljica v Doberdobu in Špetru, sicer dolgoletna sindikalistka, je izpostavila vlogo slovenskega sindikata, ki pozornosti za posameznika postavlja ob bok skrb za slovensko šolo. »Zato je izrednega pomena še naprej zagotoviti prisotnost njegovih predstavnikov v šolskih organih,« je naglasila. Pozdravil je tajnik sindikata Joško Prinčič, kandidat Peter Černic se je nato predstavil in navedel svoje cilje. V ospredju razprave, ki je sledila, je bila šolska reforma, t.i. Dobra šola, saj sta se avdicij pred parlamentarnimi komisijami pred kratkim udeležila tudi predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednik Deželne komisije za slovenske šole Igor Giacomini. Naslednji dve sindikalni zborovanji s predstavitvijo liste bosta v četrtek, 23. apri- la, in sicer ob 12.15 na liceju France Prešeren v Trstu, ob 14. uri pa še na sedežu dvojezične večstopenjske šole v Špetru. V torek, 28. aprila, bodo na Goriškem volitve na štirih ravnateljstvih: na obeh ravnateljstvih višjih šol v Puccinijevi ulici in še na ravnateljstvih večstopenjskih šol v Gorici in Doberdobu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. aprila 2015 13 gorica - Vittorio Pintar pravkar prestal kazen zaradi umora žene 83-letnik taval in razbijal Vetrobranska stekla in šipe 22 avtomobilov je v noči med 12. in 13. aprilom razbil 83-letni Goričan Vittorio Pintar, ki je julija 2006 smrtno zabodel svojo ženo. Na vandalski pohod se je odpravil brez pravih razlogov, vzroke je treba iskati v njegovih psihičnih težavah, so včeraj pojasnili karabinjerji in policisti. Njegovo identiteto so ugotovili s pomočjo varnostnih kamer goriške občine, zasebnikov in goriške bolnišnice, skupno so preiskovalci pregledali preko deset ur posnetkov. Moški je med 22.20 in eno uro ponoči taval brez pravega cilja med železniško postajo in Ulico Aqui-leia, zatem je začel svoj vandalski pohod v Ulici Alfieri, kjer je razbil šipo avtomobila Fiat Uno. »Nato se je sprehodil po ulicah Goldoni, Parini, Fatebenefratelli in Alto Adi-ge do goriške urgence ter med potjo udrihal po avtomobilih,« pravi vodja goriškega letečega oddelka Claudio Culot in pojasnjuje, da je moški šipe razbijal z leseno palico, s katero si je pomagal pri hoji. »Na posnetkih smo jasno videli, kako maha s palico in razbija avtomobile. Udarjal jih je povsem naključno, v njegovem dejanju ni bilo ničesar vnaprej premišljenega. Ni se zaganjal proti avtomobilov kake posebne barve ali znamke,« pravi Culot in razlaga, da so ga prepoznali tudi po oblačilih, zaradi česar ni nobenega dvoma o njegovi identiteti. Policisti so prvi telefonski klic na številko 113 prejeli ob 3.20 ponoči, ko so se stanovalci iz Ulice Alfieri zavedali, da jim je nekdo poškodoval avtomobil. Ob 4.45 so podobno opozorilo prejeli karabinjerji na telefonsko številko 112 iz ulic Fatebenefratelli in Alto Adige. »Le nekaj ur kasneje smo iz- Posnetki, ki so omogočili preiskovalcem prepoznati Pintarja sledili moškega,« poudarja Culot. V noči med 12. in 13. aprilom so karabinjerji trikrat srečali Pintarja, prvič na Korzu Italia. Ker je bil v zmedenem stanju, so ga pospremili do dežurnega zdravnika v bolnišnico, zatem so ga srečali pri železniški postaji in nazadnje na urgenci. Ravno karabinjerji so ga nato prepoznali tudi na zbranih posnetkih; Pintarja je ponoči opazilo tudi nekaj Goričanov, okrog pete ure zjutraj se je priletni moški vrnil na železniško postajo in se z vlakom odpravil v Trst. Policisti in karabinjerji so skupno zbrali 22 prijav zaradi poškodovanih avtomobilov (dve vozili sta iz Slovenije), vendar naj bi moški poškodoval še tri vozila, katerih lastniki niso še vložili prijave. »Še vedno to lahko storijo,« pravijo policisti in ka-rabinjerji. Culot razlaga, da so Pintarja ovadili zaradi serijskega poškodovanja tuje las- tnine; na začetek sodnega postopka čaka na prostosti. »V okviru sodnega postopka bodo lastniki avtomobilov lahko zahtevali odškodnino,« razlaga Culot, ki apelira na Go-ričane, naj se opremijo z varnostnimi kamerami. »Posnetki so nam pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj v veliko pomoč; pametno je z njimi opremiti domove,« poudarja Culot. Pintarja goriške sile javnega reda poznajo zaradi tragičnega dogodka iz leta2006. Takrat je moški ubil svojo ženo Ludmillo Succi, ki je imela 69 let. Do umora je prišlo v stanovanju v Ulici Grossi, v katerem sta zakonca živela. Po umoru je Pintar stekel do gasilcev in jim dejal, naj ga aretirajo, ker je ubil ženo. Za umor je bil obsojen na osemletno zaporno kazen, ki jo je prestal v hišnem priporu. V zadnjih časih je živel v domu za starejše občane v Sežani. tržič - Kvestor Kadrovska okrepitev za policiste Županja in kvestor Novi goriški kvestor Lorenzo Pil-linini se je včeraj srečal s tržiško županjo Silvio Altran, s katero se je pogovoril o glavnih vozlih, ki zadevajo varnost v Tržiču. »Tako iz gospodarskega kot socialnega vidika je Tržič zelo zapleteno mesto; doslej smo težavam kljubovali z veliko mero prilagodljivosti, vendar vsemu ne moremo biti kos sami,« je poudarila županja, medtem ko je kvestor zagotovil večjo pozornost za tržiške težave in napovedal, da bodo kadrovsko okrepili tržiški policijski komisariat. »Prizadevali si bomo, da se bo v Tržiču dobro živelo,« poudarja kvestor in napoveduje, da bodo policisti skupaj z ostalimi silami javnega reda poostrili nadzor nad teritorijem s ciljem preprečevanja kaznivih dejanj. šempeter-vrtojba - Serija vlomov na poljih v bližini državne meje Ponoči plenili po vrtnih barakah Odnesli več vrst orodja - Okoli trideset oškodovanih vrtičkarjev - Domačin: »Do pred dvema letoma sem imel vse še zavarovano, potem pa sem si mislil: ah, kaj pa se lahko zgodi!« Vrtne lope na šempetrskem polju »V nedeljo zjutraj, pred kakim mesecem dni, me je sosed prišel klicat, da so na naši njivi kriminalisti. Ko sem prišel tja, je bila na naši baraki nalepljena številka sedem. Kriminalist mi je pojasnil, da smo sedmi po vrsti, ki so jim tiste noči vlomili v vrtno barako,« je za Primorski dnevnik povedal eden od okoli tridesetih vrtičkarjev, ki je v zadnjem mesecu in pol v svoji vrtni lopi na šempetr-skem polju neprostovoljno gostil nočne obiskovalce. »Na območju šempetrskega in vrtoj-benskega polja smo v februarju, še posebej izrazito pa konec marca in aprila, zabeležili 30 kaznivih dejanj. Lastnikom barak in vrtnih ut, v katere so ponoči vlamljali, so odnesli več vrst orodja - od ročnega orodja pa do manjših kmetijskih strojev, kot so kopa-čice, kosilnice, agregati in manjši traktorji,« je včeraj potrdil Sejad Jušič, komandir no- vogoriške policijske postaje, in dodal, da tovrstnih vlomov v tolikšnem obsegu na enem območju njihova policijska postaja še ni zabeležila. »Policija izvaja vrsto aktivnosti s ciljem ugotovitve, kdo so storilci. Preiskava še poteka. So se pa vsi ti vlomi dogajali v nočnem času. Več kot očitno je, da so se storilci na te podvige dobro pripravili,« je še pojasnil komandir. Ker gre za objekte, ki so v bližini državne meje, pri tej zadevi sodelujejo tudi s kolegi iz Italije. Naš sogovornik iz Šempetra je po nočnem obisku vlomilcev ostal brez motokul-tivatorja z vsemi priključki, železnih koles, kosilnice, goriva, ki ga je hranil v kanti in brez goriva v traktorju. »Vse stroje sem ravnokar servisiral, jim zamenjal olje in natočil gorivo,« grenko našteva in se sprašuje, če vlomilcem, ki ponoči plenijo po vrtnih utah, morda ne pomaga kakšen domačin, saj, kot pravi, kot da bi vedeli, vlamljajo tja, kjer se dobi kaj vrednega, vrtnih lop, v katerih je samo ročno orodje, pa se ne dotaknejo. Ker mu ni preostalo drugega, je za obdelovanje svoje njive že kupil nov stroj, a ga odslej iz previdnosti hrani doma. Če so se vlomilci enkrat toliko »potrudili«, da so pločevino na njegovi lopi z ustreznim orodjem razrezali, da so prišli v notranjost, kdo ve, če ne bodo prišli znova, razmišlja. »Do pred dvema letoma sem imel vse še zavarovano, potem pa sem si mislil: ah, kaj pa se lahko zgodi!« »Policistov je vedno manj, redarji delajo samo podnevi ... takšne stvari bodo vedno bolj pogoste,« pravi naš sogovornik iz Šempetra. Tudi drugi vrtičkarji že na glas razmišljajo, če jim morda ne bo preostalo drugega, kot da v nočnem času sami organizirajo vaške straže. Katja Munih tržič - V Ulici Verdi odprli emporij solidarnosti Hrana za ljudi v stiski Deloval bo po zgledu Goriškega, v katerem letno razdelijo za 400.000 prehrambenih artiklov Po dolgem pričakovanju so v Tržiču končno odprli t.i. emporij solidarnosti, v katerem bodo delili hrano posameznikom in družinam v stiski. Uredili so ga v nekdanjem uradu podjetja za socialna stanovanja Ater v Ulici Verdi. Na včerajšnjem odprtju so bili prisotni goriški nadškof Carlo Roberto Maria Radaelli, županja Silvia Altran, občinska odbornica za socialo Cristiana Morsolin, pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chioz-za in poverjena upraviteljica podjetja Ater Angela Caldarera. Tržiški emporij solidarnosti bo deloval po zgledu goriškega, ki so ga odprli pred petimi leti. »V Gorici pomagamo 450-500 družinam. Gre za skupno okrog 1300 ljudi, med katere na leto razdelimo hrano, ki je vredna 400.000 evrov. V Tržiču želimo ravno tako pomagati ljudem s hrano, obenem jih želimo tudi poučiti, da se ničesar ne zavrže,« je poudaril Paolo Zuttion, duhovnik in »steber« goriške Karitas. Nadškof Redaelli je skupaj z ostalimi govorniki izpostavil vrednoto solidarnosti in posebej opozoril, da ljudem v stiski želijo predvsem pomagati z razdeljevanjem prehrambenih artiklov, emporij pa naj bo obenem kraj, kjer jim bodo zagotavljali tudi moralno oporo, kjer se bodo čutili del skupnosti. »Raje bi emporij zapirala, kot pa ga odpirala, saj bi to pomenilo, da med nami ni ljudi v težavah,« je pripomnila Ilaria Cecot. Kdor potrebuje pomoč emporija, naj se obrne do ene izmed župnij v Laškem, do Rdečega križa ali središča Aiuto alla vita. V njem bodo brezplačno delili hrano, obiskovali ga bodo lahko imetniki kartice, ki jo bo izdajala pristojna komisija; na vsaki kartici bo določeno število točk, s katerimi bo mogoče nabaviti hrano. Emporij bodo upravljali na podlagi konvencije, ki so jo podpisale tržiška občina, goriška pokrajina, nadškofijska Karitas in Fundacija Goriške hranilnice. Za Tržič so se odločili zaradi njegove središčne lege, saj bodo em-porij lahko obiskovali tudi prebivalci so- Emporij so včeraj že odprli za pomoči potrebne fotoc.v. sednjih občin. K delovanju emporija bo odločilno prispevala skupina prostovoljcev, ki bodo skrbeli za dostavo hrane. Največ je bodo dobili v marketih, ki jim bodo dali na razpolago izdelke z rokom uporabe tik pred zapadlostjo. Emporij bo preko računalnika povezan s svojim skladiščem, tako da bo- do takoj vedeli, po katerih izdelkih vlada največje povpraševanje. Odprtje emporija so posvetili spominu na Achilleia Colauttija, pred kratkim preminulega sindikalista, ki si je vse življenje prizadeval za nudenje pomoči sočloveku v stiski. 