Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINu DAILY NEWSPAPER 133 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 7, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 Zavezniki prodirajo na 100 milj fronti naravnost proti Parizu | Nemci poročalo, da so zavezniški parašularji prodrli že do mesta Rouen, 41 milj od obrežja, Invaziia m po načrtu od rok i jako majhnimi izgubami? zatrjuje predsednik Roosevelt. Ko je v pondeljek večer predsednik govoril narodu, je vedel, da je vojaštvo že na ladjah, da se prepelje na francosko obrežje. Glavni stan zaveznikov, 6. junija. - Zavezniški tanki in pehota so zmastili prve nemške obrambne linije na obrežju Normandije ter prodrli več milj globoko v notranjost dežele. Zavezniki prodirajo v smeri naravnost proti Parizu. Nemci so dozdaj pokazali zelo slab odpor. Zavezniško armado je prepeljalo preko Rokavskega preliva kakih 4,000 ladij in na tisoče transportnih letal. Nad njimi je bila streha kakih 1 1,000 letal vsakih tipov. Ameriške, angleške in kanadske čete so se izkrcale na francoskem obrežju v provinci Normandiji na 100 milj široki fronti med Cherbourgom in Le Havre ter takoj udarile proti notranjosti dežele. Nemci danes poročajo, da imajo zavezniki v rokah kompleks, 1 ki je 15 milj širok in več kilometrov globok in sicer južno od izli-, ! va reke Sene pod pristaniščem Le Havre. # j Premier Churchill je poročal, da se bore parašutarji v me-j ; stu Caen, devet milj v notranjosti ter da so okupirali več važnih, j mostov v tej okolici. Nemške trdnjave na obrežju, ki so jih gradili štiri leta, so štrli avijatičarji in potem delo dovršili težki topovi zavezniških bojnih ladij. \ ' i Zavezniki so že 41 milj v notranjosti Izgube zaveznikov pri invaziji so bile mnogo manjše, kot se j je pa računalo da bodo. Nemci poročajo, da se bore zavezniški parašutarji pri mestu Roen, ki je 41 milj od obrežja oziroma toliko vzhodno od Havre. Premier Churchill je povedal v parlamentu, da se je sicer invazija posrečila, da se bo pa potek razvil šele v nekaj dneh ali I tednih, ko bo sovražnik koncentriral svoj« sile. Tedaj šele se bodo I pričeli težki boji. Izgube na moriu in v zraku zelo majhne Na tisoče izvrstno treniranih parašutarjev se je spustilo iz letal daleč zadej za nemško linijo tekom noči, ki je bila temna in deževna. Vse se je izvršilo natančno po načrtu in v fin6m redu. Parašutarji so prvi udarili na sovražnika, ki ni pričakoval'napa-•da. Povzročili so sovražniku mnogo škode in zmede. Napad je bil sicer določen za en dan prej, toda je bil preložen radi slabega vremena. Zavezniki so našli nemške utrdbe mnog šibkejše, kot so pa pričakovali. Zračni transporti, ki so vozili parašutarje, so se raztegnili I 200 milj na široko. Letala so, imela luči, da so vzdržala formacijo. Tako zračna kot pomorska sila je imela pri invaziji zelo malo i izgub. Nemške obrežne baterije so kmalu utihnile, ko so oglasili 1 topovi z ameriških in angleških bojnih ladij, i Naciji niso pokazali dosti odpora v zraku Premier Churchill je poročal šest ur po začetku invazije v ! parlamentu, da so imeli zavezniki do 11,000 letal pri invaziji. Zavezniška bojna letala, ki so hitela na francosko obrežje, da var-jejo svoje čete, niso našla skoro nobenega opravka, ker so poslali i Nemci do opoldne samo kkkih 50 letal proti invadnikom. ' i Zaveznikom je znano, da so imeli Nemci pripravljenih za ta 1 j napad do 1,750 bojnih letal in do 500 bombnikov. Zakaj jih niso •j poslali v boj, ni znano. Pričakuje se pa njih napada pozneje, ker •! je njih poveljnik Goering že naročil svoji zračni armadi, da mora biti invazija odvrnjena za vsako ceno. Invazija gre od rok prav po načrtu * Churchill in drugi viri se strinjajo, da se vrši invazija natančno po načrtu. Od polnoči pa do osmih zjutraj je bilo nad Francijo domala 31,000 zavezniških avijatičarjev ne vštevši parašutarjev. Nemci poročajo o šestih divizijah parašutarjev švedska poročila trdijo, da Nemci priznavajo, da se vsipljejo na francosko obrežje neprestano nove rezerve in da so zavezniki spravili na obrežje že na mnogih krajih tanke. Nemci trdijo, da so se spustile na tla v Normandiji štiri ameriške divizije parašutarjev in dve diviziji angleških. Nemci se tudi pritožujejo, da zavezniki spuščajo na tla našemljene parašutarje ali slamnate može, napravljene kot vojake, ki eksplodirajo, čim se jih kdo dotakne. Soditi je, da nameravajo zavezniki zasesti polotok Normandijo ter od tukaj prodirati proti Parizu ob reki Seni. Eisenhower svari pred prezgodnjo vstajo Zavezniški glavni stan je posvaril francoski narod, naj se , umakne z obrežja najmanj 35 kilometrov notranjost, ker bode _ obrežje popolnoma razdejali. General Eisenhower je po radiu na l znanil Evropi o invaziji ter izjavil, da bo imel vsak domoljub, stai , ali mlad, priliko igrati svojo vlogo pri osvoboditvi. Obenem je pa svaril pred predčasno vstajo rekoč: "Potrpiti in bodite pripravljeni. Počakajte, da boste dobili signal." Na zemljevidu vidite kraje, kjer so začeli zavezniki z invazijo na stverni Franciji. *L'i glavni udar je bil v provinco Normandijo med La Havre in Cherbourgom. Za-l'eZniki hočejo predvsem dobiti v roke železnico, ki vodi iz Cherbourga v Pariz. Ako ta ?e"tljevid prihranite, boste lahko zasledovali potek invazije od dneva do dneva. Predsednik Roosevelt je vedel o invaziji Ko je predsednik Roosevelt v pondeljek večer govoril po radiu ameriškemu narodu, je že vedel, da je zavezniška armada v angleških pristaniščih vkrcana na ladjah in pripravljena, da se odpelje preko Rokavskega preliva na francosko obrežje. Vendar je moral o tem molčati radi varnosti čet. Do opoldne so Amerikanci izgubili pri invaziji dva rušilea in eno ladjo za prevoz vojaštva na obrežje. Izguba ameriške zračne sile je bila komaj en odstotek, poroča Mr. Roosevelt. Nemci trdijo, da so potopili 7 ladij London.—Berlinski radio je včeraj poročal, da je nemška bojna ladja potopila en obrežni tanker in šest motornih ladjic južno od Šibenika v Jadranskem morju. Pri tem so Nemci zajeli 129 vojakov, 37 žensk in pet otrok. Vojaki so bili angleške, ruske in ameriške narodnosti. -—o- 30 dnevnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Jakob Mau-sarja ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. MESTNI VOZNIKI | BODO Z AST A VK ALI 16. JUNIJA Mestni vozniki trukoV, ki so člani A. F. of L. so odglasovali, \ da bodo šli 16. junija na stavko,' ako jim mestna administracija' ne ugodi zahtev po plačanih počitnicah in 15 dni na leto plačanih v slučaju bolezni. župan Lausche se je obrnil na vladni delavski odbor za mnenje v tej zadevi ter je prosil unijo za nekaj dni odloga, predno bo dal odgovor. -o- Zavezniki so napredovali že pet milj od Rima Neapelj. — Čete 5. ameriške j armade neprestano prodirajo, proti severu od osvojenega Ri-, ma. Nekatere edinice so že pet milj severno od Tibere. Nemci kažejo jako slab odpor. Francoske čete so včeraj okupirale mesto Tivoli, 30 milj se-vernovzhodno o.d Rima. Ameriške čete obvladujejo