poitnlna platana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 30. marca 1927. stev.34. letnik lxv». <$oi. 1.1926/27.1.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
VABILO
na
XXIV. REDNI OBČNI ZBOR
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
ki se bo vršil
v sredo, dne 13. aprila 1927, ob 10. uri dop. v magistratni
dvorani v Ljubljani.
D N EVN I RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Čitanje revizijskega poročila Zveze slov. zadrug z dne 30./XII. 1926.
3.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1926.
4.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
5.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
6.	Valorizacija podjetja.
7.	Volitev upravnega sveta.
8.	Volitev nadzorstva.
9.	Slučajnosti.
Tudi na političnem in stanovskem po« lju so se razmere izpremenile. Nastali so novi nazori glede življenskih potreb. Mar« sikatero naziranje so izpremenile izkušnje. Postavljeni smo pred nove gotove činjeni« ce, ki jih moramo upoštevati, ako nečemo še naprej imeti zakopane glave v pesek.
Danes ne moremo več nadaljevati v starem duhu, ker so drugačne razmere in so drugi časi. Celo pristaši svoječasnih vla« dajočih strank uvidevajo pogrešnost teda« nje šolske politike, pa so danes proti vsa« kemu nadaljnjemu preganjanju v učitelj« skih vrstah.
Danes mora »Hrv. učit.« dvigniti svoj glas proti vsemu onemu, kar bi zamoglo ogrožati interese našega stanu, pa naj pride to od katerekoli strani. Budno mora paziti na vsako dejanje na prosvetnem in šolskem polju ter ga podvreči objektivni kritiki in na podlagi tega odobriti ali obsoditi. List mora biti merilo tudi za ljudi, ki imajo od« ločilno besedo v prosvetnem delovanju in ako so oni prožeti demokratskega duha, morajo poslušati nasvete in kritiko, izne« šeno v listu.
List mora prinašati vse potrebne infor« macije, osvetliti mora neopravičene napade in vzgajati mlado učiteljsko generacijo v stanovskem duhu. Beležiti mora vse pojave in pokrete na šolskem polju doma in v tujini.
List mora biti nosilec in propagator novih idej, ki se porode v naših stanovskih vrstah. Najvažnejša in najaktualnejša taka ideja je brez dvoma ideja pomirjenja in zbližanja ter ideja sporazuma med celo« kupnim učiteljstvom kraljevine SHS.
Pred takimi vprašanji si ne moremo zakrivati oči. Odločno moramo reči, da smo na strani onih, ki žele zbližanja.
Sporazum je eno najvažnejših vpra« šanj. Tu je treba iskrenega sodelovanja vseh, brez razlike. Brez njega ostanemo na mrtvi točki in pridemo med dva kamna.
Opredeljujemo se za ono, kar je za naš stan bolje. Dobro vemo, da samo s pisa« njem ne bomo realizirali sporazuma, a to nas ne moti. Naše pisanje je samo načelne važnosti, ki ga naj vodstvo izvede.
Ponovno izjavljamo, da »Hrvatski uči« telj« želi, da čimprej pride do sporazuma, ne samo zaradi stanovskih, temveč radi ob« čih narodnosprosvetnih interesov.
»Hrvatski učitelj« želi stanovske sloge vsega učiteljstva v državi, zato piše in hoče
tudi nadalje pisati v duhu sporazuma...« *
Prinašamo članek voditelja hrvatskega učiteljstva, ki je še izven UJU, urednika Drag. Nemeta, da vsakdo iz njega raz« vidi zdravo idejo slovenskega pokreta in v premislek onemu slovenskemu učiteljstvu, ki je še vedno izven UJU.
Tudi hrvatsko učiteljstvo izpregledava.. . Mal° odgovora glede učiteljev iz Primorja.
Vsi učitelji so za združitev, stanovsko slogo in stanovsko edinstvo. — Nova smer stanovske politike slovenskega učiteljstva zmaguje tudi na Hrvatskem. — Kmalu bo strnjen ves naš stan v državi!
Vodilni člani UJU iz Hrvatske so se na seji Glavnega odbora UJU v Beogradu odločno izrekli, da so pripravljeni se zdru« žiti v UJU s svojjmi tovariši, ki so dosedaj stali izven UJU. Obširno so iznesli histori« jat dosedanjih razmer na Hrvatskem in so povdarjali, da pravih načelnih stanovskih razlik v obče ni bilo med obema skupinama in so delile obe skupini le osebnosti in poli« tično strankarstvo, nekaj pa tudi gospodar« ska vprašanja glede imetja. Na njihovi stra« ni je največja pripravljenost za združitev z učiteljstvom, ki je še izven UJU.
Nespravljiva je pa mala skupina hr« vatskega učiteljstva, ki jo vodi upokojeni ravnatelj tov. T o m a š i č , predsednik S a« veza Hrvatskih Učiteljev. Se« veda izvira vsa nespravljivost iz le politič« no strankarskih motivov.
Skupini Tomašiča stoji nasproti večina hrvatskega učiteljstva, ki je še izven UJU, (od 700—1000), katero vodi podpredsednik Saveza Hrv. Učit., urednik »H r v a t s k e « ga učitelja« tov. Drag. N e m e t.
Zelo odločno piše za združitev »H r« v a t s k i učitelj«, ki pojasnjuje učitelj« stvu potrebo nove stanovske orientacije.
Izpod peresa urednika »Hrvatskega učitelja« tov. Drag. Nemeta je v zadnji številki članek, ki ga naj dobro premislijo
posebno oni, ki so v zadnjem času izstopili iz UJU.
Temeljne misli iz članka so razvidne iz sledečih odlomkov:
»Hrvatski učitelj« je pričel iznašati no« ve nazore o našem stanovskem življenju in uravnava v tej smeri tudi pisanje lista. To smer — kakor se vidi — smatra nekaj to« varišev za napačno in se sprašuje: Kako to, da se je pričelo propagirati idejo zbližanja in pomirjenja?
Pa to je razumljivo. S časom so se raz« mere izpremenile. Oni naši tovariši, ki žive še danes v dobi leta 1921 in ne vidijo ali pa nečejo videti faze razvoja in evolucije na bolje — se niso poglobili v temelj našega pisanja, ki očito kaže, da ne želimo nada« ljevanja starih razmer, bratskega sovraštva in klanja, zaradi česar smo ostali izolirani in nismo mogli napraviti za sebe in za svoj stan niti toliko koristnega, kolikor je za »nohtom črnega«.
Večina teh s skepso gleda na novo smer pisanja v listu. Njim niso jasni vzro« ki nedelavnosti »Saveza Hrv. Učit.«, ker jih isti ni na to pripravil, a na drugi strani no« sijo krivdo osebe, ki hočejo za vsako ceno novo smer pisanja predočiti učiteljstvu kot nelegalno, ker oni, t. j. ti ljudje nečejo zbli« žanja.
»Bolj so se osramotili oni, ki so odšli iz Primorja prostovoljno ali pa po preračuna« ni krivdi, zato da so dobili v Jugoslaviji dobro mesto in da so živeli v miru in za« dovoljstvu.« (»Učit. Tov.« z dne 3. marca 1927, štev. 30.).
Da ne bo padla senca na vse one tova« riše, ki so od prevrata ostali v Jugoslaviji, moram to, v svojem in v imenu mnogih, odločno zavrniti neinformiranost neznane« ga mi avtorja citiranih besed.
Iz vojne in ruskega ujetništva se je vra« čalo mnogo tovarišev po preobratu k svo« jim družinam, ki so se nahajale v begun« stvu. Na vrnitev na svoja službena mesta v Primorju, ni bilo misliti iz sledečih raz« logov: meja je bila zaprta, šole — da celo cele vasi porušene in — kar je glavno — brez sredstev, brez obleke, brez oprave, ki jim je vse to uničila avstrijska soldateska. Kdor je vse to okusil, ne more še danes pozabiti onih trenotkov, čeravno je bila edina želja vsakega izmed prizadetih, vrniti se na svoja službena mesta v Primorju, saj je marsikateri izmed teh okusil kot begu« nec »gostoljubnost« tostran meje. Prepu« ščeni smo bili samim sebi in kot berači smo hodili prosit na takratno deželno vla« do miloščine. Prosili smo za službe in usmi« lili so se nas ter nas poslali v plebiscitno ozemlje. Odhajali smo v negotovosti na neznana nam nova službena mesta z dru« žinami brez sredstev, brez oprave. Zado« voljili smo se s praznimi šolskimi stanova« nji; in naš počitek po trudapolnem delu v šoli in izven šole je bil na g o 1 i h tleh.
In kdo naj reče, da nismo res dobili dobrih mest in da smo živeli v miru in zadovolj« stvu? K tem dobrotam se je pridružil še nenaden beg iz Koroškega (2. maja 1919) spremljan od številnih šrapnelov, ki so nam jih spuščali nad glavami Nemci v slovo. Dovolj o tem!
Da je bila iskrena želja marsikaterega tovariša vrniti se, »z dobrega mesta in iz mirnega in zadovoljnega življenja«, na Pri« morsko, naj služi v dokaz sledeči dopis okrajnega šolskega sveta z N. Št. 287/1.	N. 8. 5. 1920.
N. N., učitelj v N., prošnja za službo v Trstu, v tržaški okolici ali v sežanskem okraju.
Šolskemu vodstvu v N.
Višji šolski svet v Ljubljani naznanja z odlokom z dne 30. aprila 1920, št. 4832. da ni odposlal prošnje učitelja N. N. za podelitev učiteljske službe v Trstu, tržaški okolici ali v sežanskem okraju na mero« dajno mesto, ker je nujno potreben vsaj do izvršenega plebiscita na sedanjem službe« nem mestu. Po izvršenem plebiscitu naj vloži novo prošnjo, ki jo višji šolski svet odpošlje brez zadržka generalnemu civil« nemu komisarijatu v Trstu. — Predsednik. Podpis.
Upam, da neznani mi avtor dotičnega članka v »Tovarišu«, nam ne more šteti v sramoto, ako se nismo mogli vrniti na Pri« morsko iz dejstev, ki sem jih navedel. Če bi njega to zadelo, kar je marsikaterega izmed nas, bi gotovo tudi on vedril v Ju« goslaviji, in sicer v takem miru in zadovolj«
„Kmetijska Matica" f Matiji Hericu v spomin.
je izdala za leto 1927. štiri knjige, katerih bodo člani za nizko članarino (30 Din) lahko veseli.