1 4 Četrtek, 16. aprila 2015 GORIŠKI PROSTOR / lokve - Pred sedemdesetimi leti Ni razlogov za malodušje Kriminalno, izzivalno in po nepotrebnem ustreljeni Na Lokvah je v Zgornjem koncu na Poncali potekala v nedeljo svečanost v spomin na devetnajst ustreljenih talcev slovenske, furlanske in italijanske narodnosti. Ustrelil jih je oddelek nemške vojske po prevozu iz zaporov na goriškem gradu. Sodili so med tiste ubite upornike, borce in aktiviste, ki so jih streljali na notranjem severnem dvorišču, kjer sedaj še stoji opuščen prireditveni šotor in je nameščena enojezi-čna plošča, iz katere ni razumeti, za koga je sploh šlo. Prve dni aprila 1945 so postavili v vrsto 40 zapornikov, jih odbrali dvajset in jih odpeljali na Trnovsko planoto. Kriminalno, izzivalno in povsem po nepotrebnem so jih postrelili, saj se je konec vojne bližal s hitrimi koraki. Glavni govornik, javni delavec Aldo Rupel, je po uvodni recitaciji in pozdravih predsednice krajevne skupnosti ter predstavnika novogoriške borčevske organizacije dejal, da je mogoče sklepati, da je šlo za sporočilo partizanskim brigadam, naj se ne bližajo Gorici in prometnim žilam v dolini, ker so nemška vojska in njeni kolabora-cionistični pomočniki potrebovali prosto pot za umik v Avstrijo in Nemčijo oziroma za predajo zahodnim zaveznikom. V vojaških in političnih pojavnostih so se že kazali prvi znaki hladne vojne: Nemčija in Italija sta sodili v objem zahodne družbeno politične poloble, za Jugoslavijo je bilo na Jalti odločeno, da si jo bosta porazdelili po 50% Zahod in Sovjetska zveza. Sedaj vemo, da se to sploh ni izšlo: za prvega že leta 1945, za drugo pa leta 1948 po resoluciji Informbiroja. V evropskih razsežnostih je bil jugoslovanski odpor preobširen, premočan in strnjen, da bi tedaj četrto najmočnejšo armado kar pohrustali. V malem primorskem okolju se je to pokazalo z nekaj dejstvi, med njimi sta dve zelo zgovorni: po streljanju na Poncali je čez manj kot mesec dni Gradnikova brigada bila že v Tržiču in na zagrajskem mostu čez Sočo, Kosovelov bataljon pa se je v noči 1. maja spustil z Op-čin na tržaško železniško postajo. Več kot stotim udeležencem in udeleženkam je tudi dejal, da ni razlogov za ma-lodušnost zaradi že dvajsetletnega revi-zionizma, dokler bodo odmevala takšna, tudi krajevno omejena srečanja s petnajstimi prapori iz različnih krajev, bojnimi zastavami, kulturnim programom, med katerim prisotni pojejo skupaj s triom nastopajočih, in zadržanjem na pogovoru tudi po uradnem delu. Navdušujoče je dodati pisanje knjig italijanskih avtorjev, ki po 70 letih odkrivajo primorski upor in organiziranost Osvobodilne fronte, urejanje napisov v naravi z imenom enega izmed najpomembnejših poveljnikov protihitlerjevske koalicije, ki je v štirih letih iz partizanskih odredov nekaj sto borcev oblikoval armado 53 divizij vključno z oklopnima brigadama in sicer omejenimi letalskimi silami. Tudi sestajanja ob koncu meseca v dneh, ki gredo od 25. aprila, dneva vstaje in osvoboditve številnih italijanskih mest, mimo 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte, sovodnje - Jutri Spomenik na Poncali, v ospredju plošča s posvetilom Ribiško društvo Vipava prireja jutri čistilno akcijo, ki je marca odpadla zaradi slabega vremena. Ribiči in ljubitelji okolja se bodo zbrali ob 8.30 na sedežu ribičev ob robu Sovodenj, od koder se bodo podali do bregov Soče in Vipave ter še do nekaterih krajev v sovodenjski občini, kjer se nabirajo odpadki. Nekaj divjih odlagališč je ob cesti za Zagraj, ob Poti na Roje, ob pokopališču v Ruši, pod avtocestnim mostom ob sotočju med Sočo in Vipavo ... Ob zaključku čistilne akcije - predvidoma okrog poldne - bo na sedežu ribiškega društva Vipava kosilo za udeležence. do 1. maja, praznika dela in za naše kraje dneva osvoboditve, k čemur je prav dodati 9. maj, obletnico zaključka druge svetovne vojne na evropskih bojiščih (v Aziji so se spopadi zaključili avgusta 1945), obetajo posebno letos ozaveščanje, pisanje in spominjanje množice ljudi na vse tisto, kar želi širši evropski in zagrizeno domači revi-zionizem zanikati. Na zborovanju je bilo tudi nekaj sorodnikov ustreljenih, domačin, ki jih je po dveh desetletjih prekopaval, borec artileri-je IX. Korpusa, ki mu je, mladoletnemu, na Vojskem italijanska soldateska požgala domačijo in ustrelila očeta, njega pa odpeljala v Idrijo v zapor in ga nato, siroto, prepustila usodi; in še kurirka in učiteljica iz Čepovana, mlada povezovalka programa, s katero je »minuta tišine« res toliko trajala, ne pa kot se že rutinsko dogaja, da jo prekinjajo po petnajstih sekundah. Vsi prisotni so na ta način imeli možnost ob spominu na dogajanja izpred 70 let poslušati šelestenje v globini gozda in se zagledati v daljave do alpskih vrhov na drugi strani furlanske ravnine. štmaver - Čistilna akcija domačinov Razraslo zelenje, trnje in odpadki oklepali podporni zid pokopališča S celodnevno delovno akcijo je skupina Štmavercev očistila pobočje in visoki podporni zid vaškega pokopališča. Območje z zidom vred sta prerasla gosta robida in drugo grmičevje, pa tudi debelejša drevesa so ob zidu pognala globoke korenine. Ves ta predel ni bil očiščen že dolgo časa, zaradi česar bi razbohoteno rastlinje utegnilo poškodovati tudi zid. Pobudo sta dala Združenje Krajevna skupnost za Pevmo, Štma-ver in Oslavje ter kulturno društvo Sabotin. Delo je prostovoljce kar namučilo, saj je bila robida že tako debela, da ji motorne kosilnice niso bile kos; pomagati so si morali s kosilno napravo na traktorju, kar pa je bilo zaradi strmega zemljišča naporno in nevarno. V robidi so našli tudi odpadke, na primer staro plastično cvetje in sveče, ki jih obiskovalci pokopališča mečejo čez zid. Veliko je bilo tudi kamnitih in delov nagrobnih kamnov, ki so jih desetletja delavci prav tako metali preko zidu. Čistilna akcija je bila nujno potrebna, saj je omogočila občinarjem, da si podporni zid ogledajo in ocenijo, če je primerno, da se na njem opravi vzdrževalni poseg. (vip) Domačini po opravljenem delu ajdovščina - Pipistrel znova nagrajen v Nemčiji Varčna Panthera že drugič najbolj inovativno letalo Pl EjTRE :n>n Tííhnoí&ity Challen Na sejmu z nagrado Ajdovski Pipistrel je na največjem evropskem letalskem sejmu, Aero Expo v nemškem Friedrichshafnu, znova dosegel pomemben uspeh. Že drugo leto zapored so bralci enega najvplivnejših letalskih časopisov, Aerokurier, izbrali Pi-pistrelovo Panthero za najbolj inovativno letalo leta in ji podelili naziv »letalo prihodnosti«. Organizator sejma Aero Expo je že prvi dan imenoval Pipistrel kot eno od največjih »atrakcij za medije«, ponosno sporočajo z ajdovskega sedeža podjetja, ki na sejmu predstavlja dve najbolj revolucionarni novosti: poleg Panthere še letalo Alpha Electro, prvo dvosedežno povsem električno letalo, ki je specializirano za šolanje pilotov. Pri Pantheri pa gre za štirisedežno poslovno letalo, ki pomeni Pipistrelov preboj iz kategorije malih ultralahkih letal na tržišče večje, t.i. generalne aviacije. »V svoji kategoriji je med najbolj varčnimi letali,« zatrjujejo v Pipistrelu. V Pipistrelu so marca obeležil proizvodnjo 700. letala. To je bil model Sinus Club, namenjen jadralnemu šolanju, ki ga je prejel kupec iz ZDA. Pipi-strel Ajdovščina je skupaj z italijansko podružnico Pipistrel Italia proizvedel že več kot 1.300 različnih letal, ki letijo v več kot 80 državah na vseh celinah sveta. (km) gorica - Michele Martina Bil je pionir »Ne gre za mitiziranje preteklosti, temveč za prihodnost, ki jo Goriška potrebuje« Michele Martina je bila in ostaja pomembna osebnost goriškega prostora. Center za politične, ekonomske in družbene študije Antonio Rizzatti in inštitut za Srednjeevropska kulturna srečanja (ICM) sta spodbudila študijsko soočenje, posvečeno nekdanjemu županu, poslancu in senatorju. Prvo zborovanje je potekalo v ponedeljek v dvorani občinskega sveta. Pobudi so se pridružili Forum za Goriško iz Nove Gorice, Nuova Iniziativa Isontina, Concordia et Pax, Inštitut za socialno in versko zgodovino ter politično združenje Libertá, Territorio e Solidarietá. Pokroviteljstvo so nudile deželna uprava, goriška občina in pokrajina, denarno jo podpira Fundacija Goriške hranilnice. V imenu občinske uprave je pozdravil podžupan Roberto Sartori. Prvega dne so se predavatelji posvetili vlogi in vplivu, ki ju je Martina imel pri kulturnem in političnem preoblikovanju goriškega prostora po drugi svetovni vojni. Najprej je posegel Ni-coló Fornasir, ki se je vsem pobudnikom in podpornikom zahvalil za posluh, ki ga izkazujejo sporočilom in vrednotam, kakršne pooseblja Michele Martina. Izpostavil je, da ne gre za mitiziranje bližnje preteklosti, temveč za prihodnost, ki jo tukajšnji prostor potrebuje. Napovedal je, da bo drugi del srečanja potekal pod naslovom Župana Martina in Štrukelj, pionirja »Goriške meje«: aktualnost in priložnosti za skupno prihodnost. Goriški in novogoriški župan sta pred nekaj desetletji pričela odpirati novo poglavje med obmejnima mestoma. Zanimive in zagonetne prepletenosti odnosov na različnih ravneh javnega življenja se zrcalijo v njunih ži-vljenjepisnih podatkih: Martina, umirjen goriški župan, poslanec in senator, trden v svojih načelih, je deloval v državi s parlamentarno demokracijo, a rodil se je v slovenskem Šempetru, Štrukelj, novogoriški župan in guverner banke v državi samoupravnega socializma, pa se je rodil v Gorici. In še: Martina je bil med ustanovitelji Srednjeevropskih kulturnih srečanj, Štrukelj prvi predsednik Foruma za Goriško. Sedanji predsednik Srednjeevropskih kulturnih srečanj in zgodovinar Fulvio Salimbeni je svoj poseg osredotočil na vlogo Martine v kulturno družbeni panorami, ki je bila značilna v obdobju 1954-1968. Začel je s »tržaškim vprašanjem«, omenil vlogo revije Trieste, ki je bila izraz leve struje Krščanske demokracije in je težila po celitvi vojnih ran ter preseganju fašizma. Družbena klima je bila proti manjšinskim pravicam, rovaril je Gladio. Michele Martina je, nasprotno, dozoreval v okolju goriškega jezuitskega središča Stella matutina, kjer se je oblikovalo tudi nekaj komunistov. Skrivnosten Urad za vzhodno mejo v Rimu je podpiral pobude, ki so se usmerjale v pomirjenje strasti. Zato so prejemale zeleno