ve,s tek Tibere od Rima do morja in vsi Nemci, ki so še južno od reke, bodo zajeti, ker mostovi so vsi v rokah Amerikancev. -o-- Grški gerilci porušili most Istanbul, 3. junija. —\ Grški gerilci so dinamitirali in porušili važen železniški most na progi med Istanbulom in Sodo. Most je stal na bolgarskem ozemlju med krajema Jedrenje : (Adrianopel) in Svilengradom. Ves promet na progi je blokiran. Nič manj kot 120 let sta včeraj praznovala ! Včeraj sta dva naša poznana rojaka praznovala 120-letnico rojstva. Ampak da ne bo kdo mislil, da vsak posebej, o ne, ampak oba skupaj, vsak po 60 let. To sta Louis Srpan, naš spoštovani krojaški mojster iz Mar-cella Rd. in pa Anton Korošec, ki vodi poznano vinarno z najboljšimi vini na St. Clair Ave. K številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mpoga leta najboljšega zdravja in zadovoljstva! Na zdravje oh kupici finega delavarčana iz Ko-roščeve kleti Rusi zbirajo vojaštvo za napad na vzhodu Moskva. — Ruske armade se zbirajo, da zadajo Nemcem svoj udarec na vzhodni fronti istočasno, ko so zavezniki odprli drugo fronto na zapadu. Zavezniki so zdaj odprli fronto, katero so Rusi zahtevali zadnja tri leta. Toda zahteva po "drugi fronti" je praktično utihnila po konferenci v Teheranu, ko so se "veliki trije" sporazumeli na istočnem udaru na na,cije. Včeraj so naciji udarili s tanki in pehoto v Romuniji, toda Rusi so napad odbili. Ruski bombniki neprestano napadajo železniške zveze po Besarabiji. -o- Graduiranka Nocoj bo graduirala iz East High šole Helen Marie Dolenc, hčerka Mrs. Apolonije Dolenc iz 758 E. 95. St. Graduacija bo v Masonic templu. Bila je zelo pridna učenka ter je bila odlikovana od šolskega vodstva zlasti za študije v stenografiji, za njeno točno obiskovanje šole vseh 12 let ter za izkušnje z odliko v vseh štirih semestrih. Takoj po graduaciji bo inastopila službo pri Ohio Bell Telephone Co. kot stenografka. čestitamo in mnogo uspeha v njenem nadaljnem življenju. 'xixxEXixxTxxxrtnxxxxxxxEiixixxxxxxr NAŠI FANTJE MED PARAŠUTARJI PRI INVAZIJI Med parašutarji, ki so prvi napadli nemške utrdbe na francoskem obrežju in zadej za nemško linijo, poročajo tudi sledeče naše fante: Pvt. Frank Skufca iz 10109 Prince Ave.; Sgt. Edward Zupančič, 6528 iSchaefer Ave.; Pvt. Michael Vukčevič, 14423 Saranac Rd.; Pfc. Frank H. Perušek, 1197 Norwood Rd.; Sgt. Frank Hribar, 15407 Lucknow Ave. -o- Norman Thomas bo spet kandidat socialistov Reading, Pa. — Socialistična stranka je na svoji konvenciji v tem mestu soglasno izbrala Norman Thomasa za predsedniškega kandidata socialistične stranke. Thomas je bil že prej štirikrat predsedniški kandidat. Za podpredsednika bo ž njim kandidiral Darlington Hoopes. Thomas je v svojem sprejemnem govoru napadal načrt zaveznikov za povojni mir ter mesto tega priporočal takoj "politično mirovno ofenzivo" ter socializacijo ameriške industrije. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. XZXXXXTXXXXXT Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Družina Anton Kordan, 9005 Union Ave. naznanja, da je bil sin Anthony prestavljen iz Kalifornije v Georgijo in sicer je zdaj njegov naslov: Anthony E. Kordan, 15322637 Hdq. Co. 571st Signal Platoon, APO 360, Fort Benning, Georgia. Sin Emeric je bil pa te dni povišan iz korporala v sarženta. Čestitamo! Ki B2® Iz Anglije piše Pfc. Martin Mirtel, sin Mr. in Mrs. Martin Mirtel iz 9401 Prince Ave. Pošilja nov naslov za Ameriško Domovino in sporoča, da se je nedavno sestal s tremi Cleveland-čani, s katerimi so zdaj vedne skupaj. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. ftfi Hftl John Sterle iz 6713 Edna Ave. je prejel od vojnega oddelka v pondeljek brzojav, da se nahaja njegov sin S./Sgt. Leonard J. Sterle v nemškem ujetništvu. Po-ročan je bil že prej med pogrešanimi pri bombih napadih nad Nemčijo. Ml M m Pfc. Adolph J. Rebolj, sin Mr. in Mrs. J. Rebolj iz 1217 E. 176. St. je prišel na dopust; nazaj v svoje taborišče se bo vrnil 21. junija. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. itke vojne in druge vesti YORK.—Berlinski radio je poročal, da so izvedle '6 čete močan protinapad na invadnike zapadno od Cher-ta. * * # -Angleško ministrstvo za preskrbo poroča, da ?'0zniki danes prvič, uporabljali proti sovražniku mnogo finega orožja. * * * j^DON.—Nemške baterije onstran Rokavskega preliva ,t|(!s dopoldne že dvakrat odprle ogenj preko preliva. Opol- Pa umolknile, ko so se nad njimi prikazala angleška le-- * * * —Nemci svarijo narod, da je zavezniška armada •f'ji močna dovolj, da lahko izvede še druge invazije na krajih. jNty YORK.—Radio v Tokiu je danes nenadoma utihnil, ^ Pojasnil vzrok. * * * ^APelJ.—Premier Badoglio je razpustil svoj vladni p Prestolonaslednik Umbert mu je poveril nalogo, da se->0 vlado, v kateri bodo tudi politični voditelji v osvobo-fc'tnu. * * * i^DON._General Eisenhower nadzoruje invazijo v Ev- I? Postojanke v Angliji. Poročila, da je Eisenhowerjev sUn že v Franciji, zanikajo. * * * ^PCKHOLM.—Iz Danske se poroča, da so vse nemške na Danskem pod orožjem, ker nemško poveljstvo pritožno invazijo tudi tukaj. . * * * J^DON,—Iz Stockholma se poroča, da bo imel Adolf vv kratkem važen govor "nekje na zapadu," kjer je pre- , tllovno poveljstvo za obrambo zahodne Evrope. J * * * ^Kara._Tukaj so se raznesle govorice, da so se zavez- i ^ cali na nekaterih grških otokih, odkoder bodo udarili na !^Vesti niso potrjene, vendar nemogoče pa to ni._ ^ jugoslovanskih j ^ov na varnem j *ork, 3. junija. — Ame-j %or za pomoč Židom on-y0rj'a naznanja, da je 2,000 iz Jugoslavije, večino-tf °v> zdaj na varnem v švi- V ^ ^ je nakazal $1,840,000 P beguncem v Švici. De-Nabrali večinoma v Ame-Ve*i židje. ^ Z odliko bo graduirala z odliko i j ) ^ Central višje šole gdč. \\ b J^ikvar, nečakinja J- Ponikvarja. Prid-tki iskreno čestitamo! r r AMERIŠKA DOMOVINA" XHIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _ Published dally axcept Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $650. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofiti, pol leta $4.00 Za Amoriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Poaam&tn* Številka 3 cente______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year V. S. and Canada. $350 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months V, S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Ongle copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 133 Wed., June 7, 1944 mladosti v dušo in srce orožje in boj. Ako bodo hoteli zavezniki preprečiti nadaljne vojne, bodo morali poslati v nemške šole učitelje in knjige, ki bodo vzgajali mladino za korist človeštva, ne pa za morijo. BESEDA IZ NARODA Rim v rokah zaveznikov Dasi je v psihološkem pomenu zavzetje Rima velikega pomena, pa je težko reči, kdo je tega bolj vesel, ali zavezniki ali Nemci. Kar so namreč že davno uvideli Nemci, bodo spoznali zdaj tudi zavezniki, da je namreč Rim veliko ekonomsko bremene za vsakega, ki ga ima v rokah. Ko so se zavezniške armade prvič izkrcale na italijanski zemlji, je bilo jasno, da je njih cilj Rim. Premier Churchill je še v februarju trdil v govoru na parlament, da je cilj zavezniških armad v Italiji — Rim. To bo zdaj gotovo zelo vplivalo na omahujoče nevtralce in tudi na vazalske države, ko bodo videle, da zavezniki ne odnehajo od nameravanega cilja. Nemško vrhovno poveljstvo je še v juliju 1943 povedalo italijanskim poveljnikom, da se želi Nemčija iznebiti južne in centralne Italije, ki ji je samo v breme, dočim ni tam sko-ro nobene industrije. Nemci so že takrat imeli načrt, da bodo držali linijo v severni Italiji, med Jadranskim in Sredozemskim morjem; razdalja komaj kakih 200 milj. Ta njih načrt je tudi kazal, da iz južne Italije nemške armade ne bodo marširale z godbo na čelu, ampak da se bodo počasi umikale ter zadrževale zaveznike na raznih linijah, katere bodo morali zavezniki jemati. Kot vidimo, so Nemci to tudi vršili in nekatere kraje tako dobro branili, da so jih zavezniki dolgo jemali in jih niso dobili v pest ravno poceni. Nemci se bodo umikali od Rima proti severu, ampak počasi in po načrtu, kot pravijo. Najbrže so Nemci prav radi prepustili centralno in južno Italijo zaveznikom, ker jim ne bo treba prehranjevati lačnega italijanskega prebivalstva, ki je v teh krajih zelo gosto naseljeno. Rim je prva prestolnica kake evropske države, ki so jo zavezniki iztrgali nacijem. In kar je poglavitno, Rim je ostal skoro nepoškodovan. Nemci so prej grozili, da bodo Rim branili ter ga tako izpostavljali bojni vihri. Da te svoje grožnje Nemci niso izpolnili in da so se umaknili iz Rma, ne da bi ga prej razdejali, tega gotovo niso storili iz verskih nagibov, in tudi ne radi kake morebitne sentimentalnosti ali člo-večanskih ozirov. Da so pustili naciji Rim nepoškodovan so najbrže računali na prste. Ti računi jim kažejo, da je vojna zanje že izgubljena in zdaj gledajo samo na to, kako bi se izognili večjemu plačevanju odškodnine. S tem, da so prizanesli Rimu, 20 se na vsak način izognili ogromnim reparacijam. Da niso Nemci pri tem gledali na italijansko prebivalstvo, kaže veliko razdejanje in plenitev po krajih pod Rimom. Kamor so prišle zavezniške armade za naciji, so našle uničena polja, trgovine in hiše do zadnje stvarce oplenjene. S tem so naciji zasledovali dvoje; da se sami napasejo z naropa-nim blagom in da bodo imeli zavezniki toliko več skrbi z re-lifom do lačnega prebivalstva, ki mu je ostalo le golo življenje. Toda če Nemci mislijo, da bodo s tem, ker so prizanesli Rimu, ušli zasluženi kazni, se motijo. Minila bodo desetletja predno bo italijanski narod pozabil, da so bili I%€mci vzrok razdejanju številnih italijanskih mest irj vasi, vinogradov, polja in sadonosnkov. Nemci so bili tisti, ki so spremenili lepo Italijo v bojno polje. Tega jim Italijani ne bodo pozabili tako kmalu. Vojna za Italijo še ni končana, vendar takih bojev, kot je bil za posest Rima, najbrže ne bo. Zavezniki bodo le počasi čistili ozemlje med Tibero in Alpami ter gledali, da bo kar največ nemških divizij zaposlenih tukaj. Več kot bo nemških divizij v Italiji, manj jih bo na drugih frontah. Pot v Evropo namreč ne vodi skozi Italijo, ker bi bila predolga in predraga. Zavezniki bodo šli v Hitlerjevo Evropo vse drugje prej, kot pa preko Alp. Ko so pričeli zavezniki na 11. maja z veliko ofenzivo v Italiji, so to napravili po dobro premišljenem načrtu in končali so jo dobro, da se mora poveljnikom prav čestitati. Ko je 5. ameriška armada stopila na 24. dan te ofenzive v večno mesto Rim, si je iztekla veliko, priznanje in pa tudi občudovanje. Glavni boj za posest Rima je namreč vodila ameriška armada. Rimsko prebivalstvo bi tudi ne bilo nobene armade tako veselo, kot je bilo ameriške. Poleg tega, da so jih ameriški fantje rešili zoprnih nacijev, so jim pa tudi prinesli zagotovilo, da bo prišel tudi kruh in drugo. Vzgoja nemške mladine Naciji že smatrajo to vojno za izgubljeno. Skušali jo bodo samo kar najdlje zavleči, da kolikor mogoče uničijo drugih dežel, obenem se pa že pripravljajo na 3. svetovno vojno. Heinrich Himmler, načelnik nemške Gestape, ki pošilja dečke z 18 leti na fronto, jim ukazuje, da morajo postati pred odhodom na fronto — očetje. "Tudi če bomo to vojno izgubili," pravi Himmler, "pa bomo zmagali v prihodnji vojni z vojaki, sinovi današnjih vojakov." Nemška vrhovna komanda je ukazala nemškim družinam, da mora imeti vsaka najmanj štiri otroke. "Vsak krepak dečko, rojen danes, bo čez dvajset let čvrst vojak," je geslo nemških poveljnikov. Armada in vojna — to je geslo nemških voditeljev in v tem pravcu vzgajajo tudi mladino, kateri vcepijo že v rani Prijateljici v spomin Eveleth, Minn. — Tukaj je 4. maja preminila moja dobra prijateljica Josepina Janezich. Kako je bila splošno priljubljena in spoštovana, je pokazal lep pogreb. Bila je članica društva Marije Pomagaj št. 164 KSKJ, društva Krščanskih mater in društva Združene ameriške Slovenke št 1. Eveleth. članice so se udeležile pogreba v velikem številu ter pokojno spremile na njeni zadnji zemeljski poti. Pokojna je bila dobra in zvesta žena svojemu, soprogu in skrbna ter ljubeča mati svojim otrokom, ki jo bodo sedaj zelo pogrešali. Zapustila je enega sina in štiri hčere, ki so pa je vsi odrasli in so tudi vsi člani Kranjsko slovenske katoliške jednote. Pokojna je bila vedno rada v veseli družbi in z vsemi prijateljica,kajti zameriti se ona ni hotela nikomur. Povsod je rada in z veseljem pomagala, če je le mogla, bila je delovna pri društvih ali pri cerkvenih prireditvah. Marsikdo je pokusil njene dobre potice, katere je spekla za razne prireditve, kajti ona je povsod rada darovala, kar je pač mogla. Težko bomo brez tebe draga prijateljica. Pogrešali te bodo doma, pogrešali pa te bomo tudi vsi, ki smo te poznali. Le prera-no si odšla od nas, a se pač ne da pomagati in prej ali slej bomo tudi vsi prišli za teboj. Spo-čij se sladko v zasluženem počitku v kraju miru, katerega si bila tako potrebna. Saj si tudi videla, da pravega miru je sedaj tako malo na svetu. Vsepolno imaš znancev JfMMjfateljev, ki danes padajo, veseli se z njimi, saj so tudi oni odšli utrujeni s te s krvjo napojene zemlje: Uživaj sladki mir in mi pa te bomo ohranili v sladkem spominu in spominjali se te bomo v molitvah, ti pa prosi za nas Boga do svidenja nad zvezdami. Pošiljam ti te vrstice kot dar in v spomin od tvoje žalujoče prijateljice, Mary Osolnik. -o- Članom dr. sv. Imena v Newburghu Mesec junij v je posvečen Presvetemu srcu Jezusovemu. Prihodnja bo druga nedelja v mesecu in zato bomo imeli člani društva' sv. Imena skupno sveto obhajilo in sicer zjutraj pri maši ob sedmih. Vsi člani ste prošeni, da če vas ne zadržuje bolezen ali nujno delo, da gotovo pridete k maši ob sedmih, ki bo darovana za vse žive in mrtve člane našega društva. V tem žalostnem času, ko divja strašna vojna skoro po vse msvetu, vzemimo še mi v roke orožje in sicer s tem, da se posvetimo Presv. srcu Jezusovemu. Mnogo naših očetov ima že svoje sinove v .službi