Veliki koledar za leto 1927. je uredil oblastni kmet. referent Miloš Štibler. Vrsto zabavnih in poučnih člankov bodo čitali matičarji gotovo z zanimanjem. Ko bi bil dodan običajnemu sejmskemu pre« gledu še gospodarski blagajniški dnevnik, posebno ker je tiskana knjiga na dobrem papirju, bi bilo prav posebno ustreženo našim kmetovalcem.
Kmet. svetnik V. Rohrman je po« klonil članom: Zbirko kmetijskih naukov II. zv. Knjigo smo prebrali z užitkom. V petih poglavjih je razvrščenih 120 kratkih berilc, zlatih zrnc, ki naj bi jih vsak kme« tovalec, 'živinorejec in sadjar prebral in skrbno shranil. Knjižica bi morala biti v knjižnici vsake kmetske hiše.
Sadjarstvo je sestavil referent za sad« jarstvo F r. K a f o 1. V drobni, 4 in pol pole obsežni knjižici, katero krasi 18 slik, je utesnil sestavitelj vso obširno snov iz sad« jarstva. Knjižica je namenjena v prvi vrsti naši kmetski mladini. Nekatera poglavja [n- Pr. II. in IX.) bi bil sestavitelj lahko krajšal ali pa povsem izpustil. Več pažnje Pa naj bi bil posvetil zlasti zadnjim trem Poglavjem. Jezikovno knjiga ni na višku. Okrajni čas je, da dobimo za sadjarstvo u"^"0 terminologijo. Kakor čujemo gre
veseH Urno izP°d rok- kar nas ze'°
ca 7rdIažbi>rji je poučno zabavna knjiži« Matiča ° je spisal Metod Dolenc. nimanj1"11 k°do radi gotovo tudi z za« nrJ„ em, čitali, saj je verna slika naših predvojnih pa tudi sedanjih razmer.
Spomin vrlega šolnika ne mine.
Bil si Prlek, Muropoljec! V prijaznih Bučečovcih si se porodil kot sin kmetiških staršev 13. svečana 1854. Kot bistroumen deček si odšel v gimnazijo ter dovršil I.—VI. razred, nato pa 111. in IV. letnik maribor« skega učiteljišča, kjer si 1. 1878. prebil zre« lostni izpit. Že takrat kakor tudi o priliki usposobljenostnega izpita v Gradcu 1. 1882. si dokazal odlične zmožnosti za jezikovno skupino in za matematiko. V teh predme« tih, v občni pedagogiki in filozofiji si se uspešno izobraževal nadalje ter stremel na« vzgor do možne popolnosti. Uspelo Ti je, kar si hotel: Tvoje strokovno znanje se je eminentno razširilo in poglobilo v teoreti« škem in praktičnem pogledu. A Ti nisi bil egoist, da bi hranil to duševno bogastvo za«se, marveč si je v obilni meri dajal kot starejšina in pedagoški pisatelj svojim so« trudnikom na šolskem polju. Bili smo Ti hvaležni za te darove.
Svojo prvo službo v domovini si na« stopil pri Mali Nedelji, rojstnem kraju na« rodno«zaslužnega dr. Razlaga. Kot stalni učitelj si služboval na Ptujski gori, v Cir« kovcih in Zavrču. Od tam si odšel za stal« nega nadučitelja v Novo cerkev in nato leta 1898. v isti lastnosti nazaj v Cirkovce. Že v Zavrču si izbral družico za življenje; Tvoj zakon je bil neskaljeno srečen dotle, dokler ni jela posegati v Tvojo družino ne« izprosna Morana. Takrat pa se je v Tvoje in v soprogino srce vselila bridka žalost.
V Cirkovcah si ob vestnem in plodo« nosnem delovanju v šoli svoj prosti čas po« svečal študijam in pisateljevanju v naš »Popotnik« in v »Osterr. Schulbote«. Tvoji
spisi iz vzgojeslovja, slovnice in računstva so želi splošno priznanje. Bili so plod mno« goletne prakse, umnega razmotrivanja in ljubavi do stvari, vsled tega kleno zrnje. Mnoge tovariše(ice) si vzbodril in potegnil za seboj. Da Ti je dopuščalo šolsko in po« zneje nadzorniško delo, bil bi napisal še več ter obogatil še bolj našo strokovno li« teraturo! O Tvojem uspešnem delovanju pričajo mnogi pohvalni in priznalni dekreti. V srcih svojih učencev, ki si jim bil vzgo« jitelj in učitelj, pa tudi v srcih njih staršev si si postavil povsod, kjer si služboval, ne« minljiv pomnik!
Za Tvoje uspešno delovanje Te je od« likoval minister za uk in bogočastje, ko Te je 1. 1910. imenoval za okrajnega šolskega nadzornika za okraje Ptuj, Ormož, Roga« tec, Ljutomer in Gornja Radgona. Kot nad« zornik si bil učiteljstvu vedno dobrohoten prijatelj in svetovalec, uradne konference si vodil taktno in hasnovito; zato Te tudi učiteljstvo ohrani v najboljšem spominu.
—	Drugo odlikovanje Ti je minister naklo« nil s podelitvijo naslova »ravnatelj« 1. 1918.
—	A tudi naša narodna vlada SHS v Ljub« ljani Te je upoštevala, ko Te je meseca decembra 1918. postavila na odgovorno mesto šolskega nadzornika za takratne nemške šole v Ptuju, Ormožu, Rogatcu in Rogaški Slatini. — Utrujen po 42«letnem službovanju si 1. 1920. zaprosil stalno upo« kojitev; 20. avgusta je višji šolski svet ugo« dil Tvoji prošnji. V začetku svetovne voj« ne sta se s soprogo še radovala svojih šti« rih zdravih in brihtnih otrok; toda tekom nekaterih let Vama je Morana iztrgala na tragičen način kar tri. Preminuli so: Edo, Felicita in Milica, ostal Vama je edini Ma« tijče. Njega in zveste soproge si se okle« pal kot upokojenec ter iskal razvedrila in
utehe v knjigah in odkritih tovariših. Pre« selil si se iz Ptuja v Maribor. Tukaj Te je prvi napad kapi 1. 1924. duševno deloma ohromil. Okreval si in se veselil večera svojega življenja, a ne dolgo. Drugi napad 21. februarja t. 1. Te je stri in spravil v grob; pred svojim odhodom pa si moral ob sicer nepopolni zavesti prebiti še mnogo fi« žičnih in duševnih muk!
Ljubi prijatelj«tovariš Matija! Sedaj, ko si 25. februarja za vedno vzel od nas slovo, se mi vzbujajo na Te živi in lepi spomini. Vidim Te kot mladega, čvrstega šolskega voditelja pri Mali Nedelji, kot dozorelega šolnika«pisatelja v Cirkovcih, kot dobro« hotnega, vsakomur z nasveti uslužnega šol« skega nadzornika v Ptuju, kot iskrenega tovariša in prijetnega družabnika in končno kot ljubečega družinskega očeta. Pred očmi mi lebdijo vse Tvoje odlične vrline, ki so Te dičile kot — človeka. In milo mi je za Te — kakor mnogim drugim. Doživel si si« cer častitljivo starost 73 let, ipak mi je trgala srce žalost, ko so Te 28. feruarja iz« ročili materi zemlji na pokopališču v Po« brežju. Konec je sedaj težav in bojev, Tvo« je telo počiva v hladni zemlji. Duh Tvoj pa, ki nas je prejšnja leta dramil in budil na delo, bo živel tudi odslej med nami! Bil si povsod in vselej mož na svojem mestu, izboren šolnik, ves vnet za svoj vzvišeni poklic in stan, nič manj odločen zastopnik resnice in pravice. Potek Tvojega življenja je bil časten, morebitnemu klevetniku pa Bog odpusti netaktnost! Čast Tvojemu spo« minu in lahka Ti zemlja pobreška!
F. C.
stvu, kakor si ga sam želi. Očitkov, da ima» mo dobra mesta, smo vajeni, a nikdar ni« sem pričakoval enakega očitka od tovariša, ki ga je zadela ista usoda, kakor nas vse z žalostjo v srcu, da ne moremo delovati med našim, vsled imperijalizma podjarmlje» nim in zatiranim ljudstvom. Če mi pa to» liko zavida moje sedanje službeno mesto,
dobro, dam mu ga rade volje na razpolago, samo da me ne bo štel med one, »ki so od» šli prostovoljno iz Primorskega, da so do» bili v Jugoslaviji dobro mesto in da so ži» veli v miru in zadovoljstvu«.
Josip Macarol,
Šmartno pod Šmarno goro.
„Dobrote", ki jih uživa poverjeništvo UJU od Učiteljske tiskarne.
G. urednik »Edinstva« Luka Jelene našteva v 10. številki svojega lista razne dobrote, ki jih prejema poverjeništvo UJU od Učiteljske tiskarne. Ne pove pa, da je prejemalo poverjeništvo pod poverjenikova» njem g. Jelencaše v večji meri take »do« brote«.
Legalnemu predstavništvu večine slo» venskega učiteljstva iznaša javno te » do» brote«, da izzveni, kakor bi bila Učiteljska tiskarna last in domena g. J e 1 e n c a in njegovih ožjih somišljenikov, do katere ima ostalo učiteljstvo le svoje dolžnosti kot odjemalec.
Javno iznašanje podpore ni le kruta žalitev organizacije kot predstavnice uči» teljstva, temveč je to žalitev vsega učitelj» stva. Zato odgovarjamo na to brez vsakega obzira tako, kakor se postopa od nasprotne strani napram poverjeništvu.
Do danes smo smatrali, da je dolžnost učiteljske zadruge podpirati učiteljstvo, saj zadruga stoji in pade z učiteljstvom — pa ne z učjteljstvom, ki so slučajno zadružniki, temveč stoji s podporo večine učiteljstva in pade z odbijanjem večine učiteljstva. Zato se oddolžuje zadruga najbolje učitelj» stvu, ako podpira organizacijo, kar smatra» mo za njeno sveto dolžnost, ker pride na ta način podpora še najbolj v dobro vsemu učiteljstvu. Saj ji učiteljstvo vrača to v sto» teri meri.
Razlika med podporo, ki jo je dobivala organizacija pod poverjenikovanjem gosp. J e 1 e n c a in ki jo dobiva sedaj, je samo ta, da sedanje poverjeništvo redno plačuje vse svoje liste Učiteljski tiskarni in da za dobo po odhodu g. J e 1 e n c a nima pover» jeništvo pri Učiteljski tiskarni na listih no» benega dolga, medtem ko je iz dobe pover» jenikovanja g. J e 1 e n c a ostalo na listih pri Učiteljski tiskarni dolga 314.720 Din. In za ta dolg so morali celo najbližji člani ožjega sosveta izvedeti šele od tretje osebe, t. j. nadzorstva Učiteljske tiskarne ter se šele sedaj prepričati, da so kritja nesigurna.