luč revije in knjige, kot so bile tiste, za katere je odgovarjal tudi raziskovalec Elio Apih v Trstu. V opisani okvir je sodila revija Quale storia tržaškega Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja in v Gorici Iniziativa Isontina, kasneje tudi nadškofijski tednik Voce Isontina. Gorica je postala središče večsmernega dialoga. Celo na Južnem Tirolskem se je proces sprožil šele deset let kasneje. Leta 1964 je tržaška Ljudska univerza razširila svojo vlogo na območje Istre in sledila je ustanovitev Raziskovalnega inštituta italijanske narodne skupnosti v Rovinju. Leta 1968 se v Gorici rodi inštitut za mednarodno sociologijo ISIG, a vse to ne bi bilo mogoče brez sprememb v gledanjih in načrtovanjih, pri katerih je Michele Martina bil zraven. Ob vseh teh sedaj poudarjenih odkritjih se postavlja vprašanje, kako to, da navedenih pomembnih premikov slovenska narodna skupnost ni občutila. Vselej je bilo treba doživljati prepih, stalno in za vsako malenkost je bilo potrebno spraševati, zahtevati, pisati resolucije na vse mogoče naslove ... Predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop je v svojem posegu dejal: »Zgodovinsko je zelo pomembno, da se spomnimo goriškega župana Martine, ki je postal državni poslanec pri dvain-tridesetih letih in nato senator. Bil je med oblikovalci in utrjevalci odnosov z upravnimi ustanovami v Jugoslaviji. Zavzemal se je za preseganje meje, ki je Gorico razpolovila. Na tem srečanju ne sledimo le potezam, ki jih je uresničevala tako pomembna osebnost tega mesta, temveč se upravičeno klanjamo pobudam, dejstvom in dogajanjem, ki so opredeljevali tisto obdobje.« Senator Francesco Russo je izpostavil poštenost in vedenjsko prosojnost generacije družbenih in političnih akterjev, ki so napovedovali sedanjo evropsko stvarnost, v katero so verjeli kljub preživetemu trpljenju in krivicam. Gre za plejado ljudi, ki so se med seboj tudi kregali zaradi različnih gledanj na dogajanja, a njihove vrednote so bile iste. Glavni pobudniki in oblikovalci sedanje Evrope so vsi prihajali z obmejnih območij. Goriško družbeno in kulturno snovanje je umeščeno v evropski miselni načrt, smo pa danes priča velikim socialnim težavam, za katere je težko najti rešitve. Sedanje stanje ni primerljivo s snovanjem izpred petih desetletij, a neizpodbitno je, da je formula evropskega povezovanja edinstvena na svetu. Srečanje o Micheleju Martini se bo nadaljevalo v ponedeljek ob 15.30 na goriškem županstvu; poudarek bo na pionirjih »Goriške meje«, med govorniki so napovedani tudi Branko Maru-šič, Sergio Tavano, Tomaž Vuga in Jože Šušmelj. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. aprila 2015 15 vrh - Na pohodu društva Danica Znamenitosti in okusi Krasa Prireditelji našteli kar 650 udeležencev Še najbolj navdušeni so bili pohod-niki, ki so prišli iz bolj oddaljenih krajev in so prvič obiskali Vrh in njegovo okolico. Kulturni delavci društva Danica so bili prejšnjo nedeljo deležni številnih pohval za enogastronomski pohod, ki so ga izpeljali mimo raznih vrhovskih naravnih in zgodovinskih znamenitosti, tem pa so dodali še kraške okuse. Prizadevne organizatorje je nagradil tudi prelep sončni dan, ki je na pohod privabil kar 650 ljudi; lani jih je bilo nekaj čez 500. Na Vrh so prišli iz vseh okoliških vasi in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Udeležence so posebno navdušili postanki pri osemnajstih kraških pridelovalcih z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije, ki so med potjo ponujali svoje tipične dobrote. Ob zaključku nezahtevne hoje na desetkilo-metrski razdalji je pohodnike pričakal še golaž, posladkali so se še s pecivom in palačinkami, ki so jih pripravile domačinke. Med udeleženci so izžrebali tudi nagrade, in sicer nočitev v hiši Ana na Vrhu - njena lastnica je Nerina Devetak, večerjo za dve osebi v Lokandi Devetak, večerjo za dve osebi v gostilni Dal Checco v Petovljah in košek marmelad kmetije Sare Devetak. Večina pohodnikov se je zadržala v prijetni družbi v centru Danica do večernih ur, saj veselega razpoloženja res ni manjkalo. Privlačna je bila tudi razstava Stanka Kosiča, ki je v Daničinem centru dal na ogled stare fotografije in skulpture, izde- Med pohodom (spodaj) in med postankom (zgoraj) foto n.n. lane iz ostalin prve svetovne vojne; razstavo si je mogoče ogledati še danes in jutri med 9. in 12. uro. Društvo Danica se Kosiču zahvaljuje za njegov doprinos, posebno zahvalo namenjajo tudi vsem društvenim članom in nečlanom, ki so v velikem številu priskočili na pomoč in pripomogli k temu, da je pobuda uspela. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 0481-80220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. Dvorana 3: 16.30 »Ooops! Ho perso l'ar-ca«; 18.00 - 20.20 - 22.10 »Se Dio vuole«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.20 »La famiglia Belier«; 18.10 »Humandroid«; 20.15 - 22.15 »Black Sea«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mia ma-dre«. Dvorana 4: 16.45 - 20.30 - 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 22.00 »Humandroid«. M Izleti M Koncerti ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 18. aprila, ob 10.30 gledališka igralnica z igralko Medeo Novak in ob 17. uri »Antonton« (Grigor Vitez). 19. aprila ob 17. uri »8 žensk« (Robert Thomas), gostuje Beneško gledališče Špeter. 21. aprila ob 20. uri »Gospa Olga« (Milutin Bojič); informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 18. aprila, ob 20.30 »Prendimi sul serio (Legally blonde)«, nastopa gledališka skupina Gruppo Genesi Musical iz Cesene; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 20. aprila ob 20.30 »Hlapci«, 25. maja ob 20.30 »Obiski«. PROSVETNO DRUŠTVO VRH S. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica prireja 15. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici v nedeljo, 19. aprila; ob 15.30 tekmovalni del, ob 17.30 revijalni del. 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: danes, 18. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu; več na www.zpzp.si. ZÜ] Obvestila Q Kino DANES V GORICI: Dvorana 1: 17.45 »Into the Woods«; 21.00 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mia ma-dre«. PRVOMAJSKA ŠAGRA v Števerjanu: v petek, 1. maja, ob 17. uri koncert ŽPZ Kombinat in ples z ansamblom Happy day; v soboto, 2. maja, ob 21. uri koncert Radio Zastava. Prireditveni prostor na Bukovju. Vstop prost. SLORI sklicuje občni zbor v torek, 21. aprila 2015, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. H Šolske vesti ZAVOD CANKAR-ZOIS-VEGA v Ul. Puccini v Gorici obvešča, da bo roditeljski gorica - Jutri Seppenhofer na Sabotinu Jamarji organizirajo voden ogled Goriško jamarsko društvo Seppenhoffer organizira jutri vodeno ekskurzijo na Sabotin. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču pred Rdečo hišo v Gorici, od koder se bodo z avtomobili podali po Osimski cesti do parkirišča pri koči na Sabotinu na slovenski strani meje. Od tod se bodo odpravili do ruševin cerkvice sv. Valentina, sledil bo ogled jarkov in kavern iz prve svetovne vojne, ki jih je svojčas društvo Seppenhofer že raziskalo in jih zato do potankosti pozna. Za informacije in prijave sta na razpolago Mattia Fajdiga (tel. 328-4555721) in Gianni Susmel (tel. 328-8010172). Organizatorji priporočajo primerno po-hodniško obutev in oblačila. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljene za potovanji v organizaciji agencije Aurora, in sicer za Poljsko in na Korziko, prosimo, da poskrbijo za poravnavo potovanja med 20. in 27. aprilom. Saldo lahko opravijo neposredno v agenciji Aurora ali pa z bančnim nakazilom. Danes zapora avtoceste Zaradi asfaltiranja cestišča bo od danes ob 20. uri do jutri ob 18. uri zaprt odsek avtoceste A4 pri Redipulji v smeri Benetk. Kdor je iz Trsta namenjen na ronško letališče, bo moral avtocesto zapustiti pri Moščenicah in pot nadaljevati po krajevnih cestah. Sprehod po Martinščini Združenje Sentieri di Pace prireja jutri sprehod po Martinščini z odkrivanjem dediščine prve svetovne vojne. Zbirališče bo ob 9. uri na trgu v Martinščini. Prijave zbirajo na telefonski številki 0481-489139. Užitne rastline na Coni Na otoku Cona bo jutri mogoče spoznati užitne rastline v družbi botanika Pier-paola Merluzzija. Udeleženci sprehoda ob izlivu Soče se bodo zbrali ob 10. uri v sprejemnem središču otoka Cona. Ob 14.30 bo voden ogled Cavanate, ob 19. uri degustacija jedi, pripravljenih iz užitnih rastlin; prijave zbirajo na tel. 333405680 (voden ogled otoka Cona), 3404005752 (ogled Cavanate) in 0431884426 (večerja). Slow Food v Koprivnem Društvo Slow Food prireja danes ob 16.30 na kmetiji Roncus v Koprivnem ogled vinograda, ob zaključku katerega bo degu-stacija vin, kruha in suhomesnatih izdelkov; cena 20 evrov. Prijave zbirajo na naslovu elektronske pošte slowfoodgori-zia@gmail.com. sestanek v torek, 21. aprila, med 17. in 19. uro. POLETNI KAMP V CELOVCU S TEČAJEM NEMŠČINE za srednješolce bo potekal od 24. do 29. avgusta. Organizira ga Dijaški dom v Gorici. Informativno srečanje za starše bo potekalo v torek, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu, Svetogorska ul. (Ul. Montesanto) 84. Vpis do 13. maja oziroma do zasedbe mest (število mest omejeno). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Program in datum vpisovanja bo društvo naknadno objavilo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado. SPDG prireja v nedeljo, 19. aprila, izlet na hrib Mija (1237 m). Zbirališče ob 7.15 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 7.30. Možnost prevoza s kombijem. Informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). 0 Prireditve V GORICI: na sedežu združenja Forum v Ul. Ascoli 10/a bov sklopu niza »Novecento inedito« v torek, 21. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »Soldati dellArmata rossa al confine Orientale 1941-1945«. Govorili bosta Marina Rossi in Anna Di Gia-nantonio. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bodo v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v sklopu »Srečanj pod lipami« ob 70-letni-ci konca druge svetovne vojne predvajali dokumentarni film »Somrak človeka. Nacistični pogrom in žensko taborišče Ra- Azure Hiptronics Glasbena matica bo jutri priredila v Gorici tečaj za pianiste in klaviaturiste, ki ga bo vodil Federico Solazzo, izvajalec, aranžer, skladatelj in sound designer. Občinstvu pa bo namenjen nastop skupine Azure Hiptronics, ki bo jutri ob 20. uri v dvorani goriškega Kulturnega doma. S tem bo Glasbena matica sklenila letošnjo koncertno sezono. Italijansko-nizozemski bend, ki ga sestavljajo uveljavljeni glasbeniki, izvaja glasbo različnih žanrov - funky, fusion in hi-pop; igral bo ob projekcijah francoskega umetnika Fabiena Marcadeta. vensbruck«. Sledil bo pogovor z Dorico Makuc in Mijo Janžekovič, ki sta film pripravili in uredili. Profesor Adrijan Pahor bo nato vodil pogovor z gostjama in nekaterimi preživelimi deportirankami. Prirejata krožek Anton Gregorčič in KC Lojze Bratuž. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ceria-ni 10 bo 23. aprila ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Cari libri: la lettura condivisa come laboratorio d'umanità«, ki jo je napisala Monique Pistolato. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Vittorio Zulli z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 13.00, Or-nella Gigliola Pozzi por. Calzi (iz splošne bolnišnice ob 12.00) v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES VLOČNIKU: 9.45, Giuliano Gherardi (z glavnega pokopališča v Gorici ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.55, Irma Maria Orso (sestra Vigiliana) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Nives Delbianco vd. Cerigioni iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES VŠTARANCANU: 12.00, Lidia Triches vd. Neri (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču. Ob nenadni izgubi dragega Milana Gravnerja izrekamo iskreno sožalje ženi Stojani, Silvanu, Vidi in ostalim svojcem vsi na borjaču, ki jih imamo radi 1 6 sob°ta' i8- aPri|a 2015 APrimorski r dnevnik Na EP brez Dragica? LJUBJANA - Goran Dragic je ameriškim medijem povedal, da se bolj nagiba k temu, da bi izpustil letošnje evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem bo Slovenija predtekmova-nje igrala v Zagrebu, piše MMC rtvslo.si. Glavni vzrok je, da bi se rad osredotočil na podpis nove NBA-pogodbe, ima pa tudi osebno vzroke, saj je njegova žena Maja noseča. A vodstvo slovenske reprezentance gotovo ne bo obupalo in bo poskušalo vse, da Goran Dragic tudi letos pomaga reprezentanci. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Vonn z novim trenerjem PARK CITY - Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn ima novega trenerja. Nosilka dveh malih kristalnih globusov v smuku in superveleslalomu v sezoni 2014/15 in tekmovalka z največ zmagami na tekmah za svetovni pokal bo poslej sodelovala z Italijanom Albertom Senigagliesijem.Štiriinštiridesetle-tni italijanski strokovnjak bo hkrati tudi trener ameriške ženske reprezentanco v hitrih disciplinah, na tem mestu pa je zamenjal Švicarja Stefana Abplanalpa. košarka - Pred današnjim začetkom play-offa v ligi NBA Na Zahodu bo napeto »To je nov začetek«. S temi besedami je Steve Kerr, trener najuspešnejše ekipe na Zahodni konferenci Golden State Warriors, opisal končnico lige NBA, ki se bo začela danes v večernih urah po evropskem času. In res ima Steve Kerr prav, saj poje v play-offu ameriškega profesionalnega prvenstva povsem druga pesem v primerjavi z »regular season«. Slednja traja namreč kar 82 tekem, tako da si ekipe privoščijo marsikateri spodrsljaj, le redko pa igrajo maksimalno. V play-offu pa se gre za res, saj so izločitve neposredne (igra se na štiri zmage), tako da je v tem delu sezone lahko opaziti mnogo bolj agresivno obrambo in borbeno igro. Tudi regularni del sezone pa je bil letos izredno zanimiv (nekateri pravijo eden izmed najbolj napetih v zadnjih letih), saj je do marsikatere odločitve prišlo ravno v zadnjem, dvainosemdesetem krogu. Pa še to: redni del je na tribune privabil 21,9 milijona gledalcev, kar je največ v zgodovini najmočnejše košarkarske lige na svetu. Nekoliko nižja kakovost na Vzhodu Ze več let so v povprečju ekipe Zahodne konference nekoliko slabše kot moštva z Vzhoda, tako da je marsikdo že predlagal nekatere spremembe v skupinah, čeprav bo taka zamisel težko izvedljiva predvsem zaradi logistike. Vsekakor so bila prva mesta na Zahodu letos že dalj časa oddana. Konferenco je s 60 zmagami in 22 porazi osvojila ekipa Atlanta Hawks, ki sicer nima izrazitih zvezd, ima pa odlično koletkivno igro. Na drugem mestu je pristalo moštvo Cleveland Cavs velikega povratnika Jamesa LeBrona in najkoristnejšega igralca minulega svetovnega prvenstva Kyria Irvinga. Treje mesto so zasedli Bullsi iz Chicaga, prednost domačega igrišča v prvem krogu končnice pa bodo imeli še Raptorsi iz kanadskega Toronta. Ti se bodo pomerili z Washington Wizardsi, medtem ko bodo Bullsi nastopili proti ekipi Milwaukee Bucks, kateri se obeta lepa prihodnost. Boston Celticsi bodo proti Clevalandu imeli zelo težko nalogo, zadnji vlak za končnico pa so z 38 zmagami ujeli še Net-si iz Brooklyna, ki se bodo pomerili z At-lanto. Kot zanimivost naj dodamo, da se Miami Gorana Dragica - prvič po štirih zaporednih finalih - sploh ni uvrstil v končnico. Odločilen faktor za Zahodno konferenco je bil tako LeBron James: potem ko se je poleti iz Miamija vrnil v Cleveland, se je moštvo iz zvezne države Ohio prvič uvrstilo v končnico po sezoni 2009/10 (zadnje leto Jamesa pri Cav-sih), medtem ko je ekipa s Floride ostala praznih rok. Razburljiv razplet na Zahodu Mnogo bolj napeto je bilo na Zahodni konferenci, saj je za šest od prvih osmih mest odločal zadnji krog. Uvrstitev v končnico kot osma ekipa je uspela ekipi New Orleans Pelicans Anthonyja Davisa (ki bodo nastopili proti najboljšemu moštvu lige, ekipi Golden State Warriors), tako da si bodo play-off s kavča ogledali Russell Westbrook (najboljši strelec lige s povprečjem 28.1 točke) in V play-offu bo od Slovencev igral Beno Udrih z ekipo Memphis Grizzlies, od Italijanov pa Marco Belinelli (San Antonio, na fotografiji ANSA) in Gigi Datome (Celtics) ansa njegovi Oklahoma City Thunder, pri katerih se je poznala odsotnost Kevina Du-ranta. Naj dodamo, da se jim je končnica izmuznila, kljub temu, da so zbrali 45 zmag, medtem ko je na Zahodu zadostovalo 38 zmag - manj kot 50% uspehov - za uvrstitev v play-off. Sedmouvrščeni Dallas Mavericksi bodo nastopili proti Houston Rocketsom, šestouvrščeni San Antonio Spursi, ki so bili pred porazom TAKO V PLAY-OFFU ZAHOD Golden State (1) - New Orleans (8), Portland (4) - Memphis (5), Houston (2) - Dallas (7), LA Clippers (3) - San Antonio (6) VZHOD Atlanta (1) - Brooklyn (8), Toronto (4) - Washington (5), Cleveland (2) - Boston (7), Chicago (3) - Milwaukee (6) v zadnjem krogu na pragu drugega mesta, proti tretjouvrščenim Clippersom iz Los Angelesa, razpredelnico pa dopolnjuje še dvoboj med Portlandom in Memphisom. Če so na Vzhodu favoriti za uvrstitev v finale Atlanta, Cleveland in Chicago, vlada na Zahodu mnogo večja negotovost, saj lahko »vsi premagajo vse«. V končnici tudi Slovenija in Italija V letošnjem play-offu bomo lahko sledili nastopom enega slovenskega in dveh italijanskih košarkarjev. Beno Udrih bo lastni tretji prstan naskakoval z ekipo Memphis Grizzlies, medtem ko bo Marco Belinelli pomagal ekipi San Antonio, da doseže prvi »back-to-back title«, oz. drugi zaporedni naslov, v zgodovini moštva iz Texasa. Celticsom Gigija Datomeja pa bo na Zahodu trda predla. Datome je vsekakor zadovoljen z novim klubom, saj ima v Bostonu nekoliko večjo minutažo kot pa v Detroitu, kjer sploh ni igral. Brez play-offa sta ostala brata Dragic, ki sta se med sezono preselila iz Phoenixa v Miami, ter Danilo Gallinari in Andrea Bar-gnani. Italijana pa sta odlično izkoristila zaključek regularnega dela, saj sta prikazala nekaj odličnih predstav. Gallinari je proti Dallasu tudi dosegel italijanski rekord v ligi NBA (47 točk), medtem ko je Bargnani po povratku s poškodbe zadeval v povprečju 14.8 točke na tekmo, njegovi New York Knicksi pa so ligo zaključili na predzadnjem mestu z le sedemnajstimi zmagami. Zadnjo tekmo v letu je odlično izkoristil tudi Zoran Dragic, ki je protih Philadelphi dosegel kar 22 točk. Kdo bo proglašen za najkoristnejšega igralca lige? Letošnja sezona je bila zanimiva tudi zaradi predstav nekaterih posameznikov, tako da bi si kar nekaj igralcev zaslužilo naslov najkoristnejšega igralca lige (MVP): Russell Westrbrook, James Harden, Anthony Davis in LeBron James. Zagotovo pa je en igralec izstopal: Stephen Curry. Warriorsov Playmaker oz. bek, o katerem je pred leti marsikdo menil, da je fizično prešibak za ligo NBA, je zagotovo poskrbel za največje število atraktivnih potez med sezono in pokazal, da je igralec z verjetno najbolj izpiljenim tehničnim znanjem. Poleg tega pa je izraziti strelec za 3 točke, saj je letos dosegel nov rekord po številu zadetih trojk: kar 286 z več kot solidnim odstotkom (44.3%). V zadnjih dneh se je na spletu pojavil posnetek s treninga, na katerem je Curry dosegel kar 77 zaporednih metov za tri točke, skupno kar 94 na 100. Absolutno MVP. Albert Voncina nogomet - A-liga Zanimivo za navijače, manj za lestvico TURIN - Osrednja tekma 31. kroga A-lige bo današnja večerna tekma med Juventusom, ki visoko vodi, in drugouvrščenim Laziem (ob 20.45), popoldne pa bosta merila moči Sampdoria in Cesena (18.00). Udinese bo igral jutri pri Chievu, večerna tekma pa bo večni derbi Inter - Milan. PRVAKINJE - Odbojkarice Calcita Volleyballa so v peti, odločilni tekmi finala državnega prvenstva v Mariboru premagale Novo KBM Branik s 3:0 (22, 16, 20) in s skupnim izidom 3:2 v zmagah drugič po letu 2010 postale prvakinje. KOLESARSTVO - Mednarodna kolesarska zveza UCI je ugodila organizatorjem 52. dirke po FJK in potrdila, da se bo dirka med 8. in 12. septembrom. GIMNASTIKA - Na evropskem prvenstvu v športni gimnastiki v Montpellierju je v mnogoboju zmagala Švicarka Giulia Steingruber, Italijanka Erika Fasana je bila 4. PLAVANJE - Italijanski plavalec Gergorio Paltrinieri je na spomladanskem DP na 1500 metrov zmagal z najboljšim časom na svetu 14:39,93. EVROLIGA - Real Madrid -Anadolu Efes 90:85 (2:0), Barcelona - Olympiacos 63:76 (1:1). Tržačani KO Tržaški rokometaši so včeraj izgubili na prvi tekmi troboja drugou-vrščenih ekip skupin A1-lige v Chie-tiju. Carpi je zmagal z 28:32. Danes bodo Tržačani igrali proti siciljskemu Albatru, jutri pa se bosta pomerila še Albatro in Carpi. Le ena od treh ekip se bo uvrstila v polfinale za prvaka. OSTALI - Za tržaške košarkarje bo zadnji krog A2-lige gold odločilen za uvrstitev v play-off. Zmaga na gostovanju pri Ferentinu (jutri ob 18.00) je imperativ, če želijo še za nekaj tednov podaljšati prvenstvo. V ženski A2-ligi bo miljska Querciam-biente v skupini za obstanek igrala v gosteh proti Selergiusu (ob 18.00). Tržaški vaterpolisti, vodilni v A2-ligi, pa bodo danes v zadnjem krogu rednega dela igrali v gosteh proti Turinu. odbojka - Jutri v moški B2-ligi Recept za