jStrica Sama, nekateri so že na frontah, drugi še v zaledju in vsak čas pričakujejo povelja za odhod; eni odhajajo čez morje na ladjah, drugi zopet po zraku. Ne moremo jim pomagat, zato pa vse te izročimo Presvetemu srcu, naj jih čuva vseh nevarnosti na duši in na telesu. Za vse te molimo in prosimo Presveto srce Jezusovo, naj jih pripelje nazaj zdrave na telesu in nepokvarjene na duši. Ker je bo ta nedelja prva nedelja po prazniku sv. Reš-njega telesa, bomo kakor navadno tudi letos imeli pi'ocesi-jo na prostem. Zaupno prosimo vsemogočnega Boga, katerega bomo spremljali javno po naših cestah, naj že skoro odvzame to strašno šibo, katera tepe že toliko časa pregrešni svet. šibe vojne — reši nas o Gospod! Vsi kot eden se obrnimo k Bogu in ga prosimo, naj se že skoro vtolaži jeza božja in nam zašije lepše sonce v podobi miru, katerega smo vsi tako potrebni. Zato pa člani društva sv. Imena in vsi drugi prosimo v nedeljo pri sveti maši in skupnem obhajilu za skorajšni mir in prav tako ga prosimo tudi pri procesiji s sv. Rešnjim telesom. Zvečeif pa pridimo vsi na koncert, ki bo prirejen za vse očete iz fare Lovrenca. Čisti preostanek od te prrieditve pa gre v korist našim vojakom. Pozdravljeni, Joseph Kenik, preds. -o- Program na očetov dan Nevvburgh.—Kar na kratko bom povedal, sedaj ko smo vsi tako silno zaposleni v tovarnah in doma tudi ni časa za pisanje dolgih dopisov. Pa tudi čitatelji in posebno pa uredniki nimajo radi predolgih dopisov. Uradno je "Očetov dan" naznanjen za v nedeljo 18. junija, a ker ta dan ni proste dvorane v našem narodnem domu na 80. cesti, zato ga bomo pri nas obhajali en teden prej in sicer v nedeljo 11. junija. Program bo približno takle: pozdravni govor predsednika, Mr. Fred Krečičrgovor v počast očetom, Mr. Ivan Zor-man; koncert pevskega zbora Zvon in Slovenija pod vodstvom Mr. Ivan Zormana; kratek odmor; v počast očetom govori Rt. Rev. kanonik J. J. Oman; čarovniška predstava, katero bo vodil mladi umetnik Bernard Seme iz Maple Heights. Nato pa bo prosta zabava v zgornjih prostorih in vljudna postrežba v spodnji dvorani. No, ali vam nisem res na kratko povedal? Vsi, ki boste to prečitali, že veste, da bo v nedeljo zvečer res prijetno v dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Zato pa bi ne bilo priporočljivo, da ostanete doma. Ves preostanek je namenjen na naše fante vojake. Morda bo kdo vprašal—kdo bo pa igral za ples? Herny Pavlin in BiH Žagar sta obljubila, da bosta pripravila tako godbo, da boste še po stopnji-cah lahko plesali. Torej, če bosta tako igrala, da se bo lahko še po stopnjicah plesalo, potem se bo še toliko lažje plesalo v dvorani, kjer je vse tako gladko, kot bi bilo narejeno iz stekla. Rekel sem, da bom vse na kratko napisal, pa mi pero kar naprej drsi po papirju. Povem naj vam še to, da je že precej vstopnic razprodanih in kdor pa še nima vstopnice, jo bo pa dobil pri vhodu v dvorano. Na svidenje, , J; Resnik Italijan Crispi o Reki Znani italijanski državnik Franc Crispi pravi v svojih spominih, da je dejal avstro-ogr-skemu zunanjemu ministru grofu Andrassyju ob priliki pogajanj leta 1877 sledeče: "Trditev, da hočemo mi imeti Reko, je smešna. Kaj bi le z njo? Pristanišča so zato, da posredujejo izvoz blaga; tisti, ki jih ima, mora imeti tudi one pokrajine, iz katerih to blago pride." Izjava Elmer Davis-a V kolikor je Urad za vojna obvestila novinska organizacija se more javnost zanimati kako postopamo v tej organizaciji z novicami, ki se tičejo predsedniške kampanje. Mi smo vojna agencja, z na-stavljenci obeh političnih strank ali pa, ki ne pripadajo nobeni, in obstojamo za dobribit nacijo-nalnih interesov, ki ne bi nikjer služili strankarski misreprezen-taciji novic. Naš domači oddelek nima nobene zveze z političnimi novicami, edini namen domače fronte je, da se amerikan-ska publika pouči o stanju in napredku vojnega napora, vojnega upravljanja, delovanja, ter ciljev vlade. Naš prekomorski odsek, ki dela isto za tuje narode, upravlja bolj splošne novice. Ta odsek nima namena, da obvešča ameri-kanske državljane prekomorja najsibo vojaške ali civilne; njih namen tam je obveščati tuje narode s takimi novicami, ki bodo služile našim namenom. Ti nameni so v sovražnih deželah spodkopavanje morale sovražnega ljudstva in tako pospešiti dis-integracijo vojnega napora so vražnika; cilji teh novic v deže lah okupiranih po sovražniku, obstojijo v tem, da vzdržujejo upanje osvobojenja in, da vzpodbujajo upor proti okupatorskim, silam; v nevtralnih deželah je naš namen prepričati prebivalstvo o neobhodnosti naše zmage in pa pridobitev njihovega moralnega podpiranja za našo stvar; v zavezniških deželah je vsmerjena ta propaganda proti razdiralni propagandi med Združenimi narodi, za pridobitev zaupanja in gojenje boljšega razumevanja Združenih držav — več ko bodo tuji narodi vedeli o nas, boljše mnenje bodo o nas imeli, in več uspeha bomo imeli na mirovni konferenci. Taki rfiorajo biti nameni ameriške vojne informacijske agencije, ne glede kakšna administracija ima oblast; .vseeno kdo bo izvoljen za predsednika, ti nameni bodo ostali isti. Mi smo nadaljevali in bomo nadaljevali delo po smernicah predloženih Maja, 1943 z mojim popolnim odobravanjem. To deklaracijo, ki ni bila kolikor jaz vem nikoli objavljena, je sestavil Robert E. Sherwood, direktor prekomor-skega odseka, in se glasi: "Mi bi morali oznanjati in dramatizirati dejstvo, da se kampanja in svobodne volitve vršijo kot vzgled ameriške demokracije, v sredi vojne. Mi moramo ustvariti najboljši vtis obeh kandidatov, z absolutno nepristranostjo, kajti eden ali drugi bo postal predsednik Ze-dinjenih držav, in tedaj bo naša dolžnost, da bomo prepričali svet o njegovi dobri veri, dr-žavništvu, njegovi modri prev-darnosti v upravljanju mnogoštevilnih problemov v vojni in po vojni." V soglasju s to politiko vodimo mi naš oddelek za inozemske novice. Novice so kar najbolj mogoče točne in res-nicepolne a njihova vsebina se ravna po interesu tujega poslušalstva, večina od katerih vedo le malo podrobnosti ameriške politike. V splošnem je vse kar hočejo vedeti o pribli-žajočih so volitvah tole: Ali bo tisti, ki bo izvoljen, pripravljen voditi vojno do zmage, in ali bo izvoljenec in njegova stranka pripravljena sodelovati z drugimi narodi v skupnem naporu za vzdrževanje miru? Urad za vojna obvestila more zagotoviti svet o obojem. Vsak imenovanec je pripravljen nadaljevati vojno do popolnega poraza vseh naših sovražnikov, in prevladujoča večina kongresa za Conally in Fulbright resolucije, "Mackinac" deklaracija republikanskih voditeljev, in izjave o administrativni politiki nam omogočijo, da govorimo z za- IIIIIIIUIIIIIHIM če verjamete al' pa ne IIIIIIIUIIIIIIUIII Ko smo posadili naše mile goste za mizo, smo se mi trije,, ki smo-predstavljali gostitelje v odsotnosti hišnega gospodarja, spogledali in se z očmi vprašali: kaj upanjem o drugi točki. Razen tega ne vzbudi veliko interesa preko morja, kar je ameriški javnosti velikega pomena. To