G. Jelene iznaša v svojem listu jav» no, da ima poverjeništvo od Učiteljske ti» skarne na leto za 73.800 Din »dobrot«.
Naj pogleda, kako je Učiteljska tiskar» na n. pr. podpirala upravo »Zvončka« te» daj, ko je bil g. Jelene upravnik »Zvonč» ka« in istočasni poverjenik UJU.
Izpiski iz knjig Učiteljske tiskarne ka» žejo sledeče:
V	letu 1920. izkazuje račun »Zvončka« pri Učiteljski tiskarni 88.610"50 K, g. Je» lene je plačal na račun »Zvončka« tiskar» ni 20.329 K, odpisala pa je Učiteljska ti» skarna 68.281-50 K.
V	letu 1922. izkazuje račun »Zvončka« pri Učiteljski tiskarni 84.562'42 Din, g. J e = 1 e n c je plačal na račun »Zvončka« tiskarni 12.930 Din, odpisala pa je Učiteljska tiskar» na 70.000 Din in prenesla na 1923. leto 1632-42 Din.
In za to leto ni predložil g. Jelene na pokrajinski skupščini v Ptuju in ne po» zneje kot upravnik »Zvončka« niti raču» nov skupščini v odobritev.
Za leto 1923. je znašal račun »Zvonč» ka« 100.963-42 Din, g. Jelene je plačal na račun »Zvončka« tiskarni 24.020 Din, na leto 1924. je bilo prenešenih 16.594 Din, od» pisala je pa Učiteljska tiskarna 60.349-42 Din.
Sedaj naj pa primerja g. Jelene pod» poro, ki jo je prejemal »Zvonček« od Uči» teljske tiskarne pod njegovo upravo in pod» poro, ki jo ima sedaj poverjeništvo, ko redno plačuje vse svoje liste Učiteljski ti» skarni in je »Zvonček« aktiven.
V	znesku 73.800 Din, ki ga iznaša g. Jelene v svojem listu, je pa nekaj takih zneskov, ki absolutno ne spadajo na breme poverjeništva, drugi zneski so pa oporečni.
Toda tudi v tem oziru lahko vrnemo milo za drago!
»Edinstvo« iznaša, da ima poverjeni» štvo brezplačno dvoje prostornih sob, v vrednosti najmanj 750 Din mesečno. Pripo» minjamo, da se dela v teh dveh sobah v dobrobit vsega učiteljstva. Naj pove ured» nik »Edinstva« g. Jelene, za kakšno me» sečno ceno in koliko sob z vrtom vred ima on od Učiteljske tiskarne za privatno sta» novanjsko uporabo in koliko je bil dolžan na stanarini še ob lanskem občnem zboru Učiteljske tiskarne.
Dve uradnici, ki sta od Učiteljske ti» skarne v upravi poverjeništva, upravljata tudi »Sokolič« in »Našo radost«, torej liste Učiteljske tiskarne, zato je navedeno pred» bacivanje neopravičeno.
Za božične nagrade uredniku »Zvonč» ka« in »Popotnika« je izvedelo poverjeni» štvo šele sedaj iz »Edinstva«, sicer so pa take nagrade dobili tudi člani uprave Uči» teljske tiskarne g. Anton Germek, predsednik »Edinstva«, g. Ivan Š m a j» d e k, tajnik »Edinstva«, g. Luka Je« lene, urednik »Edinstva« — ako je niso odklonili. Ta nagrada poverjeništva abso» lutno ne tangira.
»Edinstvo« pravi, da ima poverjeništvo od Učiteljske tiskarne brezplačno kurjavo, kar znaša 2000 Din letno. V lokalih kjer
se je kurilo, se je delalo v dobrobit vsega učiteljstva in osebno ni imel nihče koristi od tega. Povdarjamo pa, da nam uprava ti» skarne po odhodu g. Jelenca premog za kurjavo tehta in je poverjeništvo izjavilo, da bo kurjavo plačalo. Naj pove g. urednik »Edinstva«, koliko časa je imel on brezplač» no na račun Učiteljske tiskarne električno razsvetljavo in v kolikih privatnih lokalih? Ali tudi v dobrobit vsega učiteljstva?
Ob sklepu vprašamo javno bivšega po» verjenika g. Jelenca, kedaj je prodal knjižnico poverjeništva Učiteljski tiskarni, da je sedaj njena last, kakor trdi v »Edin» stvu« in na kateri seji poverjeništva je bilo to sklenjeno.
»Edinstvo« pravi ob koncu, da »se »Učit. Tov.« hvali, da je visoko aktiven«, ter piše dobesedno: »Ni vraga, saj dobi na ta način ljubljansko poverjeništvo UJU od Učiteljske tiskarne lepih tisočakov na leto.«	. —-
K temu pripominjamo, da poverjeni» štvo pod Jelen če\v i m poverjenikova» njem ni dobilo niti enega od naštetih tiso» čakov manj podpore, prej več in vendar je bilo skoz in skoz pasivno.
Pa ni čuda pri postopanju, kakršno je
bilo.
Sedanji urednik »Edinstva«, takratni poverjenik UJU g. Jelene, se bo še go» tovo spominjal, da sta ga o Božiču 1. 1925. okrog 28. decembra dva prijatelja v Beo» gradu opozarjala, naj pazi malo na blagajno, ker spričo visokega dolga more biti gospo» darstvo slabo. Podrobno sta ga opozarjala, kako se lahko vrše pogreške.
Pričakovati je bilo, ko se vrne domov, da razčisti zadevo in izpodbije vsak dvom. A ne!
Namesto tega je, ko se je vrnil, sopod» pisal z blagajnikom dopis na Učiteljsko ti» skarno z dnem 30. decembra 1925, v kate» rem prosita, naj se še v tekočem letu raz» knjiži iz »Zvončkovega« računa znesek 85.000 Din ter preknjiži na neko književno založbo. Z istim dopisom je priznano, da 35.000 Din tega dolga ni pokritega in pro» sita pri Učiteljski tiskarni, da za ta znesek dovoli poverjeništvu petletni brezobrestni kredit.
Pričakovati je bilo, da na prvi seji ož» jega sosveta obvestita o tej petletni obre» menitvi poverjeništva člane ožjega sosveta, a niti najbližji člani niso bili obveščeni o tem. Nasprotno! Vkljub zahtevi na prejšnji seji ožjega sosveta, da se mora na prihod» nji seji točno poročati o gospodarskem stanju, je odredil takratni poverjenik J e» 1 e n c, da ne pride blag. poročilo na dnev» ni red seje ožjega sosveta 9. jan. 1926, na ka» teri seji bi člani ožjega sosveta morali do» biti točno pojasnilo o gospodarskem stanju poverjeništva in bi se pri pravilnejšem po» slovanju moralo poročati tudi o preknjižbi, nepokriti vsoti in petletni obremenitvi po» verjeništva.
In na seji širjega sosveta dne 10. janu» arja 1926 je na podlagi saldov Učiteljske ti» skarne z dne 1. januarja 1926 poročal pred» sednik nadzornega odbora, da je zanj av» tentičen dolg 183.000 Din in ne 314.000 Din, kakor se je z nasprotne strani trdilo.
Temu vzrok je bila gornja preknjižba, ki se je na željo izvršila »še v tekočem«, t. j. 1925. letu.
Končamo s slovesnim apelom na uči» teljstvo, da naj Učiteljska tiskarna zaradi tega ne trpi nikake škode, če so gospod Jelene in njegovi ožji prijatelji iznesli zadevo v javnost, dasi bi to najmanj smeli pokazati kot člani uprave Učiteljske tiskarne in bi kot taki ravno oni morali skrbeti, da se iz zadruge spravijo vsa oseb» na, stanovska in politična nasprotstva. To bi bili odgovorni svoji vesti in pa vsemu slovenskemu učiteljstvu. Dokazali smo, da aktivnost sedanjega poverjeništva ne izvira iz miloščin, ki jih uživa od Učiteljske ti» skarne, kar smo bili dolžni dokazati in bra» niti zaradi časti svoje organizacije ter za» radi časti in zavesti, ki jo ima slovensko učiteljstvo do svoje organizacije. Kar pa da Učiteljska tiskarna v dobrobit vsega slo» venskega učiteljstva, za to se ji bo učitelj» stvo oddolžilo, ker jo bo smatralo preko oseb, ki s takimi javnimi izpadi slabo ču« vajo njene interese, še vedno za učiteljsko občo last, ne pa za last kake frakcije ali osebe.
JOSIP DOLGAN:
Podeželska šola, vas in delo učiteljstva.
Vzgoja kmetske mladine. — Namen kmet» ske delovne šole.
II.
Kmetski otrok pase in krmi živino, orje njive, sadi in seje, okopava in osipava, mla» ti in spravlja, trebi travnike, kosi in grabi travo, vozi drva, kupuje v prodajalni, kuha in varuje otroke, uživa hrano, občuti vreme, veseli se zdravja in trpi v bolezni. Dom ga uči delati že v zgodnji mladosti; že zgodaj
se uči premagovati napore in prenašati ne» ugodje telesnega dela. Koliko več je vred» na taka vzgoja kot vzgoja nepridipravov, ki ne znajo in nočejo niti peči zakuriti. Pa vendar pravimo, da kmetski otroci nimajo vzgoje; tako pravimo, ker ne pomislimo, da je delo del človeške kulture in človeške narave.
Kmetski otrok se tedaj ne uči in vzgaja le v šoli, ampak tudi doma, na vasi in na po« lju; njegovo življenje je delovno in njego« va vzgoja je delovna in šoli bo moralo biti njegovo delo podlaga, kultivirano delo pa cilj. Namen kmetske delovne šole mora biti izobraževanje dela in življenja kmet» skega otroka, zato pa tudi izobraževanje dela in življenja našega kmetskega ljud» stva.
Splošne vesti.
—	Sestanek poverjenikov UJU se bo
prav v kratkem vršil v Zagrebu. Na njem bodo razpravljali poverjeniki predvsem o načrtu novih pravil Udruženja, ker je to nujna in neodložljiva zadeva naše organi» zacije. V istem času se bodo vršili dogo» vori s hrvatskim učiteljstvom, ki je še iz» ven UJU.