Olympio: v v • ■ sprosceno in z nasmehom »Zelo sem ponosen na položaj na lestvici, tega res ni nihče pričakoval. In zdaj ko smo tu, je prav, da poskusimo naskakovati 3. mesto,« pravi trener Olympie Fabrizio Marchesini in torej potrjuje, da so pri Olym-pii vsi prepričani, da bodo poskusili narediti vse, kar je v njihovih močeh, da se uvrstijo v play-off B2-lige. Prva ovira bo že gostovanje v Cordenonsu (jutri ob 18. uri), kjer pa še zdaleč ne bo enostavno. Domača ekipa je namreč v drugem delu prvenstva pokazala pravi razcvet. »Izkušena ekipa je v prvem delu prvenstva doživljala krizo, saj je osvojila res zelo malo točk, kar je vseh presenetilo, zdaj pa igra kot prerojena. Skratka, težko bo, pa čeprav tega lestvica ne kaže, saj se oni še borijo za obstanek v ligi. Doma so težko premagljivi, nenazadnje so igrali s prvouvrščeno Valsugano 3:2, premagali so tudi Slogo Tabor. Malo grešijo, igrajo zelo kolektivno igro in nimajo šibkih točk,« opisuje nasprotnike Marchesini. Motivacije bodo velike na obeh straneh: Cordenons se namreč bori za obstanek v li- gi, Olympia pa potrebuje točke v boju za 3. mesto. »Morda bodo oni vselej pod večjim pritiskom kot mi, saj se oni borijo za obstanek. Res pa je tudi, da je morda želja po obstanku večja motivacijska sila kot naša,« razmišlja na glas Marchesini, ki si predvsem želi, da bi fantje vse zadnje tekme odigrali predvsem zelo sproščeno, z nasmehom, saj samo tako lahko dosežejo še korak naprej. Sloga Tabor pa je v prejšnjem krogu izpadla iz boja za 3. mesto, ki še vodi v play-off, zato se bo v zadnjih štirih krogih borila predvsem, da ohrani mesto pri vrhu in torej vknjiži čim več točk. Jutri ob 17. uri jo v Repnu čaka zadnjeuvrščeni Povolaro, ki je zbral v prvenstvu samo eno zmago (proti Bassanu) in je s tremi točkami že dolgo obsojen na izpad iz lige: »Paziti se moramo samo podcenjevanja nasprotnika, sicer pa je to ekipa, ki je očitno preslaba za to ligo,« pravi ka-petan Ambrož Peterlin. Trenerju Gregorju Jerončiču tokrat ne bo na razpolago Nicholas Privileggi. (vs) / ŠPORT Sobota, 18. aprila 2015 17 Domači šport Danes Sobota, 18. aprila 2015 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Servolana; 20.30 v Foljanu: Fogliano - Breg PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Pallacanestro Bisiaca ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Suvich: Virtus -Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.45 v Vidmu: DLF - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 19.00 na Opčinah: Sloga Tabor - San Vito; 20.30 v Lauzaccu: Lauzacco - Soča; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Volleybas 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.45 v Dolini: Zalet Breg Bor - Zalet Kontovel UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Vilešu: Villesse - Soča Lokanda Devetak UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gradišču: Torriana -Val NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Manzanese NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 13.00 v Parmi: Center Parma - Kras: Coccaglio - Kras nogomet - V Repnu Kras proti Bellunu Tekma, na kateri obe ekipi nujno potrebujeta točke Jutri Nedelja, 19. aprila 2015 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Belluno ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Manzanese PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Trebčah: Primorec - Pro Romans Medea; 16.00 v Dolini: Breg -Sistiana; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Sant'Andrea San Vito 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Gorici: Audax -Mladost; 16.00 na Proseku: Primorje - Villesse; 16.00 pri Domju: Roianese - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Chiarbola NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pierisu: Pieris - Kras; 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Turriaco; 10.30 v Standrežu: Juventina - Isontina; 10.30 v Zoppoli: Zoppola - Kras (poskusno prvenstvo) KOŠARKA DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Trstu, Palarubini: Jadran Franco - Orzinuovi UNDER 15 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Polet -Monfalcone ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Povolaro; 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia 1. MOŠKA DIVIZIJA - 18.00 na Opčinah: Poggivolley - Naš prapor UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - San Sergio; 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - TimMusic UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Trstu, Judovec: Coselli - Sokol (finale) TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -Campagnuzza Pri Krasu se pripravljajo na jutrišnjo tekmo proti zelo solidnemu Bellunu. Ekipa iz Veneta z Arzignanochiampom deli četrto mesto na lestvici, vendar ima Clo-diense le dve točki manj, tako da v Repen Belluno prihaja po točke, ki so nujno potrebne v boju za končnico. Tega se dobro zaveda tudi trener Krasa Tonči Žlogar, čeprav je pred jutrišnjim nastopom (priče-tek ob 15. uri) vsekakor optimist: »Nekaj težav s postavo le imamo. Zlasti se bo poznala odsotnost kaznovanega kapetana Kneževiča. Moram priznati, da se še nisem odločil, kdo ga bo zamenjal. V napadu bo gotovo igral Rabbeni, za drugo razpoložljivo mesto pa imam v mislih nekaj alternativ. Odvisno bo tudi od prisotnosti ali ne Ba-bičeva, čigar nastop je vprašljiv zaradi poškodbe. Čaka nas zelo težka naloga, saj je Belluno ena izmed najbolj kakovostnih ekip v prvenstvu. Zelo mi ugaja njihov način igre, saj gre za ekipo, ki je agresivna in organizirana in igra moderen nogomet. Sploh niso zaprti v obrambi v pričakovanju napake nasprotnikov. V resnici nam taka igra nasprotnika prija, saj smo v večjih težavah proti ekipam, ki igrajo pretežno obrambno. Res je tudi, da smo v glavnem igrali prepričljivejše proti kakovostnim nasprotnikom, medtem ko smo proti skromnejšim slabše igrali. Gotovo nam na lestvici manjkajo tri točke iz tekme proti Moriju, a dvomim, da bi se za nas kaj bistvenega spremenilo, ko bi zdaj imeli 32 točk na lestvici. Neposredni obstanek smo si zapravili v prvem delu sezone, saj je bil izkupiček točk med jesenskim delom preskromen. Ko bi celo sezono igrali kot v povratnem delu, bi bil neposredni obstanek krepko v našem dometu. Zdaj pa mora biti naš cilj si v play-outu zagotoviti mesto, ki ti omogoča igrati odločilno tekmo na domačem terenu.« Po res skromnem domačem nastopu proti Droju se Triestina odpravlja na kratko gostovanje v Tamai (tekma bo jutri ob 15. uri) proti ekipi, ki si ni še zagotovila obstanka v ligi. Trener Tržačanov Gagliardi se veseli povratka Piscopa na sredini obrambe. Kapetan Triestine je bistvenega pomena ne samo zaradi doprinosa v fazi obrambe, a tudi zaradi izkušenj. Obratno bo morala Triestina na sredini igrišča igrati brez kaznovanega Proie. -- '' ' ' košarka - Deželna C-liga za 2. mesto, Bor za časten konec Breg V deželni košarkarski C-ligi se boj za najboljše izhodišče v play-offu nadaljuje. V njem igra pomembno vlogo tudi Breg, ki se po zmagi proti Corde-nonsu bori za 2. mesto (1. mesto je že oddano Tarcentu). Za to bo pomembna vsaka točka, zato odhaja danes dolinsko moštvo na gostovanje v Foljan z jasnim ciljem: zmago! Motivacij ne bo manjkalo niti tokratnemu nasprotniku Brega Foglianu (v zadnjih štirih krogih je osvojil vse dvoboje), ki se bori za čim boljše izhodišče v play-off. Varovanci trenerja Krašovca odhajajo v Foljano sicer spet brez Alberta Girmaldija (službene obveznosti), a kljub temu so trdno prepričani v zmago. Zanimivo srečanje bo tudi na Stadionu 1. maja, kjer bo Bor Radenska igral zadnjo tekmo pred domačimi gledalci (danes ob 18.30). Borovci poudarjajo, da čeprav so že v prejšnji konec tedna dosegli matematični obstanek v ligi brez dodatnih tekem, želijo Christian Slavec (Breg) fotodamj@n igrati in se boriti za dodatne zmage vse do konca prvenstva. Spet jih čaka tržaški derbi, tokrat proti Servolani, ki se še bori za play-off. Motivacije bodo torej na obeh straneh: pri Boru Radenski se predvsem želijo oddolžiti za neroden visok poraz v prvem delu, obenem pa nočejo razočarati domačih navijačev, ki jih bodo še zadnjič gledali na domačih tleh. Bor bo naslednji teden igral v San Danieleju, zadnji 15 krog pa bo prost. D-LIGA - Skupina za obstanek: Sokol - Perteole 49:60 (Hmeljak 16, Štokelj 13) Hfes Trener Krasa Žlogar še ni odločil, kdo bo nadomestil kapetana Kneževiča. Arhivski posnetek fotodamj@n r-1" Gagliardi namerava potrditi napadalno postavitev s tremi napadalci (4-3-3 z napadalno trojico Manzo-Rocco-Miličevic), saj mora Triestina naskakovati zmago, da bi si vsaj zagotovila boljši položaj na lestvici pred dodatnimi tekmami za obstanek. (I.F.) nogomet - Elitna Za Vesno vsaka tekma pravi finale Vsako srečanje do konca prvenstva elitne lige bo za Vesno pravi finale. V treh krogih se bodo Križani pomerili s prav tolikimi trdoživimi tekmeci, med katerimi je nedeljski tekmec Manzanese slabše postavljen, pa vendar še vedno nevaren. V prvem delu prvenstva je Vesna na gostovanju v središču industrije stola zasluženo izgubila z 2:0. Takrat je še teklo nesrečno obdobje številnih porazov, zdaj pa so cilji, vsaj na zelenici, bržkone drugačni. Manzanese je 27. prvenstvenih krogih zbrala 10 zmag in prav toliko porazov, medtem ko je sedemkrat igrala neodločeno. V zadnjih petih nastopih ni ujela pravega ritma, vendar ji je uspelo streti odpor Cjralins-Muzane v gosteh z 1:2, proti pepelki in že izpadli Ol3 pa je v zadnjem nastopu remizira-la z 0:0. Izenačeni izid v Tržiču in začasen prevzem drugega mesta sta Zanuttigovim varovancem vlila prepričanje, da je osvojitev play-offa možen, seveda če bo Cjarlins-Mu-zane do konca prvenstva doživel še kak spodrsljaj, Vesna pa nobenega. Furlanski tekmec bo v Carli-nu gostil šesto uvrščeni Tricesimo, ki se bo v gosteh mudil še v zadnjem krogu ravno v Križu, v nedeljo, 26. aprila, pa bo Vesna igrala v Lumi-gnaccu. Proti Manzaneseju bosta spet razpoložljiva branilec Gianluca Potenza in napadalec Matteo Muie-san, v upanju, da bo slednji s svojimi strelskimi sposobnosti boljše unovčil morebitne priložnosti v kazenskem prostoru. Zaradi vsote rumenih kartonov, zadnjega je staknil v Tržiču, bo odsoten Nace Kosmač, ki je v zadnjih krogih s svojimi nastopi nadvse zadovoljil. (mar) nogomet - Ostali V Trebčah pripravljen šampanjec Največje praznovanje napovedujejo jutri v Trebčah, saj Primorcu za zgodovinsko (prvo!) napredovanje v promocijsko ligo manjka le še točka. Šampanjec čaka v hladilniku že teden dni! Manjkajočo točko bodo trebenski nogometaši lovili na domači zelenici proti Pro Roman-su