drži posebno kar se tiče domačih vprašanj, čeprav se samoupravni narodi britanskega imperija in nevtralne demokracije kot švedska in Švica zelo zanimajo za ameriško demokracijo, posebno v takih problemih, ki so sli-čni njihovim. V takih slučajih je naročeno našemu osob-ju, da naj poroča o dogodkih objektivno, brez strankarstva ali komentarja drugače povemo le malo o domačih problemih tujezemskim poslušalcem. Mi želimo vzdrževati splošno balanco med republikanskimi in demokratičnimi principi, tako, da dobi svet vpogled v obe strani. Mi napravimo kar največjo zbirko citatov političnih osebnosti od vseh strank, potem pa mi uporabimo tisto kar služi narodnemu interesu v inozemstvu, to se pravi namenom vojne agencije ki je za dobrobit naroda. Politika, ki smo jo zgoraj označili, smo v zadnjih mesecih poslali osebju našega pre-komorskega odseka. Popolna vsebina teh direktiv se bo nahajala v raportu naših sestankov pred "House of Representative Appropriation Committee, ki bo kmalu objavljen. Domača fronta Še več mater bo sprejetih v vojne službe Ker je 1,500,000 manj moških delavcev za vojno produkcijo kot jih je bilo v marcu 1943, in pa 5,410,000 manj nego v marcu 1942, je Joseph D. Keenan, podpredsednik odbora za vojno produkcijo poudaril, da leži rešitev tega problema na ženah, ki že itak zavzemajo vsako tretje mesto v vojnih službah. "Mnogo mater je v vojnih službah, in mnogo žena, ki jih bodo rekrutirali so matere," je dejal uradnik pri WPB. "To pomeni, da morajo vsi odbori posvečati posebno pažnjo na-raščujoči potrebi za skupinsko otroško oskrbo." Gospod Keenan je dejal da "je bila produkcija omejena zaradi pomanjkanja delavcev, ker nismo preskrbeli za otroško oskrbo." Dalje, da je pregled odbora za vojno delavstvo iz 165 mest pokazal, da je bilo v 69 mestih težko rekruti-rati delavke, ker ni bilo ničesar preskrbljeno za otroško, oskrbo. Vse občine bi morale mobilizirali odbore, ki predstavljajo socijalne agencije in delavske organizacije in organizacije delodajalcev zato, da •bodo sodelovali z vzgojnimi odbori za pridobitev federalnih fondov za otroška zavetišča skozi "Federal Works Agency." Predstavnik WPB je dejal, da velikanska bitka, ki je pred durmi, zahteva nadaljne žrtve ne samo od tistih, ki nosijo vojaške in mornariške uniforme, a tudi od vsakega delavca na produkcijski fronti. Gospod Keenan je hvalil vojne uspehe ameriških delavcev, ki so izdelali za 1'00,000,000 vrednosti vojnega materijala med julijem 1940 in januarjem 1943, in je dejal, da "Vkljub tožbi kritikov, so ameriški delavci strašno ponosni na svoje uspehe." Kupujte vojne bonde! pa zdaj? Mi, ki smo odprtij ^ nismo potrebovali nobene ^ I de, da smo se sporazume'1', C da se na vsak način spodob' P nesti nekaj na mizo. Jim J® prej pogledal mene, potetf J četa, zatem pa zapičil svoJe 0 ledenico. Meni ti Jimovi ^ pogledi niso popolnoma n>c . t , dovali, niti me niso nič ?a \ j ker sem bil takoj prvi da"1.» čil oskrbovanje ledenice $ j | p nim sopotnikom. Zato sen' ^ Jimovem vprašujočem Pfj. a b enostavno zmignil z rame"'1 ^ ^ naj bi pomenilo: fantiči l pravita kar hočeta in m0reta' i v si umi jem roke. Hej Več uspeha je pa imel J1 jg] pogled pri našem Francetu. samo pokimal in stopil P° ^ njici do ledenice. Bil se®1 ^ veden, kakšne uspehe . aje tam, ker se še iz šole spon11 j $e, da dvakrat nič je nič j" f' li t mranju cenjenega obči"st^f ^ deč, je bila ledenica Že ^ p^ prazna. Pa ne vem, če j^j stokanje bolj navidezno ( ^ svarilo požrešnim 1Juci6'11'Ilj rav kolikor mogoče gent'ein ^ ravnajo z ledenico, ali J { % France napravil tako, ukrenil Mojzes, ko je lllva(j ^ žejne Izraelce z čisto 11 ^ ^ palico. To se pravi, s8j j. ift ste še spominjali, da ... ^ tolažil žeje s tem, da bi_J ^ šteno naklestil, čeprav b1 ^ ^ zaslužili, ker so na vso ^ drnjali nad -strašno žejo. ^ ^ ^ je udaril po skali in 11 ^ ]0 f prižuborela najboljša stu ca" •„ndol) & Morda je France kaj PJ^ M ga storil tudi z ledenico. , ^ ^ sem videl, da bi jo bil W jt ^ stil ali brcal. Odprl jo J pr i, nje privlekel nekaj Pra^ i 8; nih steklenic piva od z ■ ^ katero sta nas ohrani'8 ^ ^ ljenju prejšnji dan " ej ta;., Kunčič. Ako še nisem P „ vedal, naj omenim zdaj. . ekspedicija že išče P1'1"16' 01 stor pri kempi, kjer b° ^ * s niku in Kunčiču postavi" rto spomenik. Takrat bo v> J' 1 žava Ohio slavnost, kot.Lli ^ S tem bomo najbrže P0(\ ?l0v ži»p liko časa, da bomo d°b%, 1,(1 skega guvernerja, ki na ^ ^e mili naš rojak, naprav1' , *'\ "Kaj se ve," trdi ^ ^ jim ne zaupam, da. \ izmed njih rekel: ^i^ t^ pa niste žejni, vas pa g1 ^ 1 mo silili. Kje imate ji d" < c Kushlana?" se je °bJ j, c barbertonski nadlovec- . f!, "Ušel nam je!" to ^ . fc ces Kushlanovo ods" ^ ^ raportu za kosilo n^ jo# ^ pravem času, pa se | 5 je stor,I," j^J fc slila Mrs. Lekšan, v < rica bi to storila- ^ ^ Lekšna vprašajte, „ la v takem slučaju J ' »jH- j f "Pa bi morda eno^. ge ij1 g. naglo svetoval J°že>, (l p mudilo obrniti bese« . v ledino. . se^'fL* "Saj res," mu je Ki JLJ4, njegov dušni Pastll'pev°V« enem tudi fin j^f^rifl'jM režiser in z vsem1 čl° Kv. nostmi torej imen1^ ▼ Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. ležišče kot si najboljše morete. Svojo dolžnost kot dušni pastir moram na vsak način opraviti." "Rada, če je treba," pravi žena prestrašena. "Toda potem bi bilo pač bolje, da bi spravili to svoto v tvoji spalnici, kjer bi se mogli zakleniti in kjer bi bilo mnogo bolj varno kot pa v sprednji sobi." "Dobro, stori kakor hočeš. Tu je ključ, toda kam sem ga Pa vendar dejal? Saj sem ga imel v roki, ko ste vi prišli. E, vseeno sedaj nimam časa iskati. Pa prenesiva celo mizni-co, ki ni ravno tako težka, hitro v spalnico." Tedaj pa se mu namah porodi slutnja. "Ali je Loser —?" in reče: "Preje se moramo še prepričati, če je svota |še notri. Hitro, Karol, prinesi mi ključ od omare v moji spalnici! Odpre namreč tudi miznico!" Dolge so se mu zdele te kratke sekunde; toda nazadnje je le odprl miznico in videl notri robec, v katerem je bila velika svota. Olajšan zdihne. "To je bil torej zopet napačen sum!" pravi sam pri sebi. "In sedaj ne bodemo zgubili nobenega trenutka več! Ti, Benedikt, gres z menoj v zakristijo, kjer je sveto olje in v cerkev, kjer vzamem sveto telo in mi boš svetil s svetilko. Ti, Karol boš vzel cerkveni ključ in boš za nami zaprl cerkvena vrata, hišni ključ imam v žepu. In vi, mati, uredite se tu, kot vam ugaja. Kako daleč je do vašega sela?" "O, gospod župnik, jaz pridem v eni uri,!" "Da, ti pa skačeš kot srna in hodiš po potih, ki bi jih jaz ne mogel zmagati po noči! Lahko bo že polnoč, ali že jutro, ko se vrnem domov. Pojdite torej mirno spat in pustite mi tu samo volneno pokrivalo. Tako sem že često počival v naslonjači. In Bogu bodi priporočeno! Naj njegovi sveti angelji vsi čujejo nad nami!" Po teh besedah zbeži abbe Montmoulin z obema dečkoma skozi že skoraj čisto temni hodnik v cerkev. Iz molitveni-ce na koncu hodnika se je videlo na kor in tabernakelj in odtod so vodile ozke vijugaste stopnjice doli v cerkveno zakristijo. Tu je hitro poiskal duhovnik sveto olje, potem pa je šel doli k oltarju in vzel iz obhajilnega keliha sveto hosti-jo. Benedikt? je tedaj stopil pred duhovnika in mu svetil s svetilko. Karol pa je zaprl za obema cerkvene duri. Potem pa gre deček nazaj v že skoraj temno crekev in zakristijo. Večna luč je že dajala nekam nedoločen odsvit. V cerkvi se ni dosti bal; pogledal je na tabernakelj in si rekel pri sebi. "Tu prebiva ljubi Bog." V zakristiji pa ga je obšla velika groza in se ni mogel odločiti iti nazaj v staro molitvenico brez svetilke. Skozi moli'ijvenico( namreč ise je prišlo na hodnik in v župnikov stan. Spomnil se je, da stoji poleg mašne knjige pri oltarju sveča; to prižge ob večni luči in se drzne sedaj gori po stopnjicah, potem ko si je zbral ves pogum, kar ga je imel. (Dalje prihodnjič.) Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) V lesenih kolibah, katere so varovale svoje stanovalce komaj dežja in viharja, je bilo natlačeno polno drvarjev. Postelja je bila slama na tleh, odeja debel, zamazan koc, klop je bila postelja in miza koleno. V kotu je bilo iz kamenja postavljeno ognjišče, kjer je kuhal drvarski kuhar svojim "gospodom" pač obilne, a ne posebno okusne hrane. Petek se ni ločil od svetka in svetek je bil le tedaj, ko so se drvarji podajali v štiri ure oddaljeni trg, dokoder so se opotekaje vračali obloženi z jedili in žganjem v tihi gozd. Res, zaslužiti se je dalo še precej dobro^ posebno dobro je zaslužil Jurij, ki je bil trdnih in krepkih rok ter je delal z nekako mrzlično nestrpnostjo. Tako je mineval Juriju čas v Slavoniji. Pač so mu uhajale do|Sti;krat misli gori prolti domu, a hotel je priti domu z denarjem in ostal med drvarji skoro šest let. Materi je pošiljal tuintam po par goldinarjev, pisal ji pa ni. Hvaležna starka je pravila od hiše do hiše, kako dobrega in hvaležnega sina ima, in molila zanj od jutra do večera. Po Javof-ju je prišel Jurij na boljši glas. IV. šesto leto po Jurijevem odhodu je bil Mali šmaren v petek. Istega praznika popoldne se vije iz Javorja kratek prišel zdrav in čvrst domu, kjer je prevzel gospodarstvo in kmalu pripeljal skrbno mlado gospodinjo iz sosednjih Br-dov na dom. Micika je zapustila domači krov in šla za mlado k Slamniku pod Hrušico. Jože je s sedemnajstimi leti pravi mlinarski hlapec, desna roka gospodarjeva, in Fran-cek ne pomaga več le pri skledi, ampak pastir je, priden, da ga gospodarju ni treba nikoli buditi in poditi iz postelje. Nad vsem gospodarstvom je razlito blagostanje in blagoslov; so pač pošteni ljudje. Na rožnvenško nedeljo imajo v Javorjih "žegnanje," ali kot oni in drugod po Gorenjskem skoro v obče pravijo "semenj." Gospodinje pripravijo boba, pa ne onega s polja, ampak iz najlepše pšenične moke, na mleku umešanega in na maslu ocvrtega, polne sklede in rešeta. Pastir ga dobi po šest ali osem "kop," dekla dvajset, hlapec pa še več. Skopi niso z "bobom." Ko gredo srečni semnjani v cerkev, napolni vsakdo žepe ž njim in pred cerkvijo stisne znancu dva ali tri v roko, možki mož-kim, ženske ženskam, in tedaj ko je obdarovani tako srečen, da je v njegovi vasi semenj, vrača znancu bob, kot bi mu ga bil isti posodil. (Dalje prihodnjič.) -o-- "Zajčja mrzlica" Splošno prevladuje mnenje, da se bolezen tularemia ali kakor je bolj poznana "zajčja mrzlica" (rabbit fever) naleze od vsakega zajca. To pa ni res, sprevod z rajno štajersko. Sta rost in naduha sta jo položili v skromno črno rakev. Z dvema je zvonilo in pokopali so jo brez joka in brez solza, tako kot tujci pokopavajo tujca. Zagrebli so grob in pozabljena je bila za vselej. Ob času bolezni je pač želela še enkrat videti edinega sina Jurija; le enkrat naj bi ga še pogledala, a ni ga bilo. Koča je ostala prazna, zapuščena, zaprta. Streha se je sumljivo nagibala na severno stran in tramovje v stenah je prepei'eljo in trohnelo. Vzeti ni bilo kaj iz nje. Kravica je šla ob Jurijevem odhodu iz hleva k mesarju, koza pa gori k Strminarju. Hišna oprava, luknjičasta miza in razpokana skrinja ter par klopi tako imenovati, je razpadala, še celo črešnja, dasi tudi je mogočno razprostirala svoje koašte vrhove in veje, je pričela ob živem deblu poldrugi seženj nad zemljo tro'hneti. Mala votlina, katera jo je razjedala že nad deset let, se je širila kot rak-bolezen in votlina je bila zdaj že tolika, da bi mogel vanjo glavo utakniti petleten otrok; ko je pa Jurij odhajal, si jo komaj zapazli in z roko segel vanjo. Tudi pri Slinarjev|ih se je marsikaj, izpremenilo. Mater so zanesli dve leti po oni strašni noči tja na božji vrt k možu. Janez je doslužil cesarja, kajti domači zajci nimajo te bolezni, nalezemo se je lahko le od divjih zajcev, ali pa jo prenaša razen mrčes in pred vsem pa velike konjske muhe. --o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI Kupimo bicikelj i Radi bi kupili dobro ohranjeno kolo (bicikelj) za 10 let staro dekletce. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči svoj naslov uradu tega lista (x) DELO DOBIJO DELO D0BU0 DELO DOBIJO C G B DOM najboljših delavskih pogojev v (LEVELANDU nujno potrebuje moške ZA Checkers Hand Truckers Oskrbnike Pometače Material Handlers Oskrbovalce električnih fornezov Packers Nakladalce Kurjače Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Boljša družina Bi rada dobila za več let stanovanje 6 sob z garažo, vse spodaj, najraje hišo zase, fur-nez na plin ali olje; blizu poulične železnice ali busa; na vsoto najemnine se ne gleda; garantirani dobri plačniki v slabih in dobrih časih. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v uradu tega lista. (x) Moderna hiša Proda se po ugodni ceni moderno urejena hiša za dve družini v dobrem stanju. Vpraša se za pojasnila na 1126 East 72 St., spodaj. (133) Stanovanje se odda Odda se 3 čedne sobe s kopališčem in vroča voda na razpolago; odda se zakonskemu paru brez ortok. Poizve se na 1106 E. 64. St. (Jun. 2, 5, 7) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (June 7, 9, 12) PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings Spot welderje _Inšpektorje_ Dobra plača od ~ r~r komada Punch Press --— operatorji za Die Repairmen pomočnike jn Pometače Die Makers Punch Press Operatorje ^ bhe?r . Moške in ženske Operatorje Dobra plača od komada The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street IVanhoe 3800 LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (136) Za v kuhinjo Takoj vzamemo v službo žensko, ki bi pomagala v kuhinji poln čas, ali pa del časa. V službo se vzame tudi strežkinjo za restavracijo. Zglasite se v Sorn's Restaurant 6036 St. Clair Ave. (133) Oskrbnice Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE C0. 