—	Redukcija učiteljišč. Število učite» ljišč je reducirano od 40 državnih in 5 kon» fesionalnih na 33. Lansko leto je izšlo iz vseh učiteljišč v državi 1000 novih učnih oseb, za katere pa ni bilo učnih mest, ker otvarjanje novih osnovnih šol napreduje zelo počasi, bodo 33 učilišča lahko krila potrebo novega učiteljskega kadra.
—	Mnenje prosvetnega ministra o re» dukciji Višjih pedagoških šol. Ko je podal prosvetni minister v Narodni skupščini svoj ekspoze, je izjavil tudi sledeče: »Ško» da je, da se reducira Višji pedagoški šoli, ker oni bi nam dali dobre profesorje uči» teljišč, učitelje meščanskih šol in sposob» nejše šolske nadzornike. Imamo na učite» ljiščih nastavnike, ki so postali iz učiteljev profesorji s tem, da so razširili svojo iz» obrazbo na univerzi. Njihovo delo je do» bro in priznano. Take učne osebe, bi mogla dati tudi Višja pedagoška šola in s temi bi se zamenjala tretjina nekvalificiranih učnih oseb na učiteljiščih. A metodično sposobni učitelji z razširjenim pedagoškim znanjem bi bili izvrstni nastavniki učiteljišč in me» ščanskih šol in potreba po takih učnih mo» čeh bi bila pokrita. Tako bomo čakali še leta na pokritje potreb in preprečili na» daljnjo izobrazbo učiteljstva.« — Drago» ceno priznanje, le žal, da ni moglo niti gor» nje izvajanje prosvetnega ministra prepre» čiti redukcije Višjih pedagoških šol.
—	Prosvetni minister navaja v svojem ekspoze ju sledeče interesantne številke: Na učiteljiščih je nastavljenih 113 nekvali» ficiranih učiteljskih učnih oseb. — V ne» kem mestu, kjer je razen učiteljišča tudi gimnazija z osmimi razredi, imata profe» sorski izpit ravnatelja obeh zavodov, a od vseh tamkaj nastavljenih oseb je le en profesor.
—	Zakaj naj se reducira Višja peda» goška šola? Zato, ker stane državo po iz» vajanjih prosvetnega ministra šolanje ene« ga gimnazijca 1200 Din letno, a šolanje uči» telja, slušatelja Višje pedagoške šole 26.000 Din. Res visoka številka, a primer» jati je treba koliko koristi ima država od enega absolviranega gimnazijca in kolike od absolventa Višje pedagoške šole.
—	Predsednika gornjegrajskega uči» teljskega društva tov. Valentina Pulka je društvo na svojem občnem zboru ob priliki odhoda s predsedniškega mesta zaradi za» služenega delovanja za društvo imenovalo častnim članom.
—	Venec Pestalozziju. Ob priliki 100» letnice proslave smrti velikega pedagoga Pestalozzija je položil na njegov grob od» poslanec ministrstva prosvete g. Voja Mla« denovič venec, ki ga je poslalo Udruženje Jugoslov. Učiteljstva.
—	Proračun ministrstva prosvete zna« ša za leto 1927./28. 857 milijonov in je za celih 40 milijonov manjši od lanskega. Ta« ko velika redukcija proračuna se je izvršila radi finančnih razmer, ki zahtevajo velike varčnosti. Osnovna nastava je utrpela le 8 milijonov Din iz fonda za zidanje šol, kar pa povzroča narodni prosveti neprecenljivo škodo.
—	Natečaj za gledališke igre za deco.
Glavni odbor Podmladka Rdečega križa v Beogradu je sklenil izdajati gledališke igre za deco s higijensko in humano vse» bino v zmislu katerekoli točke Podmladko» vega programa. Sprejete igre se bodo na» gradile po 1000 (tisoč) Din od tiskovne pole za originalno delo, a po 500 (petsto) Din za prevod. Igre naj obsegajo največ eno ti» skovno polo. Spise je pošiljati oblastnemu 1 odboru Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani. Natančnejša pojasnila je do» biti v pisarni Podmladka Rdečega križa v Beogradu. — Tajnik: Fran Gabršek s. r.
—	Učiteljski zdraviliški dom v Roga» ški Slatini. Zadruga je imela v petek 25. t. m. v Celju svoj redni letni občni zbor. Učiteljski dom v Rogaški Slatini bo v naj» krajšem času popolnoma neobremenjena last učiteljstva. Vsa čast gre odboru, ki zelo dobro gospodari in z največjo vest» nostjo upravlja učiteljsko imetje. Take so» lidnosti bi želeli pri vseh naših stanovskih gospodarskih podjetjih.
—	Znižane cene v kopališču. Poverje» ništvo je prejelo sledečo okrožnico: Okrož» ni urad za zavarovanje delavcev je v pre» teklem polletju otvoril v svoji palači na Miklošičevi cesti 20 moderno in vsem hi» gijenskim predpisom ustrezajoče kopališče. Čeravno je kopališče namenjeno v prvi
vrsti zavarovanim članom, je urad z ozi» rom na pomanjkanje modernih kopališč v Ljubljani in z namenom, širiti med najšir» še sloje prebivalstva smisel za nego telesne čistosti, dovolil vsakomur uporabo kopal» nih naprav. Razen posamezn;h vstopnic oddaja urad tudi abonentske vstopnice v blokih po 10 komadov proti znatno znižani ceni. Ker pa vsak posameznik nima vedno dovolj sredstev za nakup abonentskih blo» kov, je urad pripravljen, dovoliti Vam, da nakupite v večjih množinah abonentske bloke po znižanih cenah ter žigosate posa» mezne vstopnice v bloku z Vašim društve» nim žigom in jih oddajate Vašim članom, s čimur jim bo omogočeno, da se poslužujejo čistilnih kopeli po znatno znižanih cenah. S temi vstopnicami bi imeli Vaši člani pri» stop v čistilne kopeli ob torkih, sredah, če» trtkih in petkih, med tem ko se jim ob so» botah in nedeljah ne more nuditi uporaba čistilnih kopeli z označenimi vstopnicami, ker je v teh dneh kopel s strani članov in privatnikov preveč obremenjena. Blok z 10. vstopnicami v pršno kopel stane 50 Din, blok z 10. vstopnicami v kadno kopel pa 80 Din, ravno tako stane tudi blok z 10. vstopnicami v parno kopel ali kopel v vro» čem zraku z uporabo prh in bazena 80 Din. Vstopnice, žigosane /po našem poverjeni« šivu, prejmejo naši člani(ice) za kadno ko» pel po 8 Din, za pršno pa po 5 Din pri upravi listov v Učiteljski tiskarni, L nadstr., vrata 15 vsak dan med uradnimi urami. Tovariši in tovarišice, poslužujte se pridno ugodne prilike!
—	Učiteljska hranilnica in posojilnica v Ljubljani je imela svoj redni občni zbor že 2. februarja t. 1. Tudi ta naš stanovski gospodarski zavod je voden z vso vzor» nostjo in solidnostjo, da je učiteljstvo lah» ko ponosno na njo. Zavod ni spekulati« ven, temveč deluje realno in zato s tem večjo sigurnostjo in uživa upravičeno pol» no zaupanje vsega učiteljstva, za kar gre v prvi vrsti zahvala vzornemu vodstvu.
—	Ameriški humbug z darili P. R. K. Ravnatelj tov. Mervič je pod tem našlo» vom podal v »Učit. Tov.« v 32. številki 1 dne 17. marca nekaj besed v pomislek in čutim potrebo, da napišem tudi jaz par be = sed v pomislek. V prvi vrsti lahko mirno konstatiram: P. R. K. se je lotila društvena bolezen — hiranje v nezdravih razmerah — po delni naši krivdi. Kar se tiče preži» ranja slovenščine v tiskovinah, ni vredno tolikega razburjenja. Mnoge tiskovine so res tiskane v srbohrvaščini, ker je Glavni odbor P. R. K. v Beogradu in P. R. K. de» luje na šolah izven Slovenije v večji meri. Tiskanje v treh jezikih je dražje in bi bili nepotrebni stroški; sicer so pa tiskovine, ki jih otroci vedno rabijo, tiskane v slo» venščini, n. pr. »Tekma £a zdravje!« Ako bi bili ti prvi glavni pogreški vzrok, da pri nas P. R. K. tako ne deluje, kakor bi moral, sem prepričan, da bi »Oblastni odbor P. R. K. za Slovenijo« radevolje takoj preskr» bel tiskovine v slovenščini. Nikaka krivda P. R. K. ni, ako si Amerikanci predstav« ljajo Jugoslavijo v Centralni Afriki. ! Po mojem mnenju P. R. K. ni zato tu, da bi v prvi vrsti sprejemal darila od drugih dr» žav, ampak pričakuje, da bo P. R. K. na naših šolah deloval v tem smislu, da bo
'skrbel pri mladini za vsestransko vzgojo, katere naša šola mladini ne nudi. Vprašaj» mo se, koliko je bilo odposlanih daril iz Slovenije? Če pošljejo Amerikanci kaka darila, ni to noben »obligatni obulus«! Po programu P. R. K. za nas niso merodajne številke in statistika, ampak lokalni uspeh na šoli. — Glede dekretiranja od zgoraj: Če ie bila dekretirana ustanovitev P. R. K. na šolah, sem prepričan, da deluje samo ob ustanovitvi, mogoče odgovarja na event. dopise, vse drugo glavno delovanje ostane na mrtvi točki. Vsako društvo ima sedaj v večji ali manjši meri revmatizem, in mi mo» ramo biti zdravniki, ne pogrebci. H koncu samo tosle: Po svojem idealnem programu bi zaslužil P. R. K. veliko več zanimanja pri nas! Toliko za enkrat o P. R. K.
Slavko Mrovlje. t — Kraljeva zahvala. Tov. Janko Le» ban je prejel od ministra dvora iz Beo» grada sledeče pismo: »Primivši Vašu mu« zičku kompozicijo »Pozdr'aiV Jugo« slavij i«, Nj. V. Kralj blagovolio je na« rediti, da Vam se izjavi zahvalnost na toj ljubeznoj pažnji.«
—	Umrl je v Ljubljani gosp. Anton R e p o v š , oče tov. Miro Repovša, šolskega upravitelja na I. deški osnovni šoli v Ljubljani in tast tov. F. Lužarja, viš« jega šolskega nadzornika v pok. Pogreb po» kojnika je bil dne 29. marca t. 1. — Naše sožalje!