Medei, ki v letošnjem prvenstvu nima več nikakršnih ambicij. Zmaga sicer ni imperativ, saj bi si lahko trebenski »mački« napredovanje zagotovili že ta konec tedna tudi s porazom, če bo zasledoval-ka Sistiana ostala praznih rok. Slednjo čaka »derbi« za 2. mesto v 1. amaterski ligi v Dolini proti Bregu. Skratka, če bo Breg (50 točk) zmagal, bo prehitel Si-stiano (51), če bo izenačil, bo ostal dva kroga pred koncem tretji, v obeh primerih pa bo Primorec - tudi v primeru poraza - avtomatično dosegel napredovanje. Sovodnje, ki se še bori za obstanek v ligi, pa bodo skušale presenetiti višjeu-vrščeni S. Andrea S. Vito, kar pa še zdaleč ne bo lahko. »Računamo pa na prednost domačega travnatega igrišča,« napoveduje predsednik kluba Custrin. Zaradi četrtega opomina ne bo Galiussija. V promocijski ligi bo Juventina lovila prepotrebne točke, da ohrani 3. mesto na lestvici. Jutri na gostovanju pri Trieste Calciu ne bo enostavno, saj mu tržaški nogometaši dihajo za ovratnik, hkrati pa bodo štandreški nogometaši igrali na njim ne ravno ugodni umetni podlagi: »Zelo pomembne bodo prve minute, da se fantje prilagodijo umetni površini,« je previden Vinti, ki pa je prepričan, da lahko domov odnesejo vse tri točke. Spet bo Juventina igrala tudi s Stabilejem in Po-povičem, po poškodbi se vrača tudi Dra-goslavljevič, ne bo pa Predana (gripa) in Dornika, ki še ni okreval po poškodbi. Konec prvenstva bo zanimiv tudi v 2. amaterski ligi. Zarja bo igrala jutri v go-steh proti Roianeseju. Zmaga je imperativ, če želi ohraniti drugo mesto in do-kajšnjo prednost pred doberdobsko ekipo. Mladost se ji je namreč po zmagi s Pro Gorizio približala na pet točk. Do-berdobce čaka ta konec tedna nevarni Audax, ki je v prejšnjem krogu premagal prav Zarjo. Primorje, ki nima več možnosti za napredovanje v play-off, pa bo igralo proti petouvrščenemu Vilesseju. V 3. amaterski ligi čaka Gajo dvoboj s tret-jeuvrščeno Chiarbolo. david taucer Enduro mu je bolj pisan na kožo Med kolesarji, ki se ukvarjajo z vse bolj razširjeno gorsko kolesarsko disciplino enduro, je tudi Prosečan David Taucer, ki bo septembra dopolnil 42 let. »Gorsko kolesarstvo sem naprej treniral kot dopolnilo smučarskim treningiom. V otroških letih sem namreč tekmoval pri SKBrdi-ni, pri 18. letih pa sem tekmovalno smučanje opustil.« Od takrat se je Taucer opredelil izključno za gorsko kolo. »Tekmujem od vedno. Najprej sem izbiral tekme crosscountry, to je olimpijske discipline: tekmoval sem na deželni ravni, večkrat sem postal tudi deželni prvak, udeležil pa sem se tudi različnih državnih tekem, trikrat sem nastopil tudi na državnem prvnestvu, ki sem ga zaključil enkrat okrog 20. mesta,« razlaga danes Taucer, ki se najraje spominja državne tekme pred več leti v Pordenonu, ko je zmagal. »V zadnjih štirih letih pa sem izbral disciplino enduro, ki se bolj prilagaja mojim značilnostim. Vedno so mi bili bolj všeč spusti. Navdušil sem se in ugotovil, da mi zares ustreza.« V zadnjih štirih letih se je udeležil največ dveh dirk letno, letos pa se je odločil, da bo redno tekmoval na Triveneto Enduro MTB seriji in slovenskem prvenstvu SloEnduro. Enduro je gorsko kolesarska disciplina, ki je v zadnjih petih letih eksponentno narasla. Končno razvrstitev tekmovalcev na dirki določa seštevek časov iz posameznih spustov na različnih trasah, navadno od tri do šest. Tekmovalci imajo omejen čas, da pridejo na začetek tras, ki se pretežno spuščajo, tu pa tam pa le malce vzpenjajo. Skratka, enduro je res prava kombinacija med fizičnim in adrenalinskim športom. »Treniram predvsem za zabavo,« prizna Taucer, ki je pred dnevi na tekmi Enduro 3 Camini potrdil deželni naslov v kategoriji master 3. »Treniram sicer le dvakrat tedensko, približno pa od tri do štiri ure. To mi omogoča, da določeno traso prevozim večkrat. Več treniram sicer pozimi, saj je poleti z vso varnostno opremo in čelado zelo vroče.« Največkrat se povzpe na Volnik, Kokoš ali pa se vozim po Dolini Glinščice, včasih pa tudi s Selivca do Barkovelj. Tam izbira glavne in stranske steze. »Letošnji cilj je zmaga pokala Triveneto. Skrita želja pa je, da bi mi uspelo premagati Primoža Stancerja, svetovnega prvaka v kategoriji master. Vsako leto se mu približujem.« (vs) 18 Četrtek, 16. aprila 2015 ITALIJA, SVET / washington - Predsednik ZDA sprejel italijanskega premierja Obama-Renzi, »skupaj za rast« WASHINGTON - Predsednik Združenih držav Amerike Barack Oba-ma je včeraj sprejel italijanskega premierja Mattea Renzija, s katerim sta soglašala, da so za izhod iz gospodarske krize in za ponovno rast potrebni skupni napori. Renzi je v tej zvezi poudaril, da so ZDA za Italijo model, ki mu je treba slediti, Obama pa je povedal, da je Renzi na pravi poti za izvajanje potrebnih reform. Sicer je ameriški predsednik na skupni novinarski konferenci v Beli hiši obljubil sodelovanje pri soočanju s poplavo migrantov iz Libije in drugih afriških držav, vendar pa je govoril le o spodbujanju sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v regiji. Italijanski mediji so napovedovali, da bo Renzi prosil Obamo za konkretno pomoč v brezpilotnih letalih, tudi oboroženih, vendar pa je Obama povedal, da o tem nista govorila. Italija je v letu dni v Sredozemskem morju rešila na tisoče beguncev iz Afrike, ki se skušajo prebiti do Evrope v razmajanih plovili ali zaradi bega pred spopadi, ali pa v iskanju boljših možnosti za življenje. Samo letos pogrešajo 500 migrantov, ki so potrjeno umrli ali se je za njimi izgubila vsaka sled. Pred dnevi je prišla grozljiva novica, da so muslimanski begunci metali v morje kristjane. Nestabilnost v Libiji po padcu diktatorja Moamarja Ga-dafija je privedla tudi do naraščanja prisotnosti teroristov Islamske države. Renzi je povedal, da ceni ameriško podporo pri vprašanju, ki ni le varnostno, temveč gre tudi za pravičnost in človeško dostojanstvo. Zatrdil je, da bodo v naslednjih tednih videli rezultate zaveze, vendar ni pojasnil, kako. Predsednik ZDA in premier Italije sta govorila tudi o gospodarskem ter varnostnem sodelovanju, boju proti IS in krizi v Ukrajini. Obama je na novinarski konferenci Evropo pozval, naj ohrani sankcije proti Rusiji, dokler se ne izpolni sporazum o premirju iz Minska in dokler Rusija ne preneha z agresijo in se umakne z zasedenega Krima. Ameriške novinarje je zanimala tudi vrsta drugih vprašanj, ki niso neposredno povezana z obiskom četrtega italijanskega premierja, odkar je Obama leta 2009 nastopil položaj. Kongresni voditelji so se odločili, da bodo Obami podelili pooblastila za sklepanje prostotrgovinskih sporazumov po hitrem postopku. Največ opozicije je med demokrati in Obama je opozoril, da ZDA ne morejo biti izolirane od sveta in je veliko bolje, da skupaj z evropskimi in azijskimi državami pišejo pravila svetovne trgovine, kot pa da to prepustijo na primer Kitajski. Italijanski premier Renzi med pogovorom s predsednikom ZDA Obamo washington - Denarja naj bi bilo le še do konca meseca Grčija s prazno blagajno Zavezujoč dogovor o paketu reform je pogoj za izplačilo zamrznjene milijardne pomoči Grčiji WASHINGTON - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj občutno znižali, predvsem zaradi zaskrbljenosti vlagateljev glede razpleta grške dolžniške drame in bojazni, da bo država bankrotirala in opustila evro. Pritisk na Grčijo se zaradi prepočasnega napredka pri reformah, ki jih zahtevajo njeni kreditodajalci, vse bolj stopnjuje. Evropska komisija je v četrtek sporočila, da z dosedanjimi ukrepi ni zadovoljna, predsednica IMF Christine Lagarde je zavrnila možnost za odlog odplačila dolga, kritičen do Aten je tudi nemški finančni minister. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v četrtek poudaril, da lahko članice območja evra Grčiji pomagajo le, če dobijo nekaj v zameno. Pri tem sicer Grčije ni neposredno omenil, a je bilo jasno, kaj je menil. Grški finančni minister Janis Va-rufakis je ob robu spomladanskega sre- Grški minister za finance Janis Varufakis ansa čanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) vnovič ostro kritiziral stroge zahteve kreditodajalk. Narobe bi bilo, če bi podpisali sporazum o obljubami, ki bi škodovale grškemu gospodarstvu, je dejal. Grk je pojasnil, da je za Atene zelo pomembno hitro priti do rešitve. »Popolnoma smo pripravljeni na kompromise,« je dejal, a dodal, da ne bodo soglašali z nobenimi ukrepi, ki bi ponovil napake iz preteklosti. Zavezujoč dogovor o paketu reform je pogoj za izplačilo zamrznjene milijardne pomoči Grčiji. Atene so sicer predstavile nekaj predlogov, a ti niso zadostni. Finančni ministri držav z evrom 24. aprila v Rigi še ne bodo sprejemali dokončnih odločitev, je povedal nek tiskovni predstavnik Evropske komisije. Lagardova se je odzvala na poročanje poslovnega časnika Financial Times, da naj bi Grčija kreditodajalke neuradno zaprosila, da bi zapadle obresti poravnala pozneje, kar pa je bilo zavrnjeno. Odlog poravnave obveznosti zagotovo ne bi bilo nekaj, kar bi bilo v sedanjih razmerah mogoče priporočiti, je dejala Lagardova. Samo v maju in juniju mora Grčija IMF nakazati 2,5 milijarde evrov. Medtem pa se države jugovzhodne Evrope po poročanju dpa že pripravljajo na morebiten finančni zlom Grčije. Centralne banke Bolgarije, Albanije, Romunije, Srbije, Cipra, Makedonije ter Turčije so hčerinskim bankam grških finančnih ustanov v svojih državah naročile, naj «se zne-bijo» grških državnih papirjev, posojil in kreditov. italija Po navedbah italijanske obalne straže V Italijo je v šestih dneh prišlo enajst tisoč migrantov RIM - Italijanska obalna straža je včeraj sporočila, da so v zadnjih šestih dneh v Sredozemskem morju rešili 11.000 migrantov, ki so jih prepeljali v Italijo, več sto pa so jih pričakovali tudi včeraj. Italijanska vojna mornarica in obalna straža sta včeraj rešili več kot 300 migrantov, med njimi je bilo 45 žensk in 23 otrok, ki so jih prepeljali v pristanišče Pozzallo na Siciliji. Na drugem plovilu, na katerem je bilo 90 migrantov, je v eksploziji plinske bombe umrla ženska, 16 ljudi je bilo poškodovanih. Čoln je v spremstvu italijanske obalne straže odplul proti Lam-pedusi. Tožilstvo v Palermu je medtem zahtevalo podaljšanje pripora za 15 migran-tov, ki so osumljeni, da so s čolna, ki je bil na poti iz Libije v Italijo, v morje vrgli 12 potnikov krščanske veroizpovedi. Preiskovalci so preživele s čolna in osumljence zaslišali v četrtek zvečer. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva je v prvih treh mesecih letošnjega leta na italijanskih obalah pristalo 10.165 migrantov, kar je nekaj manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Število priseljencev, ki so nezakonito vstopili v Evropsko unijo, se je leta 2014 skoraj potrojilo na 276.000, kažejo podatki evropske agencije za upravljanje zunanjih meja Frontex. Skoraj 220.000 jih je prišlo Italijanska obalna straža med reševanjem 3-mesečnega somalskega otroka preko Sredozemskega morja. Medtem so oboroženi Libijci vče-rajponoči 30 morskih milj od libijske obale zajeli italijansko ribiško ladjo s sedmimi člani posadke na krovu in jo prisilili, da pluje v pristanišče v Misrati, poročajo tuje tiskovne agencije. Gre za ladjo s Sicilije, na krovu katere so bili trije Sicili-janci in štirje Tunizijci, oboroženci pa naj bi kapitana prisilili, da ladja pluje v Mi-srato. Novico o ugrabitvi ladje je javnosti posredoval vodja ribiškega združenja v si-cilski Mazari del Vallo Giovanni Tum-biolo, italijansko zunanje ministrstvo pa sedaj preverja, kjer se ladja nahaja. Po besedah Tumbiole so ladjo napadli okoli 3.30, na njej pa naj bi bilo več, kot je dejal, libijskih vojakov. Poleg tega naj bi ladjo spremljal vlačilec, poln libijskih vojakov s kamerami, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodal Tumbiole. kijev - Po uboju predstavnikov opozicije Odgovornost za umor prevzeli nacionalisti UPA KIJEV - Odgovornost za umor dveh kritikov trenutne vlade v Kijevu je prevzela skupina skrajnih ukrajinskih nacionalistov z imenom Ukrajinska uporniška vojska (UPA), je spoporočila nemška tiskovna agencija dpa. V Kijevu sta bila v zadnjih dneh ubita bivši namestnik predsednika ukrajinskega parlamenta Oleg Kalašnikov in opozicijski novinar Olesja Buzina. V sporočilu, ki ga je prek spletne pošte med drugim poslala opoziciji, je skupina zagrozila z umori še drugih »protiukrajinskih« oseb, če te ne bodo v roku 72 ur zapustile države. »Prišel je čas jeze ljudstva,« piše v sporočilu. Predstavnik notranjega ministrstva v Kijevu je pošiljatelje označil za psihopate. Kalašnikov je bil v sredo ubit v svojem stanovanju v Kijevu, Buzin pa v četrtek pred svojo hišo. Umora sta po oceni oblasti povezana, saj sta oba sodelovala v gibanju Antimajdan, ki je zaživelo v odgovor na proteste na kijevskem osrednjem trgu Majdan. V Kijevu je po pisanju dpa razširjeno prepričanje, da je z umoroma povezana Rusija, ki naj bi s tem želela še bolj razdeliti državo. Rusko zunanje ministrstvo je včeraj tovrstne očitke ogorčeno zanikalo. Če Ukrajina tega prelivanja krvi ne bo hitro razjasnila, državi grozita dolgoročna destabilizacija in »politični teror«, so še zapisali. Tudi Združeni narodi so pozvali k temeljiti preiskavi. KIJEV / MOSKVA - V Ukrajino je prispelo okoli 300 ameriških vojaških inštruktorjev, da bi urili ukrajinsko nacionalno gardo, ki se na vzhodu bori proti proruskim upornikom, je včeraj sporočila ameriška vojska. V Kremlju so se že odzvali kritično, da bo to dodatno destabiliziralo Ukrajino.Gre za pripadnike 173. padalske brigade. V torek in sredo so prispeli v kraj Jaroviv na zahodu Ukrajine, kjer bodo predvidoma naslednjih šest mesecev urili tri bataljone ukrajinske nacionalne garde, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kijev je nacionalno gardo ustanovil lani, da bi združil tako prostovoljce kot borce drugih milic pod vladnim nadzorom. «Izvajali bomo poučevanje o funkcijah bojevanja in tudi kako vzdrževati in povečevati profesionalnost ter učinkovitost vojakov,» je za AFP še pojasnil ameriški major Jose Mendez. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. aprila 2015 19 RAI3bis RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 9.55 Papeževo srečanje z Mattarello 10.55 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La pro-va del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Blu 16.10 Nad.: Legami 17.15 A Sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Senza parole RETE4 RAI2 6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Lassie 8.30 Signori del vino 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: L'isola dei vampiri 10.45 Cronache anima-li 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.45 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Detto fatto 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Bahrajna, kvalifikacije 23.00 Player 23.05 Sabato Sprint 23.50 Rubrike RAI3 7.00 Kilimangiaro Album 7.10 Film: Due mogli sono troppe (kom.) 8.25 Film: La bal-lata dei mariti (kom.) 10.10 Nad.: Doc Martin 10.55 Figu - Album di persone notevo-li 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.45 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Report 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuo-ri tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere del-la scoperta 0.05 Un giorno in pretura RAI4 14.10 Film: Star Trek - Generazioni (zf, '94, i. W. Shatner) 16.10 Xena 17.45 Novice 17.50 Warehouse 19.20 Rai Player 19.25 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.15 Atlantis 21.10 Film: Birth - Io sono Sean (dram., '04, i. N. Kidman) 22.50 Film: La scomparsa di Alice Creed (toiler, '09) _RAI5_ 13.55 20.30 Rai Player 14.05 Capolavori della natura 15.00 I grandi fenomeni della natura 15.55 Booktrailer - Cortiname-traggio 2015 16.25 Cinque buoni motivi 16.30 L'arte secondo Dario Fo 18.30 Novice 18.35 Fuori rotta verso Oriente 19.40 Sui fiumi sacri con Simon Reeve 20.40 Anna Ottani Cavina - Batoni e Louis-David 21.15 Gledališče: L'ottimista 22.50 Prima della prima 23.25 David Letterman Show RAI MOVIE 13.20 17.10 Rai Player 13.30 Film: Happy Go Lucky - La felicita porta fortuna (kom.) 15.30 Film: The Dance of Life (muzikal) 17.05 Novice 17.20 Film: Hair (muzikal) LAZD 13.35 Nad.: Commesse 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 GranPremium 15.40 Nad.: Orgoglio 17.30 Novice 17.35 Autoritratti 18.15 Rai Player 18.20 Serija: Un caso di coscienza 20.20 Serija: Il capitano 21.20 Nad.: Ragion di sta-to 23.40 Nad.: Donna detective 7.45 Film: Nestore, l'ultima corsa (dram.) 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.55 Nad.: Monk 16.50 Film: Poirot - La sagra del de-litto (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: The Patriot (akc., '00, i. M. Gibson) 23.30 Film: La figlia del generale (dram., '99, i. J. Travolta) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma -Dimensione benessere 10.00 Super Partes 11.00 Forum 13.40 Film: Un bacio, una pro-messa (rom.) 15.30 Nad.: Il segreto 16.15 Verissimo 18.30 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Amici - Prime Time _ITALIA1_ 7.0517.55 Risanke 10.10 Film: Il dottor Do-little 4 (kom.) 10.50 Karaoke 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Serija: The Big Bang Theory 14.45 Motocikli-zem: SP Superbike 2015 15.55 Film: Il mio ragazzo e un bastardo (kom.) 17.45 Bob Torrent 19.00 Studio Life - Un mondo mi-gliore 19.25 Film: Librarian 3 - La maledi-zione del calice di Giuda (pust.) 21.10 Film: Asterix alle Olimpiadi (pust.) 23.45 Film: Thor - Il martello degli dei (fant.) _IRIS_ 12.55 Film: Mystic River (krim.) 15.40 Adesso cinema 16.10 Film: L'ultimo samurai (pust.) 19.05 Film: Cane e gatto (kom., '83, i. B. Spencer) 21.00 Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It., '81, r. in i. C. Ver-done) 23.25 Film: Il bambino e il poliziot-to (kom., It., '89) _LAZ_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.15 20.30 Otto e mezzo 12.55 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.30 Film: La vendetta di McKay (vestern) 18.15 Film: Jesse Stone - Passaggio nella notte (det.) 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 11.00, 18.00 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Amare per sempre 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 Serija: Providence TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi magici 11.00 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Qua la zampa 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 12.35 David Rocco: Dolce Amalfi 13.30 18.00 Attraverso una lente 14.0018.10 Rac-conti dalle città di mare 15.50 Film: Le av-venture galanti del giovane Molière (kom.) 20.10 Il cuoco vagabondo 22.05 Rete pa-drona 22.35 Dok. film: Zero Privacy CIELO 14.00 15.15 MasterChef USA 15.00 Novice 16.15 17.15 Cucine da incubo 18.15 Ita-lia's Got Talent 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Fruits of Passion 22.50 Studio Mo-toGP 23.15 Motociklizem: MotoGP, VN Argentine, kvalifikacije DMAX 13.20 Come e fatto il cibo 14.10 Come an-dra a finire? 15.05 Chi ti ha dato la patente? 15.55 Magic Camera 16.50 Cattivissi-mi amici 17.45 Acquari in famiglia 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 Man vs. Expert SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.55 Kviz: Male sive celice 9.35 Nad.: V boju s časom 10.05 Infodrom 10.20 Dok. serij: Kdo si pa ti? 10.55 Dok.: Dnevnik nekega naroda 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.40 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.50 O živalih in ljudeh 14.20 Nad.: Paradiž 15.20 Dok. serija: Na poti 15.55 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 17.20 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Viktorij 2014, prenos 21.55 Film: Bombardiranje (voj., '13) 0.15 Nad.: Scott in Bailey SLOVENIJA2 8.00 Dobro jutro 10.00 City Folk 10.35 Na lepše 11.00 Polnočni klub 12.20 Dok. serija: Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih 13.30 Rad igram nogomet 13.55 Nogomet: vrhunci evropske lige 14.30 Gimnastika: EP, orodja, prenos 16.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Bahrajna, prenos kvalifikacij 18.10 Košarka: državno prvenstvo, Krka - Union Olimpija, prenos 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Rudar - Maribor, prenos 22.00 Dok. odd.: Mafijski raj - Kuba pred revolucijo leta 1959 22.55 Aritmija 0.00 Odd.: Bleščica KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Webolution 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.45 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Folkest 2013 21.40 Avtomobilizem 22.15 Košarka: državno prvenstvo, Krka - Union Olimpija POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 10.20 12.25 Tv prodaja 10.35 Serija: Posel mojega življenja 11.30 Serija: Beverly Hills 90210 12.40 Znan obraz ima svoj glas 15.20 Film: To je moje življenje (dram.) 17.10 Film: Koča (kom.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka 22.00 Film: 40-letni devičnik (kom., '05, i. S. Carell) KANAL A 19.35 Film: Bar Sport (kom., It., '11) 21.15 Film: Quell'ultimo ponte (voj., '77) 23.40 Film: Tamburi lontani (vestern, '51) 21.10 Film: Sognando l'Africa (dram., '02, i. K. Basinger) 23.15 Film: Starman (pust.) 7.00 Risanke 8.05 Serija: Naša mala klinika 9.00 15.05 Serija: Puščica 9.50 ŠKL -šport mladih 10.20 Serija: Šola za prvake 10.50 14.45 Serija: Blažen med ženami 11.