700 Prospect, soba 901 Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje ca • J WHERE THE FUEL GOES Oskrbnice ZA 8 UR DNEVNO DELO. ZELO LAHKO DELO DOBRA PLAČA OD URE IN POVRH BONUS. Snažne so takoj vzete The Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (133) 6 dni v tednu 48 ur del» na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vic na uro Ženske 62Vfec na uro žensko se sprejme Sprejme se žensko, ki bi opravljala pisarniška dela pet dni v tednu. Iz te okolice imajo prednost. Dixie Sales Co. 6505 Schaefer Ave. ENdicott 6495 (134) Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite s« n* Employment Office . 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (x) AN ARMY LIGHT TANK may burn one gallon of gasoline m lumttija.:..—r—- Gornja- slika nam predstavlja razdejan je, ki so povzročili zavezniki- pri zavzetju Custleforte v Italiji. Videti je štiri ameriške rojake, ki previdno stopajo med razvalinami mestu. Levo na sliki je videti tudi razU ti ameriški tank. Moške se sprejme za lesno skladišče in tvornico zabojev, kot težake, karpenter-je, lesne delavce, izkušene ali neizkušene, za poln ali delni čas, dobra plača od ure, povrhu čas in pol za overtime. St. Clair ali Euclid ulična železnica. Važno vojno delo, dobri delovni pogoji. Independent Lumber Co. 19620 Nottingham Rd. IV 2000. (135) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! ženske za ČIŠČENJE Nočno delo 3 popoldne do 11 avečer Plača od ure in čas In pol za overtime. Mora b biti državljanke. American Stove Co. AIRCRAFT DIVISION 1825 E .40. St. (137) Heat Treat pomočnik in V Rough Grinders Plača od ure poleg overtime Zglasite se pri Steel Improvemet & Forge Co. 970 E. 64. St. severno od St. Clair L vem," pravi nazadnje ! Montmoulin, "je li to ''ega zapuščenega zido-Pa posledica bivših skuhaj da ne morem ver-a boljše dni, ki naj bi jih "'•a deležna na stara le-:lvio tako mi je pri srcu 1 visela nad našimi gladka velika nesreča." Jsmo vedno v božjih ro-2&vrne jo sin, "in če bi poslati novih pre-5): bodemo jih že prene-"iegovo pomočjo. Toda '-edaj ne vem, zakaj da 1 tako v skrbeh. Moja 'te je dobra; večina mo-Wje me ljubi; osebnih "'kov nimam nobenih, ^iki naše vere mi seve ravno naklonjeni, toda ^ morejo škodovati, če "to sv<5je dolžnosti? Si-v politične stvari tu-toešam. Moji duhovni 7 so mi tudi na moji 1,1 še včeraj mi je gene-višču bi te tudi ne mo- pri sebi in ti malo 1 skrbi in pomanjka-je morala prestati v ^'jaških letih zaradi ' Sodi torej brez skrbi, ,lttl trenutku pozvoni hiš-in abbe Montmoulin ,a skozi okno, da bi vi-da je. Deček v noši. Prebijvavcev stoji ob '^skih vratih, katera je Vi za seboj in mu na-'^a naj mu odpre. "Go-j kličejo k bolniku," ^nik skoraj nekam ne-,',"kaj takega pride vse-je človeku najmanj pri n pokliče na hodnik, 1 &re Karol doli in naj ^i. V malo trenutkih j °ba otroka gori. Bil je • 2 gora in je prišel po ^ ki naj odide takoj k »j ,'so rekli, da naj žup- najhitreje pridejo; oče umrli, predno še iJo sveto popotnico," je z vzdihi svoje težavno 0 mali deček, k , Naenkrat so padli s 17 smo bili skupaj pri 111 od tedaj ne rečejo 1 razumne besede, am- godrnjajo kot kak i(, aPec," kadar je pijan niso oče nič spili kot uPico kislega mleka. ^Pod župnik, pridite ' Pridite!" :l°vo, drago dete! Oče-^ajbrž zadel mrtvoud. ,' <*a ni tako slabo,! To .0 dobro konča," tolaži j ^Upnik, "Toda prišel J*0j. Mati, vidiš, da se ^ P°sloviti. Toda kaj pa b barjem gospe Blan-ij' Saj vendar ne smem popolnoma prazne J* človeka! Sveti Jožef za dober svet. Nesti tj ^enar k županu ali pa Nkakega soseda, da naj p. denarjem; to bi pa i,,0Valo le predolge raz-Jbolnik bi med tem umrl večna sreča človeške .^Pač več vredna kot ves i,^-. I, mati, tu mi pa pri-^ na misel. Ti bi mi ^ VeUko uslugo, če bi tu ^ otroci. Tu v miznici ^ 'taam spravljeno veli-denarja in te ne smem Hj Pustiti brez variha v L.^iši. Dajte se nocoj lti v hiši in pripravite Moški za poln ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson & Son, file. 5414 Hamilton Ave. (133) pSatšj m BOOMERANG" CREW DELIVERS Bojevniki v džungli. — Na sliki je (levi) Se1. seph R.Stilwell, poveljnik ameriških čet v Bunrih ski in Indiji v pogovoru z brigadnim generalom Merrill-om. Ta dva poveljnika sta posebno gorka ■ ceni v džunglah. Slika je bila posneta nekje v BM"1"' POZOR GOSPODARJI HIŠ! i Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z <|0 škrilja popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrn ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tuo Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. $ MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. oAr Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. ^^zi^J OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. "In tako ste se umirili?" vpraša Noe Wilson. "Mislim da ne, ljubi moj stric, poizkusili smo vse, da bi se prepričali," odvrne Jozua, čakali smo, da se je megla porazgubila. Nato pride poštni uslužbenec, kameri je bil na potu na železniško postajo s pošto in tudi on postane z njegovim konjem pri nas. Pustiti smo si morali čas. Okrog poldne se je megla toliko po- I močjo daljnogleda, katerega je poštni sel pri sebi imel nekoliko v globino videti. "In kaj ste videli?" vpraša težko pričakujoč odgovora stari Wilson. "Popolnoma na dnu prepada se je videlo neko razbito človeško truplo." "In od katerega naj bi to truplo bilo?" vpraša poželjivo stari Wilson. "Bilo je truplo Elizabete Graham?" "Odj katerega drugega pa naj bi bilo to truplo stric? Poštni sel je odjezdil dalje proti železniški postaji. Jaz pa sem moral z otrokom sem. Samo / Jim, Patrick in Foks, so ostali še na mestu v gorovju, ker niso bili popolnoma na jasnem, je li v resnici bilo ono razbito truplo od Elizabete,— MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) - "Elizabeta Wilson!" popravi Jozua previdno. "Wilson • Castle žaluje. Elizabeta Wil- ! son je ponesrečila, mrtva, in moj ljubi bratranec Edward i vdovec. Ta nesreča mu je bila takoj} brzojavljena v San i Francisco in ga bode gotovo pritirala nazaj." "Povej, kar ti je znano o i stvari, Jozua," zapove refsno : Noe Wilson. "Ni posebno veliko, moj dra- : gi stric, kar zamorem jaz povedati," odgovori Jozua ravnodušno. "Povedalo se mi je, da veš : ti celo storijo, želel bi jo od te- ; be slišati, ti pa nečeš sedaj nič ] ■ vedeti?" 