—	Rdeči nageljčki. Avtorica tovarišica Marica S t ,r n a d »t i z e r 1 j e V a , uči» teljica v Mariboru, Aleksandrova 8, sporo» ča uredništvu »Učit. Tovariša«: »Da zado» stim svoji dolžnosti, katere se zavedam kot učiteljica, pošiljam Vam za danes 5 iz» vodov svojih »Rdečih nageljčkov«, ki naj se prodajo v prid Učit. konviktu v Ljub» ljani.« Uredništvo je izročilo izvode kon» viktu, za kar se avtorici prav lepo zahva» ljujern z željo, naj sega učiteljstvo pridno no »Nageljčkih«, da ji »ne zvenejo v za» boju«, ker bi jih bilo res škoda. — Josip Kobal, blagajnik.
—	Risanje s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let; knjiga, ki jo je spisal Alojzij Novak, je odobrena z Odlokom ministrstva prosvete O. R br. 16.223 z dne 14. marca 1927 kot pomožna knjiga za osnovne in meščanske šole.
—	III. književna tombola Jugosloven» ske Matice. S številkami 24, 7, 43 in 33, ki so bile izžrebane v času od 4. do 18. t. m..
so bile zadete vse ambe in vse ter* ne. Odslej se vrši torej igra za kvater* n e in so bile v to svrho izžrebane 25. t. m. sledeče številke: 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49 in 72. _ Kdor je s temi in prejšnjimi šte* vilkami zadel kvaterno (izmed izžrebanih številk štiri v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovenske Matice, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Prihod* nje žrebanje se vrši 1. aprila in pridejo predvidoma na vrsto že činkvine.
_ Učiteljstvo in Sokolstvo. V Mari* borski sokolski župi je včlanjenih 296 uči» teljev, večina od teh deluje aktivno v va* diteljskih in upravnih odborih ter v raznih odsekih. V Sloveniji je 5 žup, ki so razme* roma enako močne. Lahko trdimo, da je v Sloveniji ca. 1500 učiteljev(ic) včlanjenih v Sokolu, t. j. vsaki drugi učitelj je Sokol. — Podobno sliko bi nam podala statistika uci* teljskega prosvetnega dela brez razlike na strankarsko orientacijo, ki bi jo bilo nujno izdelati, da bi javnost videla delo našega
Stall^l Današnji številki »Učit. Tovariša« je priložen cenik češke tvornice glasbenih instrumentov Josipa Lidl v Brnu, Cehoslovaška republika, na kar nase uci* telje opozarjamo. Tvrdka Lidl je največje češko podjetje te vrste in izdeluje samo prvovrstne glasbene instrumente, ki jih iz« važa po celem svetu. Kot renomirana tvrd» ka ima največ odjemalcev v vojaških in društvenih godbah ter v raznih orkestrih. G g. učiteljem daje imenovana tvrdka od vseh naročil 10% popust.
—	Nekaj stotin jabolčnih divjakov ima še na prodaj uprava centralnega šob skega vrta v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Prodamo tudi gomolje raznih vrst dalij (georgin).
—	Modni salon za izdelavo špecialne damske garderobe otvori s 1. aprilom go» spod F. POTOČNIK, lastnik krojnega uči» lišča, Stari trg, Ljubljana. Gotovo bode omenjeni damam postregel z najnovej* šimi kroji in modeli ter zato opozarjamo na oglas.
Enotna fronta učiteljstva z ostalim drž. uradništvom.
—pz Blagajnike učiteljskih društev, ki so pristopila k »Zvezi državnih nameščen« cev« prosimo, da pobirajo od članov dolo» ceni mesečni prispevek in ga pošljejo glav* nemu blagajniku UJU Ljubljana in ne di* rektno »Zvezi«. Prispevek naj bo vpisan tudi v mesečnih prijavah. — Blagajnik.
—pz Zveza državnih nameščencev za ljubljansko in mariborsko oblast je imela 26. t. m. zopet sejo, na kateri so se vršile v prvi vrsti priprave za akcije glede pred» stoječih perečih vprašanj državnega urad* ništva. Seje se je udeležil tudi zastopnik iz Maribora.
—pz Zmota. Nekatera društva in dr* žavni uradniki so v zmoti, ker menijo, da so že člani Zveze, če pristopijo k svojim krajevnim organizacijam, tkzv. »okrožnim skupinam«. Zaradi tega b'o Zveza dala toč* na navodila v tem oziru. Strokovna dru* štva lahko postanejo člani Zveze le potom svojih pokrajinskih strokovnih organizacij in ne potom »okrožnih skupin«.
—pz Konferenca čin. org. v Beogradu. Dne 8., 9. in 10. aprila bo v Beogradu kon* ferenca čin. organizacij.
—pz Temeljne točke, ki se bodo ob* ravnavale na konferenci Čin. Saveza v Beo* gradu bodo izpopolnitev organizacije vsega državnega uradništva in vstop hrvatskih zagrebških skupin v Čin. Savez, akcija za podaljšanje stanovanjskega zakona in re* vizija uredbe o razvrstitvi ter činovniškega zakona.
—pz Statistični podatki vsega v Čin. Savezu organiziranega državnega uradni* štva. Zveza državnih nameščencev za Slo* venijo zahteva članske sezname in druge statistične podatke državnega uradništva, ki je potom svojih strokovnih organizacij organizirano v Čin. Savezu. Čin. Savez zbi* ra materijal za celo državo.
—pz Delovni program Čin. Saveza. Čin. Savez sporoča iz Beograda pokrajin* skim Savezom, da je predložil resolucije, ki jih je sprejel kongres v Zagrebu na mero* dajna mesta in da dela v zmislu delovnega programa, ki mu ga je določil kongres.
—pz Amandmani in Čin. Savez. Čin. Savez obrača posebno pozornost na amand* mane, ki zadevajo revizijo uradniškega za* kona. Pokrajinski Savezi zbirajo materijal, da bodo vnesene vse izpremembe, kakor jih je izrazilo državno uradništvo. Zveza poziva vse organizacije, da ji pismeno spo* ioče svoje specialne želje.
—pz Kadrski rok in vojna leta — štetje v penzijo. Zelo različne so rešitve v tem oziru pri raznih resorih in celo Državni Sa* vet ne rešuje enako tozadevnih vlog. V penzijo se všteje kadrski rok, dočim ga v napredovanje enim štejejo, drugim pa ne.
Glede vojnih let se bi pa stanje zelo poslabšalo, ako ne bodo šteta dvojno v pen* z»JO, ker zahteva novi fanančni zakon 35 efektivnih let za penzijo. — Zveza držav* "ih nameščencev se bo zavzela za to, da se ta zadeva ugodno uredi, posebno ker bi bili nekateri občutno prizadeti.
.. Avtomatično napredovanje. Na vcnt'1 fZe državnih nameščencev se je zanir tuc*' vPrašanje napredovanja in položaj6 Rviš->ih skupin le ,za posamezne tem	rez izJerne so se vsi strinjali s
: i ' a bi se zahtevalo za vse katego* J _ anistva avtomatično napredovanje.
nil ;^~Pjk0krajni glavar g. Marič je izsto* pu iz odbora Zveze državnih nameščencev.
ker je pozvan v Beograd v ministrstvo ter je sklenil odbor pozvati na njegovo mesto finančnega svetnika J o s. Pirca.
—pz Brezplačno lečenje v bolnicah.
Ker je bila v zadnjem času poslabšana od* redba glede brezplačnega zdravljenja dr* žavnih nameščencev v bolnicah, se je Zve* za državnih nameščencev obrnila na Čin. Savez naj izposluje vsaj revizijo tega od* loka v toliko, da bo III. in II. razred prost, za I. razred pa naj bi se zahtevalo doplačilo 25 Din dnevno. V splošnem pa naj bi se uredilo to vprašanje s pravilnikom.
_pz Na prelog odbornika=viriiista pri
seji Zveze državnih nameščencev za Slove* nijo tov. Iv. Dimnika je Zveza pozvala za včlanjenje tudi organizacijo meščansko* šolskega učiteljstva. Odzval se je doslej mariborski odsek, ki je zahteval potrebna pojasnila.
—pz Orožne vaje za učiteljstvo. Pov. UJU Ljubljana je izročilo obširne podatke o odsluženju vojaške službe za učiteljstvo Zvezi državnih nameščencev, da bo tudi ona podpirala stremljenje učiteljstva za odsluženju orožnih vaj med počitnicami in ne med šolskim letom, ker trpi šola in stan zaradi premeščanj. Tudi ostalo uradništvo je uvidelo upravičenost te zahteve in bo podpiralo zahtevo učiteljstva. Zveza je po* tom Saveza napravila potrebne korake.
—pz Zastopstvo učiteljstva v odboru Zveze državnih nameščencev. Ker je bilo eno mesto izpraznjeno, bi moral priti v odbor Zveze strokovni tajnik pov. UJL Josip Kobal. Ker pa nekatere stroke niso zastopane v odboru, je poverjeništvo na korist tem strokam resigniralo na to mesto, ker ima v odboru že itak poverje* nika Andreja S k ul j a in kot virilista urednika Ivana Dimnika.
—pz Izplačilo razlik. Glavni Savez je sporočil Zvezi v Ljubljano na njeno ur*, genco, da ni pozabil na akcijo glede izpla* čila dolžnih razlik. Stavil je tudi to v reso* lucijo in deluje naprej na tem vprašanju. Dosedaj so se izplačale razlike služ. z otro* ci in s 15 let službe v Južni Srbiji, sedaj pridejo drugi na vrsto, brez otrok. V pro* računu je zopet deset milijonov dinarjev v ta namen. Kakor poroča Glavni Savez, bo v letošnjem letu rešeno vprašanje razlik in ga namerava država rešiti v obliki ratne štete, da bi uradništvo dobilo obligacije, ki bi se obrestovale.
—pz Zdravljenje državnega uradništva. Zveza namerava podvzeti korake, da bi državno uradništvo pri bolniški blagajni ne prejemalo le popusta za kopeli, temveč tu* di v ambulantnih slučajih, kakor železni* carji, ki imajo 50% popust.
—pz Članarina za »Zvezo državnih na« meščencev«. Blagajnik Zveze je na zadnji seji pozval vse strokovne organizacije, naj redno plačujejo članarino, ker sicer Zveza ne more brez sredstev delovati. Tudi sre* ska učiteljska društva pozivamo, da točno pobirajo za Zvezo po 1*20 Din mesečno od vsakega člana. Blagajniki naj nakazujejo ta denar glavnemu blagajniku pov. UJU, ki bo obračunal nadalje z Zvezo. V mesečnih prijavah naj pripomnijo blagajniki sreskih društev, koliko članarine so nakazali in za koliko članov za Zvezo državnih name* ščencev.
—pz Pravila Zveze državnih nameščen» cev. Zveza je sklenila na zadnji seji zalo* žiti pravila in pozvati včlanjena društva, da takoj potom svojih strokovnih organizacij javijo, koliko izvodov naročajo.
—pz Časten večer bivšemu predsedniku Zveze državnih nameščencev g. M. Lillegu priredi Zveza dne 2. aprila t. 1. v Ljubljani.
—pz Učiteljska društva — podporni člani društva državnih upokojencev in upo= kojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru. Sle* deča p. n. učiteljska društva so ugodila naši prošnji ter pristopila kot podporni člani: 1. Smarsko*rogaško učiteljsko dru* štvo UJU 100 Din. 2. Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota 110 Din. 3. Učitelj* sko društvo Celje 100 Din. 4. Učiteljsko društvo Ormož 130 Din. 5. Učiteljsko dru* štvo Sv. Lenart v Slov. goricah 44 Din.
6.	Učiteljsko društvo za krški okraj 213 Din.
7.	Šmarsko * rogaško učiteljsko društvo »Edinstvo« 186 Din. 8. Učiteljsko društvo za mariborski srez 100 Din. Gori navede* nim p. n. učiteljskim društvom oziroma njihovim članom(icam) — p. n. damam in gospodom — izrekamo najtoplejo zahvalo. Predsednik: dr. Kronvogel. dvorni svetnik v pok. — Tajnik: Rado Kopič, nadučitelj v pok.
Meščanskošolski vestnik.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJSTVA
MEŠČANSKIH ŠOL V SLOVENIJI.
V ponedeljek 4. aprila t. 1. se vrši ob* čni zbor tega društva v Celju po prihodu dopoldanskih vlakov v poslopju meščanske šole. Dnevni red je v smislu pravil. Odbor organizacije polaga obračun svojega dela v minulem poslovnem letu. Polni upov smo vstopali vanje, razočarani v marsičem zre* mo zdaj nazaj na leto boja in dela za našo ljubljenko, ki z resnim delom dokumentira kljub vsem pretresom, svoj obstoj in ve* liko življensko silo. Obenem stopa v IV. leto obstoja društveno glasilo »Gradanska škola (meščanska šola), ki krepko brani šolo in skrbi za njen razvoj. Vešča roka njenega urednika in krmarja organizacije vodi društvo in list varno med belgrajsko Scilo in slovensko Karibdo k idealu popol* nosti.
Želeč stanovsko organiziranemu uči* teljstvu meščanskih šol obilo uspehov v nadaljnjem delu za stan in šolo, upamo, da se nam posreči v doglednem času ustvariti
enotno fronto vsega učiteljstva osnovnih in meščanskih šol v državi.
To v premislek vsem dvomljivcem in uskokom, ki ne pojmujejo duha današnje dobe in si žele vrnitve starih časov medse» bojne borbe za stranke in njih šoli in sta* nu tuje ideale.	A. M.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Nominiranje kandidata v ožji so* svet za kranjski in radovljiški okraj. Z ozi* rom na izjavo v »Edinstvu« št. 10, ki so jo sestavili 18. marca 1927 v Šmartnem pri Kra* nju sporazumno kranjski delegati in seda* nji predsednik radovljiškega učiteljskega društva g. Schiffrer, povdarjam ponovno, da sem razposlal kot takratni poslevodeči tajnik UJU — poverjeništvo Ljubljana okrožnico z dne 18. junija 1926, št. 509, za* devajočo nominiranje kandidatov v ožji so* svet za posamezna okrožja, istočasno vsem včlanjenim okrajnim učiteljskim društvom, torej tudi radovljiškemu, v roke takratne* mu predsedniku g. Leopoldu Baeblerju v Radovljici. Vsako odpremo pisem z okrož* nicami na vsa društva vselej sam točno pregledam. Poverjeništvo je točno in na* pram vsem društvom objektivno izvršilo svojo nalogo. — Josip Kobal, strok, tajnik.
Učiteljski pravnik.
—§ Prošnje za dopust po privatnem poslu je treba v smislu okrožnice V. Ž. ljub* ljanske oblasti S. br. 3832/27 in P. br. 1394/27 kolekovati. Državni uslužbenec, ki je pozvan k sodišču kot priča, javi to okol* nost svojemu neposrednemu starešini; ta vzame odsotstvo na znanje ter javi sreske* mu poglavarju. V tem slučaju ni potreba takse.
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—	Imenovanja. V Mariboru za stal» nega učitelja na IV. deški osnovni šoli Janko Samca. VŠpitaliču pri Mot* n i k u za šolskega upravitelja Ljudevit Ka* baj; za stalno učiteljico v Špitaliču Olga Kabaj*Petrič.
—	Napredovanja. V 1. grupo II. k a* tegorije: Janko Blagajne, Josip Pečnik, Vincenc Robljek, P. Arhangelj Appej. V 2. grupo II. kategorije: Pavel Medič, Ljudmila Hofbek*Kokot, Jožefa Kobal, Ro* za RibičičsArrigler, Olga Zajec, Stanko Gradišnik, Marija Deržaj, Alojzija Kramer, Franja Novak, Angela Rusanov«Kallat, Eli* zabeta RoškersMuhar, Marija Teušič, julija Zaunfuchs. V 3. grupo II. kategorije: Sonja Kavčnik*Vyzourek, Ana Menard, Berta Saksida, Svatopluk Stoviček, Petra Obersnu, Venera Josin, Veronika Bolhars Petrič, Marjeta ČepičsLjubec, Elizabeta Drassal, Alfonz Mazlu. V 4. grupo II. kategorije: * Stanko Jurdan,, Josipina Milavec, Boris Pečarič, Janko Benedičič, Viktorija Kulovic, Marija Wider, Ana Je* glič, Boris Boc, Vida Fajdiga, Olga Šijanec, Ana Vidovič, Ana Medved, Rudolf Maca* rol, Stanislava Poljanec, Ernestina Peunik, Julija Štibler, Angela Križman*Schwarz, Marija Dirnbek, Marija Vrečko, Anton Se* niča, Marija Justin, Marija Ramšak, Bogdan Jurančič, Elizabeta Rojnik, Fran Ferluga, Ana Kogoj.
REŠEVANJE VLOG ZA POVIŠICE.
Tovariši(ice), ki prosijo za napredova* nje v položajni plači, se često obračajo name, naj bi jim to napredovanje požuril. Pogosto dobivam pisma, datirana isti dan, ko prosilec preda vlogo svo^femu predstoj* niku; v tem slučaju seveda ne morem po* žuriti, ker mora vloga iti svojo uradno pot.
Da pa so vsa ta pisma brez potrebe, bodi razvidno iz tega, ako opišem pošto* pek s prošnjami za napredovanje v mini* strstvu prosvete.
a)	Prošnje za napredovanje v 4. in 3. grupo se zbirajo od 15. vsakega meseca do 14. prihodnjega meseca ter se izvrši napre» dovanje za vse te vloge v skupnem odloku, ki ga vsakega 14. dne meseca podpiše gosp. pomočnik ministra prosvete, tako da vsem prosilcem pripadajo v smislu čl. 106. čin. zakona prejemki po tem napredovanju od 1. dne t. m. in da ni nihče oškodovan radi administracije v ministrstvu.
b)	Drugače je s prošnjami za napredo* vanje v 2. in 1. grupo, za katero je potre* ben kraljev podpis na ukaz. Sprejemanje teh vlog se zaključuje že 4. vsakega mese* ca, tako da je navadno podpisan tudi ukaz že v prvi polovici meseca, in se morejo pre» jemki n-akazati že od 1. t. m. Ta podpis na ukazu pa včasih zavlečejo krize ali kraljeva odsotnost ali kaki drugi nepredvideni vzro* ki in v takem slučaju se rešitev nikakor ne da požuriti.
V pomirjenje slovenskega učiteljstva pa pripomnim lahko, da se v odseku za Slovenijo ministrstva prosvete pravočasno in kot nujno rešavajo predvsem one vloge, ki zadevajo učiteljski žep. A tudi učitelj* stvo samo naj gleda na to, da pravočasno vlaga tovrstne prošnje.
P. Flere.
Razpisi služb.
—i Razpisana mesta na osnovnih šolah in otroških vrtcih mariborske oblasti: Srez Dravograd: v Črni služba za otroško vrtnarico. Srez MariboV desni
breg: v Radvanju služba za učiteljico. Srez Maribor levi bTeg: Maribor I. dekliška osnovna šola služba veroučitelja. Maribor, mesto stalnega suplenta, v Mari* boru na otroških vrtcih I., II. in III. so raz* pisana mesta treh otroških vrtnaric upra* viteljic in treh otroških vrtnaric. Srez Slovenjgradec: v Šoštanju služba za veroučitelja. Prošnje je vlagati pri pristoj* nem šolskem upravitelju najkasneje do 20. aprila t. 1.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste dobili položnice za 135. smrtni slučaj (Matija Heric, Maribor) in / 136. smrtni slučaj (Leopold Cesar, Ljubljana) s poštnino 11 Din, zakonski pari dvojno. Kdor ima kaj zaostanka, se mu je ta pri* štel h gornjemu znesku. Prosim, da takoj v prvih dneh aprila 1927 nakažete te zne* ske! — V zadnjih dneh marca so nakazali nekateri člani zneske, za katere pa uprav* nik pri razpošiljanju položnic še ni vedel (križanje na pošti), zato jih tudi ni upošte* val. Ta nakazila pa niso izgubljena; višje nakazani zneski se bodo vknjižili članom za prihodnje smrtne slučaje. — Učit. Sa* mopomoč ima danes (28. marca 1927) 2069 članov. Posmrtnina znaša 10.345 Din.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Ferijalni Savez učiteljstva. Ekskur* zija na Francosko in kolonije na Hvaru in Braču. O tem bomo sklepali podrobno na ferijalnem zborovanju na veliki četrtek 14. aprila ob 10. uri v Laporjah pri Slov. Bi* strici. Z ozirom na aktualnost in končnove* ljavni sklep udeležba vseh ferijalcev(jalk)» učiteljev(ic) nujno potrebna! — Pristop k U. F. S. Prosimo pravočasne prijave do 15. aprila za U. F. S., da pozneje ne bo izgo* vorov od strani slovenskih učiteljev(ic)*fe* rijalcev, ako bomo razširili poziv na ostale tovariše(ice), ki bodo brezdvomno v pre» moči z odzivom! — S. Mrovlje, glavni pov. U. F. S., Jesenice.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vr*
šil 12., 13. in 14. aprila. Za mešani zbor 12. in 13. aprila, za ženski zbor 14. aprila. Za* četek 12. aprila ob 9. uri v Glasbeni Matici. Pred koncertom, ki se bo vršil junija me* seca, imamo le še dva tečaja. Pričakujemo, da se udeležite teh dveh pevskih tečajev polnoštevilno. Prijave za hrano in stanova* nje pošljite pravočasno!	Odbor.
Književnost in umetnost.
—k Jack London »Železna peta«. Iz*
dala Zadružna založba v Ljubljani, Alek* sandrova c. 6. Cena drugemu delu 12 Din.
—	Te dni je izšel drugi del tega romana v prevodu Ivana Vuka. Že v prvi knjigi je roman vzbudil veliko napetost, ki pa se v drugi knjigi še stopnjuje. — Jack London je eden ¡najmarkantnejšjh hmerikanskih pisateljev in roman »Železna peta« spada med njegova najboljša dela.
—k Ideje i problemi. Spisal Miljenko Vidovič. Zaloga biblioteke »Uzgajatelj« v Sarajevu, cena 30 Din. — Knjiga vsebuje večjo množino Vidovičevih člankov in raz* prav, ki jih je uredil učitelj Kamilo Bros* sler. Glavni odlomki knjige so: Veličina človeka, problemi življenja, človek in inte* lekt, človek in srce, človek in volja, proble* mi vzgoje, šola in prosveta, religija in pro* svetno»etični pokret, šola za odrasle.
—k Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine je izšel v založbi Družbe sv. Mohorja v Prevaljah. Cena broš. 5" 10 Din za člane in 6'80 Din za nečlane. Dobiva se v vseh knjigarnah.
Slovarček v žepni obliki je zelo pri* praven. V abecednem redu navaja pogre» ške v besedah, oblikah in konstrukcijah našega knjižnega jezika. Slovarček je se* stavil profesor I. Koštial.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Okr. učit. društvo za ljubljansko okolico bo zborovalo v soboto 9. aprila 1927 ob 9 H uri v Mestnem domu v Ljub» ljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pred* sednikovo poročilo. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. »Razvoj in pomen alpinizma z ozirom na domoznanski pouk«, predava s skioptičnimi slikami gosp. dr. H. Tuma. 4. »Naš delovni program«, poroča član sta* novskega političnega odseka. 5. Slučajnosti.
—	Ob 14. uri prosta zabava članstva v Ljub* ljanskem dvoru, pri kateri se bodo proiz* vajali koncertni komadi salonskega orke* stra našega članstva. Sam dnevni red za* hteva od slehernega člana(ice) prisotnost na zborovanju. Ob 9. uri istotam odborova seja.
—	Predsednik.
= Vabilo na redni občni zbor Učitelji skega društva za kozjanski okraj, ki se bo vršil dne 6. aprila 1927 ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Vo* litev odbora. 5. Slučajnosti. Ob tej priliki bo sreski poglavar dekoriral z redom Sv. Save V. reda bivšega društvenega predsed* nika in častnega člana tov. Frana Šetinca. Udeležba obvezna! — Odbor.
= Učiteljski krožek za sodni okraj Višnja gora bo imel svoj sestanek v sredo 6. aprila ob pol desetih v Višnji gori. Med drugim nadaljuje svoje predavanje tovariš Mer vi č. Pridite vsi!	S.
= Savinjsko učit. društvo za vranski okraj zboruje v soboto 9. aprila ob 10. uri na Gomili skem s sledečim dnevnim redom: 1. zapisnik; 2. dopisi; 3. poročilo o seji širjega sosveta v Celju — B. Zdolšek; 4. Poročilo o občnem zboru UD v Mariboru — tov. O. Korberjeva; 5. poda* vanje tov. Rosensteina: O šolskih vrtovih; 6. slu» čajnosti. — Posebna vabila se ne bodo razpo« šiljala, — Predsednik.
= Kamniško učiteljsko društvo zboruje v soboto dne 9. aprila 1927 ob 9. uri v šolskem poslopju v Domžalah. Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. gospodarski računi na višji stopnji osnovnih šol, poroča tovariš Božič; 3. volitev de» legatov za pokrajinsko skupščino; 4. slučajnosti.
= Učiteljsko društvo UJU za brežiški in sevniški okraj zboruje dne 9. aprila točno ob 10. uri v osnovni šoli v Brežicah s sledečim dnevs nim redom: 1. zapisnik; 2. dopisi; 3. solnce in rastlinstvo, predava tov. A. Peteriin; 4. slučaj» nosti. Udeležba obvezna! Odsotnost se mora opravičiti!
— Okrajno učiteljsko društvo UJU Rado v i Ijica zboruje dne 9. aprila 1927 (v soboto) ob 10. uri na Bledu. Dnevni red: 1. odobritev zad» njega zapisnika; 2. predavanje tov. Mrovljeta: »Izobrazba in vzgoja«; 3. predavanje tov. Žagarja: »Žensko vprašanje«; 4. delovni program pov. UJU Ljubljana; 5. slučajnosti; 6. sklepi. Pridite vsi — udeležba obvezna. Pol ure pred zborovanjem je odborova seja, predlogi naj se pravočasno pri» pravijo. — Odbor.
Poročila:
+ šoštanjsko učiteljsko društvo je
imelo svoj letni občni zbor dne 10. febru» arja 1927 v Velenju.
Uvodoma pozdravlja predsednik tova» riš Stopar zborovalce, zlasti zastopnika ožjega sosveta. Kratko omeni važnejše do» godke preteklega leta, kakor: ustanovitev »Edinstva«, razpustitev »Slomškove zveze« in nove učne načrte; konštatira sklepčnost in otvori občni zbor.
Po odobrenju zapisnika so se prečitali došli dopisi in vzeli na znanje. ,
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je imelo društvo, ki šteje 44 članov in članic, v preteklem letu 4 zborovanja in 1 sejo skupno s slovenjgraškim učiteljskim društvom. Zborovanja so se vršila menjaje v Velenju in Šoštanju. Vsakokrat so bila na dnevnem redu važna poročila. V začetku šolskega leta 1926./27. se je vršil v Šoštanju pod vodstvom tov. Tajnika dvodnevni prak» tični tečaj za rokotvorni pouk. — Splošno so bila zborovanja dobro obiskana.
Blagajniško poročilo je bilo precej raz» veseljivo. Blagajna izkazuje prebitek 2185-79. Pregledovalca računov sta našla izpiske in priloge v najlepšem redu in sta predlagala, da se da blagajničarki absolutorij. Pred« sednik se ji je za njeno vzorno gospodar« stvo iskreno zahvalil.
Odbor je ostal dosedanji: predsednik Vinko Stopar; podpredsednik Martin Vreč« ko; tajnica Iva Rakovčeva; blagajničarka Cilka Trobejeva; odborniki: Tajnik Miloš, Rozman Avgust, Hribernik Franc, Marica Trobejeva. Namestnici: Janežič Gusta, Ko« sar Agneza. Pregledovalca računov: Ferdo Pokerčnik in Mihael Plaš.
Sledilo je nato poročilo o seji širjega so« sveta v Celju.
Sklepi: 1. Pov. UJU Ljubljana naj gle« da na to, da se pri srezih zopet nastavijo sreski potovalni učitelji v nadomeščanje učiteljstva, ki se nahaja na dopustu. Ti po« tovalni učitelji bi se lahko tudi poslali na šole, na katerih je kako učno mesto iz ka« teregakoli razloga nezasedeno. Vsled nado« meščanja trpi razredni pouk; mnogo šol, posebno enorazrednic, pa je po več mese« cev sploh brez učitelja.
2.	Pov. naj dela na to, da se uveljavi tudi za učiteljstvo ugodnost čl. 40. urad. zakona na oddaljenih in eksponiranih šolah.
3.	Pov. naj opozori šolsko oblast, da je mnogo šol v krajih, kjer samski učitelj ali učiteljica ne more dobiti hrane in da je njena dolžnost zahtevati od lokalnih fak« torjev, da skrbijo za primerno stanovanje in možnost prehrane učiteljstva.
Članarina se je določila: redni člani 15 Din, poročeni 10 Din, učiteljice ženskih ročnih del in vrtnarice 12 Din.
Prihodnje zborovanje bo meseca marca
Tajnica.
4- Gornjegrajsko učiteljsko društvo je
imelo svoj občni zbor dne 12. marca 1927 v Ljubnem. Udeležba je bila dobra.
Po običajnem pozdravu prečita pred« sednik došle dopise, ki se vzamejo na znanje.
Nato je prečital tajnik zapisnik zad« njega zborovanja in podal letno poročilo o delovanju društva. Vsled odsotnosti bla« gajničarke je podal predsednik blagajniško poročilo, ki izkazuje 4431 Din prejemkov in 3707-50 Din izdatkov; prebitka je 723"50 Din, Obe poročili se odobrita.
Predsednik je poročal o seji širjega so« sveta poverjeništva UJU v Celju. Tudi to poročilo navzoči odobrijo.
Proračun za leto 1927 se je sestavil po določilih poverjeništva in znaša letno za redne člane 150 Din, za učiteljice poročene z učitelji pa 80 Din.
O pouku o deških ročnih delih je pre« daval predsednik V. Pulko, in sicer na osnovi razprav oblastnega šolskega nadzor« nika Mat. Senkoviča, objavljenih v »Popot« niku« za leto 1925. in v članku »Reforma osnovne šole« v »Pedag. zborniku« za leto
1925. O tem predmetu se je razvil živahen razgovor, katerega rezultat je bil, da pouk o deških ročnih delih kot samostojen predmet v današnjih razmerah ni mogoč, ker še manjka k temu mnogo predpogojev.
Za upravno leto 1927. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ivan Dolinar, namestnik Ivan Pušenjak, tajnik Jos. Trat« nik, blagajničarka Danica Pulko, odbornika Lucija Rainer in Miroslav Počkaj.
Dosedanjega predsednika Valentina Pulka je društvo imenovalo svojim častnim članom zaradi zaslužnega delovanja za društvo.
+ Novomeško okrajno učiteljsko dru»
štvo je imelo v soboto 12. t. m. ob 10. uri v novomeški osnovni šoli svoj redni občni zbor. Občnega zbora se je udeležil tudi tov. M e r v i č , ravnatelj meščanske šole v Rib» niči. Udeležba je bila še precej povoljna.
Predsednik P i r n a t otvori občni zbor, pozdravi navzoče, prav posebno še tov. M e r v i č a ter preide na dnevni red.
Poročila. Tov. predsednik prečita do« šle uradne dopise. Živahna debata se je razvila pri dopisu, ki omenja, da se bo osnoval »Pevski zbor slov. učiteljstva«. Prav toplo sta to priporočala tov. Mer« vič in Ivanetič, nakar se je na pred« log tov. predsednika sklenilo, da bodo čla« ni v ta namen prispevali mesečno po 1 Din. Takoj nato je podal tov. P i r n a t lepo za» okroženo poročilo celoletne poslovne dobe društva. Po končanem poročilu je podal tudi revizijsko poročilo Poverjeništva UJU za poslovno dobo 1924., 1925. in 1926. leta. Poročilo predsednika, tajnika, blagajničar» ke, kakor tudi ostala poročila so bila z odo» bravanjem vzeta na znanje. Računska pre« glednika sta konstatirala, da je društvena blagajna v redu in dala blagajničarki in celokupnemu odboru absolutorij.
Polletni proračun in določitev člana« rine do 1. septembra 1927: Članarina za bo» dočo poslovno dobo bo znašala letno za redne člane in upokojence po čin. zakonu 150 Din, za učiteljice ročnih del 110 Din, za učiteljice, poročene z učitelji in upokojence pred čin. zakonom pa 80 Din.
Volitev društvenega odbora: Volitve so se izvršile -po listkih in potekle v najlep« šem redu. Po končanem rednem občnem zboru se je nanovo izvoljeni odbor konsti« tuiral sledeče: Pirnat V. (preds.), Ivanetič (podpreds.), Menard (tajnik), Sušnikova (blagajničarka), Klemenčičeva, Grad Janko in Obrekar (odborniki); Weber, Grad Bo« ris in Grudnik (namestniki). Računskim preglednikom sta bila izvoljena: Žukovec in Berden, v razsodišče pa tov. Štular, Cla« ricijeva in Lobe. Delegati za pokrajinsko in glavno skupščino se bodo volili na prihod« njem zborovanju.
O reformi zgod. pouka: Tov. Mervič je nadaljeval predavanje o zgodovini, in sicer srednji in novi vek. Med izvajanjem predavatelja je vladalo izredno zanimanje. Občudovali smo njegovo globoko in moj« strsko prednašanje. Za vseskozi poučljivo in stvarno podano poročilo je žel tovariš Mervič iskreno zahvalo in priznanje.
Predlogi in nasveti: Tov. predsednik nasvetuje, da bi novomeško učiteljstvo pri« redilo kako igro, katere čisti dohodek naj bi omogočil odkritje Muhove spominske plošče. Na predlog tov. Grada se je osno« val v našem društvu pevski zbor. Za pevo« vodjo je bil izvoljen tov. Grad, za njego« vega namestnika pa tov. Kržišnik. Raz« pravljalo se je tudi o pletarskem in vrt« narskem tečaju. Končno omeni še tovariš Koželj, da bo kmetijska šola na Grmu raz« pošiljala brezplačno sadike inozemskih in domačih zelišč vsem učnim močem, ki ima« jo vrtove na razpolago in se za to interesi« rajo. Kdor se bo tega poslužil, bo moral je« seni poročati o uspehu. Prihodnje zborova« nje se pravočasno objavi v »Učit. Tov.«
Tajnik.
Prosveta.
—p Kako si zigotovimo marjonetno gledališče — sestavil Josip Drozd, založba J. Vlad. Mangla v Rude nad Moravou, Če« hoslovaška, cena 5 Kč. Knjiga vsebuje na« vodilo za popolno izdelavo marjonet — od izrezovanja rok, nog, trupla in glave, do iz« delave obleke. Kdor se za delo zanima, naj se obrne direktno na založbo.
PO SKLEPU LISTA.
— Gojenke Državnega ženskega učiteljišča v Mariboru prirede dne 6. aprila 1927 ob 20. uri v veliki kazinski dvorani svojo akademijo. Na programu sta 2 deklamaciji, 3 ženski zbori, 2 me» šana zbora, dalje klavirska in solopevska točka. — Čisti dobiček akademije je namenjen deloma poučnemu potovanju gojenk IV. letnika, deloma pa v prid Podpornemu društvu Drž. žen. učite» Ijišča v Mariboru. Tovariši in tovarišice, pokažite svojo solidarnost z učiteljskim naraščajem — in posetite to prireditev v čim večjem številu!
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
39 ŠAGRIN" dr, z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
Pozor moderni svet!
Otvoritev špecialnega modnega salona za izdelovanje damske garderobe.
Cenjenim učiteljskim krogom naznanjam, da bodem na splošno željo s 1. aprilom 1.1. otvoril Specialni damski salon po francosko-angleškem sistemu za izdelovanje garderobe po meri. Izdelovali se bodo najnovejši kostimi, plašči, francoske toalete po najnovejših svetovnih žurnalih in po mojem preizkušenem kroju.
Kot član internacionalne krojne akademije London in Pariz imel bodem na razpolago vedno najnovejše evropske modne novosti, da mi bode mogoče ustreči tudi z najbolj luksuznim delom.
V zalogi bode vedno najnovejše če'ko in angleško blago kakor tudi svila. V smrtnih ali nujnih slučajih izvršitev v 24 urah. Naročila se sprejemajo že sedaj. Izdelovanje krojev po meri. Cene solidne.
Cenjenim učiteljskim krogom se priporoča lastnik krojne šole in modnega salona
F. POTOČNIK
za svoj kroj in modele imenovan izvedencem rimske razstave, odlikovan z zlato medaljo hi naslovom krojnega profesorja.
Ljubljana, Stari trg 19. I. nad.
Utiteljskim krogom znaten popust.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
*	-1 J	MULI OGLASI 1 dali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene »bčinstva. vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—.	*
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 4 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov k 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše veza-
ne ž 60.— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane ž 30,— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov ž 3.— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU,
ako imate uvedene roč- j ne zemljevide kulturnih i
skupin, katere le Izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
)
) Pravkar izšlo!
)
D
NOVO!
Pravkar izšlo! (
A. Novak: RISANJE
s podrobnim u&rtim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI —VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
J	Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo
/	za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo
)	pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesežnih obrokih.
)	naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska nI. 6. (
^WU/MÍM/U/U/WU/WU/kUWWU/U/U/WU/UMUMWÜ/U/^
S 3 3 31
a
3 3 S 3 3 3 3
a
3 3 3 3
a
3 3
a
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani
priporoča iz svoje zaloge učila:
Toplomer 40» R in 50° C Din 30.—. Toplomer 80° R in 100» C Din 35.—. Barometer Din 225.—. Kvadratni meter (m2) na platnu in palicah Din 100.—.
Kubični meter (m3), zložljiv iz 12 meter«
skih palic, Din 180.—. Kubični decimeter (dm3), razstavljiv na
cm3, Din 48.—. Papirnati meter (v širokosti 1 dm) Din 5.—. Šolski meter (palica) Din 32.—. Magnetna palica Din 36.—. Magnetna podkev 12 cm Din 16.—. Kompas v kovinasti in s steklom zaprti
škatlici Din 50.—. Ravna natega Din 20.—. Kriva natega Din 12.—. Vodomet Din 20.—. Meden obroček s kroglico Din 54.—. Špiritna svetiljka Din 18.— do Din 24.—. Električno nihalo Din 16.— do Din 56.—. Voltov element Din 116.—. Steklena palica Din 20.— do Din 30.—. Ebonitna palica z drgalom Din 42.—.
Lejdenska steklenica Din 84.—.
Izpraznjevalec Din 30.—.
Heronova buča Din 38.—; Heronova buča, zapiralo iz medi, Din 160.—.
Sesalka, steklena, Din 70.—.
Tlačilka, steklena, Din 70.—.
Vzvod Din 120.—.
Škripec Din 18.—.
Svinčnica Din 15.—.
Grebljica Din 20.—.
Računalo s 100 kroglicami Din 260.—.
Stavnica za elem. razred (lesena kaseta) Din 220.—.
Številične table od 1—10 Din 120.—.
Serija številk od 1—10 Din 10.—.
Tisočna razpredelnica na močnem papirju Din 40—, isto za števila do 100 Din 40.—.
Ravnila za šolsko tablo 120 cm Din 30.—, 150 cm Din 40.—.
Položna ravnila za šolsko tablo 150 cm Din 50—, 175 cm Din 54.—.
Šestila za šol. tablo Din 72.—.
Geom. telesa: Kocka Din 14.—, tristrana in štiristrana prizma a Din 14.—, štiristrana piramida Din 16.—, tristrana piramida
Din 18.—, valj Din 14.—, stožec Din 16.—, krogla Din 16.—.
Kotomer za šol. tablo Din 72.—.
Lesena stojala za epruvete Din 10.— do Din 13.—.
Lesena stojala za kuhanje Din 62.—.
STENSKI ZEMLJEVIDI:
Orožen«Capuder: Stenski zemljevid Slove« nije. Din 360.—.
Cvijič: Karta kraljevine SHS. Din 340.—.
Gavazzi: Stenski zemljevid SHS. Din 320.-.
Franovič«Gavazzi: Karta balkanskega pol« otoka. Din 450.—.
Stenski zemljevidi Afrike, Severne in Južne, Amerike. Din 450.—.
Stenski zemljevid Azije Din 540.—, Avstra« lije Din 350.—.
Globus (34 cm), hrv. tekst, Din 520.—.
Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. granicama. Din 450.—.
Modestin: Istočna polutka in zapadna po« lutka zemlje a Din 450.—.
Vsi navedeni zemljevidi so napeti na moč« nem platnu ter opremljeni s palicami.
Elektroskop Din 170.—.
V zalogi so različne stenske slike za prirodopisni, prirodoslovni, zemljepisni i. dr. pouk.
Naročajte edino le v Knjigarni Učiteljske tiskarne V Ljubljani, Frančiškanska ul.6
£ E £
E E E E E
e e
£
e e e
E:
e e e e e e e e t E
^/nmmmmmm/timmmm/nm/n/itm/nmm/nm/n/nm^
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani. cxa Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani. eso Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja
Andrej Skulj v Ljubljani. exa Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.