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.05 Serija: Očkoti 12.40 Film: 007 -Dr. No (akc., '62) 15.55 Film: Drkajva sku- IRIS Sobota, 18. aprila Iris, ob 12.55 VREDNO OGLEDA Mystic river ZDA, Avstralija 2003 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Sean Penn, Kevin Bacon in Tim Robbins Jimmy Markum, Dave Boyle in Sean Devine so odraščali v neprijazni delavski četrti južnega Bostona in se kot večina njihovih sovrstnikov, cele dneve podili za žogo. Brezskrbno otroštvo pa je zaznamoval tragičen dogodek, ki jim je za vedno spremenil življenja in jih ločil. Odtlej so se drug drugega izogibali, kot da bi tako lažje pozabili na preteklost. Petindvajset let pozneje pa jih je usoda spet združila, saj so se njihove poti po umoru Jimmyjeve 19-letne hčere Katie spet srečale. Ob preiskavi se namreč odvija tudi žalostna zgodba o prijateljstvu, družini in prezgodaj izgubljeni nedolžnosti. paj (kom., '07) 17.35 Pazi, kamera! 18.25 Motociklizem: MotoGP, VN Argentine, kvalifikacije 21.00 Big Brother 22.10 Film: Zadnja želja (kom., Hr., '01) PLANETTV 10.25 Varuške z Beverly Hillsa 11.15 Kevin McCloud - Hiša mojih sanj 12.15 Ramsay rešuje kuhinje 13.10 Nan.: Spet zaljubljena 14.05 Film: Willy Wonka in tovarna čokolade (fant., '71) 15.55 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Domžale - Gorica 18.00 Kuharski mojster 19.00 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Življenje ali nekaj takega (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.45 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežem-odra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 16. aprila 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severovzhodno in srednjo Evropo je obsežno ci-klonsko območje s hladno fronto, ki se pomika proti jugu in bo prešla Slovenijo. Pred njo k nam od jugozahoda priteka postopno bolj vlažen zrak. Oblačno bo z zmernimi krajevnimi padavinami, nad 1500 m bo snežilo. Pihala bo burja. Za ta čas bo dan zelo mrzel. Zvečer se bo zjasnilo. Oblačno bo s padavinami, ki bodo popoldne slabele in do večera ponehale. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 800 m. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C. Jutri bo nebo jasno do rahlo pooblačeno. Zjutraj bo sveže. Ob morju bo pihala šibka burja. Jutri bo pretežno jasno. Jutro bo sveže in ponekod po nižinah megleno. V zatišnih legah bo možna slana. N. MESTO 0/13 O KOČEVJE ^^f N ČRNOMELJ I b^ Danes: ob 3.49 najnižje -56 cm, ob 9.36 najvišje 37 cm, ob 15.30 najnižje -36 cm, o ob 21.29 najvišje 59 cm. 2 Jutri: ob 4.27 najnižje -59 cm, ob 10.16 najvišje 35 cm, ob 16.01 najnižje -31 cm, ob 22.00 najvišje 57 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. 500 m...... .......3 2000 m 1000 m ..... ...... 0 2500 m 1500 m..... ......-1 2864 m UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6 in v gorah 7. Pilotom svetujejo, naj se poročijo ISTANBUL - Šef turškega letalskega prevoznika Turkish Airlines je pilotom svetoval, naj se poročijo, saj se bodo s tem po njegovem mnenju izognili tragedijam, kot je bilo strmoglavljenje letala nemške družbe Germanwings v francoskih Alpah. »Nesreča v Franciji nas je nečesa naučila, to je, da je biti pilot zelo kritična naloga,« je glede na v četrtek objavljeni posnetek slovesnosti za nove pilote izjavil izvršni direktor Turkish Airlins Temel Kotil. Življenjski slog pilotov je pomemben, je nadaljeval. »Zato, dragi prijatelji, tiste med vami, ki ste samski, zelo spodbujamo, da se poročite, je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Kotil je pred slovesnostjo za dpa menil, da je nesreča, kot je bila tista v francoskih Alpah, ko je kopilot namerno strmoglavil letalo, osamljen primer. V hiši Stare trte največji sodobni talni mozaik v Sloveniji MARIBOR - V Hiši Stare trte na mariborskem Lentu so včeraj hkrati z obeležitvijo osme obletnice njenega delovanja slovesno predstavili pravkar končani največji sodobni talni mozaik v Sloveniji. Avtor mozaika Igor Orešič je porabil precej časa, da je z več kot milijonom majhnih kamenčkov nastala mojstrovina, ki simbolizira tok reke Drave. Kot je Orešič povedal za STA, je za dokončno izdelavo porabil vsaj 2000 delovnih ur in približno tono materiala. Gre za kubični centimeter majhne kamenčke različnih odtenkov zelene, rjave, bele in črne barve. Orešič je sicer v času Evropske prestolnice kulture leta 2012 ustvaril tudi mozaik v Volkmerjevem prehodu. ljubljana Finančna sredstva zagotovila država Katar Nova ljubljanska džamija bo najbrž najlepša v Evropi LJUBLJANA - Islamska skupnost v Sloveniji je za glavnega izvajalca del za izgradnjo islamskega versko-kulturne-ga centra v Ljubljani izbrala podjetje Gorenje projekt. Kot je za STA povedal tajnik skupnosti Nevzet Porič, bodo z gradnjo začeli prihodnji teden, potekala pa bo v več fazah. Gradnja prve faze bo končana predvidoma do 15. aprila 2016.Mufti Nedžad Grabus in predstavnik podjetja Gorenje projekt Uroš Razdevšek sta včeraj podpisala pogodbo za izgradnjo islamskega centra v Ljubljani v višini 11,5 milijona evrov, ki jih je za Islamski kulturni center že leta 2010 zagotovila država Katar. Glavni izvajalec gradbeno-obrtni-ških del je torej podjetje Gorenje projekt, elektro-inštalacijskih del podjetje Elektromontaža, strojnih inštalacij pa Klima Ptuj, so pojasnili v Islamski skupnosti v Sloveniji. Kot navajajo, so vsi trije ponudniki za izvedbo del ponudili najugodnejšo ceno. Izgradnja džamije bo predvidoma stala 22,3 milijona evrov, za dokončanje projekta pa bo treba zagotoviti sredstva za notranjo opremo v višini 2,4 milijona evrov ter izgradnjo dostopne ceste in potrebne infrastrukture v višini 1,3 milijona evrov. Zaenkrat so v projekt islamskega centra vložili 8,2 milijona evrov. Dokončanje celotnega projekta je predvideno v naslednjih treh letih. Doslej so že izvedli izkope, prestavili kolektorje in zgradili oporne zidove. Ta dela so bila zaključena ob koncu leta 2014. Podpis pogodbe za izgradnjo džamije sovpada z ureditvijo vse potrebne dokumentacije za izgradnjo dostopne ceste, za katero je islamska skupnost morala spremeniti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje so pridobili sep- tembra 2013, ko so položili temeljni kamen. Za dokončanje projekta ni več administrativnih ovir, navajajo v islamski skupnosti. Projekt islamskega centra v Ljubljani je sicer pripravilo podjetje Bevk&Perovič arhitekti iz Ljubljane. Ob včerajšnjem podpisu pogodbe je mufti Grabus izrazil zadovoljstvo, ker je končno prišel čas, da se džamija v Ljubljani začne graditi. Predvideva, da bo to najlepša džamija v Evropi. Zahvalil se je tudi vsem donatorjem, ki so podprli projekt, in vsem, ki so jim pomagali pri odpravi administrativnih ovir, predvsem pa ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču. »Posebna hvala emirju el-validu Shayh Hamedu bin Halifu Alu Thaniju in emirju države Katar Shayh Temimu bih Hamedu Alu Thaniju, ki sta prepoznala pomembnost tega projekta,« je še dejal. Notranjost centra bo v modernem stilu, ki bo imel tradicionalno noto. Osnova bo kocka, visoka 24 metrov, znotraj katere bo kupola. Ta bo stala nad molilnim prostorom in bo iz modrega tekstila. Objekt bo imel en minaret, visok 40 metrov, kar je tudi višina, ki jo dopušča prostorski načrt občine. Poleg prostora za molitev bo imel center še umivalnico za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt, v kleti pa so predvidena parkirišča, restavracija in telovadnica. miami - Podatki vremenoslovcev Letošnji marec je bil najtoplejši od leta 1880 MIAMI - Letošnji marec je bil najtoplejši marec na planetu od leta 1880, ko so začeli beležiti podatke, so danes sporočili ameriški vremenoslovci. V marcu je bila povprečna globalna temperatura za 0,85 stopinje Celzija višja od povprečja v 20. stoletju.Kot je sporočila ameriška uprava za oceane in ozračje (NOAA), je bilo rekordno toplo tudi obdobje od januarja do marca. V prvih treh mesecih je bila povprečna globalna temperatura za 0,82 stopinje Celzija višja od povprečja v 20. stoletju. Letošnji marec je bil od doslej rekordnega marca 2010 toplejši za 0,05 stopinje, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bila marca rekordno nizka raven arktičnega ledu. Obseg ledu je bil za približno 1,1 milijona kvadratnih kilometrov oz. za 7,2 odstotka manjši od povprečja v letih 1981-2010, so še sporočili iz NOAA. Znanstveniki opozarjajo, da se z uporabo fosilnih goriv v zrak izloča več toplogrednih plinov, zaradi česar se segreva ozračje, talijo polarni led in ledeniki ter narašča gladina morja. Evroskeptični stranki Ukip milijon funtov LONDON- Britanski medijski baron Richard Desmond je evroskeptični stranki Ukip za kampanjo pred majskimi volitvami primaknil milijon funtov, je včeraj na naslovnici razkril tabloid The Daily Express, ki je v lasti Desmondovega založniškega podjetja. Časnik s polmilijonsko naklado že dlje časa odkrito podpira Ukip, ki se mu na volitvah obeta tretje mesto. Desmond, ki velja za enega najbogatejših Britancev, je že lani Ukipu doniral 300.000 funtov. Njegov novi prispevek je članek na naslovnici pojasnil z besedami, da želi pretresti uveljavljene strukture. »Trdno verjamem v Ukip. So stranka za dobre, običajne Britance. Ne vodijo je elitisti,« je ob tem dejal Desmond in izrazil upanje, da bo s svojo potezo spodbudil ljudi, da bodo volili za Ukip, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegovo založniško podjetje med drugim izdaja še tabloid Daily Star in več revij, vključno z OK! in New!. Voditelj Ukipa Nigel Farage je menil, da bo nov priliv na njihov račun zelo pomemben. »Borimo se proti velikim bataljonom, to močno pomaga,« je dejal. V prvem tednu kampanje pred volitvami 7. maja, ki se je začela 30. marca, je glede na podatke britanske volilne komisije Ukip doslej prejel 35.500 funtov donacij. Laburisti na čelu z Edom Milibandom so prejeli 1,9 milijona funtov, od tega nekaj več kot milijon od sindikata Unite. Vladajoči konservativci premierja Davida Camerona so medtem vsega skupaj zbrali nekaj več kot 500.000 funtov donacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukipu se glede na ankete na volitvah obeta tretje mesto s približno 14 odstotki osvojenih glasov. Podpora je stranki od septembra lani upadla. Tesen boj za zmago se obeta med laburisti in konservativci - stranki sta izenačeni pri okrog 34 odstotkih napovedane podpore.