1 "To je hitro povedano. Jaz sem šel za sledom, da odne-sem otroka," prične Jozua, "tu pridem pred nekoliko dne- 1 vi nekega meglenega jutra na neki prostor v gorovju, kjer se ; nahaja vsepolno jam in prepadov. Jaz sem rinil počasi skozi meglo naprej, moral sem biti jako oprezen, ker z vsakim korakom bi lahko padel v kak j prepad. Tu zaslišim v mali od-j daljenosti neki klic, nekak, obupni klic, kakor da bi se ka-j ki človek nahajal v kaki smrtni nevarnosti. "Ti si bil sam" vpraša Noe. "Čisto sam stric ker megla mi je bila v napotje, da nisem' mogel vjideti Jeffersonovih ljudi, kakor sem pa pozneje videl, so mi bili čisto v bližini," odgovori Jozua, "sledil sem glasu, skočil s konja, ker na njem se nisem upal k prepadu približati in ravno od te strani sem je prihajal glas na moja ušesa. Gotovo se je dogodila kaka nesreča. Naenkrat ugledam jaz, ko sem se bližal k robu prepada, pred seboj ot- roka — Elizabetinega otroka * — pogledam naokrog, toda I Elizabete ni bilo, ona je padla v prepad. Ne morem pa re- 1 či, ali ponesrečila, ali je šla c namenoma v smrt--in ko I še nadalje brez pojasnila tam stojim pridejo ljudje od mi- -rovnega sodnika Jeffersona i črni Jim in njegova dva tova- c riša Foks in Patrick. Pridejo k i meni. Jaz držim še otroka v rokah, "za božjo voljo, kaj se j je tukaj dogodilo?" zavpije g ves prestrašen Foks — jaz po- ( kažem na prepad — "Mrs. . Elizabeta je padla v njega," reče Patrick. Jim se približa na rob prepada, kjer je tupa-tam rastel kaki grmiček, treba je biti previden, ker se lahko odtrga kaka pretresena skala no, in potem gremo za njo, tam kjer muh ni." "Ti nisi videl Elizabeto Graham, ti si samo njen glas čul?" vpraša nekako boječe stari Wilson. "Tudi oni trije možje so ču-li krik; ljubi stric, radi tega so i prišli do mene." "Tukaj pa še vedno ni pre-, pričanja, da je Elizabeta Gra-'jham ponesrečila," reče Noe Wilson. "Prepričanje je tukaj, moj ljubi stric, mi se ne smemo ', udajati v obup," dostavi Jo-1 zua, mogoče je Elizabeta predaleč na rob prepada prišla in ; tako na kaki pretreseni kamen ' 'stopila in ta se je odlomil pod 1 njeno težoč da pa vsaj otroka 1 reši ga je vrgla od sebe in ta- 1 ko zginila v strašnem prepadu >1 "Ti si hotel od Jima pripovedovati!" "Jim je predrzneš, on je ne-ke vrste človek, da je vsega 1 zmožen, seveda, če do tega pride," odgovori Jozua, mislil sem si, mogoče pa se je Elizabeti posrečilo kje na kakemu staremu podrtemu drevesu ali grmovju prestreči se, tako da bi se zamoglo še do nje, in jo rešiti, ako je ostala pri življenju. Pokličem Jima in ga prosim, naj pogleda za nesrečnico, on se vleže, in tako plazeč se plazi proti robu prepada, toda žali bog, megla je bila tako gosta, da se ni 'dalo niti pedi daleč videti." Zaubante ★ ★ ★ ★ ★ ★ i Ameriški Domovini q najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave, HEnderson 0628 At General Mitchell Airport, Milwaukee, Wisconsin, Captain Walter T. Stewart, pilot of the Liberator bomber "Boomerang" which hat returned to the United State« after 53 successful missions In three theatres of operations reads a message for American mothers to First Lt. Ben Juskiewicz who performed 40 successful missions In the Mediterranean theatre of operations and was decorated with Air Medal and eight Oak Leaf Clusters. The message is to the mothers of men in uniform, particularly those whose sons are in the Airborne Infantry, asking wome- save and turn In used kitchen fats to make vital war materials. Reading from left to right, back ' Radio Operator and Tech. 8gt. Edwin D. Klelne, Richmond Hills, N. Y.; Bombardier and 1st. Ct. ,rge C. Everhart, Marysville, Kansas; Navigator, 1st. Lt. Wm. N. Ford, Jersey City, N. J.; Crew Chief, Master 8gt. -Charles A. Chambers,. Mechanicsburg, Pa.; Copilot, 1st Lt. John V. Kemp, Los Angeles, Calif.; 1st Lt. Ben Juskiewicz, Milwaukee, Wis.; Captain and Pilot, Capt. Walter T. Stewart, Salt Lake City, Utah; Staff Sgt, Michael L. Sullivan, Detroit, Michigan; Staff Sgt. Enos H. Lee, Jarrettsville, Maryland, front row: Staff Sgt. Wm. A. Apy, New Canaan, Conn.; Original Crew Chief, Master Sgt. George C. Ewald, Norfolk, Virginia; Teph. Sgt. Alfred B. Bergkamp, Cheney; Kansas: Engineer and Ttch. Sgt. Ralph ,L. Carroll, North East, Pa. so si pričeli v novič prizadevati, da se prepričajo natančno, o njeni nesrečni smrti. Jaz jih nisem hotel motiti ker videlo se mi je to brez pomena. Jaz sem odšel k tebi stric z otrokom. Sedaj sem ti vse pojasnil kar sem vedel." Noe Wilson je bil jako resen. Odgovoril ni nič. Gledal je srepo in zamišljeno predse in mehanično pomignil Jozua-tu naj se odstrani, medtem pa mu on vošči lahko noč in mu poljubi roko. Sedaj je bil stari Wilson zopet sam v svojih razkošnih, toda vedno bolj in bolj osamelih prostorih. Po kratkem času, ko je bilo v hiši vse tiho, vzame stari Wilson svečnik z gorečo svečo in se poda v višnjevo sobo navzgor. Služabnica je sedeč (tiho prepevala uspavanke p'oleg snežno bele postelje malega dečka, kateri je od prestane poti bil izmučen, in hitro zaspal. Noe Wilson pristopi k postelji — pogleda otroka in vidi, da mu je še sedaj solzno oko. Nato ko je otroka videl, se je zopet podal v svoje prostore nazaj, in zopet se je videla pri njeir^u pozno v noč razsvit-ljena delavna soba. — Kje je Elizabeta? Tako je kakor sem vam povedal, Mr. Wilson, ko bi bila Elizabeta pri nas ostala, in ne naskrivoma z otrokom odšla, ne bi bilo te nesreče," reče Freddy Becker Edwardu, kateri je v gorovju naletel na može, ki so iskali Elizabeto, in se posvetoval z njimi v bližini Creeck-prepada. Obkrožili so Edwarda in Freddyta ljudje od mirovnega sodnika, ter Bill Burr in Lio-,nel. Freddy Becker je napro-' sil svoje dva tovariša, da naj ' najprej pomagata iskati ne- srečnico, in potem šele odideta v Humbold-kolonijo. Poizkusi Jima, Patricka in Foksa, najti Elizabeto, so bili' i zaman zadnje pretečene dni. Tudi Freddy Becker je napel vse svoje moči, da iznajde kje je Elizabeta, toda tudi njegov trud je bil zaman in brez uspeha, medtem pa je Edward dospel do mož. Nato ko je on od Freddy Beckerja o nesreči vse slišal, je izpoznal, da ima s poštenjakom zaopraviti, kateri je bil Elizabeti dobri varuh, mu stisne nemo roko. Edwardova usoda je zavda-la tudi njemu srčno bolečino. Izvedel je namreč, da je otrok rešen, toda to bi mu dalo malo tolažila. On je izgubil Elizabeto, naj se torej privadi, teh groznih misli, da je ona med mrtvimi — in venclar jo je tako goreče, tako sladko ljubil, bil je z dušo in telesom njen. Kar je on trpel je razumel ,samo Freddy Becker. Drugi možje poleg niso imeli pojma o tem, kar je občutilo Edwar-dovo ranjeno srce, njim je bilo samo na tem, to vprašanje razrešiti, katero jih je intere-siralo, kako bi se dalo priti v Creeck-prepad in Elizabeto iz njega na površje spraviti. Jim, Foks in Partick bi si s tem pridobili mastni zaslužek od sina, kralja srebra. "Hvala vam lepa, kar ste storili Mr. Becker," reče Edward z žalostnim glasom, in stisne Nemcu roko. "Vi ste dobro mislili, in upam, da mi bo-dete tudi v tej žaolstni uri pomagali Elizabeto doseči, oziroma najti. Jaz moram vsaj mrt^vo Elizabeto zopet • najti. Jaz ne morem te misli prena- šati, da je ona tam jo moram imenovati J moram zopet videti, poleg nje klečati in ^ lostne solze jo naj P° slovo,!" _ jj,,] "Jaz razumem vaše ne, Sir Edward!"..0® i Freddy Becker. "Jaz ver' |ste izgubili! Toda M j da bo vaš trud zaman-^ . predno ste vi sem Pr'jV? mi vse poizkusili, da ^ na dno prepada. JaZ ^ ■ to z vami, da hočete vse ^ vati, da bi zamogli vs«^ , • svojo imenovati, njo ^ • son- Castle pripeljati' i • njene krste moliti. "Da bi le zagotovo .V i prostor nesreče, pote* J ra najti kaki .pripo«10 ; - doseči," reče Edward^, TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" -fl kateremu je znižana cena O fm in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland*^) AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši