PRIMORSKI DNEVNIK v gotovim ~Y~ - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 98 (4561) TRST, sobota 23. aprila 1960 Po nejasnem sklepu vodstva KD glede odnosov do PSI Tudi Fanfani je vrnil mandat Vladna kriza v - slepi ulici Tudi izjava tajnika PRI, Realeja, ugotavlja, da Fanfani ne more ponovno tvegati pojava «prostih strelcev» - Saragat napoveduje nadaljevanje borbe za vlado levega centra in opozicijo v parlamentu 22 _ (Od našega dopisnika) Jedrni-Fanfani je danes ob 20.45 vrnil mandat Publike republike. Tiskovni urad predsedništva re-Hiblike ,Je rzdal naslednje sporočilo: «Predsednik re- Pr°f. . ■{? danes ob 20.45 sp rejel na Kvirinalu poslanca tek, s u^terja Fanfanija. Fanfani je umaknil pridr-^Slavari 6ril? 14- t m‘ sPreJel mandat, in zaprosil težkoč J?* ,?ržave, da sprei me njegovo odpoved zaradi " n ' V dvora ~vv5 n , ujcgvvu uupuvcu z,aiaiu te meri i abere je naletel pri sestavi koalicijske vla-r u lupinami KD, PSDI in PRI.» !amenforani sindikata par-fa«.ntarnih novinnriev te «^.1 novinarjem na--aV0: <<^>0 sin°čnji v°dstvu v S. giasovanju v ?tn v, ■tiD. sem s poslanci in SS obiskal tajnika **dovon-fRI- v svoje polno Ptipravji 0 sem ju našel Ptediao„Je?a sodelovati v l bi k?,111 yladni koaliciji, Cret-i3, v stanju izvršiti Jega Program social- * in prispevati 'hdlass demokratične fiioi i -vinr‘ai° s političnim taj- i?1^aTOiarema Par" l,Poučil sku.Pm KD kasne, oda«,, P°l°zaj. sem ugotovi 'delikt? Vežer Pred začet-i kater_ ne politične akcije, J°}i kot i?jra.vible cilje sem vfv ateri 5 ,i k°li prepričan, K Vpr,;Parlamentarci posta-s5?i»6ioe jnje, .vesti. Spričo o-tl^bteval •’ ob.ratno, polo- i®Pe )j0 bj?rlamentarci pred- Ue, sem smatral ik.r"ntev=i v puiu- S ®>ed i nalvečjo kompakt- 1 —j. j j in d?^nost. v interesu 'a^&CkntUCi3' ud,a, Srem sTo^m J rePubllke m te^Pridri«,! nesativnem srnica ki sem ga 14. V^Postavu "ito za sprejem S Preri'a,lJa.ni °dšel v pi-S,sednika poslanske ■■iniiiiiimiiiniiimmi "Hill 'Ums v,adna kriza se livnih' ^daljuje ss v polilo rt^080Jih, ker se je >hi' viart D ni v stanju tu' Pfetežn ’ ki 1° zahteva CiCva in Večina njenega C 4«lovn..njenih vol>vcev. S®0 Mm Ea ‘iudstva, ki Je fev^va, tudi na raz >» i,1* Kd iVu KD’ j* sicer '■»Irt Jdo u d® se je odločila ti ®? centra s so- *0v 1 Pa m 1,1 republikan-* i ki ne m8el utihniti gla- s0 zaEro_ |y M|j^ V nnnUmAnjli s. ' -v Parlamentu, ki nJiriK-tenl na nek0 'k« jiT bl jrm ne do-’i j, 1)to»r,b0{,Prejo vlado in ,(U UresniSniam° zat0- ker ftlid^Eram e tega napred-Si'lih h?1! vzdržanje so-l>tsi °dlofi iS cev utegnilo .% u,(*UJoč pomen Ta lttt‘c»ih *5t, “■ S, n*1®!! sH.;.1!' le proti na- lzgovor, v ,,1'Pal^cia.nemu progra-®di j^Qga>7, skuša uresni- Sk atnos't a je dejan-? »anV °bi 0» drug0 je cjS^ho bl j‘ra res SI° ki n^CIalno politiko, S “Pel nttddprii Fanfanija, ■ 'ks^iaid. n sestaviti vla- »^da°hkrati in repu' »šli«!! Pot1 23 tako vla- Jb^Pih Klasovi so- yt> vzdPPslancev ali pa Ho c» ie , anJe- Njihova J^J°nira tu^i enosmerna: ®av«_. ba u !° V- levo; v Nit? mir?, uJihova vedno f ^rske S?' Vi(teli smo te Nbr^iaii ^okristjane- ka’ (4^855 'SAS ^■sfSnii.sss Si« bi na^al sestaviti vla-\ ^°SDort^ neka*ere po- vV Brlv“- ? le'irnhdstVo KD skle-kNi^^anc. naPreJ: manjši?'', bvt«v; in večina se- ijm?,*ro^vknih na ,is,i Usnrt uporom! Taka Sc, b?da KU: politično tft* J? h « bo o politiko N .a *e «» ,alnib reform, IS vlad0- ki PriVi‘eKiJ! “lis, Otu, .“O vodstvu KD SSbSf,10 temeljno yn “tem, La**."1: kar baje liSn ?'nou ar dejansko de-»N asa |: more delati, in $v nUsPeio bo'Pri taki po- tV0* voiivce?drŽati SV°J flNd^daj^v1^ re,orm' neI tfK»t» °> dasi v desno tudi ni til o«i dela le,n primeru NhJfjtJa Vlorarlamentarcev «PdSo v?Lno udrna. Za \l\ ?°Ja. E'ado ni nobene- V D>aVna °barvna "Pre- tNiJ^m. K,iV da je doži- lN,7a ieaJ toreJ sedaj? ... ,s(l« je Donnln, 1 M. zbornice Leonea, da bi mu spo. ročil svojo odpoved. Z istim namenom je obiskal pozneje tudi predsednika senata Mer-zagoro in predsednika vlade v ostavki Tambronija. V zvezi s Fanfanijevo odpovedjo je Saragat dal tisku naslednjo izjavo: «Poslanec Fanfani se je znašel pred stališčem nekaterih sektorjev parlamentarnih skupin KD, ki odklanjajo sklepe svojega vodstva. Mi socialdemokrati ohranjamo nespremenjeno politično linijo, ki jo je določil naš kongres in bomo zato nadaljevali z borbo za uveljavljenje politike levega centra, v parlamentu pa ostali v opoziciji*. položaj spremenil včeraj zvečer zaradi znanega sklepa vodstva KD. Res je sicer, da ta sklep ni bil v nasprotju, s formalnega gledišča, s stališčem, ki smo ga zavzeli že od začetka v zvezi s sestavo vlade levega centra, v kolikor se ni postavljala potreba po pogajanjih, da bi dosegli podporo PSI; vendar pa se je vedno vztrajalo, in to zlasti od strani PRI, da morajo vlado sestavljati KD, PSDI in PRI, in da mora taka vlada — tene zaradi svoje šibkosti in napovedanega popuščanja, ampak zaradi svojega programsKega stališča in resnosti, ki jo je jamčila njena struktura, računati na vzdržanje PSI, s čimer bi postavili na preizkušnjo njegovo demokratično voljo«; pravtako pa je res, da bi taka vlada — da ne bi bila v nasprotju s takim stališčem — morala računati na vzdržanje socialistov, ker je bil to pogoj, da bi mogla varno premostiti preizkušnjo v parlamentu in da je ne bi izpostavili nevarnosti enega samega primera kesanja in enega samega nasprotnega gla- Komentirajoč Fanfanijevo odpoved, je tajnik PRI Reale iz- j su, hikrati pa da bi ji omogo-javil: «Prav gotovo vam je že čili uresničenje programa de-jasen pomen zadnjega stavlka mokratične obnove. To pa je v sporočilu. Dejansko se je I vključevalo, da KD sprejme iiiiitiiiiiilitiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiii Jugoslovanski dan na velesejmu v Milanu Važen sestanek med drž. tajnikom S. Kraigherjem in ministrom Martinellijem k' ij."« v ' •fupoina! Ne ( VS* <č?«*n° drugega ,,L a” tehnična sPlošmhavlJa deželo v 0Sl>ih volitev. MILAN, 22. — Danes je bil na milanskem velesejmu »Jugoslovanski dan», ki so se ga z jugoslovanske strani udeležili: državni tajnik za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, veleposlanik FLRJ Mihajlo Javorški, generalni konzul FLRJ v Milanu Vjekoslav Cvrlje, predsednik industrijske zbornice Nikola Djuverovič in drugi funkcionarji. Z italijanske strani so bili navzoči: o-polnomočeni minister Alvera za zunanje ministrstvo, dr. Di Falco, generalni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino, dr. Gramiglia, glavni inšpektor istega minisrtstva, prof. Teani, predsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in drugi ugledni gostje. Jugoslovansko delegacijo je pozdravil pred »Palačo narodov. ing. Coggi, predsednik milanskega velesejma. Sledil je ogled jugoslovanske razstave, ki vsebuje obširno izbiro tipičnih jugoslovanskih proiz. vodov, predvsem pa izdelkov kožne industrije, tekstilne industrije, kmečkih pridelkov in izdelkov elektromehanične industrije. Po zakuski je sledil ogled velesejma. Najprej so si gostje ogledali paviljon tovarne »Fiat«, nato pa paviljon raznih strojev, kjer so razstavljeni tudi jugoslovanski proizvodi. Nato so obiskali razstavo o jedrski energiji in končno še paviljon »Montecatini«. Po ogledu so se gostje vrnili v »Palačo narodov«, potem ko so obiskali tudi sovjetski in avstrijski paviljon. Končno so se udeležili svečanega kosila, ki jim ga je priredilo predsedstvo velesejma. Ob zaključku kosila je predsednik velesejma, ing. Coggi, pozdravil predstavnike jugoslo. vanske vlade in italijanskega ministra za zunanjo trgovino, MartineUija, ter poudaril pomen njunega obiska. Dejal je, da Jugoslavija razstavlja v Milanu že 11 let pred vojno in 13 let po vojni. Končno je izrazil željo za nadaljnji tehnični napredek Jugoslavije in poglobitev prisrčnih odnosov med obema državama. Na pozdrav je odgovoril državni tajnik Sergej Kraigher. Poudaril je sodelovanje med obema državama, pri čemer omenil tudi kulturne in umetniške stike. Izjavil je, da se Jugoslavija trudi pospešiti in povečati svoj gospodarski razvoj in življenjsko raven prebivalstva. Končno je izrazil zadovoljstvo, da je mogel občudovati razvoj italijanskega gospodarstva ter izrazil prepričanje, da bodo danes izrečene besede našle potrdilo v bodočih gospodarskih odnosih med obema državama. Dopoldne s? je Kraigher sestal z Martinellijem. Po sestanku je bilo objavljeno poročilo, v katerem je rečeno, da so bili na sestanku navzoči tudi dr. Di Falco, veleposlanik Javorški in trgovinski svetnik Stevovič. Na sestanku so razpravljali o glavnih vprašanjih gospodarskih in trgovskih odnosov med obema državama. Predvsem so ugotovili zadovoljiv razvoj v zadnjih letih, ko je izmenjava dosegla leta 1950 vrednost 79 milijard lir. Poudarili so tudi važnost raznih sporazumov, ki kretne možnosti za bodoči razvoj. Na sestanku so razpravljali še o vprašanjih finančnega ravnovesja pri izvozu in uvozu. Končno so ugotovili koristnost vedno bolj pogostih stikov med gospodarskimi operaterji bodisi z obiski in misijami, bodisi z udeležbo na raznih ve-lesejemskih prireditvah v obeh državah, kar omogoča poglobljeno spoznavanje proizvodnih sposobnosti in izmenjavo tudi glede južnih področij obeh držav. Javorški je popoldne ob 17. uri priredil v hotelu «Savoia» sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki političnih, gospodarskih in kulturnih krogov. Castro Leon aretiran CARACAS, 22. — General Jesus Maria Castro Leon, ki je vodil venezuelske upornike v Cristobalu, je bil aretiran v neki vasi 10 km od kolumbijske meje. General je ponudil 1000 bolivarov, da bi mu dovolili prebod čez mejo. A-retirali so tudi druga dva častnika, ki sta bila z njim. Včeraj je venezuelska vlada poslala v državo Tachira preiskovalno komisijo, da razišče okoliščine, v katerih je Castro Leon lahko zavzel Cristo-bal. Venezuelska delavska zveza je zahtevala od vlade zgledno kazen za vse krivce. k»---------------- 1. maja sestanek zahodnih ministrov v Istanbulu LONDON, 22 — Foreign Office je sporočil, da bodo štirje zahodni zunanji ministri imeli oovo konferenco za pripravo sestanka najvišjih, Sestali se bodo 1. maja v Istanbulu, pred sestankom sveta ministrov NATO, ki se bo začel 4. maja. Zahodni zu- vzdržanje socialistov, tudi če se zanj ne poteguje; da smatra za veljavno vsakršno parlamentarno večino, ki bi jo dosegli na podlagi tega vzdrža-nja, in da ne bi smatrali, da je vlada v manjšini, če bi ji — v Ikateri koli parlamentarni preizkušnji — zmanjkal kakšen glas tako imenovane že vnaprej zagotovljene večine. Zaradi tega je bilo treba formulo resolucije vodstva KD razčistiti v tem smislu, in vtis imam, da je tudi Fanfani, in predvsem on, smatral to raz-čiščenje za nujno, ker se ni mogel spuščati v avanture. Očitno so ugotovitve v krogu organov KD v današnjem popoldnevu morale prepričati Fanfanija in Mora, da konkret. ni pomen včerajšnjega sklepa KD ni mogel biti oni, ki ga omenjam zgoraj, in to pojasnjuje odločitev, ki mi jo je Fanfani sporočil pred kratkim*. A. P. aretacije v Južni Afriki CAPETOWN, 22. — Tudi danes je policija skupno z vojsko nadaljevala racije po naseljih in mestih, kjer živijo domorodci. V mestecu Langa blizu Capetowna so aretirali danes 340 ljudi, zaplenili pa so 20.000 palic in železnih drogov. Policija je pred začetkom operacij skupno z vojaškimi oddelki obkolila številne stanovanjske bloke. Sinoči pa je več tisoč vojakov obkolilo afriško vas Windermere blizu Capetovv-na. Aretirali so okoli 185 ljudi, v Port Elizabethu pa so aretirali 206 ljudi. Pravosodni minister Era-smus je v poslanski zbornici izjavil, da je na podlagi določb izjemnega stanja do sedaj zaprtih skupno 1.569 ljudi, med katerimi je 94 belcev. Minister je sporočil, da je med zaprtimi 17 advokatov. V Londonu je anglikanski škof iz Johannesburga Ree-ves na tiskovni konferenci izjavil, da je policija več tednov nadzorovala njegovo stanovanje in da je prisluškovala njegovim telefonskim razgovorom. Skof je odločno obsodil diskriminacijsko politiko v Južni Afriki in je povedal, da je dobival številna grozilna pisma. Povedai je tudi, da So aretirali oba advokata, katerima je poveril nalogo, da zbereta pričanja od žrtev streljanja pri Shar-pevillu. Prav tako so aretirali več drugih ljudi, ki so se razgovarjali z njim. Končno je dobil sporočilo, da ga bodo aretirali. Po dolgih posvetovanjih s cerkvenimi o-blastmi je sklenil zbežati. Na koncu je izrekel mnenje, da bo morda sedaj nastalo v Južni Afriki razdobje premirja, in da bo konec septembra nastopila v Južni A-friki nova vlada. Pogajanja v Ženevi ŽENEVA, 22. — Današnja seja odbora desetorice je bila najdaljša od vseh dosedanjih. Trajala je tri ure. Sovjetski delegat Zorin je izkoristil devetdesetletnico smrti Lenina ter je govoril o Leninovi akciji za miroljubno sožitje in razorožitev O porekal mu je francoski delegat Moch, ki je trdil, da je miroljubno sožitje staro že 2.000 let in so ga poznali v časih Sparte in drugih grških mest. Ameriški delegat Eaton je ponovno govoril o nadzorstvu in je dejal, da se Sovjetska zveza boji sleherne akcije za nadzorstvo nad razorožitve-nimi ukrepi, in je dodal da je Sovjetska zveza itobsede- obrazložil sovjetsko stališče. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Herter-Gaitskell WASHINGTON, 22. — Ameriški državni tajnik Herter je sprejel danes britanskega laburističnega voditelja Gait-skella. Govorila st ao bližnji konferenci najvišjih «Razgovarjal sem se na kratko s Herterjem o začasnem sporazumu glede Berlina, ki so ga bili zavezniki predlagali ob koncu zadnje ženevske konference. Rekel sem Herterju, da sem mnenja, da lahko dosežemo o tem sporazum s Sovjetsko zvezo,* je izjavil Gaitskell. NOVI DELHI, 22. — Predsednik indijske vlade Cuen-laj se je davi ponovno sestal z Nehrujem in se z njim raz-govarjal 3 ure. Istočasno »e je kitajski zunanji minister Cen Ji razgovarjal 2 uri in pol z indijskim ministrom za jeklo, rudnike in gorivo. Oba ministra sta imela že včeraj dolg razgovor. Zaključek kongresa SZDLJ v Beogradu Tito poudarja enotnost in soglasnost Sklepno poročilo o osnovnih nalogah Za predsednika SZDLJ je bil ponovno izvoljen maršal Tito, za tajnika pa A. Rankovič - J. Veselinov o 90-letnici Leninovega rojstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22- — V svečanem ozračju se je končal nocoj v Beogradu V. kongres SZDLJ. Na predlog Edvarda Kardelja je bil na prvi seji novoizvoljenega zveznega odbora za predsednika SZDLJ ponovno izvoljen predsednik republike maršal Tito, a za generalnega tajnika zveze Aleksander Rankovič. Po izvolitvi zveznega odbora je maršal Tito, ki je predsedoval sklepni seji, poudaril, da je kongres ponovno močna manifestacija in potrdilo politične in idejne enotnosti Socialistične zveze. Iz vsega, kar je bilo rečeno na kongresu, se dobi vtis, da so rezultati, ki kc in metode dela v naši SZDL in jih prilagodit' potrebam našega razvoja v današnji etapi. Dolžnost ZK, ki je prav tako kolektivni član Socialistične zveze, je, da l-dejno usmerja proces socialističnega razvoja. Ona ima avantgardno vlogo po svoji odgovornosti in po svojih obveznostih, toda to ne daje so bili doseženi v pretekli članom ZK nikakšnih poseb- rinbi na vseh/ področjih, doseženi prav zaradi enotnosti. Maršal Tito je izrazil željo, naj bi pri bodočih nalogah vladala ista enotnost in soglasnost, da bi bili u-spehi še večji. Tito je imel za potrebno, da se dotakne vesti, ki so -e pojavile v inozemstvu v zvezi z vlogo SZDL in ZK, in ugotovil, da so v Jugoslaviji popolnoma razčiščeni pojmi o vlogi ene in druge organizacije, in da sta VI kon-Kres ZKJ in IV. kongres SZDLJ točno določila vlogo in naloge Zveze. «Tu ni nič nejasnega za nobenega v naši državi, je dejal Tito. Tu gre samo za to, da nekateri iiudje v inozemstvu ne morejo doumenti, da je naš razvoj tako dinamičen, tako bujen in hiter, da moramo menjati organizacijske obli- nih pravic in prednosti. Imajo iste pravice kot ostali elani Socialistične zveze. Program SZ je zelo obsežen, to le akcijski program, program nelovanja, program gradnje naše države. Toda ta program temelji na osnovnih načelih programa ZKJ, katere člani so dolžni, da z vso unornostjo in komunistično doslednostjo delujejo v Zvezi, da se ta program izpolni. Potemtakem se nič ni spremenilo v dosedanjih odnosih med ZKJ in SZDLJ, le da je morda danes mnogo laže in da bo jutri še laže Zvezi komunistov, ko se bo še bolj poglobila in razširila socialistična zavest v vrstah najširših slojev naših državljanov in ne samo čianov SZDLJ. S tem bi želel, je zaključil maršal Tito, ki se je zahvalil tudi vsem inozemskim gostom za navzoč- nost na kongresu, razbiti trditve, ki so se ne vem iz kakšnih razlogov začele širiti v inozemstvu, da je pri nas nekako navzkrižje med ZKJ in SZDLJ. Ne, mi smo eno in gremo k istemu cilju, in to ne samo ZK in SZDL temveč vsi državljani v naši državi.* Kongres SZDL se je začel danes z govorom člana zveznega odbora, Veselinova, posvečenem 90. obletnici Vladi-mira Iliča Lenina. Veselinov je poudaril, da je bil Lenin vedno prisoten, ko so jugoslovanski komunisti reševati zapletene naloge revolucionarne borbe in gradnje socialističnih družbenih odnosov. Leninu je bil tuj vsak dogmatizem in pogosto Je o-pozarjal, da delavsko gibanje na svetu ne sme mehanično posnemati poti in oblike ruske revolucije, temveč iskati lastno pot. Govornik je poudaril, da biti zvest Leninu pomeni na leninski način odgovarjati na zahteve nove sodobne družbe, iskati rešitev za nova vprašanju, nikdar ne ostati na mestu, ne se zadovoljevati z doseženimi uspehi, boriti se o-dločno in dosledno za izgradnjo socializma, za izgradnjo novih, vedno bolj človeških odnosov med ljudmi, vrednih socializma, za osvoboditev delovnega človeka, zavzemati se za mir, za aktivno miroljubno koeksistenco, za enakopravne odnose med di-žavami. Po govoru Veselinova so kongres pozdravili zastopniki ""'"n ................................. Razgovori Eisenhowerja in de GauIIa Demonstracije v Torontu proti generalu V Rabatu potrjujejo kraljevo opozorilo Eisenhowerju glede Alžirije V Parizu so aretirali pisatelja in časnikarja Arnauda nanji ministri se bodo sestali tudi s tajnikom NATO na z idejo tajnosti«. Zorin je Spaakom. I Eatonu oporekal in je znova vojne v Alžiriji ter priznanje iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinJiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiuiiimiinuMniniimnaiiimiiiiiiiiiii Pretep v seu/skem parlamentu Nove demonstracije v tnconu Poseben odbor bo proučil sedanji položaj in bo sporočil svoje mnenje vladi stracije proti vladi, ki so trajale pet ur. Demonstranti so zahtevali nove volitve in konec policijskega terorja. Danes zjutraj je bilo izredno zasedanje parlamenta. Ze od vsega začetka je bila seja zelo burna. Ko je minister za obrambo poročal o zadnjih dogodkih in o demonstracijah, ki so bile v torek, so ga začeli poslanci opozicijske demo-so bili podpisani v novejšem . kratske stranke prekinjati in času in ki predstavljajo kon- | so ga obtožili, da noče govo- SEUL, 22. — Danes zjutraj I riti o krivdi policije. Nastal so bile v Inčonu nove demon-1 je velik hrup. Vladni in opo- zicijski poslanci so se začeli medsebojno obtoževati in so se začeli tudi tepsti. Eden od demokratskih poslancev je napadel tudi obrambnega ministra. Pri jutranjih demonstracijah v Inčonu je sodelovalo rad 30.000 študentov, ki so se zbrali pred občinsko palačo in zahtevali nove volitve. Policija je streljala v zrak in ni bilo nobene žrtve. Y parlamentu so sklenili u- stanoviti odbor 20 članov, ki naj pregleda sedanji položaj in pripravi Priporočila vladi za nadaljnje ukrepe, da se čimprej ukine obsedno stanje. Poslanci so sklenili, da bodo odstopili 20 odstotkov ene svoje mesečne plače za družine žrtev. Medtem draginja naglo narašča. Oblasti so začele razdeljevati brezplačne obroke riža najpotrebnejšim. Močno cvete črna borza, v bankah pa se je dejavnost zmanjšala za dve tretjini. WASHINGTON, 22. — Predsednik francoske republike general de Gaulle je prišel nocoj ob 18. uri po srednjeevropskem času iz Toronta v Washington. Sinoči so ob prihodu de Gaulla v kanadsko mesto Toronto bile demonstracije proti njemu. Na letališču se je zbrala večja skupina demonstrantov, ki je nosila table z napisi: «Proč od Alžirije!* »Alžirijo Alžircem!* »Dovolj z jedrskimi poskusil* Na letališču v Washingto-nu je de Gaulla čakal Ei-senhower in mu je izrekel dobrodošlico. V svojem odgovoru je de Gaulle izjavil, da je bila njegova dolžnost sestati se z ameriškim predsednikom pred konferenco najvišjih, z letališča je de Gaulle odšel s svojim spremstvom v Blair House. V ZDA bo ostal štiri dni, od teh pa bo en dan na Ei-senhowerjevem posestvu v Gettysburgu. Pozneje je de Gaulle odšel v Belo hišo in je ob 21.50 po srednjeevropskem času začel prvi razgovor z Eisenhower-jem. Navzoči so bili samo tolmači. Razgovor je trajal eno uro in deset minut. Ko je zapustil Belo hišo, ni de Gaulle podal nobene izjave. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty pa je izjavil, da je predsednik menja, »da je bil razgovor izvrsten«. Oba predsednika sta govorila o Berlinu in drugih zadevah, ki bodo na dnevnem redu konference najvišjih. Opazovalci pripominjajo, da je de Gaulle zadnji zahodnoevropski državnik, ki se je sestal s Hruščevom in je torej najbolj poučen o pogledih sovjetskega državni aa na razna vprašanja. V Rabatu je predstavnik kraljeve palače potrdil, da je kralj Mohamed poslal predsedniku Eisenhowerju pismo v zvezi z Alžirijo. Predstavnik je povedal, da je maroški kralj poudaril v svojem pismu, da upa; da bo ameriški predsednik učinkovito posredoval pri generalu de Gaullu in da bo dosegel od njega konec «■«.««. a »• A 1/flnisi 4 I_1 _ svobode in neodvisnosti tej deželi. Maroški kralj je pozval ZDA, naj ukinejo pomoč Franciji za nadaljevanje vojne v Alžiriji. PARIZ, 22. — Preteklo nor je bil aretiran pisatelj in časnikar Georges Arnaud in sicer na zahtevo vojaškega sodišča. Arnaud je avtor znanega romana »Le salaire de la peur« (Mezda strahu). Arnaud je v golističnem dnevniku »Pariš Presse« objavil predvčerajšnjim poročilo o predavanju, ki ga je imel pred nekaterimi tujimi časnikarji v Parizu profesor Francis Jeanson. Arnaud je bil edini Francoz. Policiia Jeansona išče pod obtožbo delovanja proti državni varnosti. Vodil je namreč tajno organizacijo, ki je nudila pomoč Alžircem ter mladim dezerterjem iz francoske vojske. Georgesa Arnauda so aretirali, ker ni ovadil »človeka, ki škodljivo deluje proti državni obrambi«. Georgea Arnauda, čigar pravo ime je Henri Giarard, je bil rojen 1917. Leta 1943 je odšel v Južno Afriko in tu je zbral elemente za svoj roman, zaradi katerega je postal slaven. Režiser Clouzot je to delo priredil za film. ki je znan v Italiji pod imenom »Prodana življenja«. 2e od vsega začetka vojne v Alžiriji ni Arnaud skrival svojih simpatij do alžirskega o-svobodilnega gibanja. Njegovo zadnje delo je bilo objavljeno leta 1958, Pripravil ga je skup. no z advokatom Vergesom in nosi ime »Za Džamilo Buhi-red«. To delo je ostra obtožba policijskih in sodnih metod v Alžiriji in obramba mlade Džamile Buhired, ki je bila obsojena na smrt. Na zahtevo ministrstva za vojno so zaplenili levičarsko mesečno publikacijo »Temoi-gnage et Documents«, ki objavlja izvlečke iz knjige »Dezerter«, pismo profesorja Francisa Jeansona časnikarju Bour-detu ter članke o dezertiranju. Sovjetske resolucije za Evropo 2ENEVA, 2z. — Sovjetska delegacija na zasedanju gospodarske komisije OZN za Evropo je položila danes o-snutke resolucij v zvezi s sovjetskimi predlogi, ki jih vsebuje že predložena spomenica. Resolucije določajo: 1. V o-kviru gospodarske komisije naj se proučijo gospodarske plati razorožitve. 2. Skliče naj se konferenca ministrov za zunanjo trgovino držav, ki sodelujejo pri delu komisije. 3. Prouči naj se možnost sodelovanja med vsemi evropskimi državami za osnutke in zgraditev industrijskih objektov. 4. V okviru gospodarske komisije naj se okrepi sodelovanje za izmenjavo tehničnih in znanstvenih podatkov. 5. Ustanovi naj se stalen organizem komisije, ki bo obravnaval petrolejska vprašanja. (iiiiiiiitiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiii Srditi spopadi v Livornu med civilisti in padalci Tri dni zaporedoma so bile prave bitke med civilisti na eni strani ter vojaki in policijo na drugi strani • Barikade na ulicah • Mnogo ranjenih in aretiranih LIVORNO, 22. — V zadnjih treh dneh je prišlo v Livornu do večjih spopadov med civilisti in padalci, pri čemer je bilo več ranjenih. Aretirali so okoli 150 ljudi. V znak protesta je CGIL razglasila za danes od 11. do 12. ure protestno stavko. V Delavski zbornici pa je bilo danes zborovanje, katerega se je udeležil tudi župan, ki je poročal o razgovorih z oblastmi. Po zidovih so se pojavili lepaki s podpisom župana, ki omenja, da so bili več desetletij odnosi med prebivalstvom in vojsko bratski in prisrčni, ter poziva prebivalstvo, naj bo mirno. Vodstvo PSI je nocoj v Rimu proučilo položaj. Dalo je nalogo poslancu Paolicchiu, naj obišče notranjega ministra in mu sporoči zaskrbljenost socialistov. Minister je poslancu zagotovil ,da bo odredil vse potrebno za vzpostavitev normal, nosti. Tajnik PSI Nenni bo prišel jutri v Livorno, kjer se bo razgovarjal z mestnimi in pokrajinskimi predstavniki. Do prvih spopadov med civilisti in skupinami padalcev je prišlo v ponedeljek zvečer. Skupina padalcev se je spopadla s skupino mladeničev na Velikem trgu. Mladeniči so bili v družbi deklet, vojaki pa so o-govarjali dekleta z neprimernimi besedami. Zato so mlade- niči reagirali. Ker so bili pa- in Diaz prišla k demonstran- dalci v manjšini, so jo pošteno lzlkupili. Zato so naslednjega dne prišli vojaki na trg v večji skupini in prišlo je do večjih spopadov. V sredo zvečer se je zbrala na trgu velika množica civilistov, ki je čakala, da vojaki zapustijo vojašnico. Toda namesto vojakov je prišla policija z vozili in karabinjerji. Prišlo je do velikih spopadov, ko je policija Skušala ljudi razgnati. Sinoči so se na trgu znova pojavili vojaki in nastali so novi spopadi. Na trgu se je zbrala o-gromna množica in prišlo je do prave bitke med civilisti in vojaki. Z vseh oken so leteli številni predmeti na vojake, katere so demnostranti obkolili. Vojaki pa so šli nad demonstrante s pasovi. Bilo je več ranjenih na obeh straneh. Demonstranti so postavili na ulici barikade. Okoli 21. ure je število demonstrantov znova naraslo in policija jih ni mogla razpršiti nit- s solzilnimi bombami, Sledil so srditi spopadi. Na vse strani so leteli vsakovrstni predmeti. Z oken so na policiste in vojake metali steklenice polne vode, kose opeke, cvetlične vaze in tudi škafe, ki jih uporabljajo za pranje perila. Nekaj po 23. uri sta komunistična poslanca Vasco Iacopini tom na pogajanja, toda spopadi so se nadaljevali do polnoči in še čez. Demonstranti so postavili nove barikade, da se izognejo obkolitvi policije. Med bitko je policija aretirala o-koli 150 ljudi. Se prejšnji dan pa jih je aretirala 70. Tudi danes popoldne so se ob 17. uri začele zbirati na Velikem trgu skupine mladeničev. Istočasno pa se je zbralo na trgu veliko število policistov z vozili. Na trg so prišli tudi poslanca Diaz in Iacopini, župan Badaloni in predsednik province ter druge osebnosti, ki so prebivalstvo mirili. 35 mrtvih pri letalski nesreči BRUSELJ, 22. — v belgijskem Kongu se Je davi ponesrečilo štirimotorno letalo belgijske družbe «Sobelair». Strmoglavilo je kakih 100 metrov pod vrhom neke gore Pri nesreči je zgubilo življenje 35 potnikov. Iz Bruslja je odpotovala preiskovalna komisija letalske družbe. Letalo, ki se je ponesrečilo, je odpotovalo sinoči iz Kaira. Večina potnikov so Belgijci. socialističnih, delovnih in naprednih gibanj iz Nepala, Urugvaja, Tanganike, Cejlona. Maroka, Španije, Venezuele in komunistične partije Belgije. Prebrani so bili tudi številni brzojavni pozdravi, med njimi tudi brzojavka predsednika pokrajinskega sveta mesta Livorna. Po prebranih poročilih o delu posameznih kongresnih komisij, ki jih je kongres soglasno sorejel, se je dopol-danska seja zaključila z volitvami novega zveznega odbora. Rezultati volitev so bi. li objavljeni na popoldanskem delu zasedanja. Pri objavi glasov ki jih je dobil maršal Tito, so delegati vstali m zapeli «Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrečemo!* Sklepi Rezultati dela v komisijah so bili formulirani v sklepnem poročilu, ki ga je kongres soglasno sprejel. Kongres ugotavlja, da s0 bili v zadnjih sedmih letih doseženi pomembni rezultati na vsen področjih, posebno gospodarskem, da ie stalno večanje delavskega razreda in njegova vedno širša udeležba v samoupravljanju, v proizvodnji in razdelitvi dohodkov povečala njegovo vlogo vodilne sile družbe. Kongres sodi, da je osnovna nnioga politike v bodočem razvoju hiter in vsklajen razvoi gospodarstva, dvig produktivnosti dela, stalno večanje življenjskega standarda, nadaljnja razširitev materialne o-snove samoupravljanja, pomoč nerazvitim področjem, krepitev socialističnih odnosov v kmetijstvu. Vsestranska organiz.iana akcija vseh socialističnih sil, a posebno SišDLJ je eden od osnovnih činreljev nadaljn.e uspesne materialne in socialistične izgradnje. Naloga Sž,uL je, da usmerja rlružDene s*, le k popolnejšemu uresničenju socialističnih družbenih odnosov. V podjetjih, zadri -gah, komunah in drugi.) področjih, mora nadaljnja demokratizacija samoupravljanja omogočiti delovnemu človeku še neposrednejši vpliv na poslovanje, in razdelitev nohodk«. SZDL postaja še širša platforma za izmenjavo misli in formuliranje staliie in sklepov državljanov v vseh vprašanjih družbenopolitičnega življenja. Kmgn s je globoKo prepričan v Kom no zmago miroljubnih sil m verjame, da se bodo vsi narodi še bolj trudili za likvidiranje hladne vojne, povečanje medsebojnega zaupanja in sodelovanja in uvedbo rak.šnih odnosov, ki bodo temeljili na enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju vseh narodov ne glede na barvo, raso in družbeno ure. Čitev. Za uresničenje teh smotrov se bo Jugoslavija Judi v bodoče zavzemaia za razširitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja na o-snovi popolne enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, na načelu miro. .jubne koeksistence, za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem, za najširšo izmenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin z vsemi državami. »Posebno je v interesu za naše narode in za narode sosednih držav, poudarja kon-gres, da se na tej osnovi razvijejo čim tesneiše sodelovanje in dobri so«ednt odnosi.)) Kongres nadalje ugotavlja, 4a se je Jugoslavija sama zavzemala za čim tesnejše sodelovanje s socialističnimi državami in vidi v tem pogoj za uresničenje skupnih ciljev; uspešna izgradnja to-cializma v vsaki državi v skladu z njenimi pogoji, enakopravno sodelovanje mod državami in narodi, čim intenzivnejši odnosi z državami, ki so sle n« pot samo-stojnega družbenega in nacionalnega razvoja ter mir n napredek na svetu. Kongres poudarja važnoet narodnoosvobodilnih gibanj in ukinitev kolonializma tn rasne diskriminacije za mir in izjavlja, da bo SZDt ie nadalje razvijala čim tesnej-še sodelovanje s temi narodi in njihovimi gibanji in z d«, iavskimi in naprednimi giba. nji na svetu. Borba naprednih sil in vedno širše spoznanje, da se v sedanjih pogojih sporna vprašanja ne mo-rejo reševati s silo, zahtevajo, da se čimprej doseže sporazum, ki bi za vedno prekinil oboroževalno tekmo, zavrl militarizem in duha napadalnosti, prepovedal jedrsko in vodikovo orožje in pupe-Ijal do splošne razorožitve na svetu. Zastopniki inozemskih strank organizacij in gibanj, dei»-gati in opazovalci so imeli med kongresom Hevilne sestanke z najvišjim jugoslovanskimi voditelji. Tako je med drugimi Edvard Kardelj sprejel delegacijo na-odne fronte Indonezije, indijskega kongresa, socialistične stranke Belgije in laburistične itranke Velike Britanije. Tudi član zveznega odbora Velj. ko Vlahovič je imel številne 'estanke z inozemskimi delegati. Med drugimi je Vlahovič včeraj sjirejel delegacijo Socialistične stranke Italije, pod vodstvom Simona Gattal H. M PRIMORSKI DNEVNIK 2 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, najnižja U.7 stopinj«, zračni tlak 1011.4 pada, veter 2 km jugozahodnik, vlage 54 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12 6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. aPrlla Vojko Sonce vzide ob 5.07 in,0zli°nL,u°a 19.01. Dolžina dneva 13.54. njL vzide ob 4.05 in zatone on Jutri, NEDELJA, 24. aPrlla Jurij ^ Ob 15. obletnici osvoboditve Italije izpod nacitasisticnega jarma Svečane proslave 25. aprila po vsem Tržaškem ozemlju Občinski sveti bodo imeli slavnostne seje ■ Program proslav ANPI - Pismo Šolskemu skrbništvu mladinske sekcije NSZ V ponedeljek 25 aprila bodo po vsem Tržaškem ozemlju uradno proslavili 15. o-bletnico osvoboditve Italije izpod fašističnega in nacističnega jarma. Osrednje proslave se bodo vršile predvsem na sedežih raznih občin. Tako bo ob 11. uri zjutraj zasedal tržaški občinski svet na izredni slavnostni seji, na katero so povabili tudi predstavnike o-blasti in razna zastopstva. Ob tej priložnosti bo odbornik Gasparo predlagal preimenovanja petih mestnih ulic po zaslužnih protifašističnih bor-oih. Miljski občinski svet pa bo zasedal ob 10. uri. Zbranim svetovalcem in občinstvu bo govoril odbornik Prodan. V Dolini se bo vršila slavnostna seja občinskega sveta ob 17. uri, v Nabrežini pa ob 11 uri. Tekom dneva bo zasedal tudi repentaborski občinski svet. V vseh okoliških občinah bodo občinske oblasti priredile uradne svečanosti na grobovih padlih borcev v osvo- bodilni borbi s polaganjem vencev. Ob položitvi vencev v Dolini bosta prisotnim spregovorila župan Dušan Lo-vriha in pokrajinski svetovalec Giovanni Postogna, predsednik ANPPIA (Zveze političnih preganjancev). Tudi v Nabrežini bodo dostojno počastili spomin padlih partizanov. Pokrajinski odbor ANPIA pa je objavil spored svojih proslav na dan 25. aprila. Ob 10,30 bo na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem bo govoril navzočim poslanec Alessandro Natta, član vsedržavnega sveta ANPI. Na tej proslavi bo govoril tudi dolinski župan Dušan Lovri-ha. Predsedoval pa bo Vit-torio Poccecai. Po zborovanju bodo položili venec na spomenik odpora v spomin-skema parku pri Sv. Justu. V Miljah bo ANPI popoldne priredila partizansko manifestacijo ob 16. uri. Prisotnim bosta govorila poslanec Natta in Pietro Viola. Tudi na tržaškem pokopališču, v Rižarni in na vseh krajih, kjer so spominske plošče padlih borcev, bodo položili šopke cvetja. Mladinska sekcija Neodvisne socialistične zveze je poslala Šolskemu nadzorništvu v Ul. Du ca D’Aosta pismo, v katerem poziva šolske oblasti, da bi dostojno počastili 25. april ne vseh šolah našega ozemlja. «25. aprila, je rečeno v pozivu, proslavljamo 15. obletnico osvoboditve in zmage naprednih sil nad nacifaši-stično diktaturo, eTo obletnico proslavljajo v vsej državi z velikimi manifestacijami in bilo bi prav, da bi seznanili mladino s strahotami in zločini, ki so jih počenjali nacisti in fašisti, kakor tudi s požrtvovalno in junaško borbo partizanov v Italiji in v drugih evropskih deželah. Posebej pa bi bilo še potrebno orisati mladini junaško borbo partizanov v Trstu in na našem ozemlju za svetle ideale svobode, socialne pravice in prijateljstvo med narodi. HiiiiiiitilliiiiiiimliiliiiiiiiiiMiimililiiiiiiiinmiiiiiitliiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiUHiiimi* V marcu znatno povečanje železniškega prometa Povečal se je zlasti prevoz masovnega blaga za Avstrijo Urnik trgovin za 23., 24. in 25. aprila Slovensko gospodarsko združenje sporoča da bo po prefekturnem odloku za bližnje praznike veljal naslednji urnik trgovin. Danes 23. aprila bodo vse trgovine lahko podaljšale urnik do 21. ure. Jutri 24. aprila bo veljal redni nedeljski urnik. V ponedeljek 25. a-prila bodo vse trgovine, brivnice in fotografski ateljeji zaprti. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Slaščičarne pa bodo odprte od 8. do 21.30. Po uradnih podatkih je železniški promet tržaškega pristanišča dosegel v marcu 270 tisoč 899 ton in s tem presegel promet tako letošnjega februarja kot marca lanskega leta, saj je februarja dosegel 180.938 ton, marca lani pa 130 tisoč 620 ton. Ti podatki pričajo, da je povečanje prometa tržaškega pristanišča v resnici pomembno, saj se ni povečal samo pomorski promet temveč tudi železniški, ki odraža v prvi vrsti promet med Trstom in zalednimi državami. Manj ugodna pa je struktura tega prometa, saj gre v večji meri za masovno blago, ki so ga pripeljali v Trst za avstrijske potrebe. Tako so odpeljali marca iz pristanišča 191.057 ton blaga (februarja 117.695 in marca 1959. leta 58 tisoč 469), pripeljali pa so v pristanišče 79.842 ton (63.243 odnosno 72.151). Zadovoljivi so tudi podatki o prometu prvih treh mesecev letošnjega leta in so v tem razdobju prepeljali po železnici v pristanišče in odpeljali iz njega 639.774 ton, medtem ko so v istem razdobju lani 403.705 ton. Prihodi so znašali 233.292 ton (lani 207.547 ton), odhodi pa 406.482 ton (lani 196.158 ton). PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTF.CCHI »-n. TELEFON 93-808 IN 94-888 Poštni predal 559 PODRU2N1CA GORICA Ulica S. Pellieo 1-IL — Tel. 33-88 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. H. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finanfrno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ut beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 ilr — Nedeljska številka mtsečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt letno 360 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaikega tiska Trst «»-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun p«i Komunalni banki v Ljubi Jam 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Italijanski veleposlanik pri beograjskem patriarhu V krogih srbske pravoslavne občine v Trstu so z zanimanjem sprejeli vest predvčerajšnjega beograjskega lista «Politika», ki poroča, da je patriarh German sprejel novega italijanskega veleposlanika v Beogradu Alberta Beria. Tržaški Srbi pravoslavne vere menijo, da je ta obisk tudi v zvezi z žalostnim položajem srbske pravoslavne občine v Trstu. «»------- O V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo v dvorani št. 40 na sedežu v Ul. Duca d’Aosta skupščina uslužbencev podjetja ORION. Enotno skupščino sklicujeta obe sindikalni organizaciji in bodo na njej razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih podjetja. Zato mladinci Neodvisne socialistične zveze predlagajo, da bi svečanov proslavili 25. apri, na vseh šolah našega ozemlja, posebno še zato, ker smo danes priča ponovnim fašističnim in tasističnim izpadom.* Odlok vladnega komisariata Določitev normalne alkoholne stopnje za vina iz leta 1959 Normalna alkoholna stopnja za vina, ki so bila v letu 1959 pridelana na Tržaškem ozemlju, se določi, v smislu člena 5 zak. odloka z dne 11. oktobra 1949 št. 707, spremenjenega v zakon z dne 6, decembra 1949 št. 870, na 11 stop. Danes otvoritev cvetlične razstave Danes zjutraj bodo svečano otvorili razstavo rož v pomorski postaji in so včeraj opravljali zadnja pripravljalna dela ter nameščali rože, ki so prihajale iz vsega sveta. Na letališče v Mirnu pri Gorici so tako včeraj pripeljali z letalom 100 orhidej iz Brazilije in številne druge dragocene rože iz drugih držav. Sestanek podjetij skupine «Snia-Viscosa» Včeraj sta bili redni skupščini podjetij cPettinatura di Trieste» in «Fil-Snia», ki obe spadata v okvir skupine «Snia Viscosa». Na skupščini so razpravljali in odobrili obračun za 31. december 1959. Iz poročila je razvidno, da je podjetje «Pettinatura di Trieste* lani obratovalo v treh izmenah in doseglo zadovoljiv gospodarski uspeh. Število zaposlenih se je v tem podjetju v petih letih od ustanovitve dalje povečalo od 70 na 212 delavcev in delavk. Izdelke prodajajo na italijanski in na tuje trge. Obračun podjetja «Fil-Snia» pa vsebuje v bistvu samo poročilo o investicijah, ker podjetje še urejujejo. Seja mešanega odbora za slovensko šolo Čimprej je treba otvoriti otroški vrtec v Mačhovljah Delegacija predstavnikov odbora bo zaprosila za sprejem pri dr. Palamari Na zadnji seji mešanega od-, lini, Ricmanjih in Bazovici, v bora za slovensko šolo je bilo predvsem govora o potrebi, da se čimprej posreduje pri najvišjih oblasteh v korist slovenske šole in slovenskih otroških vrtcev. Sklenjeno je bilo, da bo delegacija predstavnikov vseh skupin zastopanih v odboru zaprosila za sprejem pri generalnem vladnem komisarju dr. Palamari, da mu predoči zlasti vprašanje slovenskega otroškega vrtca za Mačkovlje in Prebeneg. Poleg tega pa naj bi delegacija pred-očila dr. Palamari še vrsto katerih ni skupno niti ' 25 otrok. Pristojne oblasti so bile že neštetokrat obveščene o potrebi otroškega vrtca za Mačkovlje in Prebeneg; toda do sedaj so bile vse prošnje in vse zahteve zaman. Dolinsko županstvo je že svoj čas določilo ustrezni prostor za ta otroški vrtec. Kljub temu pa so se pristojne oblasti do sedaj vedno izgovarjale, da nimajo na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Ta izgovor je popolnoma iz trte izvit, če treba čimprej rešiti Glede otroškega vrtca za Mačkovlje in Prebeneg je bilo poudarjeno, da je v teh dveh vaseh okrog 30 otrok brez otroškega vrtca, ki ga starši že toliko let zahtevajo. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da so med tem časom odprli kar tri italijanske otroške vrtce, in sicer v Do- iiiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiitiimitiiiiinimiiiiiuiiiiiiimiiiimiHMiiii Po zadnjem sestanku demokristjanskega pokr. odbora Dvomljivo stališče do rešitve sedanje 7. in 8. maja bo v Trstu prva deželna konferenca komunistov iz Furlanije-Julijske krajine Deželni odbor KPI je sporazumno z glavnim vodstvom in federacijami sklical za 7. in 8. maj v Trstu prvo deželno konferenco komunistov iz Furlanije-Julijske krajine. To konferenco so sklicali zato, da se poglobijo v stvarnost in v razna vprašanja dežele ter da določijo enotno deželno politiko v času, ki postaja vedno bolj odločilen za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom. S konference bodo pozvali delavce, prebivalstvo in vse resnično demokratične in avtonomistične sile, naj se udeležijo širokih pobud v korist dežele, katere uresničenje bo pomenilo začetek reševanja raznih življenjskih vprašanj, od katerih sta odvisna gospodarsko izboljšanje in napredek ttfh ozemelj. Sedšj se v celicah, v sekcijah in v vodstvih federacij pripravljajo na konferenco na osnovi osnutka tez, ki jih je pripravil dosedanji deželni odbor. Glavne teme diskusij in bližnje konference se nanašajo na analizo gospodarskega in socialnega položaja v deželi, izdelave programa za napredek in obnovo kulturnega razvoja, zaščite pravic slovenske manjšine, prispevka komunistov za ustanovitev široke demokratične in avtonomistične fronte ter okrepitve KPI v Furlaniji-Julijski krajini. Konference se bo udeležilo okrog 250 delegatov federacij, nanjo pa bodo povabili tudi predstavnike strank iz dežele, V tržaških političnih krogih so zbudila precej zanimanja trenja, ki so nastala na zadnjem sestanku pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, na katerem niso vsi člani odbora glasovali za predlagano resolucijo, ki se zavzema za vlado, sestavljeno iz KD, PSDI in PRI s samostojnim programom, ki izvira iz obveznosti, sprejetih 25. maja 1958. Proti resoluciji so namreč glasovali prof. Romano in dr. Pecorari, izrecna člana desnice, in inž. Bartoli. Poslanec Sciolis in dr. Venier pa sta se glasovanja vzdržala. Spričo teh nasprotij je tajnik Belci menil, da je treba nekoliko lliiitiittmiiiiliiiiiiiiiiiltlitilliiHiiiiiiiilliiiiinnmiililfiliiiiiiiiiiHiiiliiiMiiiiiiiiilniiiiiitiifiiMi Zaradi pokvarjene ključavnice so morali poklicati gasilce Zenska pozabila zapreti vodno pipo Gasilski avto je včeraj dopoldne pridrvel k Spodnji Magdaleni. Ljudje so gledali in se spraševali, kje neki gori. Nič hudega. Nikjer ni bil požar, le v sobi nekega stanovanja v tretjem nadstropju hiše št. 1817 je jokal sedem mesecev star otrok. Kaj se je zgodilo, da so morali pomagati gasilci? Ključavnica na vratih stanovanja, kjer je otrok jokal, se je pokvarila in ni bilo druge pomoči. Ko je otrok zagledal gasilce, ki so prišli po lestvi skozi okno in ga dvignili iz postelje, je nehal jokati in se jim začel smejati. Malo prej pa so gasilce poklicali na pomoč v Ul. Paga-nini 6. V prvem nadstropju je vedno bolj curljala voda, prav tako v drugem, le v tretjem je bilo vse v redu. Vzrok poplave pa je bil prav v tem nadstropju. Gospodinja je namreč, preden je odšla po nakupih, pustila odprto vodno pipo. Dobro, da so gasilce poklicali pravočasno, sicer bi bila precejšnja škoda. Pozabljivost gospodinje je povzročila približno 30 tisoč lir škode. Žepar v «osmici> Na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti je 65-letni Peter Perhavec iz Skednja št. 259 prijavil, da mu je nekdo ukradel iz žepa denarnico, v kateri je imel 65.000 lir. Malopridnež je verjetno prej več- krat obiskal lokal, v katerem Perhavec prodaja svoje vino. Zato je vedel, kdaj je Perhavec imel v denarnici tako vsoto denarja. Izrabil je ugodno priložnost in potegnil debelo denarnico Perhavcu iz žepa, Na komisariatu javne varnosti na Opčinah pa je 45-letni Virgilio Mora iz Nabrežine-kamnolom 46 prijavil, da so neznanci ponoči odnesli pri zapuščenem električnem vodu visoke napetosti med Zgonikom in Velikim Repnom 320 kg železnine, ki so jo tam pustili delavci podjetja SELVEG. Skoda znaša približno 60.000 lir. «* — Na ostrem ovinku se je prikolica prevrnila Prikolica avstrijske bencinske cisterne se je včeraj prevrnila okoli 15.30 v Ul Ma-celli ob zidu občinske klavnice. Težak tovornik je peljal prikolico na pol naloženo s surovim mineralnim oljem, medtem ko je bil prvi del prazen. Na ostrem ovinku se je prikolica nenadoma prevrnila, ko je šofer zavil proti Trgu Valmaura. Nihče ni bil pri nesreči ranjen, medtem ko je prikolica precej poškodovana. Takoj so poklicali gasilce, ki pa prikolice niso mogli obrniti m bodo to napravili verjetno šele danes dopoldne. Zvečer pa so že pretočili nafto v neko drugo cisterno. obrazložiti, zakaj so nastala do resolucije nasprotujoča si stališča. Njegova razlaga pa seveda ne more sporov odpraviti niti ublažiti. Vsekakor pa se skuša zavarovati že vnaprej proti morebitnemu vatikanskemu vetu proti sestavi vlade KD-PSDI-PRI. Zato je dejal, da so hoteli z resolucijo samo izreči sodbo do koalicijske vlade, sestavljene v okviru «demokratičnih» strank, ki so najbližje programu KD. Dodal je, «da vprašanje razširitve demokratičnega področja, ki je sicer povezano z izbiano vrsto vlade in z izbranim programom, ne predstavlja absolutno obvezne omejitve*. Važno je, da se u-stanovi vlada z jasno avtonomnim programom, slonečim na osnovah demokrščanske politike, ki se ne mofe razvijati v okviru sredinsko-desni-čarske vlade. Iz tega se torej vidi, da si Belci že sedaj pripravlja umik, če ne bo uspela niti ta rešitev. Demokrščanska agencija pravi, da so se glede tega skoraj vsi strinjali, to je, da je glasovalo za politično stališče tajništva 23 člapov odbora, proti trije, dva pa sta se vzdržala. Romano in Pecorari sta glasovala proti samo zaradi »postopka*, češ da ni potrebno, da zavzame tukajšnja KD javno stališče. Bartoli pa je dejal, da še ni dozorel čas za kakršnokoli obliko razgovorov in orinoSa.nv s PSI. Sciolis pa je sicer dejal, da se strinja z vlauo tvcn strank, da pa je treba zagotoviti pogoje za gotovo avtonomijo stranke, če se PSI vzdrži glasovanja o zaupnici. Dr. Venier pa je dejal, da sploh niso potrebne nobene izjave glede vzdržanja socialistov pri glasovanju, ko ni bilo nobenih pogajanj v ta namen. Dr. Tanasco pa je dejal, da bi se morali v primeru neuspeha obrniti na volivce, s čimer se je strinjal tudi Rinaldini. Kot torej vidimo, so demokristjani mojstri v razlaganju raznih drobnih odtenkov, kot da bi bili kakšni razlagalci sv. pisma ali pa dantologi. Sicer pa kaj veljajo vsa zagotovila; ko je bil v Florenci kongres, so šli tja kot »levičarski* Savli, vrnili pa so se kot «morotejski» spokorjeni Pavli. Gotovo je pač le to, da bodo obračali tudi vnaprej svoje plašče tako, kakor bo pihal veter iz Rima. «»------- ZDŽ predlaga imenovanje ulice po padli borki Tudi dr. Pincherle predlagal, naj se posvetita dve ulici dvema žrtvama nacifašizma Vodstvo Zveze demokratičnih žena je poslalo županu Franzilu pismo, v katerem zahteva, naj se neka ulica v Trstu imenuje po Riti Rosani, Tržačanki po rojstvu, ki je 17. septembra 1944 junaško padla v kraju Monte Comune pri Veroni v borbi proti nacifašistom in je bila zato tudi odlikovana z zlato spominsko kolajno. Rito Rosani so preganjali iz rasnih razlogov in se je morala skrivati, dokler se ni septembra 1943 pridružila partizanskim oddelkom v Legnanu. Dr. Pincherle pa je predložil županu na zadnji seji občinskega sveta pismeno vprašanje, v katerem predlaga, naj predloži odboru v odobritev tudi sklep, da se poleg petim padlim borcem odporniškega gibanja posvetita še dve ulici Eugeniu Colorniju in Ermannu Bartelliniju. Prof. Colorni je poučeval na tržaškem učiteljišču modro, slovje in ga je OVRA leta 1938 v Trstu aretirala. Po dolgem priprtju v zaporu so ga poslali v konfinacijo, od koder je junija 1943 zbežal. Bil je v Rimu glavni urednik podtalnega «A-vantija* in ga je leta 1944 umorila Korhova tolpa. Ermanno Bartellini je bil v Trstu bančni uradnik in socialistični kan. didat na volitvah leta 1924. Le- dnrgih^vprašanL ki; bi jih bilo j upoštevamo zlasti gornje ugotovitve, da so našli denar za otvoritev treh italijanskih o-troških vrtcev, v katerih ni skupno toliko otrok, koliko jih je v Mačkovljah in Prebe-negu. Upajmo torej, da bo vladni komisar upošteval zahtevo prizadetih mater, ki so tudi pred nedavnim poslale dolinskemu županstvu resolucijo, v kateri so poudarile nujnost otvoritve otroškega vrtca za tako veliko število otrok, ki imajo pravico do predšolske vzgoje, kot vsi ostali otroci na področju. «»------- Županova brzojavka Guiu in Piccioniju Župan Framzil je poslal senatorju Piccioniju, načelniku senatorske skupine KD, in poslancu Guiu, načelniku poslan, ske skupine KD ter glavnemu tajniku Moru brzojavke, v katerih pravi, da tržaški občinski odbor izraža zadovoljstvo nad sklepom, da se reši vladna kriza z zavezništvom med KD, PRI in PSDI, kar je jamstvo za demokratične svoboščine, demokracijo in socialni napredek. Razgovori podžupana z rimskimi funkcionarji Davi je odpotoval v Rim podžupan prof. Cumbat. ki se bo udeležil kongresa sindikata srednje šole. Ob tej priliki se bo sestal tudi s funkcionarji, nekaterih ministrstev in razpravljal o vprašanju bivših ob. činskih profesorjev, ki so sedaj državni upokojenci, ter o državnem prispevku za gradnjo nekaterih novih šol. Priznanje avstrijskemu gospodarstveniku Predsednik tržaške trgovinske zbornice je včeraj izročil Arnoldu Fieszu, ki je gospodarski svetnik in ravnatelj spedicijske družbe «Intercon-tinentale«, komendo za zasluge za republiko kot priznanje za zasluge za okrepitev itali-jansko-avstrijskih gospodarskih odnosov. Slab plačnik ta 1928 so ga konfinirali na Ponzo. Kasneje je bil urednik podtalnega «Avantija» v Milanu; leta 1944 so ga deportirali v Nemčijo, kjer je marca 1945 podlegel. Skupščina trgovcev na drobno s čevlji Sinoči je bila skupščina trgovcev na drobno s čevlji. Poročal je predsednik kategorije De Rossi, ki je omenil, da se je posrečilo urediti plačevanje trošarine. Predsednik je obširneje razpravljal o izdajanju obrtnic, ki jih je po mnenju obstoječih trgovcev že sedaj preveč in kar že sedaj škodi potrošnikom, ker se zaradi razdrobljenosti trgovine večajo nepotrebni režijski izdatki. «»-,—- Zvišanje prispevka za bolniško blagajno železničarjev Vladni generalni komisar je včeraj izdal odlok št. 9, ki določa, da se poveča na 2.5 odst. od skupnih prejemkov prispevek. ki so ga dolžni plačati uslužbenci državnih železnic v službi na Tržaškem ozemlju ustanovi »Vzajemna bolniška blagajna železničarjev«. Nespremenjena ostane kvota 2 odst., ki gre na breme uprave državnih železnic. «Mi«MCBii«i*iiiiiaai»«iiiaiii>l«iaill>a«i«i*iaaaii>»i*i«>»i>iiiiii*iiii>iii>ili>*iiiiiii»i*i>ii1i»i>>alBaaaliaa11lia,laa>aallll> Izpred kazenskega sodišča Povzročila sta bankrot podjetja in si prilastila 70 milijonov lir Milančana Vitali in Scardia se bosta morala zagovarjati tudi zaradi sleparij - 9 drugih Milančanov pa je obtoženih sodelovanja pri bankrotu Gdlicm kmeett Bmtlmmmih Dirigent Herbert Albert, solist Mario Delli Ponti Zdelo se nam je, da je tržaški filharmonični orkester, ki opravi svojo nalogo na vsakem koncertu brezhibno, včeraj še posebno lepo in polno zvenel. Ze ob prvih zvokih u-verture Leonora št. 3 smo imeli vtis, da prisostvujemo izrednemu koncertu. In ta vtis se je spremenil v prepričanje, ki se je samo še bolj utrjevalo. Videti je bilo, da je orkester pod vodstvom Herberta Alberta posebno doživljeno podajal Beethovna. Od Beethovnovih treh uvertur z imenom «Leonora», se na koncertnih odrih največkrat pojavlja št. 3. Dirigent Albert je z orkestrom izdelal to umetnino tako, da je bila zares vredna velikega mojstra. Sledil je «111. koncert za klavir in orkester», ki ga je Beethoven napisal, ko je imel trideset let. Komponist se je po prvih dveh koncertih, ki še ne pomenijo velikih del med Beethovnovimi skladbami, v tretjem koncertu dvignil na raven, ki se še nekje dotika mozartovskih manir, po drugi strani pa sega že v individualno poetičnost njegovih nadaljnjih dveh klavirskih koncertov. Pri klavirju je igral Mario Delli Ponti, mlad pianist iz Milana, ki ima za seboj že velike koncertne turneje. Pianist ne pozna tehničnih ovir. Njegova igra pa nam bolj u-gaja v spevnih partijah, ko zna iz klavirja izvabiti zares lepe zvoke, medtem ko mu je igra fortissimih nekoliko hreščeča. Vsekakor pa je dosegel na tem koncertu lep uspeh. Koncert se je zaključil z Beethovnovo «111. simfonijo (Eroica)*. Dirigent je tu zopet vložil ves svoj poustvarjalni napor, da je zablestela lepota neminljive umetnine. Na koncu sta bila dirigent in orkester deležna toplega odobravanja. Pri tem koncertu je vredno omeniti še neko dejstvo: gledališče je bilo popolnoma razprodano. In med občinstvom ni bilo malo mladih ljudi. Ce pri tem upoštevamo, da je bil na sporedu samo Beethoven, potem lahko z. zadovoljstvom ugotovimo, da je pri znatnem delu mladine še zelo živo zanimanje in ljubezen za resnično, klasično glasbo. (,»------ 34-letni Giuseppe Niccli iz Ul. Economo 4 se je znašel včeraj pred sodiščem, da bi se zagovarjal, ker ni bil namerno poravnal svojih denarnih obveznosti napram lastnici garaže Zori Albini Coceani-Zorziu, ki stanuje v Ul. Damiano Chiesa 32. Ni-coli pa je ,mel srečo, ker ie prizadeta strvnka umaknila tožbo. Njegova sreča je toliko večja, ker je bil doslej obsojen ?e 34-krat zaradi raznih sleparij na sodiščih v Milanu, Rimu, Bergamu, Bologni, Pratu, Riminiju, Argenti, Schiu. Cesem in Benetkah. 21. januarja 1958 si je Nico-1' sposodil avto Fiat 1.100-103 pri Coceanijevi in se zmenil z njo, da bo plačeval vsak dan 4.000 lir Dnevi so potem 3. maja se bo začela na kazenskem sodišču sodna razprava v zvezi z bankrotom podjetja Kraftmetal v letu 1956. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Boschini, državno tožilstvo pa bo zastopal dr. Pascoli. Obtožence branijo odvetniki C. Poilluc-ci, D’Angelo, Morgera, Ja-cuzzi, Colombo, Uglessich in Masucci. Na obtožni klopi se bosta znašla, v priporu, 65-letni Edoardo Vitali, stanujoč v Milanu, na Trgu S. Agostino 4 in Angelo Scardia, tudi iz Milana, Ul. Don Castelli 59. Ostali obtoženci so: Ida Cas-sanmagnago-Seardia, stara 60 let iz Milana, UJ. Bodio 19; Francesco Scardia, star 66 let iz Milana, Ul Bodio 10; Egido Colombo, star 50 let, iz Gallarate, Ul. Maršala 19; Carlo Stuani, star 46 let, iz Milana, Ul. Ranzoni 15; Silvio Stuani, star 25 let iz Milana, Ul. Chinotto 10; Luigi Bagnulo, star 44 let iz Milana, Ul. Monterosa 60; Ismaldo Lotti, star 72 let iz Milana, Ul. Giov. Batt Niccolim 18; Rosa Rossi-Lotti, stara 54 let iz Milana, Ul. Polliziano 10; Giacomo Riccardo Lilhputi, star 54 let iz Gola Secca, Ul. Manzoni 9. Edoardo Vitali in Angelo Scardia sta obtožena goljufije in namernega bankrota. Ostali pa sodelovanja pri namernem bankrotu. Predvidevajo, da bo razprava zahtevala osem zasedanj sodnega zbora. V februarju 1954 leta je Vitaliju in Scardiji uspelo, da sta prelisičila na spreten način tri Švicarje, in sicer Hansa Lechmana in brata Beltschev Koitscha in Marka. Lechman je bil predsednik upravnega sveta podjetja Kraftmetal, ostala dva pa so. lastnika. Vitali in Scardia sta pripovedovala trem Švicarjem o lastninskem stanji neke družbe po imenu SCO-Vl, kar pa je bilo vse iznušlje- njo. Ta družba naj bi zašla v finančne težave in bi izkazovala 60 milijonov lir pri- relio Prečah ter se zalegel v njegov avto. Precalija so prepeljali v bolnišnico. Bil je manjkljaja. Vrednost strojev , hudo ranjen na g.avi n na in drugih naprav pa naj bi nogah. 2. februarja 1958 je znašala lOu milijonov lir. | umrl Predsednik Corsi, tožilec Visalli, zapp nikar Rachelii, obramba Pierpaolo Poillucci, zastopnik zasebne stranke Battino. . «»------- Možno bi bilo torej rešiti okoli 40 milijonov lir. Ker je premetencema jezik dobro tekel, se jima je posrečilo prepričati lastnike Kraftmetala, ki so jima izročil 40 odst. vseh delnic svojega podjetja. Vitalija so pa imenovali povrh tega za tehničnega ravnatelja, medtem ko je Scardia postal generalni tehnični komercialni ravnatelj Dve leti po teh dogodkih je predsednik upravnega sveta Lechman prijavil Vitalija in Scardio zaradi goljufije, potvarjanja računov in d-ugih podobnih prestopkov. Obtoženca sta si baje prilastiia okoli 70 milijonov lir. 22 marca 1956 je sodna oblast proglasila bankrot podjetja Kraftmetal, in sicer štiri mesece potem, ko je bilo začelo delovati, -—«»------ Obsodba gasilca Gasilec Guerrino Magnani, lian miljske gasilske čete, se je morai včeraj zagovaijau na kazenskem sodišču zaradi nenamernega umora. Sodniki so ga spoznali za kriveg« tei ga obsodili na 6 mesecev za- pora in na povračilo sodnih stroškov, medtem ko bodo glede odškodnine sklepali na pristojnem mestu. Obso^ncu je sodišče priznalo pomuošče-nje in mu ne bo vpisalo kazni v kazenski list. 25. avgusta 1957. leta zvečer je Magnani vozil avto fiat 500 po Istrski cesti. Ko je prispel do Ul. Vigneti je skušal prehiteti neki avto, ki je vozil pred njim. Pomaknil se je torej bolj na levo proti sredini cestišča Nesreč«! .e pa hotela, da mu je v Lstem trenutku privozil naproti z vespo 28-letm mehanik Au- Občni zbor ZMP Jutri 24. aprila ob 9. uri bo na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2 v Trstu občni zbor zveze z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju, ki ga je opravil tajnik zveze Marij Grbec. 2. Sprememba pravil. 3. Odobritev sklepov, ki jih je sprejel dosedanji vodilni od. bor glede pristopa k Vsedržavni kmečki zvezi (Alleanza Na-zionale dei Contadini). 4. Izvolitev novega vodstva. «»-------- Nesreča železničarja Pri delu na železniški postaji na račun podjetja Caselli se je včeraj dopoldne ponesrečil 39-letni Antonio Barnaba iz Ul. Ginnastica 40. Barnaba je čistil lokomotivo, za to je potreboval lestev. Nenadoma pa se mu je spodtaknilo in je nerodno padel. —«»----- Avto podrl žensko Ko je včeraj popoldne 28-letna Andreina Purič iz Ul. Cicerone 8 prečkala med črtami za pešce Trg Piave, je iz Ul. Beccaria privozil z avtom 50-letni Bruno Susič iz Ul. sv. Frančiška 26 in jo podrl. Ni se zgodilo nič hudega, ker se je Andreina le nekoliko opraskala po stegnu leve nove. Susič jo je takoj z avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala bo v 5-6 dneh. tekli svojo pot in Nicoiijev dolg je vedno naraščal. Nazadnje je dosegel 240.000 lir, ki jih upnik ni mogel plačati. Predsednik Fienga, tožilec Scaramuzza, zapisnikar Cic-earelli, obramba D’Angelo. Pristojbine SIAE SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča, da je bila zadeva glede plačila letnega prispevka SIAE tudi za letos ugodno rešena. Zato poziva vse člane, ki i-majo v svojih javnih lokalih televizorje in radio aparate, da se čimprej zglasijo na tajništvu združenja, dvignejo potrdilo o vpisu v združenje in do 30. aprila poravnajo znižano letno pristojbino SIAE. TAJNIŠTVO SGZ (_5L AZSTAVE :) Slikar Robert Hlavaty razstavlja v baru Moncenislo v Ul. Carducoi 27 nekaj svojih del. Kot je marsikomu znano, vise na Stenah tega bara skoraj vedno dela kakega slikarja. 11miiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim 111 m m im OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. aprila 1960 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: železničar Aldo Micalizzi in uradnica Laura Goich, uradnik Furio Trevi-san in gospodinja Annamaria Schiozzi, postrešček Aldo Covn in šivilja Laura Scolz, mizar Lu-ciano Orlando in gospodinja Li-via Redivo, pomorščak Mario Co-lc-mban in delavka Bartolomea Predonzani, pek Giuseppe Bi-siacehi in fotografinja Rita Fiu-mana, pomorščak Nereo Schia-von in gospodinja Santa Falco-ne, inženir Francesco Pisani in učiteljica Maria Theurschuh, učitelj Karl Vrabec in gospodinja Letizia Altin, mehanik Bruno Giacomin in gospodinja Laura Degrassi. UMRLI SO; 52-letna Ana Zlobec por. Tonon, 60-letni Edgard Jerich, 68-letna Anna Rutar vd Vetri. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggto 4-, Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Italja 14; CrOče AžzuTra, Ul. Comriierclale 26 (_L JbltKUA PK21NVICTA Prosvetno društvo «S. Skam perie* vabi na kramljanje prot. Toneta Penka »O lepoti in zdravilni vrednosti alpskega cvetja* ki bo danes 22. aprila ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva. Zanimivo kramljanje bo poživilo nad 70 diapozitivov v barvah. — Vabljeni vsi! IZLETI IZLET SPDT V THENTO V nedeljo 8. maja v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU DANES 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah, JUTRI 24. t. m. ob 17. uri v Križu bo gostovala dramska skupina DPI) iz Izole z veseloigro: BABILONSKI STOLP* Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetkom predstav pri blagajni dvorane. TRŽAŠKA KNJIGARNA l'ra( - 171. mv. Frančiška 20 Telefon «l-71>2 N * O * V * O Sartre: Nepokopani mrtveci L 1.800. Malenšek: Temna stran meseca L 2.160 — ( OLEPA»j^ Slovensko gledal v Trstu ~~ ob ** JUTRI 24. .t Jbi Trst«. v Avditoriju v FRANCES GGODRiCH in ALBERT HACKEl DNEVNIK ANE Vljudno vabimo občins*''0 (1. liških vasi, katere mernih dvoran, da si vdjtprij« nedeljo 24. t, m Ava ik A"! predstavo u D n e v n 1 oVSod Frank*, katera J* navdušila občinstvo- Trž»sS Prodaja vstopnic v ^ ________________________ _ JU knjigarni, Ul. ‘s*. Fra"Sw* in dve uri pred P j5/U predstave v Ulici R uf! ter danes od 20. do j ujte< na sedežih prosvetni -ci pa; v Dolini, Borštu, dričah. Lonjerju in Žerjal v Boljun«. V ponedeljek 25. t. m. na Kontovelu ob 16.3° DNEVNIK ANE VERDI h 21 «ri S Prihodnjo soboto ob Konctc v gledališču «Verdi» ega o Tržaškega filharmoni 0 M stra. Dirigiral bo Fra^ci< der, solist pa bo P‘?.p„a Gherbitz. Zaradi v.eMLrHio4.*« ka 150-letnice bchum rojstva, je bil sP°attaj tak-spremenjen in je s*7.‘ — «' Schumann: Manfreui Trstu) tura. (Prva izvedba risV*« v Bartok: Koncert z« ,,ved» orkester št. 3. (Prva TrIcb)umann: IV, Danes se pri gled«‘toPniC-ni prične prodaja v nni' Garibaldi 16.00 »Lord ted1 S. Granger, E. J« m, color. a ne*v lmpero 15.30 «LeP Keff'(liif Gregory Pečk 1 n.77tore*’ r,i>l Italia 16 00 «11 matt«*® p, 0' mascope, V. Gassm p. m A. M. Ferrero. ppli^.i Massimo Prva revu* ,a». 6 no. »Birmanska h »J® ^ Kon Ichikavva. veLnetkaJ2jj> «San Giorgio* v “ mu SHf Moderno 16.00 «NSl„roe. 1 vroče», Marilyn M y Curtis. fi,5 Vittorio V e neto t* ge-nt FBI», I. Jjica y color. Ideale 16.00 «Katja. -krone*. R. Schn«‘de K>. gens, teohnicolor. |,eVe 'gft Marconi 16.00 »Tiber J ygp nalije«, Abbe 'iaH' up gnazzi in VValter 8- San Marco 16.00 f?orsy^!f,00’ (Dubrovski), ru,ri Schiaffino. Ob 2‘- ^[tj! sichiere*. „ „,7-ione r,af' Savona 16.00 l-n 0 veste», Tony Cu —rtfi Grant. (tri. Od en »Meč in križ’j,i jr*!'1 K. Podesta, G. Mlislr t( zija glORSD DNEVNIK 3 — 23. aprila 1960 Sodobni problemi 7 aPadnoevropske države pred________ Varflostjo dokončne dezintegracije ne- aktivnosti ns 5* sn akonomske integra' ,^ave vse zaPadnoevropske teh dneh znašle TO ■ » Jipur. znasie a,!i«eSraarnostio dokončne ,5r°tjam«ie- stara na-oraa 6ma inteSra- -'iPtiitn Pzfai}izacijama — 'J ^ale Kv*ru'^em šestorice - Sedmr, trgovinske ^tienn rite — so stopila f!®taov azo Po objavi Šesto ■■ Ure«„7rl0rice' da pospe- 'r,dsie si^fnje zveze in iz- ["»kt obraPnu zašditne ca-l9» tira.,.. k)e proti dru- to^avam »osti ki* og sedanje na- Jllj . Da ni c____ ^famreč3-1 edini- SPor Ul ze starejši da- J'0g -J?. Prvenstveno suče i"gracije in metod in- ■Itr. ' Ty'"J- . ,r On OriI^adtem k<> njegov fSfttčni jaSaj0 v prvi vrsti S J. if rji' Skupno tr-'%in0 f1 združuje močno %ke » Arijskih držav jjNao ^vrop? (Francijo. So. - - Italijo, ?Ubur„ 120zemsko in Lu- ipnourp ',‘'u0Oo ~~ 3.e nastalo iz- t^baje v„.P “dni zasnovi 11 V*bM„m°«e’utrdbe“ pro-’ a je z litičnej Evrope in za- £t#t je zamislje- zdru- S.Pecat Jki ?uino nosilo v :»i j» , b‘okovske izključ- no u d°b, izkljr 'e hladne vojne odreti ‘deina osnova loltovst- nje8ov položaj %. UVski strukturi Za- H Skup' J»jiko-ta p.° svojem m-'■ u »e it Vlnskem poten- ji 'rhovi zao®taJajo mnogo ;>! .moči vet°vne ekonom-it j ii ir, ,e začelo resno i.i.tugih a ?odarske intere-% Britdrza.v- v prvi vrsti 4 ^dročj*111 katere 'zvoz tef..gUPrno£mfS bSV0hodkuenNm naCl0nal' z razvojem SJVh°, v nje V!*0'11'«. Nasprotja so W'i dnio L razvojem h ttih (L In zaostrovanjem vlU Pohfr3®1111! tržišča. To-&.“* razlogov so J Ha tržično sr-i klit.,°a ’njP”®ga tržišča vztra-^ono^r™ obstajanju j%.rimski logiki'In po-h ni11 gost? a°tlu z interesi siiks>li nrP°darstev, katera • ; ‘pkov rodnih gospodar- ® ‘ti 'troile- Prenašajo izo- k kovinskih vn in O r^inskih vo‘n-široki ltev integracije twjr«roki i.“vi je zaPadnoevropski s. h 2a ,’Oj čas vsebovala iji.Ct'ithi'leaa z obstoječimi 'tj, ?tji st In ekonomskimi hi tba nasprotna '•jlai, °dnoo k v niedse-Siatija lb nastopila pot ■* 1» ‘ičaim- Protij z vse-huk1 Posledicami, ki fS ra,1?0 Shajajo. Eko-aačinruže.vanie. n . se Id Tn ^ VrSl \r V» e Ev, vrs‘ v okviru ^ d,°Pe že dobro le-Xl.trgovin.Lbp JP20™6: Url*11®1'? vojno, ee 'i*? Prntlv. svoj načrt "u>a* '^uiop ........ mer. riLw Pospešenje H . ‘eiikn sklh dogovorov V°deč Poglobil prepad, Ji , teagPo .ostrini britan- . “»tuni uriiaii- (liv ‘ho^t -ia niti politič-. tQtj ela te Napada ne bi hLV°j.PO- idtjJtbzarti'Jlenl šestorice ni »)»(!** samo Velika .Jjtijjk bi besedah Mac S! 30orai'.,.teh ukrepov ,hviiBa let!!vIJOnov funtov š Jhdi i’ °dpor sc je J: hbžišča Y . vrstah Skup-tSr^ietii ’ ]er se politič-S, bp.sltimi ^oprijemajo z \Natw lnteresi. Poli-ždr\j2i, a Šestorice za-i9tadi Zapadne Ev- thiela Velika Bri- „,iloVič torta Z0Perstavljanja ?!> , B dr?, gospodarstva iru .Ježijo k širše- s ’n obsežnejšim svetovnim trži- fe turtke Britanije je XhA Dori' • zaradi tega. * Ul mrmrajo Skupno -?°ve načrte Ra- kitičnih01'6 načrte Ra-i iiti Sfi tiu. motivov, ki tk% »A ^ _svo.i° vlogo. Zvečaj, • Predlogu Se- kot’10 sv0j^amožnosti za » tUi stoiii.ga 'zvoza. la- '» n?10, sedaj -.tvari NjPratiet5alib0ne’!aa.o Vreieli WM s^-~ smo ‘CbNls-r ------------------- Ji V tika Slovenska izda-I' It tefti t munistu objav-i.vN,.: ed'iu: - Sisu^k iJeterat “Izgradnja JVti6Ue VlC>Sa ter naloge Gradivo *gres, ____________________ .''i,,. fito- '* bZDU — Josip :J J9 JUL ZVeze delovnega % ^dlor., avije; obrazlozi- • uLt" °8a J : obrazlozi-i.\ iw:ii' 1-enin v spo- zelo slabi izgledi, da bi mogel biti jspor rešen s kakšnim kompromisnim sporazumom. Težko je namreč predpostaviti, da bi moglo Skupno tržišče sprejeti britansko idejo o široki svobodni coni, Velika Britanija pa je, kot se zdi, pripravljena podvzeti tudi drastične korake, da bi onemogočila diskriminacijo svojega blaga v Zapadni Evropi. Zaradi tega obstaja možnost, da bo v začetku julija doživela Zapadna Evropa dokončno ekonomsko razdelitev v dve nasprotni si trgovinski področji. Posledic take dezintegracije, predvsem v perspektivi, ni težko predvidevati. Te posledice bi nedvomno vodile k nadaljnjemu zaostrovanju nasprotij, od česar tako države obeh blokov kot tudi svetovno gospodarstvo v celoti ne bi moglo pričakovati ničesar dobrega. Pomlad v Parizu Foto Magajna »M liiiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Po «zanimivem meteorološkem pojavu» preteklo sredo Radioaktivni pepel po atomskih poizkusih v Sahari Konec februarja in prve dni marca prvi val, 15. aprila pa najvišji odstotek povečanja radioaktivnosti Kdor .je v sredo zjutraj poslušal vesti na italijanskem nacionalnem programu, je zvedel, da je na Dunaju de-ževal nekoliko radioaktiven rdeč dež, ki je bil posledica drugega francoskega atomskega poizkusa v Sahari. Ko je nato Tržačan stopil na ulico, je mogel opaziti na karoserijah avtomobilov, ki so prebili noč na ulici, temne madeže, kar je dalo slutiti, da je tudi v Trstu padlo nekaj kapelj dežja, ki je bil pomešan s saharskim peskom. Tržaška meteorološka postaja je ta pojav pojasnila javnosti, češ da v Trstu in na Tržaškem pogosto pada dež, pomešan s puščavskim peskom. Kar se radioaktivne nevarnosti tiče, pa je bilo rečeno, da je tega prahu bilo tako malo, da ga niso mogli poslati v Bologno na pregled, da bi se ugotovila njegova radioaktivnost. Skratka se radioaktiv- en ikro-mik.ro curie ml zraka na morski ravni 3 Tl nost tega dežja ni vzela v poštev, vsaj ne v zadostni meri. Nočemo trditi, da je teh r.ekaj kapelj umazanega dežja bilo radioaktivnih, vsaj ne v nevarni meri, vendar nas ta «zanimivi meteorološki pojavu kot sc ga na tržaški meteorološki postaji označili, spravlja v sum, da smo bili tudi mi deležni radioaktivnih padavin kot posledice drugega francoskega poizkusa v Sahari. O tem nas prepričuje ugotovitev, do katere so prišli, v štiridesetih opazovališčih, ki so imele nalogo radioaktivnost padavin nadzirati, in v dveh inštitutih, ki so se s tem izrecno ukvarjali. Italijanska strokovna revija «Tempo medico« je namreč prišla na dar, z nekaj veselimi podatki, da je v dneh 29. februarja ter 1. in 2. marca vso Italijo obiskal oblak radioaktivnega pepela ali usedlin, ki je povzročil, da se je radioaktivnost ozračja v Italiji po dolgem času staže močno dvignila. Po tem naglem dvigu je radioaktivnost sicer ponovno ■upadla, da bi 15. aprila, torej pred tednom ponovno segla za 80 odstotkov nad norma- lo in se nato 19. in 20. t. m. lu prispel tudi nad Italijo, za-ponovno pojavila v dokaj ne- , radi česar smo imeli konec prijetni meri. Slednji datumi sovpadajo z datumom »zanimivega meteorološkega pojava«, ki smo ga imeli v Trstu. Preden so Francozi napravili svoj prvi poizkus, so prepričevali ogorčeno svetovno javnost, da «obljudenim krajem« ne grozi nobena nevarnost, ker da bodo svoje poizkuse napravili tako, da bo radioaktivni oblak šel proti .jugozahodu, torej proti Atlantiku, ali pa proti jugovzhodu, torej čez Saharo in Centralno Afriko (kot bi črnsko prebivalstvo Centralne Afrike ne bilo enakovredno belopoltim ljudem Sredozemlja!). Toda zgodilo se je drugače, kot so računali. Ze nekaj dni po prvem poizkusu so ponekod v južni Aziji zabeležili močnejšo radioaktivnost ozračja. Nato se je radioaktivni oblak iz Sanare usmeril proti severu in japonska vlada je protestirala v Parizu, ker je imela dokaze o povečani radioaktivnosti na Japonskem. Radioaktivni oblak prvega francoskega poizkusa je nato nadaljeval pot okoli jemlje in kma- / takta**. nfcuiA j avgust |s€/>ffmbetj oktobar | november^ december 1959 ■M januar bi« *■» .•* m« iv* j februar | marec 1960 Grafični prikaz gibanja radioaktivnosti ozračja v Italiji liriflio in ltil(iuizijft Sobota, 23. aprilu 1960 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepo-vsop; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Fafa Lemos; 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.45 »Veseli planšarji« in «Avsenik»; 15.00 Koncert operne glasbe; 16.00 Dante; Božanska komedija — »Vice«; 16.25 Kavarniški koncert; 17.00 Dvorakovi slovanski plesi; 17.20 Pesem in ples; 18.00 M. Pavlin: »Spoznajmo konservirano povrtnino; 18.10 Liszt: Dve madžarski rapsodiji; 18.35 Dunajski valčki; 19.00 Radijski tednik za najmlajše; 19.30 Solisti in znane instrumentalne zasedbe; 20.00 Šport; 20.40 Zbor Korotan; 21.00 Oprostite, če Motim, E-zio D’ErHco; 22.00 Grieg: Peer Gynt; 22.30 Večerni ples; 23.00 Ansambli Dixieland; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji. Poje Nicola Arigliano; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Slovenija Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Sim-lonična glasba: Mozart, Pou- lenc; 12,10 Pojo Celentano, Latina, Lojacono; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Ital. folklorna glasba; 17.40 jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 Zborska pesem; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Tedenski literarni pregled; 20.00 Vesele p srni; 21.00 Magična flavta; 21.20 Radijska igra: «Oblomak risorto«; 22.30 Odmevi prireditev; 22.45 Pogovor s poslušalci; 23.20 Orkester p. v. Carla Esposita //. program 8.05 Ali vam ugaja? 8,55 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25 Skladbe za violo, harfo in flavto; 10.10 Radi bi vas zabavali’; 19.39 Majhen koncert; 11.00 Massenet: Koncert za klavir in orkester; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 S štirimi fanti; 12.00 Havajski zvoki; 12.15 Ing Hruševar: Kako graditi cenene hleve; 12.25 Izpod zelenega Pohorja; 12.45 Pet popevk za pet pevcev; 13.30 Prvomajski pozdravi; 13.50 Za vsakogar nekaj; 14.20 Iz znanosti in tehnike; 16.00 V dvoranah Svobod; 16.30 Vedri napevi; 17.10 Bučar: Belokranjske pisanice; 17.35 Priljubljene popevke; 18.15 Po domače; 18.30 Alfons Bauer igra na citre; 18.45 Okno v svet; Trst 12.10 «Tretja stran«; 14.15 Simfonični koncert p. v. Clau-dija Abbada; 15.05 Pesmi brez besed; 15.35 Trio tržaškega jazzovskega krožka. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.40 Kmetijski nasveti; 1345 Popevke in ritmi; 14^30 «Primorskj tednik«; 14,45 Orkester Costelanez izvaja melodije V. Herberta; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Za prijetno sotiotno popoldne; 15.40 Prenos RL; 16,00 Dunajske melodije; 16.30 Dogodki in njih odmevi; 16.45 Izbrani listi Iz oper «Boheme» in »Madame Butterfly»; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Prenos RL; 19.00 9.00 Ju ranje vesti; 10,00 I. Gomez »Elegantissimo«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Sest glasov 8 instrumentov; 13.45 »Severnica« — moda; 15.00 Juke-box z velesejma; 16.00 N. Magalov izvaja Chopina; 16.20 Motokolesarska dirka, cilj v Pescari; 17.00 Radijske sličice; 17.30 Glasbeni program; 18,35 Plešite z nami; 20.30 Opera «Romeo in Julija« Riccarda Zandonaia. Ital. televizija III. program 17.00 Baletna glasba; 1800 18.30 Sonate za klavir L. Che-rublnija; 19.15 Kmečka In industrijska civilizacija ital. Juga; 19.30 Dve skladbi E. H. Escri-che; 20.00 Vsakovečerni koncert: Havdn, Mendelssohn, Szy-manowsky; 21.30 Simfonični koncert: Chavez, Prokofiev, Bucchi, Janaček; 23.15 Ruska kultura; 23.45 Iz Leopardijevih zbirk. 13.30 TV šola: telovadba zemljepis in državljanska vzgoja, francoščina; 17.00 TV za mladino: Po Luksemburgu, Finski, Italiji, Belgiji; Krotilec pripo veduje; 18.30 TV dnevnik; 18.50 Kronike iz minule dobe; 19.15 Človek In knjiga; 19.30 Nat «King» Cole; 19.55 Teden v sve tu; 20.08 Sedem dni v parlamentu; 20.30 TV dnevnik; 21.00 «11 Musichiere«; 22.10 TV igra «potovanje na Florido«; 22.35 Magični trenutek. Jug. televizija Ljubljana: 18.00 D. Kadovič: «Ladja maščevanja«, TV igra za otroke; 18.45 TV pošta; Beograd: 20.00 TV dnevnik; Ljubljana: 20.30 Telovadna akademija: 21.30 »Partizanski pohod ob žigi okupirane Llubljane« — film; 21.45 Iz serije TV filmov «0 nevidnem človeku«. februarja in v prvih dneh marca prvi močnejši radioaktivni val. Tudi za svoj drugi poizkus so Francozi prepričevali javnost, da ne grozi ljudem nobena nevarnost. Zgodilo pa se je. da smo doživeli še drugi val, močnejše radioaktivnosti, kar dokazujejo podatki za 15. 19. in 20. april. Zanimivo bi bilo dodati še nekaj točnih podatkov, ki so jih zbrale že omenjena revija «Tempo medico«, nadalje zavod za jedrsko fiziko »A. Righi« v Bologni, in klima-tobiološki inštitut v Benetkah, kjer kontrolirajo radioaktivnost padavin in ozračja v zadnjih letih .Toda že zgoraj omenjeni podatki dokazujejo, da smo imeli dva močnejša radioaktivna vala, ki niso po-siedice drugega kot atomskih poizkusov v Sahari. Ob tem jo vredno, da se ustavimo pri dveh ugotovitvah: Predvsem bomo podčrtali pomanjkanje čuta neodgovornosti osrednjih rimskih oblasti. Preden so Francozi napravili svoj prvi poizkus v Sahari, je italijanska vlada na pritisk ogorčene javnosti poslala v Pariz svojo komisijo strokovnjakov, ki da se je prepričala, da Italiji od francoskih poizkusov ne grozi niti najmanjša nevarnost. Da bi to njeno »prepričevanje« bilo bolj konkretno, je razpostavila po kritičnih točkah opazo-vališča ki da bodo kontrolirala povečan« radioaktivnost ozračja ko't posledico francoskih poizkusov. Nekaj dni so bila vsak dan objavljena poročila, ki so zatrjevala, da instrumenti niso zabeležili nobene povečane radioaktivnosti. Nato so poročila obmolknila.... kot da je vse v najboljšem redu. Francoska poizkusa torej, logično, nista v Italiji povzročila večje radioaktivnosti. In sedaj nenadoma, zvemo, da smo na račun teh dveh poizkusov imeli dva močnejša radioaktivna vala. S tem bi sicer ne hoteli vzbujati panike. Strokovnjaki pravijo, da sedanja povečana radioaktivnost niti od daleč ni nevarna, ker da je povečana radioaktivnost še daleč od organizmu nevarne gostote, Pred 25. aprilom Italijansko odporniško gibanje v zadnjem letu Važnejši datumi od 2. jan. do 2. maja 1945 Pojutrišnjem, 25. aprila, imamo državni praznik, proslavo petnajstletnice zaključnega upora in zmage demokratičnih sil v severni Italiji nad fašizmom in nacizmom. Zadnji dnevi aprila 1945 so polni velikih dogodkov, vendar pa le nujen zaključek dolge antifašistične borbe, ki se je razvijala skozi vso fašistično dobo in prišla do konkretnega izraza po zlomu italijanske vojske v septembru 1943, ko se je tudi v Italiji začel oborožen upor proti nacifašizmu. Ker ne moremo navesti vseh glavoejših datumov italijanskega Odporniškega gibanja od začetka upora do zloma fašizma, bomo navedli le pomembnejše datume iz zadnjega leta odpora: JANUAR 1945 2. je bil v Milanu aretiran Ferruccio Parri. 6. Druga fašistična »čistka« (rastrella-mento) na Piacentinskem. 7. Teroristični atentat na Piazzale Duca 'd’Aosta v Milanu 14- Ustrelitev gapovcev na Čampo Uiu-Giuriati v Milanu. FEBRUAR 1945 4. Gapovski napad na Corso Garibaldi v Milanu. 9. Streljanje talcev v Villa Cade (Regio Emilia) 12- Borbe v Val Bormida, kjer je bil preprečen »rastrellamento«. 13. Nemške kolone poražene in odbite v dolinah Grana in Maira (Cuneo). 14. CLNAI je napravil načrt za združitev partizanskih formacij. Ustrelitev talcev v S. Mario D. Enza in v Ba-gnolo in Piano. Sredi februarja tudi stavke v Liguriji. 22. Prva bitka na Passo del Mortirolo. MAREC 1945 7. Parrija in Usmianija Nemci izroča Allenu Dullesu v Švici. Začetni razgovori za predajo nemških cet v Italiji. 12. Borbe v kraju Varzi (Pavia). 13. Mussolini izroči svoj memorial milanskemu škofu kardinalu Schusterju za ločen sporazum z zahodnimi zavezniki. 14- Borbe v Bobbiju (Piacenza). 19. Borbe v Cartile (Modena). 28. Stavka v Milanu. 29. CLNAI dekretira združitev partizan, »kih formacij. APRIL 1945 5. Začetek zavezniške ofenzive. Naci-fašistične represalije v Valtellini. 10. Osvobojena je Carrara. Druga bitka na Passo del Mortirolo. 12. Partizani zasedejo električno centralo v Tegli (La Spezia). 13. Opustošenje in požig naselja Ron-cale (Valtellina). 17. Zavezniki zasedejo Argeuto (Ferrara). 18. Borbe za električne centrale v Vai-grossini (Sondrio). Splošna pred-vstajna stavka v Severni Italiji. 19. CLNAI izda navodila za splosno vstajo. Na toskansko-emiljskem Ape-ninu partizani osvobodijo mesti Mon. tecchio in Gropparello. 20. Osvoboditev Bologne. Partizanske enote osvobodijo Valtoumanche (Aosta). 21. Osvoboditev Modene. Partizani porušijo cesto skozi Val Sugano (Trento). 22. Osvoboditev centrov Fossoli, Carpl, Quercioli in Rivalta (Modena). 23. Osvoboditev mest Reggio Emilia, Ca-stelnuovo Monti in Mirandola. 24. Partizani iz Ligurije osvobodijo La Spezio in Sestri Levante. V Genovi splošen upor. Piemontske partizanske formacije zasedejo Asti in Biello. Začenja se pohod proti Turinu 25. Predaja nemških čet v Genovi. Upor v Milanu. Izdan ukaz vsem partizan, skim formacijam za splošen napad. Osvoboditev Casale Monferrato, Ven. timiglie, Sanrema, Voghere, Stradelle m Costeggia. Prebit obroč okoli Passo del Mortirolo. Partizani podijo nacifašistične tolpe in osvobodijo Pontedilegno in Edolo (Brescia) 26- Partizani zasedejo pristaniško področje Genove. Osvobojeni sta Alba in Parma. Upor v Turinu. Osvobojena je Pavia. 27. V Dongu (Como) partizani zajamejo Mussolinija in vrsto fašističnih hie-rarhov. Upor v Padovi. Partizanom se preda posadka v Cumianu. Partizani osvobodijo predmestje Turina. Borbe v Turinu. Osvobojena mesta Langhe, Novara, doline Suse in doline na področju Bergama. Oblasti in fašistična poveljstva v Padovi se predajo. Ustrelitev Mussolinija v Giulino dl Mezzegra (Como). Osvoboditev Aoste in Piacenze. V Bergamu se nemške čete predajo. Zavezniške čete prestopijo reko Pad pri Pontelagoscuro (Ferrara). Vstaja v Benetkah. Osvobojena je Verona. Zavezniške čete vdrejo v Como. Osvoboditev Doline Aosta. Zavezniške čete in italijanska regularna vojska vkorakajo v Milan. Osvoboditev Padove. Borba v Cu-neu. Partizani zasedejo mesto. Podpisano je premirje in za popolno predajo nemških čet v Italiji. 30. Osvoboditev Belluna in Schia. Začetek partizanskega napada na Videm in vstaja v Trstu. MAJ 1945 1. Jugoslovanska vojska vkoraka v Trst, Osvoboditev Vidma. 2. (Ob 12. uri) Nemške čete v Italiii se predajo. Zavezniške čete vkorakajo v Trst. Operacije čiščenja v tridentinskih dolinah in v Karniji. ki jih izvedejo mešane enote zaveznikov in italijanskih partizanov. 28 29 •iiiilliiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiUiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiutiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Pridelki potrebujejo zaščito proti boleznini in zajedavcem Bolezni in zajedavci na kmetijskih rastlinah povzročajo vsako leto ogromno škodo v našem gospodarstvu. Ti škodljivci so se po vojni še pomnožili. Škodo moremo preprečiti s pravočasnimi in pravilnimi ukrepi. V naslednjem , ,,, hočemo opozotiti le na neka- I g le v zem‘l°- Tudi geodrin tere bolezni in zajedavce na- ' uspešen. Škodo, ki jo povzročajo, lahko preprečimo s pravočasnimi in pravilnimi ukrepi ših kmetijskih rastlin. Sem spadajo strune, do 3 cm dolge rumenkaste trde ličinke hroščev pokalic, ki škodujejo mnogim vrstam rastlin na polju in v vrtovih, ker grizejo korenine, krompir, koruzo, peso l. dr. pa navrtajo in obgrizejo. Najlaže jih zatiramo s kalcijevim cianami-dom, ki ga zaorjemo 14 dni pred setvijo (4 kg na 100 kv. m). Ce zaorjemo v zemljo apneni prah ali kalijevo sol, preprečimo njih škodljivo de- lovanje, ker jih preženemo MKIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIMIiIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih,,!,,,,,m,mmilini HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izberite si delo, ki ustreza vašim sposobnostim, s tem boste odprli pot svojim ambicijam in želi ustrezne materialne uspehe. BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Pripravite se na ovire, na katere boste naleteli pri izvrševanju naloge, ki so vam jo vsilili. Ne zahajajte v družbo ljudi, ki se preveč zanimajo Za vas DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Svoje načrte usmerite tako, da vam bo zagotovljena bodočnost ne le za kako leto. pač pa za daljšo dobo RAK (od 23. k. do 22. 7.) Ko boste mislili, da ste že na konju, se boste morali spoprijeti s tekmecem, ki je zelo oster in povrh tega odločen vam škodovati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Med številnimi posli, ki se bodo dobro razvijali, bo tudi delo, ki vam ne bo le neprijetno, ampak pokvarilo bo vse ostalo delo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V družini in v ožjem krogu nasploh se boste dobro počutili. Tudi poslovno se bo- kazali odlično pripravljenost. TEHTNICA ,od 23. 9. do 23. 10.) V sporu, ki bo nastal zaradi nekega načelnega vprašanja, boste zmagali vi. Ne računajte pa, da vam bo to prineslo kdo ve kolikšno zadoščenje. ŠKORPIJON (od 24. 10, do 22. 11.) V nevarnosti ste, da izgubite prijatelja, ker ste nekomu preveč zaupali. Ne sodijo vedno tako, kot bi morali. Pazite na finančne težave. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo intenzivni delovni dan, ki pa vam bo prinesel obilo zadoščenja, verjetno tudi finančnega značaja. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Dobra priložnost, da dobite trajnejše delo ali vsaj zaposlitev ri vas mika. VODNAR (od 21. 1. do 19. 12.) Cernu ste slabe volje, ko ni vzroka za to. Trenutno ne-razpoloženje pripisujte bolj živčni izčrpanosti, ki je posledica intenzivnega dela. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spoprijeti se boste morali z nekom, ki preveč pogosto ponavlja vaše misli. Držite jih zase, ker bi vaše ideje mogle ste uveljavili, ker boste po- koristiti drugim, Bramor je na splošno sicer bolj redek, ker mu prija čim bolje pripravljena in razgno-jena zemlja, vendar dela škodo tudi pri nas. Ta žuželka je dolga do 5 cm, z močnimi prednjimi nogami rije zemljo in razjeda poljskim in vrtnim rastlinam korenine, klice in mlado listje. Junija poiščemo njihova gnezda v zemlji in jih uničimo z jajčeci in zalego vred. Bramorje izganjamo iz rovov, kadar opazimo škodo, če vlijemo v navpične rove najprej malo vode. nato pa nekoliko petroleja, nato rov zalijemo z vodo. Bramorje lovimo v lončke, do roba vkopane. Poleti potresemo zvečer med rastline zastrupljen zdrobljen riž, zdrobljeno koruzo ali pšeničnih otrobov, ki smo jim primešali 5-odstotni cinkov fos-fid. Lahko pa pripravljeno vabo kupimo Listne uči so stalni živalski škodljivci. Naj so kakršnekoli, vse sesajo sok na zelenih delih skoro vseh rastlin. Zlasti napadajo sadno drevje. O zatiranju teh škodljivcev se precej piše, zato te v tem članku preskočimo. Od raznih sneti na žitu o-menimo koruzno snet, ki se stvori v obliki črne bule raznih velikosti na vseh nadzemnih delih koruze. Se zaprte bule (trosi) prerežemo in sežgemo. Pred setvijo seme razkužimo (zaprašimo). Proti iitnim rjam (7 različnih vrst), ki se javijo na listih kot črne, rjave ali rumene proge, se borimo, če žitu ne gnojimo neposredno s hlevskim gnojem in mu gnojimo s kalijevimi in fosfornimi gnojili, ki napravijo rastline od- kodravost, ki povzroči Kodraste liste. Seme naj bo zdravo in po možnosti z viš!nskih krajev. Nasade je treba nekajkrat pregledati in obolele grme takoj izruti in jih odstraniti s polja. S pregledi pričnemo brž ko krompir požene, vsekakor pa pred cvetenjem Splošno razširjena glivična bolezen je krompirjeva plesen. Listi se prično sušiti od roba in v začetku ali sredi julija so v vlažnih poletjih že celi nasadi zgodnjega ali srednje poznega krompirja rjavi in suhi ter dišijo po plesni. Proti tej bolezni se uspešno borimo, če nasade škropimo z 1.5-odstotno hakre-noapneno brozgo, in to prvič brž ko se bolezen v juliju pojavi, drugič 8 do 14 dni za tem, pozneje pa po potrebi. Sicer pa to škropljenje priporočamo, tudi če se bolezen ni pojavila, ker to krompirju le koristi. Tudi tako imenovana obroč, kasta bakterijska gniloba je močno razširjena bolezen. Ce gomolj prerežemo, opazimo nagnit in porumenel obroček; če gomolj s prstom pritisnemo, se pocedi iz njega gnila kaša. Takšen krompir navadno ne vzklije, če pa se to zgodi, je rastlina slabotna in rumena. Obolele grme na polju takoj izkopljemo in uničimo. Krompirjev hrošč ali krom-pirjevec je najhujši krompirjev sovražnik, ki pa je že dovolj znan, enako tudi njegovo zatiranje Na fižolu vrši svoje uničevalno delo hrošček rilčkar ' — fižolar, ki izjeda zrna na polju in v shrambi. Vsake napadeno zrno ima do 20 luknjic. Napadeni fižol razkužimo z ogljikovim žveplecem v zaprti posodi ali skrinji, in to takoj, ko smo fižol obrali in izluščili, Na kapusnicah se pojavijo kapusov belin (beli metulj), zeljni bolhači in zeljne ste-niče. Ce helinovih gosenic, pornejše. Tudi moramo gojiti oziroma njih jajčec nismo bol.i odporne sorte žita. Posebno dosti teh sovražnikov ima krompir. Navedemo jih le nekaj, kot prvega n. pr. hanično (z roko) mogli zatreti, zaprašimo zelje i pripravkom DDT S tem pripravkom zatiramo tudi bolhače. Kaj smo gleda li po Programi italijanske televizijske mreže so še vedno v znamenju sedmih suhih krav in z ozirom na to, da vstopamo s poletjem v mrtvo sezono, tudi ni mogoče pričakovati. da bi v doglednem času suhim sledilo sedem debelih ali vsaj nekoliko manj suhih krav. Tako se moramo pač zadovoljevati s tem kar nam pri kopici sposobnih ljudi in materialnih sredstev, ki jih ima na razpolago, s katerim pa očitno ne zna u-pravljati, televizije nudi in največ kar lahko v upraui-čenem razočaranju storimo je, da televizorje enostavno izključimo in se odpravimo v kak kinematograf. Mimo običajnih oddaj v nadaljevanjih kot so Souvenir, Ventaglio, Campanile Sera in sličnih, ki »o tudi tokrat o-stale na nivoju povprečnosti, bi se hoteli nekoliko zadržati pri dveh ali treh, ki zaslužijo po našem mnenju nekoliko več pozornosti. Prva med temi je vsekakor nedeljska oddaja pod naslovom «Mi, ki hodimo v noči« Gre za izredno human in dobro izdelan dokumentanj Piera Carla Borghesia o šoli za vzgojo psov-vodičev za slepce. Posnet je bil v edini taki v Italiji obstoječi šoli v Firencah, ki pa kljub soo-jemu globoko človečanskemu poslanstvu deluje v zelo skromnih razmerah in lahko zaradi tega le v minimalni meri zadostuje potrebam, saj lahko v enem letu vzgoji za vodiče največ 40 psov. Na zelo lep način je Borghesio prikazal kako poteka priuče-oanje psov in kolikšna potrpežljivost dreserja je potrebna preden lahko naravni instinkt, inteligenca in čut psa za žrtvovanje stopijo v službo človeka in mu nadomestijo eno izmed temeljnih čutil — vid. Ko pa je enkrat s skupnim naporom vzgojitelja, psa in slepca to doseženo, tedaj je naravnost presunljivo, kako se slepec m pes-vodič povežeta, kako postaneta neločljiva prijatelja in kako človeški izraz zadobita mili sijaj oči in mokri smrček živalce, ki gleda in voha za človeka, da se lahko s popolnim zaupanjem sprehaja tudi po najprometnejših pločnikih in ulicah velemesta. Takih in podobnih oddaj bi nam lahko televizija nudila mnogo več, saj vzbujajo humanost v ljudeh, ki bi žal le prepogostokrat potrebovali vsaj «nasje lastnosti« »Zgodovina Elizabete Blackweil» Film iz serije «Playhouse 90» «Z godovina Elizabete Blackwell» govori o borbah in težavah mladega ameriškega dekleta, ki se je odločilo za študij medicine, kar je bilo spričo dejstva, da je bil takrat študij medicine rezerviran izključno za moške, nekaj nezaslišanega. Toda E-lizabeta Blackujell (in film ima zgodovinsko podlago) je znala premagati odpor očeta, sošolcev in profesorjev, skratka odpor ameriške družbe pred 100 leti in postala je (če je trditev v filmu točna) prva ženska - zdravnica v Ameriki. V filmu je lepo prikazana primitivnost takratne medicine, pomanjkanje vsake skrbi za čistočo bolniških ambientov in bolnikov ter za sterilizacijo kirurškega orodja, v čemer je bil tudi razlog velike umrljivosti po o-peracijah. Mlada Blacktvell se je prav proti tem pomanjkljivostim odločno bojevala in končno ji je tudi uspelo premagati zakrknjenost in zastarele nazore takratnih zdravniških veličin. Film sam na sebi ni bil sicer nobena posebnost, vendar pa še vedno mnogo iznad filmi, ki nam jih televizija sicer nudi. »Mladi danes« Anketa o sodobni mladini in o njenih problemih pod naslovom sMladina danes» se je zaključila v četrtek zvečer z nekakim vsebinskim povzemam vseh obdelanih poglavij. Zaključne misli so izrekli kompetentni ljudje iz raznih vzgojnih področij, ki so sicer soglašali ti ugotovitvi, da obstajajo številni pereči in delno tudi kritični problemi, da pa je mladina v svojem bistvu taka kot je bila nekoč in vedno in da je treba vendarle vanjo verjeti. Toda ne brez skrbi zanjo in brez pozornosti. Družba in država sta ji dolžna dati vse možnosti in vzgojo, za št udiranje in izživljanje, njene hibe in napake, njeno zahajanje na stranpota pa je treba sproti korigirati, če treba tudi s kaznimi, ki pa v nobenem primeru ne smejo biti same sebi namen. Avtor ankete je v uvodu poudaril, da je bil njegov namen le ugotavljanje dejan, skega stanja in da je anketa dosegla svoj cilj, če bo tudi le v najmanjši meri prispevala k reševanju sodobnih mladinskih problemov. »Souvenir« Tretje oddaje Renovega «Souvenirja» se v tem pregledu prav gotovo ne bi splačalo omenjati, če bi ne bilo zaradi Gassmana, okrog katerega se je pravzaprav sukala celotna oddaja in pa mlade Beograjčanke, ki se je pojavila kot eden izmed tokrat številnih mladih gostov — turistov iz vseh koncev sveta. Gassman je bil seveda kot vedno v veliki aformi» in njegova močna osebnost je povsem zasenčila Teddg Rena. Za Beograjčanko pa lahko rečemo žal samo to, da je bila lepa, toda tudi prav toliko neprikupna v svojem obnašanju. Tudi njen poskus recitacije ni bil vreden slu-šateljice akademije za igralsko umetnost. J. k« L PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 23 aprila 155) Goriško-bene§ki dnevnik Ugodna rušitev interpelacije občinskih svetovalcev Znižali bodo cestišče pod mostom na mednarodnem prehodu Rdeča hiša Delo je nujno potrebno, da bodo lahko vozili čez mejo vsi normalno natovorjeni tovorniki Pred časom sta občinska svetovalca Pizzul (PSI)' in dr. Battello (KPI) predložila go-riškemu županu interpelacijo, v kateri sta naglasila nujnost, da se cesta pod železniškim mostom na mednarodnem prehodu Rdeča hiša nekoliko zniža, da bi lahko šli pod mostom vsi tovorniki, ki so normalno naloženi. Ta most je namreč visok samo 3.65 m, to je za 15 cm manj kot znaša minimalna višina vseh podvozov v državi. Svetovalca sta svojo interpelacijo utemeljevala s tem, da so lastniki tovornikov, ki so visoko naloženi, prisiljeni napraviti dolgo krožno pot čez Trst, kar zelo podraži prevozne stroške. Interpelacija je vzbudila zanimanje pristojnih organov, tako da sta se za vprašanje pričeli zanimati jugoslovanska in italijanska cestna uprava. Treba ga je bilo čimprej rešiti, ker italijanske finančne oblasti niso pristale na to, da bi tovorniki prihajali v Italijo čez prehod na Ratutu, ki je kakšnih 200 metrov vstran od Rdeče hiše. Izdelali so se tudi načrti, pri katerih so zavrnili misel, da bi dvignili železniško progo. Sprejeli so načrt, ki predvideva znižanje cestišča za 30 cm, tako da bodo lahko pod mostom peljali vsi normalno natovorjeni tovorniki, ne da bi morali voziti čez Trst, ali pa izpraznjevati gume, kakor so storili nekateri iznajdljivi šoferji, da so prišli na cenejši način čez mejo. Glavno breme bo morala nositi jugoslovanska uprava za ceste, ker je most na jugoslovanskem državnem ozemlju; v tem vprašanju pa je bilo doseženo soglasje tudi z italijanskimi oblastmi, ki bodo znižale cestišče okoli novega obmejnega poslopja. Delo je vsekakor zelo nujno, saj je čez Rdečo hišo zelo velik mednarodni tovorni promet, ki odraža visokoestopnjo gospodarskih odnosov med obema državama. Dutovelj, od tam pa pel (približno eno ure hoje) v Pliskovico na ogled znamenite kraške jame. Zbirališče na kolodvoru Nova Gorica ob 12.45. Povratek z zadnjim vlakom. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Vsi so vabljeni. «»--------------------- Breskve je napadla bolezen Tečaj za bolničarje umobolnice Pokrajinska uprava bo organizirala v umobolnici tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom za bolničarje umobolnice. Tečaj bo trajal 6 mesecev in ga bodo vodili zdravniki te bolnišnice. Vpišejo se lahko vsi moški m neporočene ženske, ki unajo spričevalo opravljene strokovne šole, stare 21 do največ 27 let. Prošnje na navadnem papirju sprejema generalno tajništvo pokrajine, Korzu Ita-lia 06, najkasneje do 30. a-prila. V njej morajo prosilci navesti; a) priimek, ime, datum in kraj rojstva ter sedanji na-•lov; b) potrdilo o italijanskem državljanstvu; c) potrdilo (za moške) o opravljeni vojaški službi; d) ženske morajo bi*i vi-»oke 1,60, moški pa 1.65 cm. Tečaj bo dvakrat na teden, in sicer v času, ko so javni uradi zaprti. Podrobnejši navodila daje tajništvo. -—«»------ Izlet SPD Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 24. aprila popoldan«*’ izlet na Kras. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 13.05 do V goriški pokrajini se je pojavila bolezen na breskvah, ki povzroča odpadanje listja in nerodnost rastline. Da bi se preprečila hujša škoda na drevju, ki lahko tudi usahne, če ga bolezen močno napade, naj sadjarji škropijo jrsakih šest ali sedem dni z naslednjo raztopino: na hektoliter vode naj raztopijo 250 gramov «crittama», «fruttene», ♦ tienzene* ali kakšne druge podobne snovi, primešajo« pa naj še žveplo (zolfi bagnabili semplici) v količinah, ki jih predpisuje izdelovalec. Okoli drevja je potrebno gnojiti, da požene novo listje in da ne bi preveč oslabelo. Urnik trgovin za bližnji praznik Zveza ggriških trgovcev sporoča, da bo 23., 24. m 25. aprila v veljavi naslednji urnik trgovin, ki ga morajo spoštovati vsi trgovinski obrati v naši pokrajini. Sobota 23. aprila: vse trgovine brez izjem lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; nedelja 24. aprila: v dopoldanskih urah bodo odprte mesnice, pekarne in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan; ponedeljek 25. aprila (državni praznik: pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga. Do 13. ure bodo odprte tudi cvetličarne. Vse ostale trgovine, kakor tudi trgovine j sadjem in zelenjavo ter mesnice bodo zaprte cel dan. Pokriti trg bo zaprt v dneh 24. in 25. aprila. llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllNIIIItHIIII ............................................ im.....Hlinili Izpred okrajnega sodišča Obsodba zaradi hazardnega igranja na Andrejevem sejmu Pizzaleju potrdili razsodbo sodnika v Gradiški zaradi vloma Kot je že star običaj, je bilo tudi predlanskim na sejmu Sv. Andreja v Gorici precej živahno. Poleg vrtiljakov, stojnic s sladkarijami itd., je na sejmu vedno dovolj drugih zabav, med katerimi so najrazličnejše loterije. Cisto logično je, da policija z budnim očesom pazi zlasti na te zabave. Predvsem pazijo na to, da se ne bi kdo spozabil in prišel na dan s kakšno hazardno igro; v drugi vrsti pa je seveda potrebno, da imajo lastniki stojnic potrebno policijsko dovoljenje. Na včerajšnji razpravi pred okrožnim sodiščem sta se morala zagovarjati 45-letni Gio-vanni Bonnano iz Catanie in 29-letni Antonino Giorgio iz Turina. Obtožena sta bila, da sta vodila 30. novembra 1958 hazardno igre brez posebnega dovoljenja. Na razpravi je bil prisoten samo Giorgio. Okrog 17. ure 30. novembra 1958 sta dva policista opazila v Ul. Cadorna precej veliko skupino ljudi, ki se je gnetla okrog mize, za katero sta stala obtoženca, ki sta, to sta policista lahko takoj ugotovila vodila hazardno igro. Igra je potekala ta-kole; obtoženca sta predaja-la listke po 500 lir. V nekakšnem košu sta imela 30 oštevilčenih listkov, od katerih je samo 10 številk dobilo nagrado, ostalih 20 pa ne. Nagrade so šle od 5000 do 50.000 lir. Ko sta potegnila iz koša številko, je seveda igralec, ki je slučajno lrupil listek z isto številko, dobil nagrado. Da pa bi stvai ne bila tako preprosta, sta igro nekoliko zapletla. Ko sta listek potegnila iz koša. sta samo onadva videla številko in znesek naerad, sreče i dobitnik pa ***• Obe strank' sta se spustili v pogajanja Obtoženca sta skušala ponuditi najprej kakšno manjšo vsoto, ali pa kakšnem predmet Ce dobitnik ponudbe ni sprejel, sta dvignila ponujeno vsoto itd. Med drugim sta ponujala listke za nadaljnjo igro. Ko sta policaja videla, kako zadeva deluje, sta seveda najprej razgnala veselo družbo, nato pa sta prijavila o»« obtoženca pristojnim oblastem. Na današnji razpravi ju je sodišče spoznalo za kriva m jo obsodilo vsakega na 10.000 lir kazni in na plačilo sodnih stroškov. Branil je dr. Pedroni # # # Na okrajnem sodišču v Gradiški so bili obsojeni 10. oktobra 1959 21-letni llenzo Pizzale iz Pogliana, 50-letni Mario Ambrosi iz Pete’anov št. 2 (Zagraj) in 57-letni Ric-cardo Zandomeni iz S. Pier dTsonzo. Pizzale je bil obsojen na eno leto in 4 mesece zapora ter 8000 lir denarne kazni, Ambrosi na 1 mesec zapo”» ter 10.000 lir globe, kazen je pogojna in £e ne vpiše v kazenski list. Zandomeni pa je bil obsojen pogojno na 1 mesec zapora. Vsi trije so vložili priziv. Dejanja, ki so iih zakrivili in ki so jih pripeljala pred sodišče, so v kratkem naslednja: Pizzale je v družbi z nekim drugim možakom v noči med 4. in 5. aprilom lani preplezal ograjo in vdrl skozi okno v skladišče. Vin-oenza Casalinija iz Gradiške. Iz skladišča sta odnesla pri. bližno 100 kg železnih odpadkov v vrednosti prihližro fo.000 lir, poleg tega pa še okrog 300 lir gotovine. Vdor sta ponovila v noči meri 29. in 30. aprilom in odnesla samo 6000 lir v gotovini. Ambrosi je bil obtožen, da je kupil od Pizzala in • jego-vega tovariša (ki je trenutno v umobolnici) 25 kg raznih železnih ostankov, čeprav je vedel, da je bilo železo ukradeno. Poleg tega pa mu ,e obtožnica očitala še to, da je kupil stare in rabljene stvari, ne da bi to prijavil policijskim organom. Železo je 1 mesec kasneje prodal Zan-domeniju. Zandomeni pa se je moral zagovarjati, ker je kupil od Ambrosija približno 1400 kg železnih odpadkov, in ?e ni prepričal od kod prihaja blago, ne glede na to, da je dobro vedel, da Ambros. nima posebnega dovoljenja za prekupčevanje te vrste. Na včerajšnji razprav: je sodišče ovrglo priziv Pizzaleja in Zandomenija, češ da je priziv neutemeljen. Istočasno jjma je seveda potrdilo kazen, ki jima jo je naložil sodnik iz Gradiške, Ambrosijev priziv pa je bii sprejet in to mu odpustil denarno kazen. Potrdili so mu pa zaporno ka- zen, ker je kupil ukradeno blago. Pizzaleja je branil dr. Bas-ei, Ambrosija dr. Pedroni, feandomenija pa dr. Camber. Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodnika dr. Cenisi in dr. De Liddo, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar O-meri Prometna nesreča v Štandrežu V Štandrežu, in sicer v Ul. Sv. Mihaela je včeraj ob 13.10 prišlo do trčenja med dvema motornima voziloma. Ponesrečena vozača so z rešilnim avtom Zelenega, križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so Giovanniju Vidozu iz Ločnika zdravniki ugotovili pretres možganov ter odrgnine po obrazu, Antonu Gattu iz Štan-dreža, Ul. Pola, pa zlom piščali leve noge. Vzroke prometne nesreče raziskuje prometna po. licija. K*--------- Kino v Gorici CORSO. 16.30,: «Zakonska postelja*, R. Hudson, D. Day, cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: «11 bell’Anto- nio», M. Mastroianni, C. Car. dinale; mladini vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Kozaki», E. Purdon, G. Moll, totalscope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Vitez iz zakletega gradu*, M. Girotti, I. Tunoh. MODERNO. 17..00: «Cestni jastrebi*. •*»■ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21 stopinj ob 15, uri, najnižja 6 stopinj ob 3.30. Vlage 69 odstotkov, «»----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. Danes se v Ljubljani poročita prof. Iva Prem-rou iz Gorice in prof. Ivo Kovač iz Ajdovščine. Novoporočencema, predvsem nevesti, ki je dolgo let zvesto vzgajala mladino v Dijaškem domu želijo obilo sreče v novem življenju prijatelji in znanci; pridružuje pa se jim tudi naše uredništvo. S m Tretja etapa ciklomotoristične dirke za nagrado narodov Bobet najboljši za motorji Elliot pa v linijski vožnji Presenetljiv uspeh Brugnamija v vožnji za motorji FOGGIA, 22. — V prvem delu tretje etape ciklomotoristične dirke je bilo v začetku precej živo. Padovan, Pel-legrini, Baffi, Zamboni, Ciampi, Gismondi in Kazianka so večkrat skušali presenetiti ostale kolesarje in sami zdrveti proti številnim letečim ciljem. Toda njihovi poskusi niso rodili uspehov. Nagrado prvega cilja si je zagotovil Zoppas, druga pa je postala plen Pobleta. Nekaj km po Sanseveru je Belgijec Dewolf zapustil glavnino in medtem ko so drugi menili, da mu gre le za nagrado tretjega cilja pri Apriceni, je tuji kolesar spoznal, da je na dobri poti. V Apriceni je vozil 1’20” pred glavnino, v Sannicandru, kjer je bil četrti leteči cilj, pa je imel že 3’ naskoka. Samo Ricci je večkrat skusal zbežati, da bi se odpravil na zasledovanje, vendar ga glavnina ni hotela pustiti. V Cagnanu je Dewolf vozil s 3’57” pred Pobletom, Bobe-tom, Daemsom in Baffijem, za katerimi je v razdalji 500 m vozila skupina. Kmalu pa se je začela časovna razlika zmanjšati. Hoevenaers, Zoppas in Stablinski so se nekoliko podvizali in pri Vico Gargani-co so zmanjšali razliko na 1’20”. Tudi glavnina se je prebudila in pospešila tempo, za-rari česar je Baldini precej zaostal, medtem ko je moral Hoevenaers in njegova dva tovariša priznati, da je bila njihova zasledovalna vožnja brez praktičnega rezultata. Na vzponu kolikortoliko strmega hriba je Dewolf vztrajal v svojem begu in je sam privozil na vrh 1’56” pred zasledovalci, med katerimi so bili Poblet, Daems, Elliot, Bobet, Kazianka in Sabbadin. V spustu pa si je Dewolf ponovno povečal naskok na 4’10” in zatem je moral zopet po vzpeti- Vrstni red prvega dela III. etape po linijski vožnji: 1. Elliot v času 5.26’19" s povprečno hitrostjo 34,751 km na uro; 2. Poblet z zaostankom 2’59”, 3. Liviero, 4. Favero, 5. Daems, 6. Zamboni, 7. Pellegri. ni, 8 Gismondi, 9. Gentina, 10. Kazianka, 11. Brugnami, 12. Benedetti, 13. Coletto, 14. Sabbadin, 15 Ricci. 16. Louison Bobet, 17. Wagtmans, 18. Hoevenaers, 19. Baffi, 20. Stablinski, 21. Bono, vsi s časom Pobleta; 22 Monti, 23. Galeaz, 24. Velucchi, 25. Ciampi, 26. Massocco, 27. Bonariva, 28. Tezza, 29. Champion, 30. Zoppas, 31. Dupre, 32. Vanzella, 33. Messina, 34 Aerterman, 35. Couvreur, 36. Brankart, 37. Gouget, 38. Padovan, 39. Guaz-zini, 40. Vlaejen, 41. Baldini, 42. Pizzali. Vrstni red drugega dela etape Manfredonia — Foggia (39,600 km); 1. Louison Bobet 51’H”, 2. Brugnami z zaostankom 49”, Wagtmans 1’15”, 4. Daems 1’52", 5. Zamboni 1’59”, 6. Poblet 2’1”, 7. Monti 2’12”, 8. Pel-legrini 2’30”, 9. Baffi 2’32”, 10. Sabbadin 2’35”, 11. Pizzali, 12. Hoevenaers, 13. Liviero, 14. Pa. dovan, 15. Galeaz, 16. Benedetti, 17 Stablinski, 18. Gismondi, 19. Coletto, 20. Dewolf, 21. Massocco, 22 Elliot, 23. Messina, 24 Kazianka, 25. Ciampi, 26. Vanzella, 27. Vlaejen, 28. Gouget, 29 Zoppas, 30. Bono, 31. Champion, 32. Bonariva, 33. Ricci, 34. Guazzini, 35. Gentina, 36. Favero, 37. Baldini, 38. Haelterman, 39. Tezza, 40. Dupre, 41. Couvreur, 42. Velucchi. SPLOSNA LESTVICA PO III. ETAPI: 1. Bobet 17.38 52”, 2. VVagt-mans z zaostankom 2’49”, 3. Daems 3’7", 4. Brugnami 3’15”, 5. Elliot 4’9”, 6. Zamboni 4’46”, 7 Poblet 5’5”, 8 Hoevenaers 5’10”, 9. Sabbadin 5’37”, 10. Baffi 7’18”, 11. Pellegrini, 12. Stablinski, 13. Benedetti, 14. Monti, 15. Coletto, 16. Liviero, 17. Gismondi, 18 Galeaz, 19. Casianka, 20. Bono, 21. Ricci, 22. Massocco, 23. Favero, 24. Gentina, 25. Tezza, 26. Bonariva, 27. Velucchi, 28. Pizzali, 29. Padovan, 30. Messina, 31. Gouget, 32. Ciampi, 33. Vanzella, 34. Haelterman, 35. Vlaejen, 36 Devvolf, 37. Couvreur, 38. Champion, 39. Dupre, 40. Zop- ni, ki vodi na Montesantan-gelo. Iz skupine je nepričakovano zbežal Bono, kateremu pa se je takoj pridružil Dewolfov klubski tovariš Anglež Elliot. Ko je Bono nekoliko zmanjšal tempo, ga je Elliot prehitel in sam nadaljeval pot proti vrhu, kjer je menil, da bo bil Devvolf po 120 km samotnega bega potreben njegove pomoči. Tega je kmalu dohitel in ker je spoznal, da je Devvolf utrujen, ga je brez pozdrava pustil na cedilu in je sam vozil proti cilju, kjer si je priboril ne samo prvo mesto, temveč tudi rumeno-rdečo majico prvega v lestvici. Glavnina je privozila na cilj z 2’59” zamude. * * * Bobet je bil po Jutranji linijski vožnji precej razočaran, svojo majico najboljšega je moral zapustiti Elliotu, toda ta je ostala v Angleževi posesti le nekaj ur. V vožnji za motorji je namreč Bobet ponovno zmagal, s čimer je izpodrinil Elliota s prvega mesta v lestvici. V drugem delu etape so kolesarji prevozili 14 km v linijski vožnji, ostalih 26 pa so morali teči za motorji. Elliot se je prvi priključil motociklistu, a je tudi prvi izgubljal teren. Kmalu za njim je namreč privozil Louisom Bobet, ki je z neverjetno hitrostjo začel svojo že tretjo zmagovalno pot do cilja. Za odličnim Francozom je samo Wagtman vztrajal, toda le za 16 km. Presenečenje pa je pripravil mladi Brugnami, ki je z odlično vožnjo prehitel Wagtmana, vendar pa ni mogel niti najmanj ogrožati Bo-betovega uspeha. Jutri bo četrta etapa San Severo - Pescara (167) v linijski vožnji, kateri bo sledila krožna vožnja za motorji. V RIMU Sestanek občinskih odbornikov za šport RIM, 22. — Od jutri sobote pa do ponedeljka bo v Rimu vsedržavni sestanek občinskih odbornikov za šport ter pokrajinskih in conskih načelnikov italijanskega športnega centra. Sestanka, ki bo pod imenom •Šport in občina*, se bo udeležilo preko 100 občinskih odbornikov, med katerimi bo tudi tržaški dr. Fausto Faraguna. Tržaški športni center pa bo predstavljal dr. Egidio Babille. Jutri v soboto bo otvoritveni govor, ki ga bo imel predsednik Italijanskega športnega centra prof. Luigi Gedda. Na sporedu so razna predavanja predsednika CONI odv. Giulia Onestija, tajnika CONI dr. Zaulija in milanskega odbornL ka za šport dr. Gianfranca Crespija. Italijansko nogometno prvenstvo A Težka naloga Triestin« v srečanju s V ligi A predvidena zmaga FiorentiM in morda tudi Juventusa ker bo hotela p°»«*-a potrebuje podkuplJ . j, V V srečanju Laneros^ d(f cenze in Bologno uot , klovni 18 ma igrišče glavni veljaf? -7n*n razen SC' .pjJIP. Mestni derby JuVentus - Inter bo lahko vzbu i ^ ^ * mačih gledalcih nekaj zanimanja, vendar nika;stv0 pr^ ospredju nogometne nedelje. Za Juventus je prven ^ ^...j tično končano, medtem ko se mora Inter boriti mesto v lestvici. To moštvo, ki je začelo kot res ^ j« je v zadnjem času zdrknilo nekaj stopnic nize, ga prehitela celo Padova in Spal. ^ Z drugo mesto je borba še 'ker bo hotelT P0**™* vedno odprta med Fiorentino - in Milanom. Prva bo imela v gosteh Lazio in ne more obsta. jati nobenega dvoma, da ne bo prišla do zmage. Slabše pa bo za Milan, ki gre v daljni Palermo. Sicer si lahko milanska enajstorica privošči tudi presenečenje. a poznavalci nogometnih sil so mnenja, da več kot neodločen izid si Milan ne bo mogel izsiliti. Zanimivo pa bo srečanje med Genoo in Padovo. Pado-vanci so v odlični formi, medtem ko je Genoa moralno na tleh tudi zaradi govoric, da je neki bivši igralec, za kroniko Gino Cappello, hotel «kupiti rezultat* v borbi z Atalanto. Genoa je že tako obsojena na izpad, vendar je še nevarna, ■iiiiilliiiiuiiiiiilllilltiiiitimtiiiimifitiiiiifiitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiimiiitm miimm minmumi, Mednarodni juniorski nogometni turnir Madžarska in Romunija v borbi za prvo mesto Finalna tekma med enajstericama, ki sta odpravili Portugalsko in Avstrijo, bo v nedeljo DUNAJ, 22. -— Danes so bila polfinalna srečanja mednarodnega juniorskega nogometnega turnirja v organizaciji UEFA. Za finale sta se plasirali Madžarska in Romunija, ki sta premagali Portugalce in Avstrijce. V prvi tekmi sta se srečali Madžarska in Portugalska. Tekma je bila hitra in lepa ter je zadovoljila in celo navdušila približno 5.000 gledalcev. Obe enajstorici sta si bili nam. reč enakovredni in na Isti tehnični višini. Zmaga pa se je nasmejala Madžarom šele v drugem podaljšku igre in to po zaslugi njihove boljše kondicije. n ... Predolimpijski nogomet v Latinski Ameriki Nepremagana Argentina bo nastopila v Rimu Kvalifikacijski turnir še ni končan LIMA, 22. — V okviru predolimpijskega nogometnega kvalifikacijskega turnirja v con' Latinske Amerike, ki je v Limi, je Argentina premagala Brazilijo s 3:1 (3:0), Mehika pa je odpravila Holandsko Gvajano s 4:0 (2:0), Po dveh kolih je edino argentinska reprezentanca še ne. premagana, s čimer si je zagotovila pravico do nastopa na finalnem olimpijskem turnirju v Rimu. «»------ AVTOMOBILIZEM Društveni prvaki avtomobilskega kluba Tržaški avtomobilski klub je včeraj proglasil društvene prvake za 1959. leto. V hitrostni vožnji je bil prvi Francesco Prioglio z 21,16 točke, za re- gularno vožnjo in v skupini no-. vinarjev pa je postal prvak dr. pas, 41. Guazzini, 42. Baldini. Tullio Stabile. ZA NEDELJSKO TEKMO Szoke v Turin s tržaškim moštvom Kot smo predvidevali in kot je bilo jasno že od začetka ted. na, Radiče ne bo mogel v Turin. Do dokončnega sklepa je prišlo snoči, potem ko je trener Trevisan še enkrat preizkusil Radiceja med zadnjim tedenskim treningom Triestine pred odhodom na gostovanje. Njegovo mesto bo prevzel Szoke, zaradi česar bo krilska vrsta Triestine sestavljena kakor sledi: Szoke, Varglien, De. grassi. V ostalem bo postava nespremenjena, to pomeni, da bodo igrali isti nogometaši, ki so zmagali v nedeljo v Modeni. Včeraj popoldne so titularci trenirali s podajanjem žoge in z lahkoatletskimi elementi. Ob koncu so se vežbali v udarcih z glavo. Med zmagovalci so bili najboljši napadalca Kekesi in Farkaš ter stranska krilca, medtem ko je bila obramba tu pa tam tudi negotova. Od Portugalcev pa so zadovoljili vratar, desni bek, desni krilec ter levi del napada Serafim - Mo-reira. Moštvi sta se predstavili v sledečih postavah: Portugalska — Rui; Amadio, Gomes; Bernardes, Pais, Carlos; Crispin, Jorge, Pedras, Serafim in Moreira. Madžarska — Szager; Men-czel, Kaposzta; Galambos, Me-szoely, Ihasz, Foliszek, Kekesi, Kuertoesi, Farkaš in Karjcsi. Sodil je Seipelt (Avstrija). V prvem polčasu je Madžarska prešla v vodstvo že po 2' igre s Farkasom, a v 11’ je Moreira izenačil za Portugalsko. Drugi polčas se je končal brez gola, zaradi česar sta morali enajstorici odigrati še dva polčasa po 10 minut. V 2’ drugega podaljška je Farkaš ponovno povedel svoje moštvo v vodstvo, zaradi česar se je tekma zaključila z 2:1 v korist madžarskih barv. V drugi polfinalni tekmi pa so romunski junlorji brez posebnih težkoč premagali Avstrijce s 4:1 (2:0). Moštvi sta se predstavili švicarskemu sodniku Meisterju in 10.000 gledalcem v sledečih postavah: Avstrija — Zickbauer; Len-zinger, Koller; Krutz, Reiter, Vargo; Trieb, Aust, Kumhofer, Herzog, Rafreider. Romunija — Florea; Ivan, Surdan; Szacasz, Steljan, Radu; Pircalab, Naftanaila, Gane, Badea, Iacob. Finalna tekma med Madžarsko in Romunijo bo v nedeljo na Dunaju. zmago. Zato, razen senetljivih obratov, ni favoriti. _tiri’ l lavurui. Isto se lahko reče p neapeljsko enajst imela v gosteh e y, glede na igrišče, je P sj vfl cilj Neapeljčanov, med domačimi 21 t0$ce, vijo tako potrebne Med Spalom in * o vnrašanie zrnaB idpri“- pa je vprašanje ^‘‘“^[tsli, f ■* . . 7llf‘ il Možni so vsi trije r* j«! čeprav nekateri men „ega ® najbolj možna zmaga drugega, medtem !«* nega izida, skoraj trt Bari prihaja v. '' poš1*^ vsakršnega uPan?afnrmi *® „ so namreč v dot>rl basali prav bodo gostje sk^ TrrnrPU * viti po vzorcu pred videmskimi ; „ ; rtnt.-iVO. Oa je skoraj gotovo, s»«J domačini PrJ ^ enkrat, vendar zagotovijo uspeh. *** . Tori«"' V B ligi je srečanj Triestina v ospredju pv in mr>rd» tudi in murua iuui vana tekma tega z nu» v auičt icni““ ----- -.,««7 L ’ iO. Tržačani gredo na P j; *a nam, da se izkazeJ°arne»> L ■ jem in najbolj "f^ačin’ Šču, medtem do no potrebujejo Totocalcio št. 34 Fiorentina-Lazio Genoa-Padova % J InterJuventus , 1* L. R Vicenza-B°!°* 1 Napoli-AIessandru Palermo-Milan Roma-Atalanta Spal-Sampdoria Udinese-Bari Modena-Reggjana Torino-Triestina Pisa-Livorno Cosenza-Trapam 1 i* Lecco-Marzotto Maceratese-Siena jim prišle prav v keea nepredvideneg kega nepre drsljaja. Tudi3med Modeno * j« * > bo borba Prece^0 d« \^ vedenci predvide^J^^i pride do vseh “1“® a{in«Lr tatov od zmage ° neodl%2i gostov kot tudi do n^8 t«« ga izida, kar je najbolj verjetno. pTog• - V ostalih, tekma« v* govori v prid domaaa8,,tei\ dar ni mogoče ze ■„ fci - •dar m mogoče ^ “i^-P^STv. prece> tem delu prvenstva ^ gosta. Catanzaru 0, niti 7maaa nad v uiti zmaga nad Jorzott®0, f pa tudi ne nad di Cagliari je ° raz, ker bo g®*1" tftr ri, medtem ko Je ■ (e vhjo Čanja Parma - ®rfLah ie mu. V ostalih teM"8® . C* srečali Sambenede p jja*. nia, Simmenthal - ve«e va, Taranto . Como Messina. nogom^v • - RIM, 22. *jviibo^ i i vi o poskusu P . ital81’", i« zultata v srečanju le^č Genoa, ki je bilo ■ ,e ti s . do katerega ni Pr’ nog°^J ni urad Italija118*1 pil ^ zveze . potrdil, da. i , preiskovalnega “ . pfeis t, odv. Angelini k on p0sl8l.,tli in da je vse aJrteJeS*<, sodnemu odboru P uicreP ne lige za nadalje CIRIL KOSMAČ_ 24. mmmm n tam. Kako pa veš? — sem vprašal. — Saj nisi bila še nikdar — vem, — Je zmignila z rameni in me vlekla za rokav. — Nikar ne nori! — sem rekel. — Ali ne vidiš, da se že mrači? — Saj se ne mrači. Samo oblači se, — je rekla in se skozi krone dreves zamaknila v nebo. — Bilo mi Je zelo neprijetno; prvič, ker sem bil takrat pod policijskim nadzorstvom in sem moral bjti o mraku že doma, drugič pa, ker je bil v Obrekarjevem dobu kadetov grob. In to me je še bolj motilo, ker nisem vedel, če Kadetka ve, da je tam ležal njen oče. A vse moje otepanje je bilo zaman. — Pojdiva kar skozi Zatesno! — je rekla Kadetka in se spustila po strmi stezi Ubral sem jo za njo. V hipu sva bila v grapi. Tam je obstala, si vrgla v razgreti obraz prgišče vode in nato dahnila vame; In zdaj čez Presličevo brdo! In kar povprek, da bova do mraka doma! šla je kakor srna. Skakala je od grma do grma, se več krat pogrnila v mehko vresje, se grabila za brgovite, za koste-niko, za kapč in za drugo vlačno pritlikavo rast ter se poganjala naprej. Kmalu sva bila v Dobu. In kmalu tudi pred praznim, vdrtim kadetovim grobom: pod starim gabrovim grmom je bilo za dve mizi peščene ravnice in sredi tiste rav-ninice je bilo dobra dva metra dolgo zeleno koritce polno cve- točih šmarnic. Kadetka je takoj stopila predme in razširila roke, kakor bi mi branila naprej. — Teh nikar ne trgajva! — je tiho rekla. — Tukaj je bil njegov grob. — Kako pa to veš? Ali si bila že kdaj tukaj? — Ne, nisem bila Toda vem. — Pobnsala si je lase s čela in dodala mimo, kakor bi mi povedala vsakdanjo novico- — Zdaj leži doma. Na Češkem. V bronasti krsti. Pa saj sam veš... — Kaj? Ti se spominjaš bronaste krste? — sem se začudil. — Spominjam se, — je resno prikimala. — In njegove mame tudi... In neveste tudi.-. In tudi njega! — Kako? — sem se še bolj čudil. — Saj ga vendar nisi nikdar videla! Niti na sliki ne! — Videla ga nisem, — je zmajala z glavo, — Toda vem... Bil je mlad... In lep... Ti si ga poznal? — Rahlo se ga spominjam. — Ali je imel brke? — Natančno ne bi vedel povedati. Takrat mi je bilo komaj sedem let. Mislim, da jih je imel. Majčkene. — A, brčice? — Brčice... — Brčice-.. — je zamišljeno ponovila, zavihala zgornjo ustnico in zaplala z nosnicami. Nato se je zravnala, vrgla kiti na hrbet, me pogledala naravnost v oči in vprašala: — Ali sem mu kaj podobna? — E, tega pa res ne morem presoditi. — Ne moreš?... Pa sem mu podobna, ker mami nisem. Mama je imela sive oči, jaz imam modre. Mama je bila pegasta ne preveč, a bila je. Saj veš? — Ne spominjam se je prav dobro. Samo to vem, da je imela lepe lase. — Dolge, dolge..- In skoraj rdeče. Moji so pšenični, — je rekla in zavrtela glavo, da sta ji kiti spet priplavali na prsi. Spomnil sem se Justinih las. Ko so jo potegnili iz vode in so jo vojaki na nosilih nesli mimo naše hiše, so njeni dolgi lasje viseli skoraj do tal. Skoznje se je prelivalo večerno sonce kakor skozi povesmo tenkih bakrenih vzmeti. Ta podoba mi je ostala v spominu in z njo tudi občutek neke nedoumljive lepote in strašnega obupa. — No, pojdiva! — sem rekel. — Oh, saj bova šla! — me je zavrnila s pravo žensko nestrpnostjo. — Le zakaj se noče nihče pogovarjati z manol ■- Saj se pogovarjam, — sem rekel. Stopila je k meni, se spet obrnila h grobu in vprašala: — Ti ne veš, zakaj se je ustrelil, kaj? — Kdo to ve.-. — Zaradi mame... In zaradi mene, — je pokimala. Njen glas Je zvenel otroško, a vendar ne samo otroško. — Kdo ti je to rekel? — Teta. — Naša? — Ne. Naša. Ivana. — Eh, beži, beži! To so čenče! — sem zamahnil z roko in trdo zakorakal po stezi. — Res, res! — je Kadetka Hitela za mano. — Kadar je jezna name, se zmeraj dere: Če ne bi bilo tebe, se tvoj oče ne bi ustrelil in tvoja mati se ne bi vrgla v vodo! — To jeza govori! In sitnost! — sem zamahnil z roko. — Res je. Dere se, kadar nima tobaka, da bi si ga tlačila v nos, — je priznala Kadetka. — Ti torej misliš, da ni res. kaj? — Seveda ni res!... In zdaj pohitiva! Mar ne vidiš, kako se vali izza Košutnika. še ploha naju bo ujela. Kadetka se je obrnila in se ozrla na Košutnik, kakor da ne bi verjela mojim besedam, in šele nato je stekla za mano Toda komaj sva se ustavila na Melinskem robu, da bi si s čistim zrakom pomirila zasopljena pljuča, je že spet začela. — Ti? — me je pocukala za rokav, — Ali si videl, kako obs^1 so ustrelili tiste tvoje prijatelje, ki so Jih v Trstu . smrt? zapodi1 — Ne, nisem! — sem odbil precej trdo in se po Suhem plazu nizdol. se Ustavil sem se na Dolenji Travni- Tam sein ustavil, da sem se zviška še enkrat ozrl po dob. • *>r\ ležala pred mano, odprta in razgrnjena vse do *'•*- ( Od tam naprej pa je silila v nebo cela truma 8°r nejših velikosti in oblik. Za vsemi in nad vsemi stal širokoplečati, sivolasi Krn in srečno žarel v z nftglo s jp soncu. Ob tej uri se je ta prelestna pokrajina zel° minjala. Kar vidno je izgubljala jasne obrise, se 0 kopnela v modrikasti večerni mrak. . $ ^ jj Kadetka je stala zraven mene, glasno sopla- ro^Ll* odprtimi očmi sledila mojemu pogledu, ki je P°^t poCu gore do gore. Nato je globoko vzdihnila in me sp® za rokav. — Mhm?... — Sem nestrpno zamrmral. « \ — Povej, ali si ti lahko misliš, da te ne bi b c9sU To vprašanje je prišlo ob najbolj nepravem ^ me je iznenadllo, da nisem vedel pametnega odg° P* — Same neumnosti vprašuješ! — sem se otres - - pravi otrok!... neb^ Kadetka je pomolčala, nato pa je vzdihnila z prizadetostjo: — Tudi ti se nočeš pogovarjati z mano... zj — Saj se pogovarjam! — sem rekel. — Seveda se... — je počasi prikimala- — Po ot govarjaš. < — Saj si vendar otrok! Ali nisi? oOgIe^ Povesila je glavo in pomolčala. Nato mi je ™ oči in živo vprašala: — Povej, ali se boš pogovarjal z mano, ko bob1 — Zakaj se ne bi? (Nadalje■ vanj* sl &